UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 79 POČITEK IN SPANJE V VRTCU V I. STAROSTNEM OBDOBJU Nataša Satler, Osnovna šola Kungota Rest and Sleep in Kindergarten in the First Age Group UVOD Dilema glede spanja v vrtcu se pojavlja že leta in leta. V zadnjih desetih letih se je v mnogih vrtcih režim pri po- čitku in spanju temeljito spremenil. Spanje v vrtcu sicer ni obvezno, je pa pomembno, da strokovni delavci vsem otrokom omogo čijo počitek in spanje. Strokovni delavci v vrtcih morajo prepoznati znake utrujenega otroka in izha- jati iz njegove potrebe po po čitku in spanju in ne iz želja njihovih staršev. Pri tem imajo strokovni delavci razli čne rutine za otroke pred po čitkom in spanjem kot tudi med počitkom in spanjem. TEORETIČNA IZHODIŠČA Slovar slovenskega knjižnega jezika definira: – po čitek kot navadno daljšo prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve; – spanje pa, kot stanje telesnega in duševnega po čitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti. V Kurikulumu za vrtce (1999) je poudarjeno, da po čitek in spanje ne bi smela biti ne obvezna in ne časovno preve č strogo določena. Organizacija počitka je odvisna od indivi- dualnih potreb in organizacije dnevnih aktivnosti. Prehod iz dejavnosti ali od kosila k po čitku naj bi bil postopen in naj bi potekal brez pretiranega hitenja s pospravljanjem in pripravljanjem ležalnikov. E. Pentley (2003) navaja, da se dojen ček ne rodi z dnevnim ritmom, kot ga imamo odrasli. Dojen čkova biološka ura se začne razvijati približno med šestim in devetim tednom sta- rosti. Z meseci biološka ura pri dojen čku dozoreva in doseže točko, ko je podnevi ve činoma buden, pono či pa ve činoma spi. Približno pri devetih oziroma desetih mesecih se dojen- ček običajno zbuja in hodi spat ob približno enakem času. Ko otrok postaja starejši, dozoreva tudi njegov spalni cikel. Od prvega do drugega leta starosti otrok praviloma dnevno spanje skrči le na kako uro. V za četku tega starostnega obdobja podnevi spi od dvajset minut do treh ur in sicer dvakrat, tako da precej enakomerno porazdeli dnevni čas. V obdobju od treh do šestih let se otroci v potrebi po spanju med seboj močno razlikujejo. Večina malčkov ima težave, preden zaspi. Otroci v predšolskem obdobju pa se glede tega delijo v dve skupini: otroci, ki zaspijo brez težav, in otroci, ki zelo težko zaspijo (Leach, 2004). Če želimo razumeti, zakaj majhen otrok v časih težko zaspi in se pogosto zbuja, moramo vedeti, da naravno sledi določenemu ciklu v procesu spanja (Pentley, 2003). Spati kot odrasli človek se otrok »nau či« šele okoli drugega leta starosti. To pomeni, da otrok spi tako trdno, da se pri tem ne zbuja, in da spi v dolo čenem ritmu, bolj globoko ponoči in bolj rahlo podnevi (Leach, 2004). Naloga odraslega je, da prepozna otrokove potrebe po spanju. Vrtec ima postavljen okvirni red, znotraj njega pa je določen čas za prehrano in dnevne rutine, za zagotavlja- nje zdravja in varnosti otrok (Vinšek, 2007). Eden izmed elementov dnevne rutine je tudi po čitek ali spanje, saj je kakovostno spanje klju čnega pomena za otrokovo rast in zdravje. Naspan otrok hitreje pomni, je boljše volje in se laže koncentrira, pri tem pa se otroci med seboj razlikujejo, saj nekateri potrebujejo le počitek, drugi pa spanec (Leach, 2004). Dolžina počitka pa naj bi se spreminjala tudi glede na to, koliko časa otroci preživijo v vrtcu (Dolar Bahovec in Bregar Golobi č, 2004). Vemo namre č, da so otroci v vrtcu vključeni v razli čne programe glede na dolžino njihovega bi- vanja v vrtcu. Nekateri so vklju čeni v poldnevne programe in v vrtcu preživijo bistveno manj časa kot tisti, ki so vklju čeni v celodnevne programe in v vrtcu preživijo do 9 ur dnevno. Otroci, ki ne potrebujejo spanja, naj ta čas namenijo po čit- ku, ki ga gotovo potrebujejo, in naj se v tem času ukvarjajo z mirnimi aktivnostmi (Batisti č in Mati četov, 1987). Da bi počitek potekal nemoteno, je tik pred njim pripo- ročljivo načrtovanje mirnih dejavnosti (pripovedovanje zgodb, tiho petje, poslušanje glasbe itd.). Vsak otrok naj ima svoje ležiš če ali poseben kotiček, svojo igra čo ali po- sebno odejico. Med počitkom pa moramo otrokom dovo- liti, da se umirijo v svojem tempu, in jih ne smemo siliti k spanju. Lahko pa jim pomagamo k lažjemu spanju tako, da se usedemo v bližino nemirnega otroka. Enako velja za zbujanje – otroke pustimo, da se zbudijo v svojem tempu (Dolar Bahovec in Bregar Golobi č, 2004). M. Strojin (1985) navaja, da mnogi otroci ne želijo v vrtec zaradi tega, ker morajo spati. Poudarja, da se otroci med seboj razlikujejo – nekaterim je po čitek ob umirjeni glasbi ali pravljici povsem dovolj in jim siljenje s spanjem povzro- ča velike stiske. Podobno tudi J. Čirič (2005) meni, da je v vrtcu treba ustvariti demokrati čno vzdušje. Dejavnosti naj bodo zastavljene tako, da otroke spodbujajo k sodelovanju, ki pa ne sme voditi v skupinsko rutino, prisilno prilagaja- nje ter negiranje avtonomnosti posameznika. Otroci se morajo namreč že zgodaj navaditi na možnost izbire in sodelovanja pri na črtovanju, oblikovanju in sprejemanju odločitev ter pri delitvi odgovornosti za skupinsko sprejete odločitve. Vsakdanje življenje v vrtcu, vsakodnevna rutina, rituali, dogodki, dnevni red morajo otroku omogo čiti ob- UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 80 UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 80 čutek pripadnosti, ustvarjati prijetno vzdušje in omogo čati vzpostavljanje vezi med vrtcem in družinskim življenjem. Mnogi odrasli si težko predstavljajo, da je po čivanje na ležalniku za otroka lahko prava muka in stiska. Ve čini ljudi po kosilu prija kaka urica spanja, zato menijo, da je tako tudi z otroki. Vzrok za vztrajanje pri togem dnevnem redu po navadi ti či v strahu pred kakršnimi koli spremembami. Preizkušanje novega za odraslega pomeni tudi ve č vložene energije in napora. Zagotovo je laže samo paziti na otroke v času po čitka, kot pa slediti aktivnostim v tem delu dnev- ne rutine (Čirič, 2005). OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA Spremembe na področju organizacije po čitka in spanja v vrtcu so bile na novo opredeljene leta 1999 s sprejetjem Kurikula za vrtce, v katerem je poudarjeno, da morajo vzgojitelji spoštovati možnost izbire pri organizaciji po čit- ka in spanja, pa tudi pri drugih potrebah otroka. Na podlagi tega me je zanimalo, ali je v vrtcih v I. starostnem obdobju otrokom dana možnost izbire pri organizaciji po čitka in spanja oz. kolikšni meri se upoštevajo otrokove želje in potrebe pri na črtovanju in izvajanju tega. Na temelju tega sem postavila naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Ali vzgojiteljice in pomo čnice vzgojiteljic predšolskih otrok upoštevajo individualne potrebe otrok pri organi- zaciji po čitka in spanja? 2. Kako upoštevajo individualne potrebe otrok pri organi- zaciji počitka in spanja? 3. Ali vzgojiteljice in pomo čnice vzgojiteljic predšolskih otrok upoštevajo želje otrok glede po čitka in spanja? 4. Ali vzgojiteljice in pomo čnice vzgojiteljic upoštevajo želje staršev otrok glede po čitka in spanja? 5. Katere dejavnosti vzgojiteljice in pomo čnice vzgojiteljic ponudijo tistim otrokom, ki ne zaspijo? RAZISKOVALNI VZOREC Vzorec je bil namenski in priložnostni. V raziskavo je bilo vklju čenih 359 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pred- šolskih otrok iz vseh 12 statističnih regij Slovenije. OPIS VPRAŠALNIKA Empiri čni podatki so bili pridobljeni na podlagi anonimno izpolnjenega spletnega anketnega Vprašalnika o po čitku in spanju otrok v I. starostnem obdobju. Vprašalnik je sesta- vljen iz 13 vprašanj izbirnega tipa, kjer je pri 12 vprašanjih možen en odgovor in pri 1 vprašanju ve č odgovorov. 11.00 11.15 11.30 11.45 12.00 12.15 12.30 12.45 13.00 REZULTATI IN RAZPRAVA V nadaljevanju so podani rezultati o po čitku in spanju v I. starostnem obdobju po vsebinskih sklopih. 1. Prisotnost po čitka/spanja v skupinah I. sta- rostnega obdobja Vsem 359 strokovnim delavkam, ki so sodelovale v raziska- vi, se zdi pomembno, da je otrokom I. starostnega obdobja omogočen/-no počitek/spanje. V 99 % skupin I. starostne- ga obdobja zaspi ve čina otrok in le v 1 % temu ni tako. V 62 % skupin I. starostnega obdobja, vklju čenih v raziska- vo, je čas za po čitek strogo dolo čen in v 38 % imajo čas za počitek prilagojen in ne poteka vedno v enakih časovnih okvirih. V 9 % skupin I. starostnega obdobja, vklju čenih v raziskavo, je čas za po čitek opredeljen pred kosilom in v 91 % imajo čas za počitek načrtovan po kosilu. 2. Trajanje in na čini priprave na počitek/spanje in trajanje počitka/spanja Nadalje nas je zanimalo tudi, ob kateri uri se za čne pripra- va na po čitek in koliko časa traja v skupinah I. starostnega obdobja (Graf 1 in Graf 2).  GRAF 1: Ura, ob kateri se začne priprava na počitek/spanje v skupinah I. starostnega obdobja. Podatki kažejo, da se v dveh tretjinah skupin I. starostnega obdobja priprava na po čitek začne med 11.30 in 12.00. 11 % skupin I. starostnega obdobja za čne s pripravo na po- čitek ob 12.15 in 12 % ob 12.30. Zanimivo je tudi to, da se pri 9 % začne priprava na po čitek med 11.00 in 11.15, kar je zelo zgodaj, in v 11 % skupin med 12.45 in 13.00, kar pa je že nekoliko pozno. Podatki kažejo, da prihaja do velikih razlik v urah, pri katerih se otroci skupin I. starostnega obdobja začnejo pripravljati na počitek. UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 81 Do 10 minut Do 20 minut Do 30 minut  GRAF 2: Čas trajanja priprave na počitek/spanje v skupinah I. starostnega obdobja. 64 % skupin I. starostnega obdobja pripravi na po čitek nameni do 20 minut časa, 19 % jih za pripravo na po čitek porabi 30 minut in 17 % jih temu nameni do 10 minut. V Grafu 3 je razvidno, koliko časa traja počitek/spanje v skupinah I. starostnega obdobja. Do 30 minut 45 minut 1 uro 1 uro 15 minut 1 uro 30 minut 1 uro 45 minut 2 uri Ve č kot 2 uri Drugo Ležalniki imajo strogo določen vrstni red. vedno pogosto redko nikoli Otroke med počitkom uspavam s pravljico, z glasbo itd. Vsi otroci morajo zapreti oči. Vsi otroci morajo ležati na trebuhu. 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% s pravljico ali glasbo, 2 % pa se jih za to nikoli ne odlo či. 64 % strokovnih delavk je odgovorilo, da od otrok skupin I. starostnega obdobja nikoli ne zahtevajo, da morajo zapreti oči, 4 % strokovnih delavk, vklju čenih v raziskavo, pa jih to vedno zahteva. 82 % strokovnih delavk nikoli ne zahteva, da morajo otroci I. starostnega obdobja ležati na trebuhu, 6 % jih to zahteva pogosto in 1 % vedno.  GRAF 4: Potek priprave na po čitek/spanje v skupinah I. staro- stnega obdobja Otroci sami izberejo prostor, kjer bodo počivali. vedno pogosto redko nikoli Otroci sami izberejo, zraven koga bodo spali. Otroci imajo med spanjem svojo igračo. Otroci sami izberejo način umiritve pred spanjem. 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0%  GRAF 3: Čas trajanja po čitek/spanje v skupinah I. starostnega obdobja Pridobljeni podatki izkazujejo, da v otroci v skupinah I. starostnega obdobja v največji meri, to je v 36 %, po čiva- jo/spijo 2 uri, 25 % 1 uro in 30 minut in 21 % 1 uro in 45 minut. Podatki kažejo tudi, da otroci skupin I. starostnega obdobja počivajo/spijo najmanj 1 uro in v 7 % tudi ve č kot 2 uri. 6 % strokovnih delavk, ki so sodelovale v raziskavi, je pri času trajanja po čitka/spanja napisala, da se ta dnevno prilagaja otrokom, njihovim dejavnostim tekom dneva, njihovi utrujenosti in potrebi po počitku/spanju. Nadalje nas je zanimalo tudi, kako poteka priprava na po- čitek/spanje, kar je prikazano v Grafu 4. Rezultati kažejo, da v 49 % skupin I. starostnega obdobja pogosto nimajo določenega vrstnega reda ležalnikov in v 27 % imajo le-tega vedno dolo čenega. 66 % skupin otrok I. starostnega obdobja strokovne delavke vedno uspavajo  GRAF 5: Upoštevanje želja otrok pri organizaciji po čitka/spanja v skupinah I. starostnega obdobja. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 82 3. Upoštevanje želja otrok pri organizaciji počitka/spanja Zanimalo nas je tudi, kako vzgojiteljice, vzgojiteljice pred- šolskih otrok/pomo čnice vzgojiteljic upoštevajo želje otrok pri organizaciji po čitka v skupinah I. starostnega obdobja (Graf 5) in koliko upoštevajo želje staršev otrok I. staro- stnega obdobja glede po čitka njihovega otroka (Graf 6). 37 % otrok skupin I. starostnega obdobja si lahko pogosto izbere prostor, kjer bodo po čivali, 12 % otrok teh skupin si tega ne more nikoli izbrati. 10 % otrok skupin I. starostnega DA NE vedno pogosto redko nikoli Spat gredo otroci, za katere presodim, da potrebujejo po čitek. Otroci lahko vstanejo iz ležalnika, ko se prebudijo. Po koncu po čitka budim otroke, ki še spijo. Če opazim, da otrok ne more zaspati, mora vseeno ležati na ležalniku, dokler se ne zbudijo preostali. Če vidim, da otrok potrebuje spanec že zgodaj dopoldne, mu to omogo čim. 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Igranje namiznih iger. Risanje. Listanje slikanic, knjig, revij itd. Poslušanje umirjene glasbe. Igranje z otroki iz drugih skupin. Pogovor s strokovnimi delavci. Poslušanje pravljic po radiu. Gledanje risank. Likovno ustvarjanje. Drugo. 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 22% 23% 1% 13% 37% 5% 30% 48% 68% 35%  GRAF 7: Kako vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok/po- močnice vzgojiteljic upoštevajo individualne potrebe otrok pri organizaciji počitka/spanja v I. starostnem obdobju.  GRAF 6: K oliko vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok/po- močnice vzgojiteljic upoštevajo želje staršev otrok I. starostnega obdobja glede počitka njihovega otroka.  GRAF 8: Katere dejavnosti vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok/pomo čnice vzgojiteljic najpogosteje ponudijo otrokom, ki ne zaspijo, v I. starostnem obdobju. obdobja si lahko pogosto izbere, poleg koga bodo spali, 51 % jih to lahko izbere le redko in 6 % si tega ne more nikoli izbrati. Je pa tudi 1 % otrok skupin I. starostnega obdobja, ki si to lahko vedno izbere. 88 % otrok skupin I. starostnega obdobja ima lahko vedno pri po čitku svojo igračo, 2 % pa nikoli. 37 % otrok skupin I. starostnega obdobja lahko po- gosto izbere na čin umiritve pred spanjem, 35 % redko, 12 % nikoli in 16 % vedno. 90 % strokovnih delavk upošteva želje staršev otrok I. sta- rostnega obdobja glede po čitka in 10 % želja staršev glede počitka ne upošteva. V Grafu 7 je razvidno, kako vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok/pomo čnice vzgojiteljic upoštevajo indi- vidualne potrebe otrok pri organizaciji po čitka/spanja v I. starostnem obdobju. 41 % strokovnih delavk, ki je sodelovalo v raziskavi, je odgo- vorilo, da omogo čijo spanje otrokom že dopoldan, če otrok potrebuje spanec. 37 % jih to omogo či pogosto, 19 % redko in 2 % nikoli. 34 % strokovnih delavk nikoli ne vztraja pri tem, da morajo tisti otroci, ki ne zaspijo, ležati na ležalniku tako dolgo, dokler se ne zbudijo preostali otroci. Prav toli- ko se jih redko odlo či in vztraja, da morajo otroci ležati na ležalniku tako dolgo, dokler se ne zbudijo preostali otroci, UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 83 25 % pogosto in 7 % vedno, kar je zaskrbljujo č podatek. 54 % strokovnih delavk otroke I. starostnega obdobja po kon čanem po čitku redko budi, 20 % pogosto, 7 % vedno in 19 % nikoli. 34 % strokovnih delavk vedno omogo ča otro- kom I. starostnega obdobja, da lahko vstanejo z ležalnika, ko se prebudijo, 36 % jih to dopuš ča pogosto, 23 % redko in 7 % nikoli. 68 % strokovnih delavk se nikoli ne odlo či, da gredo spat samo otroci, za katere presodijo, da potrebujejo počitek, 17 % redko, 6 % pogosto in 9 % strokovnih delavk se za to odloči vedno. 4. Dejavnosti za otroke, ki ne spijo V Grafu 8 je razvidno, katere dejavnosti vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok/pomo čnice vzgojiteljic naj- pogosteje ponudijo otrokom, ki ne zaspijo, v I. starostnem obdobju. Na to vprašanje anketnega vprašalnika so lahko strokovne delavke odgovorile z ve č možnimi izbirami. Vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok/pomo čnice vzgojiteljic ot- rokom I. starostnega obdobja, ki ne zaspijo, v najve čji meri ponudijo listanje slikanic, knjig in revij, temu po odstotku sledita risanje in pogovor z njimi. Najredkeje pa otrokom ponudijo gledanje risank. SKLEP Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je mnenje vzgo- jiteljic in vzgojiteljic predšolskih otrok/pomo čnic vzgojite- ljic o počitku in spanju v vrtcu v skupinah I. starostnega obdobja in kako ta poteka. Analiza zbranih podatkov izkazuje, da imajo strokovne delavke, ki so sodelovale v raziskavi, razli čna mnenja in da tudi ravnajo razli čno. Podatki kažejo, da strokovni de- lavci še vedno premalo vklju čujejo želje in potrebe otrok pri načrtovanju in izvajanju po čitka in spanja v vrtcu v I. starostnem obdobju. VIRI IN LITERATURA Batistič Zorec, M., Matičetov, D. (1987). Počitek in spanje otrok v vrtcu. Otrok in družina, št. 7. Cvetko, I., Bahovec, D. E. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Čirič, J. (2005). Psihologija. Interno gradivo. Ljutomer. Dolar Bahovec, E., Bregar Golobič, K. (2004): Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS. Leach, P. (2004). Otrok od rojstva do šole. Ljubljana: Domus. Panty, E. (2003). Otroško spanje. Radovljica: Didak- ta. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1995). Ljublja- na: DZS. Strojin, M. (1985). Zakaj je spanje v vrtcu muka – od načela do izvedbe. Obzornik zdravstvene nege, 19 (3-4). Https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ ObzorZdravNeg/article/view/1667 (Pridobljeno: 30. marec 2020). https://obzornik.zbornica-zveza.si/ index.php/ObzorZdravNeg/article/view/1667 (Pri- dobljeno: 20 . 3. 2020). Vinšek, Z. (2007). Moj otrok v vrtcu ne bo spal. Revi- ja za starše. Ljubljana: Delo d. o. o.