Naročnina za Avstro-Ogrsko; 1/4 leta K 5; '/2 leta K 10; za celo leto K 20. — Posamezna številka 40 v. — Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19.
Štev. 8.
V Ljubljani, v sredo 20. februarja 1918.
Leto V.
Nabijanje motornega uiožnaija kalibra       cm na tirolslii fronti.
Mark Twain:
Otroške bolezni.
(Konec.)
,,Ampak, ljuba moja, polna ^velika žlica bi utegnila —" ?¦-
„Nikar me ne draži! ... Tu moj angelček, moj sladki, vzemi to grdo, grenko stvar; je dobra za Neli, za maminega sladkega, malega ljubčka, in jo bo pozdravilo. Tu, tu, položi svojo glavico na maminčine
prsi in zaspančkaj, da boš kmalu--o,
saj vem, da jutra ne pričaka! — Mortimer, veliko žlico vsake pol ure! Otrok bi moral vzeti tudi beladono in akonit. Prinesi ste-kleničice, Mortimer. Prosim, stori, kar pravim; saj ti ničesar ne razumeš o tem."
Postavila sva posteljico z otrokom prav k ženinemu zglavju in legla. Zmešnjava me je grozno utrudila in v dveh minutah sem na pol zaspal.
•Žena me je zbudila.
„lVložiček, ali je peč odprta?"
„Mislim, da ne."
„Saj sem vedela. Prosim,- odpri takoj peč; v sobi je mraz."
Odprl sem peč in spet zaspal; pa me je iznova zbudila.
„Ljubi možiček, bodi tako dober in postavi posteljico na svojo stran, da bo bliže peči."
Postavil sem posteljico-na svojo stran, pa sem se zapletel v preprogo in zbudil otroka. Spet sem zadremal, med tem pa je žena pomirjevala malo bolnico. Pa ne dolgo-in prišle so kakor iz daljne daljave skoz meglo moje zaspanosti na moja ušesa besede:
„Mortimer, če bi bilo le kaj gosjega sala — prosim te, pozvoni."
V polsnu sem zlezel iz postelje in stopil na mačko, ki je odgovorila z glasnim protestom; zato sem ji hotel dati brco, ki jo je pa na mesto mačke dobil stol.
„Mortimer, kaj pa misliš! Zakaj pa odpiraš plin? Ali hočeš otroka v drugo zbuditi?"
„Rad bi pogledal, če sem se kaj udaril, Evangelina."
„Potem pa poglej tudi stol; prepričana sem, da je razbit. Uboga mačka; če bi le--"
„Kaj mi mar mačka! Vsega tega bi ne bilo, če bi ostala Micka tu, da bi prevzela te dolžnosti, ki so njena stvar ne pa moja."
„Sram te bodi, Mortimer, da tako govoriš! Res, če že teh malenkosti, za katere te prosim, ne maraš preskrbeti — ko vendar otrok — —"
,,Je že dobro, saj bom vse storil. Ampak nihče ne čuje mojega zvonenja. Vsi so šli menda spat. — Kje pa je gosje salo?"
„Na peči v otroški sobi. Če greš tja in pokličeš Micko--"
Prinesel sem gosje salo in spet zaspal. Iznova me je poklicala: „Mortimer, hudo mi je, da te nadlegujem, toda soba je še zmerom premrzla, če hočem otroka namazati. Ali bi zakuril? Saj je vse pripravljeno, samo prižgati je treba."
Zlezel sem iz postelje, zakuril in se vsedel zraven kakor živa nadloga.
„Mortimer, za smrt se boš prehladil, če boš tam sedel. Pojdi v posteljo!"
Hotel sem v posteljo, pa je rekla;
„Samo trenutek! Prosim, daj otroku še malo zdravila." — Storil sem, žena pa je porabila priliko, ker je bila mala že enkrat zbujena, da jo je slekla in Čez in čez namazala z gosjim salom. Kmalu sem zaspal vnovič — pa ne za dolgo.
„Mortimer, od nekod vleče; čisto natanko čutim. Nič ni hujšega pri taki bolezni
od prepiha. Prosim, postavi posteljico bolj k peči."
Storil sem tako in se pri tem spet zapletel v preprogo, ki sem jo pri tem porinil v peč. Žena je skočila iz postelje in jo rešila; pri tem sva si malo skočila v lase.
Sledilo je spet par minut spanja, dokler ni prišel ukaz, naj napravim obkladek iz lanenega semena. Položila ga je otroku na prsi, da tam vrši svojo zdravilno nalogo.
Ogenj iz drva nima dolgega obstanka. Vsakih dvajset minut sem vstal, da sem ga
pobrskal in priložil poleno; s tem pa so se krajšali tudi premori med jemanjem zdravila za deset minut, kar je bilo ženi v veliko tolažbo. Med tem sem obnavljal obkladke ali polagal gorčične in druge obliže povsod tam, kjer je "bilo še kaj prostora na otroku. Slednjič, proti jutru, so bila drva porabljena in žena je dejala, naj grem v drvarnico drugih iskat.
„To je težka stvar, ljuba moja," sem dejal. ,,Mali je gotovo dovolj gorko v njenih številnih odejah.   Sicer pa lahko denemo
stran 82.
TEDENSKE SLIKE
Sle^'. P.
Urls:iuaiuo og:ujišCe, lii
iiiiaju kmetje po Beueeiji. Naš vojak si kuha ua ognjišču t kotliču stojo iiienažo.
Saš tren se le s težavami in iiezgrodaini pomika preko močvirnih beneških krajin za našo vojsko.
nanjo še eno plast kaše in--"
Nisem dokončal, ker me je prekinila. Nekaj časa sem vlačil gori drva, nato pa sem spet zlezel v posteljo. Kmalu sem smrčal, kakor smrči človek, ki je čisto uničen na duši in na telesu. Na vse zgodaj zjutraj sem začutil stresanje na svoji rami, kar me je takoj predramilo. Žena je stala s topim pogledom pred menoj in lovila sapo. Ko je prišla do besede, je dejala:
„Vse je preč — vse preč! — Otrok se poti. Kaj je storiti?"
„Moj Beg, kako si me prestrašila 1 Ne vem, kaj bi svetoval. Morda, če vse z nje potegnemo in jo postavimo na prepih —"
„Kakšna zabitostl — Zdaj ne smemo izgubiti ne trenutka! Pojdi po doktorja, takoj! Sam moraš iti! Pripelji ga, živega ali mrtvega!"
Izvlekel sem ubogega bolnega moža iz postelje in ga pripe.jal k nam. Pogledal je otroka in dejal, da še ne umira. To je bilo zame neizrekljivo veselje, ali moja žena je bila tako huda, kakor bi jo bil osebno razžalil. Potem je dejal, da je kašelj otroku povzročila samo mala razdražitev v grlu. Ko je to povedal, sem se skoro bal, da ga vrže moja žena skoz vrata. Zdravnik je hotel otroka pripravili malo do tega, da bi močno zakašljal in bi se zapreka odstranila. Dal ji je nekaj, zakašljala je močno, in vun je prišla — majhna lesena trščica.
„Otrok nima angine," je dejal zdravnik. „Glodal je kos smrečjega lesa in dobil par trščic v sapnik. Nič mu ne bodo škodi e.
„Ne bodo," sem dejal, „jaz tudi tako mislim. Terpentin, ki je v njih, je celo prav dober zoper nekatere bolezni, ki jih imajo otroci. Moja žena vam lahko pove."
Tega ni storila. Okrenila se je jezno od naju in zapustila sobo. Od tega časa je v najinem zakonskem življenju ena dogodivščina, katere nikoli ne omen va. Sicer pa poteka tok najinih dni v neskaljeni prijetnosti.
Prav malo zakonsi<ih mož ima take izkušnje, kakor Mc VVIlliams; zato je mislil pisatelj, da bo zbudila stvar zaradi svoje nenavadnosti vsaj po-~ vršno zanimanje v očeh čitateljev.
v upravno službo Štajerske. Po večletnem službovanju pri političnih oblastih te dežele je bil leta 1898. poklican v ministrstvo za nauk in bogočastje in ondi v ministrsko predsedstvo, kjer mu je bilo leta 1907 poverjeno vodstvo državnopravnega oddelka. Leta 1915. je bil imenovan za sekcijskega načelnika, a leta 1917. odlikovan s podelitvijo viteštva. Od leta 1899. pripada kot privatni docent juridični fakulteti dunajskega vseučilišča in fungira kot član državnoznan-stvene komisije za državne izpite. Znamenita so njegova državno- in upravnopravna dela, ki so mu pridobila v vsem pravoznanstve-nem svetu odličen sloves.
Posebna naloga ministra dr. vit. Žol-gerja je, da s? od slučaja do slučaja na željo ministrskega sveta in brez prikrajšanja pristojnosti raznih osrednjih uradov in dru-
gih upravnih mest peča z enotnim upravljanjem takih vojnih upravnih stvari avstrijske vlade, ki se tičejo delokroga več ministrstev, da olajša sporazuml,enje glede njih in pripravljenost za sklepanje v ministrskem svetu.
Dr. Ivan vitez Žo!ger je prvi Slovenec
na ministrskem sedežu. Usoda ga je zanesla v Sliirgkhovo družino, kjer je bil odgojitelj več let. To ga je spravilo v vplivne zveze ter opozorilo končno tudi najvišje kroge na njegov talent. Minister vitez dr. Žolger je ostal trden, zaveden Slovenec, občuje v slovenski družbi in daje svoje otroke vzgajati v slovenskem duhu, dasi ima Nemko za soprogo. Njegov sin obiskuje gimnazijo v Mariboru, da se do dobra nauči slovenščine. Minister dr. Žolger je ustanovnik vseh naših kulturnih društev. Zadnje čase ga nemško časopis e besno napada, ker dela Jugoslovanski klub vladi dosledno opozicijo. Toda minister Žolger je član vlade le kot uradnik, učenjak, strokovnjak in poznavalec jugoslo-slovanskih razmer, ni pa zaupnik ali zastopnik Jugoslovanov. V ministrstvo je stopil dne 30. avgusta 1917.
Iznm    polkovnika Fridolina   Kavčiča:  Kako se strelja izza kritja s strelskim periskopom. (Glej člaučič!)
Vojni izumi Slovenca polkovnika Fridolina Kavčiča.
Naš rojak polkovnik Fridolin Kavčič ima ugledno ime v slovenskem slovstvu, kot vojak se je s svojo izredno sposobnostjo povzpel do polkovniške časti, vrhu , tega pa je po svetu zaslovel kot izumitelj j instrumentov in  priprav, ki  so za vsako I vojsko prav   posebne praktične cene. Ti izumi so:
1. V i z i r n o z r c a I o M. 95 je priprost aparat za pregledovanje vrezov v puškinih ceveh. 105 avstro-ogrskih častnikov se je izjavilo, da je postalo čiščenje vrezov po ceveh armadnih pušk nepotrebno in da se lahko puške izdatno dalje časa uporabljajo, odkar obstoja ta izum. Kavčičevo vizirno zrcalo je uvedeno pri vseh vojskah na svetu.
2. Brzosedlar je priprava, ki omogoča človeku osedlati konja z enim samim prijemom; po ježi je mogoče konja takoj osvoboditi tiščečega pasu in v eni sekundi sedlo zopet trdno pričvrstiti. To sedlo je torej za konjištvo velikanske važnosti, za konje pa prava dobrota. Uvedeno je že pri avstro-ogrski, nemški, francoski, španski, angleški (tudi kolonijalni) armadi; celo pri severnoamerikanski kavaleriji je obligatoren (zapovedan).
3. Strelski periskop je majhen, priročen aparat, ki omogoča streljati iz kritij, ne da bi mogel sovražnik strelčevo glavo opaziti. Aparat je mogoče uporabljali na vsaki puški, torej tudi na sovražnikovi, uplenjeni puški. Tekom vojne se je obnesel ta periskop izvrstno ter v neštevilnih slučajih kot rešitelj življenja.   Uveden je le v
Stev. 8.
TEDENSKE SLIKE
Stran 83.
SCa drevosoin stoječi strelec meri tu v objelitiT fotografnjočega aparata. (Glej člančič!)
Dr. Ivan vitez Žolger.
Dr. Ivan vitez Žolger je štajerski Slo-Tencp in je bil rojen leta 1867. v Devini pri Slovenji Bistrici. Po absolviranju juri-diških študij in promociji za doktorja prava sub auspiciis imperatoris je leta 1894 vstopil
Slovenec polkovnik Fridolin Kavčič, vojaški izumitelj.
SIOTenec minister ritez dr. Iran IŽolger.
Maša v ruski cerkri na trdnjavi t Brestu Litovskem, dne 7. jan. t. L, v prisotnosti mirovnili delegatov vseh krščanskih veroizpoTedanj.
avstro-ogrski, nemški, bolgarski in turški armadi. Vojaki, stoječi za kritjem, so poprej streljali na sovražnika skozi male odprtine; sovražnik je streljal nazaj v odprtine ter zadeval strelce v glavo ali prsi. Zdaj priveze vojak Kavčičev periskop med nastavkom in zaporno puščico na puški ali pa pred to puščico, vidi v periskopovem zrcalu svoj cilj ter strelja nanj, medtem ko stoji z zavarovano svojo glavo nekoliko na levi za kritjem. Aparat je poraben le pri lepem vremenu; ponoči, v megli ali v deževju ga nosi vojak v torbi s seboj.
Polkovnik Fridolin Kavčič ima v Ljubljani in na Dunaju mnogo prijateljev v odlični slovenski družbi. Njegova hči edinka je omožena z nadporočnikom Slovencem, sinom mag. ravnatelja Iv. Vončine v Ljubljani.
Porojen 1860. v Sevnici na Štajerskem, se je šolal na ljubljanski gimnaziji, stopil 1. 1877 v 8. lovski bataljon, 1. 1880 je do-vršiH kadetnico v Zagrebu ter je služboval v Tridentu, v Oseku, v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju in drugod. Opisal je delovanje cele}vrste odličnih slovenskih vojakov ter
bil več let zapored dopisnik »Ljubljanskega Zvona": Znameniti Slovenci jd. 1895 in 1896 ter 1898).
E. G. Brat.
Beg-za milijoni.
Roman Slovenca |Amerikanca. 29. nadaljevanje.
Sam pa je pripovedoval Polljr o življenju v Evropi, o svoji mladosti v hiši kranjskega ljudskega učitelja, organista, cerkvenika in občinskega pisarja, sužnja kmetskih mogotcev in hlapca vsemogočne cerkve; — pripovedoval ji je o svoji mamici, neizmerno požrtvovalni, noč in dan skrbni ženi prav izredno živahne inteligence ; — pripovedoval je o svojem dobrem, a nesrečnem bratu, ki je utonil z barko blizu Orkneyskih otokov in ostavil mlado vdovo, ki je iz obupa naglo shirala ter osta-vila sirotka — Jakoba, njenega sedanjega soproga; — pripovedoval ji je, kako se je zavzel za ljubega dečka in mu postal drugi oče; — pripovedoval ji je premnoge doživljaje tekom Jakobovih gimnazijskih let, nje-
eove porednosti in hudomušnosti, romantične težnje za svetom ter njegov beg iz liiše.
Tako se je Polly cesto izborno zabavala, se smejala, včasih pa si je tudi otirala solze: v vsakem slučaju pa se je njeno po-; znanje Jackove duše poglobilo in se je njena ljubezen, zgrajena na temelju Spoštovanja, če možno, le še množila in okrepila: Mnogo sta se stari svetnik in Polly izprehajala po mestu in okolici, bila v Vra-lislavi in Kamenicah ter si ogledovala zanimivosti teh starih, nekdaj slovanskih mest.
Marta Zippel pa je postajala čmernej-ša in ljubosumnejša. Amerikanke ni marala od prvega trenotka. Neki notranji glas jj je rekel, da ji je ta lepa žena nevarna, da p izpodrine v hiši docela ter ji vzame ves upliv na svetnika, ki je moral živeti'dotle^j, kakor je hotela Marta. Daje nečakovaie;na, je vedela, a čemu ostaja v hiši tako dolgo, ni razumela.
Zlasti pa jo je žalila tajinstVenošt; ki i je vladala v hiši. Večkrat sta se svetnik in mlada gospa živo pogovarjala in se smejala. Kakor hitro je vstopila Marta v sobo, sta pa vtihnila ali govorila o vremenu in
stran 84.
Tnnp.NSKE P Lr<E
Stev. P.
V Brestu Litovskem: Glavna cesta«
V Bresta Litovskem: Na desni Tlak za aTstro-ogrske, na levi vlak za bolgarske in turške     /i^i' delegate. >,>
vsakdanjostih. Kaj skrivata pred njo, ki je poprej vedela vse, kaj se godi in kaj se še zgodi? — Posluškovala, oprezovala je, in nekega dne je ujela besede:
„Dodd se ne oglasi. Kaj to pomeni? Niti ne brzojavi! Znova me začenja skrbeti!" je dejala Polly.
„Nič ne skrbi! Jack je že davno v Moskvi, Dodd pa se le znova blamira!" je tolažil svetnik.
„0, Dodd ne odneha! Vztrajen je kakor bivolovsko usnje!" je odgovorila gospa. „Ali naj le pride! Vlekla ga bom za nos, da bo veselje."
Nato je Polly odšla na izprehod.
Samska devica Marta Zippelova je stopila od tega hipa na Doddovo stran: sklenila je, da mu odpre oči ter mu izda zaroto.
Zakaj Marta Zippel je bila stara, grda devica — Polly pa mlada, lepa žena: sovraštvo je dovolj utemeljeno . . .
Tiste dni je prosil Jack Bell strežnika, naj naznani ravnatelju jetniščnice, da želi nujno govoriti ž njim. Ravnatelj Franzelt mu je po pazniku odgovoril, da s takim lopovom sploh nima ničesar govoriti, in če mu ne da miru, ga da zapreti v temnico ob samem kruhu in vodi.
Kuski in nsiši vojiiki zamenjujejo med premirjcn. med seboj različno blago.
Jack je ostal miren ter je pazniku naročil: „Recite gospodu ravnatelju, da hočem olajšati svojo vest in priznati nov, še večji zločin!"
Četrt ure na to je stal Jack že v rav-nateljevi pisarni.
„No, Popper, kaj mi hočete povedati ?" je vprašal ravnatelj.
„Jaz se sploh ne pišem Emil Popper, nego Franc Mijller, gospod ravnatelj!"
„Lažeš, lopov!" je zahrumel ravnatelj. ¦ "^-P ,,Ah, čemu bi neki še lagal?" je za-javkal Jack z glasom, ki je prodiral do srca. ,,Moja vest me preveč grize in peče, ker moji zločini so velikanski!"
„Ali si morda milijone kradel?"
,,Žalibog ne! Milijone krasti bi ne bilo nič hudega. A zaradi svojih zločinov nimam več miru ne podnevi, ne ponoči.- Zato bi se rad končno izpovedal, da rešim dva nedolžna človeka iz nesreče. O Bog mi pomagaj!"
In začel je smrkati, strepetavati z rameni ter ihteti.
„Torej govorite, govorite!" je priganjal ravnatelj ter prijel za pero.
„0h, gospod ravnatelj," je zavzdihnil Jack in sklenil roke, obenem pa zavil svoje
(JlaTni kolodror t Brestu Litovskem.
oči neskončno tragično, „vi ste tako strogi,
— bojim se vas ~ niti govoriti ne morem..."
,,Ali naj pošljem po gospoda pastorja?" „Ne, ne, tudi gospodu pastorju bi se ne mogel izpovedati: preveč sram me je!
— Ampak, če smem lepo prositi, pošljite k meni gospoda svetnika, svetnika Bellitscha! On me je sodil, njemu povem lahko vse."
„Pa kako, da njemu?" se je čudil ravnatelj.
„Da, vidite, gospod ravnatelj," je razlagal Jack z najpoštenejšim glasom, „tudi najgrša propalica ima srce in čustvo. Če hrumi na izgubljenega človeka vse, ga psu-je, mrzi in zaničuje, a pride nekdo, ki govori s propalico s sočutjem, kot užaljen oče, a pri tem vendar kot oče: potem si človek takega dobrodušnega moža zapomni. In čeprav ga blagi mož obsodi v ječo, ga ne more sovražiti. Nasprotno, spoštuje ga in ljubi. Vidite, gospod ravnatelj, taka je z mano. Nihče ni imel toliko sočutja, toliko srca z mano kakor gospod svetnik Bellitsch. Ni kričal, ni me psoval — nego je govoril z mano kakor dober pastir z izgubljeno ovco. Obsodil me je, a nikoli mu ne pozabim graje, ki jo je izrekel mojim deloda-
Stev. 8.
TEDF.NSKE SLIKE
St;an 85.
Prekrasni spomenik na tirolski fronti padlim vojakom na pokopališču t Tridentu.
jalcem, češ na njih leži krivda moje moralne propasti. In citiral jim je Goethejeve stihe:
Wer nie sein Brot mit Tranen ass, wer nie die kiimmervollen Nachte auf seinem Bette weinend sass, der kennt euch nicht, ihr himmlischen Machte!
Ihr fiihrt in's Leben uns hinein,
ihr lasst den Armen schuldig
w e r d e n, dann uberlasst ihr ihn der Pein: denn alle Schuld racht sich auf Erden.*)
„To vam pravi Goethe v obraz, gospodje!" jim je zaklical, „pa smo opravili.', Od tega trenotka imam le to željo: gospodu svetniku zaupati se popolnoma, do golega sleči svojo dušo, — potem pa naj se zgodi z mano karkoli. Konec bodi mojega trpljenja — konec neznosnega požara moje vesti, — poginem naj makar na vislicah, samo da umrem kot pošten, spokorjen grešnik!"
Jack je dokazal znova svoj sijajni igralski talent. Dosegel je efekt, ki bi ga zanj zavidal vsak ambiciozen komedijant. Ravnatelj Franzelt je bil premagan, — Goethejevi stihi, deklamirani s čustvenim pa-tozom, so ga pretresli in so ga ganili do dna zakrknjenega srca.
Okrenil je Jacku hrbet in pozvonil pazniku.
„Odvedite moža nazaj! Kmalu pride k njemu gospod sodni svetnik Bellitsch," je dejal Franzelt, in Jack je s paznikom potrt odšel. (Dalje pHh.)
*) Kdor nikdar krulia jedel ni, ki so solze mu ga kropile kdor zalih ni prečul noči, vas ne pozna, nebeške sile!
V življenje vedete ga ve, pustite v krivdo siromaka, v obup izdaste mu srce: kaznuje tod se krivda vsaka.
Razne vesti.
strašna beda na Groriškem. Gosposka je izdala naredbe, po katerih se smejo v mnoge goriške kraje že vračati begunci. Vsi listi so tudi prinesli natančne dololčbe in pouk fjlede vračanja. Dobro je to in potrebno, da bi odšli begunci domov, saj treba obdelati zemljo, da bo prihodnje leto vsaj nekoliko bolje kot je bilo letos. Toda tisti, ki so se vrnili, pišejo z grozo o svojih domačih krajih, ki jih skoraj ne spoznajo več. Resno svare, naj se nihče ne vrača, ako ne more prinesti seboj dovolj živil, semena, orodja, blaga. Goriška je danes dežela smrti in lakote. Goriški poslanec dr. Gregorčič se je pritožil zaradi neznosnih razmer na vlado in je dejal med drugim sledeče: »Brici, Kanalci, 'rolminci morajo od lakote poginiti. Vlada jim ne da ničesar, in kar so imeli, so jim pobrali naši. Na Laškem si ne smejo ničesar kupiti; mnogi hodijo tja po koruzo, na pov-ratku jim jo pa odvzamejo. Tako ne more iti dalje. Name napravlja cela stvar vtis kot da so naše ljudstvo obsodili na smrt. Kdo si more to vladino nemarnost drugače tolmačiti? Sklicati nameravam na posvet vse deželne poslance, da sklenemo eventualne korake pri samem cesarju, ker sem uverjen, da je cesarju pri srcu obnovitev naše dežele, samo on ne ve, kako se godi in kako se nič ne dela. — Ali ne tiči morda za vsem tem kaj drugega. Ljudstvo se seveda ne more vrniti, ker nima ne strehe ne živeža, ne orodja, ne živine, sploh ničesar. Tudi v mestu ni skoraj nič ljudi, ker ni stanovanj in ne hrane.«
Kaj bo z Jeruzalemom I Sveto mesto je sedaj v angleških rokah. Menda mislijo Angleži proglasiti in obnoviti judovsko državo z glavnim mestom Jeruzalem. Vendar pa bi postalo to mesto mediiarodna lastnina. Zopet drugi pa predlagajo, naj bi proglasili za jeruzalemskega kralja sedanjega belgijskega kralja Alberta, ker menda njegova rodovina izhaja iz rodu Bogomira Bujonskega, ki je leta 1099. v prvi križarski vojski iztrgal Jeruzalem iz mohamedanskih rok in so ga proglasili za jeruzalemskega kralja. Tega naslova Bogomir sicer ni prevzel, rekoč: »Ne bom  nosil  zlate krone  tam,  kjer je moj
Odrešenik nosil ti-njevo krono«. Imenoval se je pa »varih božjega groba«. Pač pa si je po Bogomirjevi smrti njegov brat Balduin I. privzel naslov jeruzalemskega kralja. Danes nosijo ta naslov avstrijski cesarji.
Nastanitev nemških redovnic t Za-jirebli. Iz BeroHna so prišle v Zagreb nemške karmeličanke, kupile so veliko posestvo od župnije sv. Blaža ter hočejo ustanoviti tam zavod za vzgojo otroL Razume se, da bo poduk nemški, saj beroHnske karmeličanke pač ne znajo hrvatskega. Tako se širi neizogibna nemška kultura po vsem svetu. Zagrebški listi pravijo, da ne potrebujejo nemških redovnic, ker že imajo svoje, hrvatske.
Srečni operetni tenor ! V Solnogradu, mestu Mozartovem je dobil nedavno operetni tenor tale darila: sedem parov črevljev, 3 obleke, pet kg kave, 2000 K, briljantni prstan za 1200 K, 2000 cigaret, 9 steklenic vina in več drugih jestvin.
Celo družino umoril. V vasi Kempa Iza-bela okrožje Gostinin na Poznanskem je bil umorjen neki kmet Ludvik Dibjec, njegova žena, sin in njegov delavski pomočnik. Morilci so vplenili 3000 mark in natoDibjecovo domovanje zažgali. Zločince, med katerimi se nahaja tudi neki sorodnik umorjene družine,  so  že  aretirali.
Lakomnost Madžarov. Meseca januarja je zaplenila budimpe-štanska policija 85 tisoč kg živih prašičev, en tisoč kg kakava, 22 tisoč kg orehov, 5900 kg olja, 10.000 kg pšenice, 13.000 kg koruze in 18.000 kg zelja ter 250.000 srebrnih kron.
stran 86.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 8.
y Brestu LitoTskem: Podpolkovnik Pokorny v razgovoru z bolgarskim visokim častnikom.
I« Bresta I itoTskega: Poslopje s 3 dvoranami za seje mirovnih pogajanj.
Stev. 8.
TEDENSKE SLIKE
Stran 87.
Potrdila istovetnosti
# izvršene po najnovejšem
. predpisu dobe občine v #
, ZVEZNI TISKARNI" m
0 v Ljubljani, Stari trg 19. '0
500 kron
Vam plačam, ako moj odstranjevalec korenin „Ria balzam" ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic in žuljev v treh dneh Cena za jeden lonček z znanstvenim listom K 2 75, 3 lončki K 5-50, G lončkov K 8 "jO. Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem, — Keiiieny, Kaschau (Kassa) I. poštni predal 12/661 (Ogrsko).
Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago!
Bujno lepo oprsje!
dobite če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo
.iamČeno neškoiiljivo. Za vsako starost hiter, zanesljiv iis^ieh. — Znnanja ra a. l'ušica za posliusnjo K 5-—-, velika pušiea. ki Kadostuje za u^^peii K lO'—. Kosni. Dr. A. Rix preparati, Dunaj JX.. Lakiererg-.sse (i/O. Razpo.^ilja se strogo diskretno. Zaloga v J-jabljani: Parfii-merija A. Kane in drogerija ..Adrija'" ; v Ma-rit'oru: SehntzengeUApoth.; Apoth., Mariahilj -----       utid Parf. \Voirrain. :~zzz::z.
Vsaka  g"OSpa
naj čita mojo zanimivo na- . vodilo b modernem
negovanju prsi.
Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! - Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg, (Ogrsko) Schanzstrasse št. 2. Abt. 95. — Ne stane nič.
7;^ma^kp nove in stare,
F»    B A T     E L   P^^i ^ Gorici. j^^^. yg^j^Q množino, •J
LJUBLJANA,   Stari   trg  štev.   28. | Ljubljanska   Industrija   probkovih   zamaškov
Možka inženska dvokolesa |ELAČIN & KO. L lUBL I ANA
še s staro pnevmatiko J             J
šivalni in pisalni stroji, '    ¦__________
gramofoni,   električne
?  žepne  svetilke. ? ====================================
Najboljše baterije. \]\j\\\rr^ elegantne in poceni natisne
- Posebno nizke cene so za preprodajalce. - ^ »^'^1^^ »^Zveza^tiskarn^a« v Ljubljani,
Mehanična delavnica na Starem trgu 11. -
Najlepše darilo mladini
je zelo zanimiva povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
DORE
ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspari, izdalala in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. — Cena vezani knjigi je 2-50 K, dobi se po knjigarnah in v upravi „ Tedenskih Slik".
Podaljšaj svoje življenje!
Mogoče je življenje si podaljšati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne ojačiti, omahljive otrditi in nesrečnike osrečiti.
Kaj je za vsako boleznijo?
Oslabljenje živčevja, potrtost, izgube dragih prijateljev ali svojcev, razočaranja, bojazen pred boleznijo, napačen način življenja in mnogo drugih uzrokov.
Veselo srce
je najboljši zdravnik! Je sredstvo, ki Te pripelje k veselju, ki te oživlja, Te napolni z novimi upi, in to sredstvo se Ti pokaže v pismu, katerega dobi vsakdo, kdor ponj piše, takoj in
popolnoma zastonj!
v tej mali ročni knjižici se raztolmači, kako se da v kratki dobi in brez motenja v poklicu nadomestiti moč živcev in mišic, kako se zboljšajo in odstranijo utrujenost, raztre-senost, slab spomin, nevolja do dela in nebroj drugih bolezenskih prikazni. Zahtevajte to pisanje,' prineslo Vam bo nadebudne ure.
Naslov:
Ernst Ofsech, Berlin S. W. Markgrafen-^ strasse 63. odd. 499.
PramvHol sredstvo za pomlajenje r 1 !illiyuui rdeče, svetle in sive
lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 2-70.
Rydyol        S
vo   pordeči   bleda   lica. :! Učinek je čudovit. 1 ste- jj^ klenica s poštnino vred i;
K 2-4.5. Povzetje 55 vi- L__
narjev več. — Naslov za naročila:
Tan rVrnlirh drogerija pri angelju v BRNU JdH   VJIUllUIl,   ----gt. 645, Moravsko---
DEMOKRACIJA
socialistična revija
izide začetkom februarja. Celoletna naročnina znaša 16-— K. Naročila sprejema upravništvo »Demokracije", Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 5.
Tiskovine vseh vrst
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila vsporede,
tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne lično in ceno  ZVEZNA  TISKARNA^
V Ljubljani, Stari trg št. 19.
stran 88.
TEDENSKE SLIKE
Štev. 8.'
, SANATORIUM • EMONA
l ZA-NDTRA^AJE-IN-KIRURGICNE -BOLEZN]. ¦PORODNISMCA.
|/LtX]BLxJLM\IA • KOMENSKE GA-ULICA ^
[/ SEF--ZDfWNIK:PRlMARld ¦ D^^ FR. DERGANC
Dobro
,IKO'
uro
vsak občuduje in zaželi, i<ati ona je
mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto
Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna protokoUrana tovarna ur v Švici.
Kovinaste ure.....   po K 22-— 26' —
32-_ 40-- 60-—
Srebrne ure......   po K 48"— 54' —
60-— 70-— 90-- 100-—
Kovinaste verižice   . .   po K 2—   3 — 4—   6— 10 —
Usnjate verižice ....   po K 1.60  2-80 4-80
Lastna znamka  „IKO"  svetovnoznana.
Svetovna razpošiljalnica
H. Suttner 'T° Ljubljani štev. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.
Priporoča se
:: umetna knjigoveznica ::
IVAN  JAKOPIČ
™ LJUBLJANA.
isT^. .i^t^. .^^I^.:5t^. .^!^. .:5:Id^..j5rt:^..^?^. .^iti..::^^
Mazilo za lase
varstv( na znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški v Kolodvorski ulici št. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Lončki po 5 in 6 K. Pošilja se tudi po pošti če se denar naprej pošlje Izborno sredstvo za rast las — Za gotovost se jamči. — Zadostuje steklenica.  —   Spričevala  na razpolago.
¦**'i>-';riv-jrJv".^i-,-xix-xi'«'>;^
Kislo vodo, vino ::  in sadjevec ::
razpošilja
A. Oset, p. Guštanj, Koroško.
Kupim  vse  vrste zamaške, steklenice in sode.
Josip Jug,
pleskarski in slikarski mojster Ljubljana, Rimska cesta št. 16.
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim, da :: delam samo s pristnim firnežem. ::
TTTzr.^^ Solidna in točna postrežba.     —
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Rezervni fond okroglo 1,500.000Ikron. ^    STRITARJEVA ULICA ST. 2.        :: Delniška glavnica 10,000.000 kron. :;
Podružnice v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici     Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun (t. č. v Ljubljani) in Celju. ter jih obrestuje najugodneje.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.      4% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Ljubljani.