Ptitnina plačana v gotovini. ŠTEV. 160. V LJUBLJANI, torek, 18. julija 1927. Posamezna številka Din L— LETO rv NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30"—. Neotflrissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3, TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Vse zastonj! Odkar obstoji kraljevina SHS, slovenski samostojni demokrati še niso bili nikdar v taki zagati kot danes. Po kratkih letih vsegamogočnosti in slave izgleda, kakor da se je vse zarotilo proti njim, nebo, pekel in zemlja. Oni, ki so bili prej 'kjeni le migniti in že je vse hitelo izpolnjevati njihova povelja, oni, ki so Imeli glavno besedo v Beogradu in do-toa, kjer so lahko počeli, kar se jim je zljubilo, leže danes sami na tleh in ne vedo, kam bi se dejali: Osamljeni so in zapuščeni od vseh dobrih in zlih duhov. V svoji silni stiski dvigajo roke na vse strani in prosijo pomoči. V Beogradu so hodili božat lepo belo brado pokvjjnega tešite, a stari gospod so pokimali: Jok! v oi*1 so.°lcc>S Davidoviča — zopet nič. • oveniji so lazili okoli vseh »napred-nja o\« in krošnjarili so no celi deželi s svojo »napredno fronto«, a dobili so povsod eden in isti odgovor: Žrtvujte krivce! Žrtvujte tiste, ki so spravili vas m nas druge v nesrečo! Gospoda teh besed ni razumela. Mogoče je celo prav, da jih hi. Išče pa pomoči naprej, ker v svoji zaslepljenosti ne more spoznati svojega greha, še manj pa hoče misliti na pokoro. Je pa položaj za nekdaj vsegamogoč-no gospodo danes zares obupen. V Beogradu imajo namreč nesrečno navado, da ne računajo s »principi«, najmanj pa z »naprednimi«, ker Srbi absolutno ne morejo razumeti, kaj naj bi to bilo, ampak tam doli računajo z močjo strank in s Jtevilom poslancev v parlamentarnih Klubih. Tako računajo tudi drugod, ne samo v Beogradu, če pa začno šteti zastopnike slovenske SDS, je treba šteti le do dve in konec je! Kdo se briga za dva moža med 315? Za dva moža pa ni mesta v vladi. Če pa ni zastopana SDS v vladi, tudi doma nič ne pomeni. Slovenci so jako realni ljudje. Nekateri pravijo, da so celo hujši računarji kot Židje. Ti dobri računarji pa pravijo: kaj naj nam bo SDS doma, če je pa v Beogradu nihče več ne Pogleda? Da, dokler so gospodje sedeli na ministrskih klopeh, je bila pesem druga- Takrat so se priklanjali pred SDS vsi uradniki. Uradniki so dolgo upali in se hali. Danes pa od SDS nimajo, nič več uPati, še manj pa imajo vzroka za strah Pred SDS in zato dajejo upu in strahu slovo- Uradništvo se obrača drugam, SDS pa gleda žalostno za njim. Ravno fako žalostno, kakor za učitelji in za gospodarskim krogi, ki imajo sto in tisoč boljših priložnosti, da se iznebe svojega denarja, kakor pa da bi hoteli še nadalje podpirati sijajno politično osamelost slovenske SDS. Danes smo v presoji položaja že tako daleč, da lahko kljub vsem še tako •nepričakovanim dogodkom mirno lahko trdimo, da bodo v prihodnjem parlamentu za vlado prišle v poštev le štiri stranke: radikali, radičevci, demokratska za-jednica in SLS. Prav nobena od teh strank pa za slovensko SDS ne mara. To je za SDS porazno spoznanje. SLS in SDS sta kot ogenj in voda. Radičevci SDS žive videti ne morejo. Radikali bi jih mogoče še rabili za politične žandar-je, ampak te potrebe danes ni. Davido-vičevci pa javno izjavljajo, da s »fašisti« nočejo imeti nobenega po3la. Kam torej? V svojem obupu se je gospoda odločila za — Bled. Tam je vladar, tam so ministri! Sreča pa je SDS tudi tam zapustila. Čakali so in čakali, pa dočakali niso ničesar. Ni jih obsijalo solnce vladarjeve milosti, tudi g. Vukičevič jim ni odprl svojih vrat. Šele g. Veja Marinkovič jih je spustil v svoja solonska kola, kakor Razmerje med radikali in demokrati. Beograd, 19. julija. Nezadovoljstvo, ki se je ugotovilo pred nekaterimi dnevi med Davidovičevimi demokrati, je prišlo zopet na dnevni red posebno sedaj po govoru šefa demokratske stranke g. Ljube Davidoviča. L. Davidovič je nastopil v svojem govoru zato tako ostro, ker predsednik vlade g. Velja Vukičevič še dosedaj nei ugodil vsem zahtevam demokratske zajednice. One je napravil ta korak samo radi tega, da se bo razčistilo vprašanje medsebojnih odnošajev med obema koaliranima strankama in da se ga bo dalo na prvo mesto dnevnega reda. Po izjavah Ljube Davidoviča se tudi vidi, da tudi med ministri demokratske zajednice ne obstoja popolna soglasnost z ozirom na razmere v vladi g. Velje Vukiče-viča, ter z ozirom na stališče, ki ga zavzema Vukičevičeva vlada napram zahtevam demokratske zajednice. Razmere med demokrati in vlado niso preveč rožnate in demokratski ministri celo trde, da se morajo ta sporna vprašanja na vsak način razčistiti, ker je treba najti izhoda iz te situacije. Govor Ljube Davidoviča je izzval v vseh političnih krogih mnogovrstne komentarje in vsa politična javnost gleda na razvijajoče se dogodke med demokrati in vlado g. Velje Vukičeviča, pričakuje, da se izcimi med obema koalicijskima strankama očiten spor. Mnogi ugledni politiki soglašajo v tem, da je težišče položajev prenešeno sedaj na demokratsko zajednico odnosno na demokratske ministre, ki se morajo odločiti, ali so za vlado Velje Vukičeviča in ali solidarizirajo z Veljo Vukičevičem — kar bi pomenilo desavuacijo šefa demokratske stranke Ljube Davidoviča, s čemer bi se izzvala kriza v demokratski zajednici. Demokratski ministri se nahajajo radi tega v zelo mučnem položaju. Vendar pa se opaža pri mnogih uglednih demokratskih ministrih in politikih, da opravičujejo nastop Ljube Davidoviča, ki je imel mnogo razlogov za svoj nastop proti slepomišenju današneje vlade g. Velje Vukičeviča, ki ni izpolnila do sedaj niti ene same zahteve demokratske zajednice. Od strani članov vlade se doznava, da ima Davidovič dovolj razlogov, da je nezadovoljen z delovanjem demokratskih članov vlade, ki trpe delovanje proti nekaterim uglednim demokratom, kar najbolj dokazuje slučaj Drag. Pečica. Izgleda, da govor Ljube Davidoviča ni naperjen samo proti g. Velji Vukičeviču, nego proti celokupni vladi, kajti Ljuba Davidovič je obsodil tudi delovanje drugega dela vlade. Kakor se doznava, so proti Ljubi Da-vidoviču nastopili v demokratski zajed-nici nekateri ugledni člani stranke, posebno radi tega, ker se je zavzel za sprejem Milovana Lazareviča in njegove skupine v demokratsko stranko. Milovan Lazarevič je bil bivši pristaš republikanske stranke. Radi sprejema republikancev v demokratsko zajednico se je začela med člani stranke čudno razpoloženje napram šefu stranke Ljubi Da-vidoviču, ki stoji na stališču, da morejo vstopiti v demokratsko stranko tudi bivši republikanci. »V stranko ima vsak dostop, samo ako se ne more proti njemu nastopiti!« To postopanje nekaterih uglednih demokratskih ministrov in politikov je zelo zmanjšalo in poslabšalo pozicije demokratske zajednice,' posebno še radi tega, ker je nastal po govoru Ljube Davidoviča v dtemokratski zajednici precej resen spor. dasiravno je sedaj še javnosti prikrit. Poitični krogi trde, da predsednik vlade g. Velja Vukičevič po govoru in nastopa L j. Davidoviča ne bo ostal miren tu da bo izvajal konsekvence. Govori se, da se je g. Vukičevič odločil zahtevati od demokratskih minstrov razjasnitve glede nastopa njihovega načelnika g. Davidoviča. Misli se, da bo g. Velja Vukičevič takoj po svojem povratku v Beograd zahteval od ministrov demokratske zajednice zadoščenja in razjasnitve glede nastopa g. Davidoviča, tako da bo morala demokratska stranka izločiti iz sebe one elemente, ki so nesposobni za današnji politični pravec Vukičevičeve vlade, ali pa, da se bo morala vladna koalicija raziti. Politični krogi trde, da je položaj v ■ vladi jako resen in težak in smatrajo, da je Ljuba Davidovič natančno poučen o j namerah predsednika vlade g. Vukičeviča in današnje vlade in da je on iznesel očitke proti vladi in g. Vukičeviču samo radi tega, da se bo videlo, kako bo Velja Vukičevič s svoje strani izrabil položaj, da se položaj razbistri z ozirom na najnovejši sporazum med njim, predsednikom vlade in načelnikom SLS dr. Ant. Korošcem. Ugotavlja se, da gre vlada g. Vukiče-vica v glavnem za tem, kako bi čim bolj oslabila demokrate in njihov položaj in kako bi mogla čimboljše izrabiti notranje spore v demokratski zajednici. Bratislava, 19. julija. Po vesteh iz Dunaja je sklenilo vodstvo socialnodemokratske stranke, da v noči od 18. na 19. L m. preneha stavka na železnicah, poštah, telegrafih in telefonih. Budimpešta, 19. junija. Poštna in brzojavna direkcija javlja, da bo od danes zjutraj dalje zopet vzpostavljen normalni železniški poštni, telegrafski in telefonski promet z Avstrijo. Budimpešta, 19. juiija. Glede na se- % da bi jim hotel namignit: No, le peljite se še enkrat, saj se itak ne boste nikdar več! Za SDS ni nobene pomoči več. Bo sicer še nekaj časa obstojala, ker jo bodo držale rame starih naprednjakov, ki zvesto služijo svoji stari liberalni tradicij: iz avstrijske dobe. A tudi te rame bodo počasi opešale. Nova doba pa zahteva nove ljudi, ljudi načel, a ne ljudi praznih fraz. Konec nemirov ne Dunaju. stavo dunajske občinske obrambe, ki šteje v celem 2 tisoč oboroženih ljudi, je prišel včeraj v ministrstvo zunanjih poslov italijanski poslanik, ki je vložil protest proti temu, da se mestna policija oborožil je s puškami, ker to nasprotuje mirovni pogodbi. , Na ta korak je avstrijska vlada izjavila, da je mnenja, da oborožitev 2 tisoč stražnikov ne more biti proti mirovni pogodbi in tudi nikakor ne tangira interesov inozemstva. Innsbruck, 19. julija. Ker še železniška stavka vedno traja, je včeraj ob 4. zasedla kolodvor v Innsbrucku četa italijanskih vojakov s strojnimi puškami. Stav-kojoči delavci so se takoj razbežali. Orož-ništvo je potem zasedlo vse električne naprave. Tirolski deželni vladi se je posrečilo, da je v teku dneva vzpostavila znaten del železniškega prometa. Vse to je storila zaradi tega, da bi Italijani ne izvršili svoje pretnje in prekoračili avstrij- ske meje, da sami vzpostavijo prometno, zvezo med severno in južno Tirolsko. -Potrjujejo se vesti, da so na italijanski meji koncentrirane znatne ediniee italijanske vojne sile. Dunaj, 19. julija. Včeraj popoldne so zopet izšli vsi listi. Včeraj je bilo aretiranih 34 komunistov, med njimi 9 Rusov. Hišna preiskava v prostorih komunistične stranke je dala veliko materijata, ki aretirance glede na pretekle krvave dogodke težko kompromitira. < , Budimpešta, 19. julija. Iz zanesljivega vira se doznava, da je sedanjo vstajo na Dunaju organiziral bivši madjarski komunistični diktator Bela Kun, ki biva na Dunaju. Revolucijo je organiziral s svojimi tovariši, ki so skupno z njim dopotovali v . Avstrijo. Pred enim mesecem je bilo javljeno, da je Bela Kun umrl, da bi tako odvrnil od sebe vsako pozornost. Dogodki * Albaniji. Trst, 19. julija. Ahmed beg Zogu je v Draču na letovišču. Tu bo ostal celo poletje v svoji vili, ki stoji na hribčku. Zaradi tega se misli, da se bodo razmere v Albaniji kolikor toliko uredile. Po-najnovejših pojavah pa se zdi, da bo ravno nasprotno. Italijani so se sicer umaknili, ali njihovo brodovje stalno izkrcuje vojni ma-terijal in materijal za gradnjo cest in poslopij. , Kotor, 19. julija. Potniki, ki prihajajo iz Albanije, pripovedujejo, da je v Draču še vedno 60 italijanskih oficirjev. Italijansko brodovje izkrcuje v glavnem eksplozivne snovi. — Aretacije še trajajo dalje. Tako je bil pred kratkim aretiran sin-trgovca v Valom Causija v času, ko je hotel s pravilnim potnim listom odpotovati v Italijo, še danes tiči v zaporu in je njegov oče zelo v skrbeh za njegovo usodo., V Valoni je bil aretiran Kavaz jugoslo-slovenskega konzulata. Imeli so ga nekaj dni zaprtega na policiji, potem pa so ga izgnali v Skader, kamor je pristojen. . LJUBA JOVANOVIČ — NOSILEC LISTE V JUŽNI DALMACIJI. Dubrovnik, 19. julija. V Dubrovniku je imel sejo okrožni odbor radikalne stranke. Na tej seji je šlo za sestavo kandidatskih list v južni Dalmaciji. Na konferenci so sodelovali vsi uglednejši radikali in sporazumno določili, da naj bo nosilec liste Ljuba Jovanovič pod pogojem, da pride na sigurno mesto Hrvat izven Boke Kotorske. PAŠIČEVCI IN SDS. Beograd, 19. julija. Sinoči se je vršif sestanek , med Markom Trifkovičem in Svetozarjem Pribičevičem. V okolici obeh politikov se trdi, da je imel sestanek neamen ustvariti bazo za sodelovanje obeh grup. Oba politika sta se sporazumela, nerešeno je samo še vprašanje, kako bi se moglo organizirati akcijo-proti današnji vladi g. Velje Vukičeviča- OBSOJENI KOMUNISTI V FRANCIJI. Pariz, 19. julija. Včerajšnji listi javljajo, da bo pozvalo sodišče komunistične poslance Cachina, Martyja in Dorriota, da takoj nastopijo kazen, ker je sezija parlamenta zaključena in jih več ne ščiti imuniteta. MARINKOVIČ NA AGITACIJI. Beograd, 19. julija. Sinoči ob 11.30 je odpotoval naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič na volilno agitacijsko potovanje v Skoplje, kjer bo ostal dvi dni. Revolucija na Dunaju. Na Dunaju vlada zopet mir — tako so se glasila včeraj stereotipni naslovi časopisnih poročil o razburljivih dogodkih zadnjih dni. Generalna stavka ponehava, cestna železnica zopet vozi, dovaža se redno živež, Dunaj postaja zopet Dunaj, lepo in veselo mesto kratkočasja in veselega uživanja. Kdor Dunaj in dunajsko življenje pozna, tudi drugega ni pričakoval. Revolucija na Dunaju je sicer mogoča, a dunajska revolucija, je nemogoča. Pravi Dunajčan revoltira s cesarsko zastavo v rqki, lojalno in patrijotično. Tako je bilo vsaj nekdaj. Po vojni pa se je Dunaj precej izpremenil. Na Dunaju se je naselilo po vojni na tisoče ljudi od vseh vetrov. Zanesla jih je tja vojna burja. Ti ljudje so element revolucij na Dunaju, če se da sploh govoriti v tem primeru o revoluciji. Boljše bi se reklo nemiri. Dunajčanje sami, še manj pa tuji dotok na Dunaju, s svojo usodo niso posebno zadovoljni. V Dunajčanih je vedno tičalo nekaj za-bavljivega in zafrkljivega. Dunajčan je rojen zabavljač. 'Njegovega zabavljanja pa prej ni nihče preresno jemal, ker so se ljudje kmalu dali potolažiti. Toda nekaj upornega duha je bilo le v ljudeh. Dunajski prirojeni upornosti pa se je pridruževalo leto za letom več surovosti in brutalnosti, ki so jo prinašali s seboj tuji elementi. Pri zadnjih dogodkih se je združil«^ oboje, upornost in brutalnost. Neposredni povod za nemire je znan. Ena sama oprostilna razsodba, ki ni bila všeč delavstvu. Tako vsaj pravijo. Bilo je pa na Dunaju že mnogo še vse bolj ikričečih slučajev poteptane pravice, pa se ni nihče zganil. Zalo je že moralo biti tudi nekaj nagovarjanja zraven, ki je ljudi spravilo iz ravnotežja. Kakor povsod, kjer se bogasivo srečuje z revščino, je tudi na Dunaju nasprotje med bogatini in reveži silno izrazito in borba med buržoazijo in proletarijatom je tuli na Dunaju huda. Poleg nezodovoljnežev s socialnimi razmerami pa je na Dunaju tudi mnogo nezadovoljnežev s političnimi razmerami. Na Dunaju imamo monarhiste, prijatelje An-schlussa, stare Avstrijce, republikance in kdo ve kaj še. Vsem tem ljudem je vsak nemir-ček dobrodošel in vsi poskušajo k malim, neznatnim plamenčkom pristavljati še svoje piskerčke, češ, mogoče bo pa :udi naša juha pri tem ognju zavrela. Tako si prav lahko razlagamo, zakaj so nekateri trdili, Ja je »revolucija« na Dunaju poskus >Anschlussa«. Kakor ne more biti dvoma o tem, da so prijatelji »Anschlussa« pričakovali, da bo tudi nekaj za njih odpadlo, tako je gotovo tudi to, da so tudi komunisti poskusili izrabiti pristno ali pa umetno podžgano ogorčenje dunajskega delavstva za svoje namenu. Kdor dunajske socialiste pozna, je prepričan, da bi prav gotovo niso hoteli nič drugega kakor veliko protestno demonstracijo na Ringu, kakor jih je že ibilo na stotine, od katerih pa še nobena ni bila »revolucija« Komunisti in njihove teorije pa so Dunajčanom nekaj tujega. Dunajčan, tudi delavec ne, ’ii za morijo in za požiganje. Zato je prav verjetno, da so nameravano navadno dunajsko demonstracijo poskušali tuji, nedunajski elementi izpre-meniti v krvavo revolucijo. Aretacije ruskih beguncev so zelo značilne. Tuja primes in tuja kri na Dunaju pa je listo, kar Dunaj tako zelo loči od dunajske okolice in od province sploh. Že dunajski >Wehrmanni« so se držali pasivno, da niso streljali na ljudi, toda vojaštvo iz province ni poznalo nobenih ozirov. Kakor da jim je nekdo rekel, da to ni Dunaj, ki se dviga, ampak nekdo, ki ne spada na Dunaj, a še manje med nje. Za dunajske komuniste jako doiber nauk! Mogoče tudi za kakšne ljudi drugod. Poučni pa so zadnji dunajski nemiri v vsakem oziru. Posebno v političnem. Avstrijci se radi postavljajo s svojo demokratično republikansko ustavo. Ni pa znak posebne demokracije, če se politično strankarsko sovraštvo tako razpase, da se pristaši političnih strank oborožujejo in ustanavljajo kar svoje strankarske armade, ki imajo svoje redne orožne in strelske vaje kakor redne armade. Demokracija pozna <-no samo orožje in to je argument. Kjer pa argument več ne drži, tam začne gospodovati teror in orožje. To pa ni demokracija. Zato pa bodo morale avfstrijske politične stranke prav hitro zatreti svoje domače oboroževanje, če hočejo ostati demokratične. Ali jih bo pa strl teror, od ene ali druge strani. Voia Marinkovič o znnanie-političnih vprašanjih Zadnji dan svojega bivanja na Bledu, je zunanji minister dr. Voja Marinkovič sprejel časnikarje ter jim dala razna pojasnila. Na vprašanje: »Ali imate kaj novega za nas gospod minister?« je odgovoril: »Nič posebnega. Petnajst dni nisem bil že pri kralju in sem prišel za to, da ga obvestim o tekočih vprašanjih svojega resora.« Na vprašanje, če ima kake vesti o dunajskih dogodkih, je Marinkovič rekel, da nobenih, razen časopisnih ter nekaj privatnih informacij, tako da ima o dunajskih dogodkih le nekako bledo sliko. Ker je telefonski promet prekinjen, nima tudi nobenih zvez z našim poslanikom na Dunaju. Vendar misli, da je situacija v rokah vlade, saj tako je sklepati po zadnjih vesteh. Nato so novinarji okrenili pozornost Voje Marinkoviča na vesti beograjskih časopisov o namenu njegovega potovanja na Bled. Te vesti trdijo, da je Marinkovič odšel na Bled aamo radi izmene policijskih uradnikov ter radi sporazuma med dr. Korošcem in Vukičevičem. Marinkovič je odvrnil. »Te vesti niso točne. Bil sem v Plevlju in sem hotel počakati predsednika vlade v Beogradu. Mislil sem, da bo Vukičevič prišel v Beograd do srede, pa sem hotel počakati, ker se je dalje časa zadržal na potu, sem se odločil, da odpotujem tudi jaz. Nisem pa prišel radi sporazuma kakor so pisali časopisi. Kolikor vem jaz, more biti ♦a sporazum samo tak, da ne more spremeniti situacije sedanje vlade. Kar se pa tiče spremembe policijskega aparata kot poročajo časopisi ni to nič točno. Za to nisem imel potrebe, da pridem na Bled. Končno je to vprašanje rešeno načelno med demokrati in radikali in treba je samo, da se to izvrši.« Na vprašanje o obisku italijanskega posla- nika Bodrera, ki je trajal celi dve uri, jn Marinkovič izjavil: »Ni bil samo g. Bodrero. Vsi tuji poslaniki so bili tu. Razgovori so bili v vsem običajni, kot o ostalimi ministri, ki bivajo na Bledu. Sedaj je poletje, pa vlada nekako premirje.« Ali se spomnite, gospod minister, da je predsednik italijanske vlade Mussolini pred kratkim izjavil, da tako dolgo ne bo prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, dokler ne bodo ratificirane nettunske konvencije?« »To je povsem netočno. Jaz imam o tem poročilo in moram naglasiti in poudariti, da je to netočno.« »Ali pomeni to, da je vpražanje konvencij že rešeno?« . »O nettunskih konvencijah se še m govo- rilo!« »Torej je upati, da se bo spor z Italijo rešil v doglednem času?« »Bo se, bo se. Upati je, samo ne vem, kaj mislite vi pod »doglednim časom«. Saj veste, da se poleti nič ne dovrši. Končno pa to ni spor, to je razlika v politiki, ki ni v skladu i našimi pogodbami, ki pa se more polagoma popraviti.« Za tem se je Marinkovič pogovarjal z novinarji v neobveznem razgovoru, tekom katerega so novinarji omenili vprašanje odno-šajev med nami in Albanijo. Na vprašanje, če se bo naš poslanik Jeftič vrnil v Tirano, je Marinkovič odvrnil: »Vrnil se bo.« Ni važno vprašanje, kdaj se bo vrnil. Novinarji so ga dalje vprašali, kaki so naši odnošaji z Grčijo, kajti v poslednjem času krožijo glasovi o obnovi pogajanj in vzpostavi novih odnošajev. Marinkovič je odvrnil: »Vse vesti in izjave o tem so demantirane.« S tem je bil interviev novinarjev z Marinkovičem končan. Politične vesti. = Politična senzacija prre vrste je bil nedeljski nastop Ljube Davidoviča v Beogradu proti sedanji vladi, oziroma proti radikalom. Ni namreč brez pomena, če govori šef vladne stranke tako kakor je govoril Ljuba Davido-vič. »Hudi časi so to, če ljudje, ki bi morali biti pravzaprav zaprti, druge zapirajo... Nasa stranka ne more [Opraviti uradnega aparata, ki »vpliva« na voljo naroda... Čim je predsednik vlade prišel na krmilo, je takoj ffcmenjal Vladni upravni aparat v okrožju, kjer sam kandidira...« — to so silno hudi očitki, tako da res ni nemogoče 4a pride vsaj kmalu po volitvah do važnih političnih izprememb. — Razpust občinskega sveta v Osjeku. Ker zadnje občinske volitve v Osijeku niso dale potrebne delazmožne večine, je vlada znova občinski svet razpustila in postavila komisarja. Nove občinske volitve se bodo vršile po državnozborskih volitvah. = Razkol v SDS. Tudi med dalmatinskimi esdeesarji poka. Dr. Angjelinovič in dr. Gri-sogono vodita hudo borbo o vzrokih, zakaj je prišlo do ločitve (samostojnih demokratov od demkratske zajednice. V to polemiko se je vtaknil tudi dr. Leontič, znani orjunaš, in ta pripoveduje prav zanimive stvari o pogaja- ■ »njih, ki naj bi pripeljala do zopetne zdru-I žit ve struj. Dr. Leontič pravi: Po Pašičevi smrti se je pričel v radikalni stranki proces razpadanja. Ko se je to opazilo, se je pričelo delali na zbližanju med demokrati in samostojnimi demokrati, da bi oboji lahko prevzeli volilno vlado in igrali tisto vlogo, ki jo je prevzela današnja Vukičevič - Marinkovi-čeva vlada. Do te vlade je namreč prišlo samo zato, ker so obe demokratski struji nista mogli sporazumeti. Trdim javno, pravi dr. Leontič, da ta prizadevanja samo zato niso končala uspešno, ker se vodstvo Davidovičeve demokratske zajednice. V to polemiko se ie mostojnimi demokrati, a samostojni demokrati so se hoteli ujediniti s svojo matico brez pridržka.« — Izjava dr. Leontiča potrjuje v polnem obsegu naše vesti, da je vsako sodelovanje med Davidovičevci in samostojnimi demokrati izključeno. SDS bo obsedela med dvema stoloma, če se še tla ne bodo udrla pod njo. = Kandidatna lista SKS za mariborsko volilno okrožje. Včeraj ob 11. uri dopoldne je vložilo tajništvo SKS v Mariboru svojo kandidatno listo. Nosilec liste je Štefan Radič. V okrožju Brežice—Laško kandidira Franjo Pintarič, posestnik, njegov namestnik je Franc Tovornik, posestnik. V okrožju Celje-Šmarje kandidira dr. Anton Novačan, odvetnik, njegov naestnik Jevšnik Franc, posestnik. V Ptuju in Dolnji Lendavi kandidira Albin Prepeluh, publioist, njegov namestnik je Toplak Simon, posestnik. V Konjicah—Prevaljah kandidira Ivan Vivot, posestnik, njegov namestnik je Jurij Brah, posestnik. V Ormožu — Ljutomeru kandidira Ljudevit Ivanjdič, šolski upravitelj, njegov namestnik Franc Talany, gostilničar. V Marboru (desni in levi breg) kandidira Josip Rajšp, posestnik, njegov namestnik Jakob Kraner, posestnik. V Gornjem gradu in Slov. Gradcu kandidira Anton Podpečan, posestnik, njegov namestnik je van Hajdenik, posestnak. V Murski Soboti kandidira dr. Ante Odič, odvetnik iz Čakovca, njegov namestnik je Ladislav Hodošček, župan in posestnik. = Radičevski dnevnik. V Zagrebu je začel izhajati dnevnik »Narodni val človečanstva, pravice in svobode.« Dnevnik izdaja Radičeva stranka. — Sporazum med radikali in Madžari. Med radikali in Madžari v Subotici je sklenjen sporazum, po katerem dobe Madžari okrajne kandidate v okrajih Senta in Stara Pazova. = Drugi govor Marka Trifkoviča. V Pri-jedoru v Bosni je imel predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič svoj drugi govor proti vladi. Govoril je vrlo ostro proti demokratom, ki računajo danes na popoln razpad radikalov, česar pa ne bodo doživeli, če bodo radikali složni, potem pa se je obširno bavil z volilnimi nasilji, ki jih uprizarja vlada. — Pritožbe o volilnem nasilju iz ust pašičevcev zvene pa bolj kot pritožbe, da oni ne morejo biti deležni dobrot nasilja, ne pa kot pritožbe proti nasilju samemu. . = Radičeve skupščine v Zagorju. V nedeljo je Radi6 imel štiri zborovanja v hrvat-skem Zagorju: v Ivancu, v Novem Marofu, na Gornji Reki in na Kalniku. Radiču jako inalo naklonjeni listi poročajo, da je bilo na zborovanju v Ivancu navzočih okoli 10 tisoč ljudi, na Gornji Reki 500 itd. Nekateri ljudje so prišli po 30 km daleč Najbolj zanimiva je bila v Radičevih govorih izjava, da pojdejo radičevci in demokrati skupaj v bodočem parlamentu. Številke, ki jih je navajal Radič, n. pr. da bo dobila njegova stranka 1 milijon glasov in 100 poslancev, utegnejo biti pač nekoliko pretirane, toda na drugi strani zopet dokazuje udeležba na njegovih shodi, da le ne bo toliko izgubil kakor so spočetka pričakovali. — Svetozar Pribiževič groši. Na SuSaku je SDS priredila v nedeljo sestanek svojih zaupnikov, na katerem je govoril tudi g Svetozar Pribičevič. Med drugim je rekel: G. Velja Vukičevič je gotovo slišal o izjavi Gam-bette, ki je dejal, da imajo ljudje pravico spuntati se, če se nad njimi vrše nasilja. Jaz ne grem tako daleč — je rekel Pribičevič — toda gotovo je, da bomo organizirali narodno obrambo proti nasilju.« — Vprašanje je le, kaj bo rekla državna oblast. Kakor imajo ljudje pravico spuntati se (po Gambetti) ali pa organizirati narodno obrambo (Pribiče-viču), tako ima državna oblast moč, da organizirane ali neorganizrane upornike nekoliko zapre (po Paragrafu). — Predsednik oblastne skupščine v Karlovcu — radicevec. V primorsko - krajiški oblasti, ki ima svoj sedež v Karlovcu, so dolgo časa vodili boj za predsednika oblastne skupščine. Radičevci imajo namreč v tej oblastni skupščini polovico glasov, vse ostale stranke pa drugo polovico. Sedaj so se sporazumeli in za predsednika je izvoljen radi-čevec Milan Banič. = Zemljoradniki v severni Dalmaciji. V severni Dalmaciji se zemljoradniki cepijo. Eni prestopajo v Hrv. pučko stranko, drugi k radičevcem, tretji pa so se odločili za Pri-bičeviča = Llojd George za angleško liberalno stranko. Lloyd George je daroval liberalni stranki za volilni fond 40.000 funtov šterlin-gov. To je nad 11 milijonov dinarjev. Pri prihodnjih volitvah v Angliji bo postavila liberalna stranka 500 kandidatov. = Obsojeni komunisti v Italiji. Vojno sodišče v Rimu je obsodilo komuniste Maestri-jo iz Milana na 7 let težke ječe zaradi rova-renja proti režimu, komunista Carazzolija pa na 10 let zbog istega ppegreška. — Poljsko časopisje o madjarski kampanji la revizijo trianonske pogodbe. Pred kratkim je objavil »Kurier Warszawski« interesanten članek svojega budimpeštanskega dopisnika. Pisec članka se bavi z madjarsium gibanjem za revizijo trianonske mirovne pogodbe in z člankom, ki ga je pred nevadmm časom baš o tem vprašanju napisal lord Ro-thermere v »Daily Mailu«. Dopisnik pravi, da je ta članek zelo podoben predlogu ma-djarske delegacije na mirovni konrPvenci, ki jo je vodil grof Appony, kateri ima veliko zvez z inozemstvom. Iz te analogije se mora sedaj soditi, kdo je po vsej priliki vplival na političnega urednika »Daly Maila«, ki je v svojem listu nastopil s predlogom o korekturi madjarskih meja in o reviziji trianonske mirovne pogodbe. Prevedba kronskih upoko jen cev. Ministrski svet je te dni izdal uredbo o prevedbi kronskih upokojencev na dinarske, kakor to določa čl. 330 finančnega zakona za 1. 1927/28. Pot do dinarskih pokojnin pa je Se vseeno precej dolga. Po tej uredbi se mora namreč vsak upokojenec prevesti na dinarsko plačo, kakor da je še v aktivni službi in sicer po w- ti te konu od 14. marca 1. 1922 in na , dinarske plače se mu šele odmeri pokojnto v smislu takrat veljavnih pokojninskih *&k°' nov. Tudi pokojnine vdov se določajo na sličen način. Najprej se mora prenesti fiktivna plača pokojnega moža iz kron na dinarje in na tej podlagi se znova odmeri pokojnina udove. Vse te posle mora izvršiti resorni minister, ki pa jih lahko poveri tudi podrejenim organom. Stranka, ki z rešitvijo ni zadovoljna, se lahko pritoži na Državni svet. Iz vsega je razvidno, da je postopanje pri prevedbi na dinarske pokojnine jako komplicirano, Če ne bodo tega posla opravljali sposobni uradniki s primerno brzino in to uradniki, ki dobro poznajo stare pokojninske zakone, se bo postopanje lahko izprevrglo v prav debelo šikaniranje in utegne se zgoditi, da stranke sploh nikdar ne bodo doživele konca rešitve. Najpametnejše bi seveda bilo, če bi vsa ffli' nistrstva prenesla vse tozadevne posle, ki s® tičejo prevedbe kronskih upokojencev na dinarske, na velike župane, oziroma na delegacije finančnega ministrstva. Gre namreč večinoma za prečanske upokojence. Stari naši uradniki bi stvar gotovo lažje in boljše opravili kakor srbijanski uradniki v ministrstvih, ki jim je naša zakonodaja tuja. V naredbi ni nikjer določeno, ali se morajo upokojenci prevesti na svojo prošnjo ali uradno. Prav bi bilo, če bi se vse izvršil0 uradno in pa, da bi pokojnine tekle od *a" četka finančnega leta 1927,—28. dalje, t. j-od 1. aprila 1. 1927. naprej. (Po »Obzoru«.) Stanovanjsko vprašanje v Italiji. Ko je 1. 1922 prevzel Mussolini vso oblast v Italiji nase, so fašisti kričali: »Konkurenca mora biti svobodna in država se ne sme vmešavati v gospodarsko življenje. To je bilo takrat, ko so bili fašisti še navezani na podporo velekapitala. Po petih letih pa se je mnogo izpremenil«’ Prvotni program fašistov je izginil, namesto tega pa se bije danes v Italiji »žitna bitka*, potem pa »stanovanjska bitka«. Hifine gospodarje so faSisti »povabili« e posebnim dekretom, da takoj znižajo cene stanovanj *a 40—60 odstotkov z ozirom na dvig lire. Na prefekte je Mussolini izdal okrožnico, kjer pravi: »Hočem, da se spori med hišnimi gospodarji in med najemniki čim hitreje rešijo. Dovolj je, da se uporabi zakon. Vašo ekscelenco pozivam, da postopa po zakonu proti onim, ki se ne bi hoteli pokoriti. Kdor se ne bo pokoril, bo interniran za 5 let. Najemniki naj vedo, da je njihova dolžnost, zahtevati uporabo zakona.« V Bologni pa so sprejeli tajniki fašistov-skih organizacij resolucijo, v kateri groze, da bo vlada postopala proti nepokornim hišnim posestnikom kakor proti svojim sovražnikom in da bodo nepokorni hišni gospodarji občutili vso moč fašistovskega meča. Glavni tajnik fašistovske stranke Turati pa piše v svojem listu: »Gospodje kapitalisti naj bodo oprezni. Proti njim se ne bomo borili z zakoni, ampak jim bomo s palicami razbili glave.« Program »svobode« od 1. 1922 je doživel torej v Italiji popoln polom. Industrijalci, posestniki in hišni lastniki se morajo danes pokoriti fašistovskeinu nasilju jj; fašist o plačevati. Mussolini pa grozi kapitalistom, ki so ga spravili do moči, da jim bo razbil glave. LETALSKA ZVEZA MED ZAGREBOM IN BEOGRADOM. Beograd, 19. julija. Zrakoplovni poštni promet med Beogradom in Zagrebom se prične s 25. t. m. Službo bodo opravjali trije vojaški avioni. DRŽAVNI RUDNIKI. Beograd, 19. julija. Komisija v generalni rudniški direkciji ministrstva za šume in rudnike je včeraj dovršila besedilo uredbe, s katero se komeroionali-iirajo državni rudniki. Spor med sovjeti in nacionalnimi komunisti v Ukrajini, Sovjetski vladi nalaga veliko skrb cpozi-•cija v komunistični stranki, kateri na čelu stoje znani G. Zinovjev, Leon Trocki in Ko-jevič. Poleg teh opozicionalcev pa se nahaja v sovjetski Rusiji še neka opuzicionahia skupina komunistov, ki s spojim nastopom le še bolj komplicira že itak napot notranje politični položaj. To skupino malkontentev tvorijo takozvani »nacionalni komunisti:: v sovjetski Ukrajini, ki so dobili po svojem stališču sedaj ime »odklonJci«. V Ukrajini se je že dalje časa opažalo, da ni vse v redu posebno kai se t'če nacionalnega vprašanja, ker so sovjeti preslabo preštudirali nacionalne raznioi'3 sovjetske Ukrajine. Posebno zadnja leta je prišlo mnogokrat do precejšnih nacionalnih sporov. Komunisti so hoteli na vsak način pritegniti na svojo stran ukrajinsko inteligenco ;u polinteligeuco, 111 dasi prežeta z nacioualnim čutom, ima vendar velik upliv na ukrajinsko prebivalstvo. Ukrajince so hoteli pridobiti iudi na ‘j* najin, da so jim dovoiili uvedbo ul;raj;n-s*ega jezika v javne uraie in šole, ker so mislili, da se jim bo s tem njihova namera najprej posrečila. Al* ta hitro razvijajoča se »nacionalna« Politika ni prinesla nikakih sadov. V »ukrai-nizacijk se je sicer napredovalo, ali vzajemnost med moskovskimi komunisti in ukrajinskimi komunisti je padala čimdalje bolj. 2e pred dvemi leti je bila samostojna stranka ukrajinskih komunistov razpuščena na zahtevo centralnega izvrSevalnega odbora komunistične stranke sovjetske Unije radi m-teliniranja (nagibanja) k nacionalizmu in separatizmu. Seveda se s tem ni moglo uničiti tudi gibanja nacionalnih komunistov. Baš nasprotno. V zadnjem času se je ukrajinsko nacionalistično in separatistično gibanje zelo intenzivno razširilo. Ukrajinska komunistična stranka se nahaja sedaj pred težkimi odločitvami. V njej se nahajata dve krili, eno krilo je zvesto načelom sodrugov iz Moskve, druga struja pa je nacionalistično orientirana in vztraja dosledno na separatizmu. Nacionalni komunisti propagirajo orientacijo ukrajinske kulture po kapitalistični Evropi kol antipod Moskvi, katerega asimilacijskega vpliva se Moskva zelo boji. Ukrajinski komunisti, ki so hoteli ostati verni Moskvi, so opozorili osrednji iz-vrševalni odbor komunistične siranke sovjetske Rusije na nevarnost, ki preti od nacionalnih komunistov in katere vodi narodni komunist Šumski. Šumski je bil pred letom dni prosvetni komisar v Ukrajini. Centralni izvrševalni odbor je ugotovil, da je Šumski vodil uporniško sistematično borbo prot' Politbiroju in centralnemu izvrševahie-mu odboru komunistične stranke in da je kot komisar za narodno prosveto v Ukrajini izrabljal svoje mesto za frakcijsko borbo v stranki. Dogodki v komunistični sLanki v Ukrajini so ponovno zelo zainteresirali moskovske politične kroge za ukrajinsko vprašanje. Sovjetsko časopisje na celih straneh piše o tem vprašanju in o ukrainiziciji. Sedaj se vrši v nacionalnem vprašanju v Uikrajini yelika polemika med Larinom, ki obsoja nasilno ukranizacijo in M. Tabolovtm, ki povdarja potrebo ukrainizicije, pa magari — nasilnim potom. Ta polemika se vodi v listu »Boljševik«. Larin je navedel kot dokaz za svoja izvajanja neko pismo od nekega velikomestnega delavca, ki je živel in deial precej Set v Ukrajini. Ta piše: Petnajst iet sem bil v Ukrajini in petnajst let sem delal v organizaciji siranke, kjer smo naenkrat nehali razumevati uka-i ze, novine itd. Morda je to le njiho\-a narod-I na politika?« Naši diplomati v tujini. pesem o izredno odlični kvali- 1 nr, nm -1 diplomatov v tujini in v juž-iio-ameriskem »Gospodarstvu« čitamo o tem zopet lepe primere. Bu®nos Airesu slavi naš generalni kon-J’ S- Ivo Grisogono, brat bivšega ministra ~ Petletni jubilej, odkar je zastopnik nase^ države v Južni Ameriki. »Gospodarstvo« pse z ozirom na ta jubilej, da je javnost pričakovala, da bo generalni konzul Grisogono proslavil svoj jubilej z malim opisom svojega delovanja. Češki generalni konzul v Rio de Janeiro je izdal o svojem delovanju v prvih dveh letih tri knjige, zato se je pričakovalo, da bo g. Grisogono izdal vsaj eno knjigo o svojem petletnem delovanju, pa če že ne knjige, vsaj brošuro ali pa vsaj kratek govor. Toda nič od tega in zato se spominja ^Gospodarstvo« jubileja, seveda na svoj način. 1 Opisuje trud in delo nekega Petra 'Božovi-at ie rešil mladega izseljenca Mladiča s T?a.i-?lu le pomagal v njegovi bolezni. Ta Mladic se je pozneje ubil na neki avtomobilski vožnji dn je zapustil 2.070 hpspI okoli 64.100 Dn. Bilo je ravno pred petimi’ leti. Peter Božovi c jenato pisal sorodnikom ponesrečenega Mladiča, da bi oni dobili te pezete. Ti so tudi poslali od konzula zahtevane dokumente. Toda nikdar niso ti dokumenti bili dovolj dobri iu polagoma so sorodniki izdali toliko denarja za znamke in kolke, da so pisali Petru, da so zapravili že svoje posestvo. Petar sam je vsled tega po- novno interveniral pri gen. konzulu in na svoje stroške prišel 1200 km daleč v Buenos Aires. Posledica vseh teh intervencij je, da sorodniki ponesrečenega Mladiča še danes niso dobili svojega denarja. Poslovanje torej, da smemo biti ponosni. Pa še en lep primer izredno dobrega poslovanja g. Grisogona. Izseljenik Marko Vu-jeva je objavil v rosarijski »Zajednici« uvodnik, v katerem kritikuje delo g. Grisogona. Nato je »Pravda« omenila ta uvodnik in navedla nekaj glavnih točk iz njega ter izjavila, da 'bi bilo treba stvar razčistiti pred sodiščem in da se vzdrži vsakega komentarja, dokler sodišče ne izreče svoje besede. Nato je šel lastnik »Pravde«, g. Tadič, dne 24. p. m. na konzulat, da dobi vizum za Jugoslavijo. G. Grisogono pa mu je vizum odbil, ker je po argentinskih zakonih kazniv •tudi tisti, ki kleveto širi, A o pa je storila »Pravda«. (K tako odlično izrednemu pojmovanju novinarske dolžnosti je treba g. Grisogonu v resnici čestitati. Op. ured.) In tako g. Tadič ne more obiskati domovine. In zakaj? Ali bi morda mogel g. Tadič v Beogradu povedati za kakšnega gospoda neprijetne stvari? Naj bo kakorkoli, eno pa smemo mirne vesti reči: iz srca čestitamo naši in diploma-tom na njih izrednih sposobnosti in neverjetni ekspeditivnosti, nikakor pa ne čestitamo našim izseljencem, da jih ščitijo tako odlični zastopniki. Politične prilike na Irskem. Kakor znano ni dobila sedanja irska vlada pri zadnjih volitvah večine, pa čeprav ves irski narod priznava, da je vlada g. Cosgrave najboljša vlada, ki jo danes Irska sploh imeti more. Zato je poraz vlade presenetil Vst> javnost, zlasti pa vlado samo, ki' je bila zelo samozavestna. In po pravici, ker so zasluge vlade g. Cos-®rave-a za Irsko velike. Predvsem je z železno voljo zasigural na Irskem zopet mir !a končal državljansko vojno, ki je prizadejala Irski toliko gorja. Tudi upravo je vlada silno zboljšala in vse bi bilo izredno zadovoljno z vlado, če ne bi bila vsled svoje upornosti zagrešila par težkih nerodnosti. Vlada, ki jo tvorijo povprečno samo mladi in energični ljudje, se ne meni za ljudsko psihologijo in je slaba v svoji taktiki. Davke je n. pr. z naravnost brtalno brezobzirnostjo izterjevala in kdor ni plačal v določenem ro-hii ?’ Je b . brezpogojno zarubljen in vrhu tega še zaprt. To nezadovoljstvo je pridno m skrajno demagoško izrabljal De Valen ki je bil vrhu tega od ameriških Ircev silno finančno podprt. Vlada pa, v svesti si svojega korektnega dela, ni razvijala nobe. ne posebne volilne agitacije, temveč izdala za volitve samo toliko, kolikor je bilo ne-obhodno potrebno. Posledica vsega tega je bila, da je vlada na volitvah propadla. Ko pa je Cosgrave odstopil, je bil takoj zopet izvoljen za predsednika vlade, ker narod ni hotel, da vlada odstopi, temveč ji je hotel dati pri volitvah le učinkovit opomin, da uvažuje tudi ljudsko čustvovanje. Tako je postal Cosgrave zopet predsednik vlade in čeprav ni v večini bo mogel sigurno in mirno vladati. Njegov glavni nasprotnik De Valera s svojimi pristaši sploh ne pride v skupščino. Ko je bil parlament otvorjen je prišel De Valera s svojimi pristaši in z godbo ter zastavami pred parlament in zahteval, da mu ni treba priseči angleškemu kralju. Ker je bila ta njegova zahteva odbita, De Valera sploh ne pride v parlament, tem- več pripravlja sedaj ljudsko glasovanje za odpravo prisege. Ker bo trajalo gotovo par let, predno bo prisega odpravljena, ■ more Cosgrave mirno vladati in se nasloniti sedaj na to, sedaj na drugo skupino. Irsko ljudstvo je namreč silno sito državljanske vojne dn si želi mir in predvsem mir. lo je tudi jasno pokazalo glasovanje o izpremembi ustave. 797.000 volilcev je glasovalo proti izpremembi in samo 350.000 za. Vseeno pa bo morala vlada Cosgrave-a premagati še velike težave, če bo hotela rešiti svojo nalogo. Irski narod odlikuje cela vrsta odličnih sposobnosti in njegove najtežje napake so večinoma samo posledica stoletnega trpljenja pod angleško nadvlado. Irski najemnik, vsa Irska je skoraj bila last angleških^ veleposestnikov, je spoznal, da mora plačati veleposestniku tem večjo najemnino, čim večji je bil njegov prideicK. Na drugi strani pa je spoznal, da je bil dedič ubitega veleposestnika vedno pripravljen na popustljivost. Zato se je irski kmet odvadil doma delati in zato je izgubil zmisel za red. Vsled tega zelo trpi narodno gospodarstvo in Irska komaj krije svoje potrebe. Nadalj-na posledica tega tudi je, da je obrestna mera Zi?. .^redite na Irskem znatno večja ko v An-• *,u cel° irski bogataši raje vlagajo svoj denar v londonske banke ko pa v domače irske zavode. Vsled pametne angleške politike, ki se niti najmanje ne vmešava v irske notranje zadeve, polagoma izginja napetost med Anglijo in Irsko. Ker je poleg tega tudi gospodarski promet med obema deželama nad vse živa-nem — 98 odstotkov vsega irskega poljedelskega izvoza gre v Anglijo — se angleško-irski odnošaji stalno izboljšujejo. Zato se lahko upa, da je krvava zgodovina Irske zaključena in da se je pričela mirna doba gradilnega dela. In vlada g. Cosgrave-a se pošteno trudi, da bo ta doba čim najbolj uspešna. Ob 15 letnici Aškerčeve smrti. Ravno one dni, ko se je v deželni bolnici boril pokojni Aškerc s smrtjo, sem imel v juniju I. 1912. kot spremljevalec »Russkega f kružka« polno posla z ruskimi ekskurzijanli. Aškerca sem tedaj zelo pogrešal kot mentorja, kajti prejšnja leta ni on niti ene ekskur- zije zamudil in je vedno prav rad in z velikim veseljem spremljal povsod ruske goste med nami. Aškerc pa je tedaj že več dni ležal v bolnici. Ravno nedeljo pred njegovo smrtjo smo nastanili v hiši g. Boleta na Taboru kakih 15 Rusinj, med katerimi je bila tudi kneginja Natalija Obolenskaja, s katero sva se dogovorila, da greva Aškerca obiskat. Cul sem namreč, da mu je malo odleglo. Ravno na vogalu Šarabonove hiše pa slučajno srečava g. Frana Govekarja, ki mu povem naš namen, nakar nam on to odsvetuje, češ, da ni res, da bi se Aškercu zdravje zboljšalo, temveč, da se mu je poslabšalo, ker da je bil sam pri njem. Pravil nama je, da Aškerc govori še vedno v vročici ter da mora imeti mir in tako je naš obisk odpadel. Žal, da ga res nisem videl več živega in nikoli več govoril z njim, ker je par dni nato izdihnil. Z Aškercem sva se seznanila precej prve dni, ko je nastopil svojo službo na rotovžu. Lahko rečem, da razen z g. Govekarjem ni Aškerc tedaj z nikomur toliko in tako prijateljsko občeval, včasih dan za dnevom, kot z menoj in sicer vsa leta do konca! Pripovedoval mi je razne doživljaje iz njegovega življenja — žal, da teh nisem zabeležil, ker si pač do zadnjega nisem mislil — da naju bo tako hitro ločila smrt. Podpiral me je pri učenju ruščine, pripovedoval o ruskem življenju in hvalil ruski narod. Sovražil pa je monarhiste ter se je že tedaj nagibal na stran boljševikov, katerih smernice jaz še nisem poznal. Visoko je cenil Puškina, izposojeval mi je v originalu Tolstega, Ruske narodne pesmi, Gogolja in druge ruske poete, posebno pa vse revije, ki so takrat prihajale na magistratno knjižnico. Kot človek je bil iskren prijatelj, nesebičen, zelo mehkega srca, toda v značaju trd in neupogljiv, ako se mu je zdelo, da ima prav. Bil je zelo užaljen, ko je nekje zvedel, češ, da ima »sinekuro«. Neko jutro me je napadel, naj mu kar odkrito povem, kaj vem ali sem slišal kaj o tem? Jaz sem mu to zanikal in ga potolažil, naj se nikar ne razburja. Dejal je: »Ne, nočem, da bi bil komu kruli radi mene prikrajšan, raje grem takoj.« Dejal je: »Pojdem k županu Hribarju in mu to povem.« Kako je bilo potem, ga nisem hotel vprašati ali tudi kasneje se je v tej zadevi pomiril in videl, da je bilo to sumničenje odveč. Leto dni pred smrtjo, bilo je tudi v poletnem času — pridem nekoč k njemu v regi-straturo. Tedaj je bil že precej nervozen ter se je ustrašil vsakega neljubega obiska. Če sem potrkal, je navadno z močnim in osornim glasom zakričal svoj »Naprej«! ali »Notri«. Nekoč je imel malo stekleničico z oljem v roki, prste je imel vse mastne, ter me je s smehom sprejel in mi prvič bolj zaupno razkril, da je bolan, rekoč: »Veste, nekaj mi že dalj časa šumi po glavi in ušesih. Vprašal sem zdravnika, dejal mi je, da moram imeti mir in v kakšno kopališče bi bilo dobro iti.« Rečem mu: »No pa pojdite, saj je ravno sedaj najlepši čas!« Nato me začudeno pogleda ter odvrne »Ne dopušča mi finančni minister.« Nato mi pravi: »Ve ste za vse tako pripravni, poskusite mi vliti par kapljic tega olja v uho!« In res tako sva vršila tri dni isto proceduro, tokrat vsaj z malo vidnim uspehom. Na konec se mi je za zdravljenje zahvalil ter potožil, rekoč, »vidite kako hudo je zame, nimam za take malenkosti nobenega svojega človeka, da bi mi kaj pomogel!« >No,€ pravi, »za en dan sem prosil svojo po-strežnico, no, pa saj veste, stara ženska je nerodna in jaz sploh ne maram za ženske!« V našem krogu na rotovžu (to je bil ranj-ki g. Fric Košir, Boltar, Sežun, Završan, Mihalič) je bil Aškerc vedno zelo živahen in vesel. Eden ali drugi je vedno vedel povedati kako veselo dogodbico ali anekdoto, ker smo se še pred delom malo oživeli in nasmejali. Nekoč nam je ponovil zgodovinsko anekdoto, češ, da jo je našel v arhivu zapisano, — sumim pa, da mu jo je Fric natvezil — kako so za časa francoske okupacije v Ljubljani rekverirali vojaki oves za konje. K neki Trnovčanki je prišel v prodajalno podčastnik konjenice, zahtevajoč ovsa, kar je izgovoril z nosljajočim francoskim izgovorom »hopsa«. žena ga ni razumela in mu je odvrnila, da ne pleše in da ni za »hopsasa«. lancoz z bičem v roki pa ponovi še odločneje, da bi rad imel »hopsa«. Ženica , pravi, aa se ji ne ljubi plesati. Vemlar ne bodi lena privzdigne malce krilo in sezasuče urno par-£ na Peti in zapoje »hopsa - hopsasa«! rrancoz postane užaljen in zavihti na ženščino korobač in jo oplazi. Že se dvigne hrup, žena prikliče ljudi in stražo, konec pa je bil pred sodiščem na rotovžu, kjer se je zmota z ovsem pojasnila in poravnala. Nekoč sem bil pri njem v pisarni, kar potrka neka starejša ženska na vrata. Odprem in jo vprašam, kaj bi rada? Odvrne mi, da bi rada govorila z Aškercem. On pristopi in jo vpraša osorno »Kaj hočete od mene?« »Oh, gospod, Vaša sestra me pošilja, tam v siužbi je zbolela, pa ji že 14 dni ne odleže. kaj naj stori?« Aškerc malo pomisli in odvrne: »Zdravnika ji pokličite in če je potreba, naj gre v bolnišnico! Plačam vse jaz. Razumete, plačam vse jaz in ko bom imel čas, jo obiščem.« 1 udi otroke, posebno majhne, je imel zelo rad^ pri sebi. Mojo hčerko je pri nekem izletu črez Drenikov vrh na Rožnik vedno za T sx- VOdil *n se nj° zabaval- Kupil ji je sJaščice in malinovca ter tako skušal napraviti otroku veselje. . . .Rusi je mnogo občeval in korespondiral. Mislim, da bi se našla njegova korespondenca in morda tudi objavila. Posebno rad mi je kazal njegove v ruščino prevedene pesmi, ki so sem in tja izšle v revijah. Nekoč mi je posodil »Jugoslov. almanah«, ki mu ga je po-oaul neki stein v Petrogradu. Svoje ruske pesmi je nekoč 1. 1911 pod vestibulom in na stopnjicah pred »Mladiko« sam navdušeno deklamiral ruskim gostom. Iz njegove zapuščine sem nakupil mnogo različnih knjig. Literate bo zanimalo, kaj je vse on čital in imel v svoji knjižnici. Največkrat se je na knjige podpisal. Tako na Puškina, Tolstojev roman »Vojna in mir«, na Saljnikov zbornik »Russkije poeti za sto ljet.« (Ta knjiga je opremljena s poi treti in biografijami.) Dalje je imel v svoji knjižnici Karelinov ruski prevod »Don Quichotla«, Erbenove »Kytice z basni«, »Ze Šumavy«, basni Elišky Krasnohorske, dalje je čital Aškerc Svatopluka Čeclia, Otokara Mokreho, Vrhlickega itd. V Vrhlickyjevih knjigah so avtorjeva lastnoročna posvetila Aškercu. Dalje je imel Aškerc v svoji knjižnici Boochov rusko - nemški slovar, v katerega je napisal več opazk. Zanimivo je, da je Aškerc pisal te opazke večinoma v cirilici toda v slovenskem jeziku. Opazke so napisane v letu 1892. Drugič najdem in sporočim še več. Aškercu — večnaja mu pamjat. Hinko Sever. ŽERJAVOV ODGOVOR NA »ZLAGANE NE-DOSTOJNOSTI«. V včerajšnjem »Jutru« odgovarja g. Žerjav na Pucljev krepek odgovor. V tem odgovoru je g. Pucelj napisal na naslov g. Žerjava tudi besedo »zlagane nedostojnostic. Zato smo z zanimanjem pričakovali, kako bo odgovoril g. Žerjav. Odgovor g. Žerjava se glasi: »Že zadnjič sem izjavil, da me iii volja, tratiti čas s polemikami z g. Pucljem. Njegov odgovor v »Kmetskem listu« je bolj dovtip, kakor poskus resnega zagovora. Jaz moram na tem mestu le še enkrat pribiti, zakaj sem se javil v javnosti: le za to, ker me je g. Pucelj v »Kmetskem listu« po razbitju pogajanj s SKS dal osebno napasti in ker je tem priznal, da se je SKS pogajala z nami le z namenom, da se mene »umakne«, kakor se izraža g. Pucelj. Ta trditev, ki sama po sebi priznava zli namen SKS od početka razgovorov, me je revoltiraia in. sem zato pokazal na del predhodnih razgovorov z g. Pucljem, ki so vseskoz obetali ravno nasprotno od tega, kar je nazadnje g. Pucelj zaobrnil. Nič uie ni sram priznati, da sem besedi in obetanjem g. Puclja verjel in da sem bil prevaran. G. Pucelj je na ta »uspeh« lahko ponosen, a moja vest je mirna. — Dr. Žerjav. Ker smo uverjeni, da je g. Žerjav sam po zabil nastopiti tudi proti očitku o zlaganih nedostojnosti, ga mi na to opozarjamo. Bile bi vendar malo čudne razmere, če bi si naši vodilni politiki pustili javno izrekati take stvari in se nihče za te prijaznosti ne bi zmenil. Stvar je pač taka, da eden od obeh gospodov mora imeti prav in mi seveda niti najmanje ne dvomimo, da je .to g. Žerjav. —o—. K stvari sami pa bi pripomnili samo še to, da je dejal g. Stefanovič v svoji izjavi, ki smo jo priobčili včeraj, da je dr. Žerjav že pred precejšnjim časom, čisto striktno na-glašal, da gre sicer z NSS in NRS, nikakor pa ne z radieevci. Tako ima g. dr. Žerjav lepo priliko, da pojasni še to stvar. TENIŠKI PRVAKI V WIMBLEDONU. Dva tedna v Wirobledonu sta zopet enkrat dokazala, da je tenis vzlic golfu in dežju najbolj priljubljena igra angleških višjih in srednjih slojev. S svojimi 20.000 prostori je bila \vimbledonska arena premajhna. Ko je Anglija letos nastopila k teniškim prvenstvom, je bila v posesti dveh prvenstev: damskega singla (mrs. Godfree) in mešanega doubla (L. A. Godfree in mrs. GodJree). Oba naslova je izgubila in sicer na Ameriko, ki je dobila od 5 prvenstev, ki jih oddaja Wimbledon, kar štiri in ticer: Helen Wills (damski single); Tilden in Hunter {moški double) Helen Wills - miss Ryan (damski double), Hunter- miss Ryan (mešani double). — Najodločnejši champi-■onski naslov, ki ga je dobiti v Wimbledo-nu, namreč moški single, je morala Amerika pač prepustiti Franciji. Match, v katerem se je zrušil Tilden, potem ko je zmagal v dveh setih in petih igrah, ter podlegel Co-chetu, je tvoril pač največje presenečenje tega leta. Saj skoraj nihče ni dvomu o zmagi teniškega nadigrača Tidlena. Bila je volja usode, da ije tudi Barotra, ki je nastopil v finalu proti Cochetu, rabil samo še eno žogo, da bi si bil obdržal svetovno j>rven-stvo. Tu kot tam je zmagal Cochet s svojo i neomajno vztrajnostjo in svojimi močnimi I živci. j Poleg Ameriko m Fran-ij-?, ki je poplah [ tudi v »teniški stroj« Laoosto in Bruquona j v Wimibledon, je stopila Anglija popolnoma v ozadje. Eno veliko upanje v bodočnost je Wimbledon pač prinesel Angliji, namreč 16-letno Betty Nuttliall. Ta deklica je striktno nasprotje Španke de Alvarez, ki tudi še v najtršem boju še vedno »igra«, dooim Belty stvarno in vztrajno »odpravi« nasprotnika. Prvič po vojni je bila v VVimbludanu zastopana Nemčija. Tod* igra Nemcev je bila predvojna. S silovitem tempo, ki so ga vpeljali Francozi in Amerikauei, niso m igli tekmovati vže starejši nemški igrači. In naraščaj, ki so ga Nemci občutno pogrešali, je bil zastopan samo po gospodični Ansem. Ta pa še nima prave wimbledonske forme: tako duševno kakor telesno, trdo na trdo. In-tenziviteta igra je velikanska. To sicer zelo dobro vpliva na kvaliteto, vsebuje pa -nevarnost, da vzame tenisu njegov karakter kot amat 'i34i šport. Itaranyi v Grand Prix. Včeraj se je vršila v Parizu plavalna tekma na klasičnih 100 m v prostem stilu za grand prix de Pariš. V tretjič si je pridobil Oger Baranyi v izbornem stilu veliko trofejo in je prešel zlati pokal v njegovo trajno last. 1. je bil Baranyi v 1 : 02.1; — 2. Klein -Strassburg 1 : 07.4;' 3. Paddou 1 : 09. - - Širite - -»Narodni Dnevnik"! Dnevne ves!!. NE SPADA V NJEGOVO PODBOČJE. Beograjska »Politika« piše: »Nekega jutra sem šel peš proti Vrnjački Banji in sem opazil na železniški progi precej daleč od železniške postaje, da se je vnelo nekaj železniških pragov. V mislili sem imel sliko strašnih gozdnih požarov, v katerih se sedaj toliko piše. Zaslutil sem največjo nevarnost in skoro brez sape hitro stekel do železniške postaje, čeprav to ni bila moja dolžnost — ter sem obvestil uradnika o požaru, da pTeprečim še večjo nesrečo. Toda postajni uradnik, na katerega sem naletel, mi je povsem hladno izjavil, da se to njega ne tiče, ker ta del proge ni v rajonu njegove postaje. Ko sem mu jaz ves začuden pričel pojasnjevati vso resnost situacije, se mi je pričel celo — smejati. Povsem jasno mi je, da bomo morali še dolgo čakati, da pride čas, ko bomo vsakemu državljanu hvaležni za dela, ki jih je napravil za občni blagor, pa čeprav bi bila ta dela še tako brezpomebna.« — Kongres fotografov. Te dni se je vrš:l v Zagrebu kongres fotografov iz vse države. Posebno številni so bili delegati iz Srbije in Makedonije. V kolikor iz nekaterih krajev ni bilo delegatov, so poslali fotografi brzojavne pozdrave s pripombo, da že vnaprej pristajajo na sklepe kongresa. Kongres je otvo-ril predsednik zagrebške organizacije Franjo Mosinger. Za njim je govorila cela vrsta fotografov iz raznih krajev države. Govorniki so se pritoževali nad konkurenco, ki jim jo delajo razni šušmarji, fotografi-amaterji, ki ne plačujejo nobenega davka. Zahtevala se je ustanovitev večernih tečajev. Pri volitvah v I. upravo saveza fotograf, iz kraljevine SHS so bili izvoljeni: za predsednika narodni poslanec Živojinovič iz Beograda, za podpredsednika Gašparides iz Zagreba in Grabjec iz Ljubljane, za tajnika Gavro Konfino iz Zagreba, za blagajnika pa Leopold Grahornik iz Ljubljane. Na kongresu je bila končno sprejeta resolucija, v kateri se zahteva nov obrtni zakon za vso državo. Opoldne je bil slavnosten banket, popoldne pa ogled zanimivosti mesta, zvečer razhod. — Zgradba stanovanj za železničarje. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je razpisala licitacije in votirala sledeče kredite: 500.000 Din za zgradbo stanovanj za železničarji v Mariboru; 950.000 Din za dve stanovanjski hiši za železničarje v Ljubljani; 302.000 Din za zgradbo žeelzničar-skih stanovanj v Somboru; 750.000 Din za zgradbo 10 železničarskih stanovanj v Vel. Bežkereku; lr703.084 Dinj za zgradbo treh stanovanjskih hiš za železničarje v Vinkov-cih, za demoliranje neke stare zgradbe in do-zidka pri novih železničarskih stanovanjih v Slavonskem Brodu; 10,558.500 Din za zgradbo 32 hiš s 130 stanovanji za železničarje v Zagrebu; 620.400 Din za zgradbo dveh stanovanjskih hiš za železničarje v Splitu; 313.000 Din za stanovanjsko hišo za železničarje v Bosanskem Brodu; 2,680.000 Din za zgradbo 8 stanovanjskih hiš za železničarje v Sarajevu in 308.000 Din za zgradbo stanovanjske hiše za železničarje v Zeleniki. Z vsemi temi deli se ima pričeti že meseca avgusta. — Popravilo lokomotiv. Prometno ministrstvo je končalo pregovore z zastopniki privatnih delavnic glede poravila 400 lokomotiv. Glasom pogodbe imajo biti popravljene lokomotive tekom leta dni. Stroški so prora-čunani na 80 milijonov Din. — Komercializacija državnih rudnikov. V d'rekciji državnih rudnikov se vrši že leden dni konferenca vseh ravnateljev državnih rudnikov. Pretresa se načrt uredbe o komercializaciji državnih rudnikov. — Pred komorcializiranjein državnih železnic. V prometnem ministrstvu se vrše seje posebne strokovne komisije, .ki pretresa zakonski načrt o komercializaciji državnih železnic. Sejam predseduje pomočnik prometnega ministra Popovič. . . . — Taks oproščena društva. Finančni minister je oprostil več kulturnih društev od plačevanja taks za vloge in predstave na državne oblasti, izvzemši na sodišča. Med temi društvi se nahajati tudi antialkoholna Zveza in Sveta vojska v Ljubljani. — Vojaški daopusti. Minister vojske in mornarice je odredil, da je dovoljevati ob času žetve in drugih poljskili del vojakom in mornarjem, ki so sinovi kmetskih starišev, če so odslužili že šest mesecev kadrskega roka v zadovoljnost svojih predpostavljenih, v kolikor dopušča služba, dopuste do 4 tednov. — Investicijsko posojilo osiješke mestne občine. Osiješka mestna občina, oziroma mestni komisarijat se pogaja z neko bančno skupino v Beogradu glede kontrahiranja večjega investicijskega posojila. Pregovore vodi komisar, baje na podlagi zadevnega dovoljenja finančnega ministra, Kapital naj bi se uporabil za pokritje ostanka dolga, ki ga je povzročila elektrifikacija mesta in za gotove druge Investicije. Ker se vrše pregovori popolnoma tajno, je razumljivo, da povzroča to med prebivalstvom razne komentarje. — Iz naše srednješolske statistike. Po zadnji statistiki prosvetnega ministrstva imamo v vsej državi 47 učiteljišč, in sicer 34 moških in 13 ženskih. Število dijakov znaša 7824, od teh je 3258 moških, 4566 pa ženskih. Število dijakinj je napram številu dijakov močno naraslo, posebno Ee se upošteva, da imamo sedaj več učiteljic kot učiteljev, tako da se nekateri boje, da bodo žneske učne moči na osnovnih šolah, če bo šlo tako dalje, s časom moške popolnoma izpodrinile. Uspehi na učiteljiščih so bili v preteklem šolskem letu boljši kot na katerikoli drugi šoli. Padlo je namreč vsega skupaj samo 291 učencev. Število učnih moči na učiteljiščih znaša 547 moških in 192 ženskih. — Meščanskih šol imamo 159. V Srbiji, Južni Srbiji in v Črni gon meščanskih šol ni. Tudi v meščanskih šolah »evilo učenk napram številu učencev nara- šča. Na meščanskih šolah je bilo namreč 15.570 učenk in samo 10.195 učencev. Učnih moči je bilo zaposlenih na teh šolali 687 moških in 913 ženskih. — Brodarska šola v Beograda. Direkcija rečnega prometa otvori v Beogradu šolo za brodarsko osobje. Tečaj bo trajal dve leti. Šola se gradi ob Donavi. — Novosadska mestna občina kupila za 25.000 Din slik. Te dni se je vršila, kot smo poročali, v Novem Sadu VI. oficielna razstava jugoslovenskih umetnikov. Mestna občina je nakupila na razstavi za 25.000 Din slik. Slilke je razotbesila v prostorih mestne hiše. — Razpisano mesto. Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju se razpisuje učno mesto za srbsko-hrvatski jezik v zvezi s francoščino oz. italijanščino. Za to mesto pridejo v prvi vrsti v poštev profesorski kandidati z usposobljenostnim (diplomskim) izpitom iz teh predmetov. Prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 31. julija 1927 pri ravnatejstvu drž. dvorazredne trgovske šole v Celju. — Italijansko zračno brodovje. iz Rima ■ poročajo: Italijanska zračna flota obstoji tre- J nutno 'iz 80 eskader s 3000 letali. Mussolini ' namerava zvišati število letal tekom treh let na 9000. — Nuincrus clausus tudi na madjarskih srednjih šolah. V svrtio ublažitve v srednjih krogih vladajoče bede nameravajo uvesti na Madjarskem tudi za srednje šole numerus clausus za židovske dijake. Vi hočete varčevati in vendarle okusno jesti. Potem rabite samo MAGGI -levo zabelo. * Vi bodete potrebovali manj mesa in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake bodo vseeno močne in okusne. Zahtevajte izrečno JMUfl-jin zabelo'1 ter pazite prosim, na ime »M A Or Gl« na »rumeno-rdeči« etiketi. — Letalska nesreča. Letalska komanda v Novem Sadu je prejela iz Skoplja o aviatični nesreči, ki se je pripetila te dni nad Kopao-nikom sledeče oficdjelno poročilo: V Pfle _ zjutraj sta zašla letalska oficirja major ul<>r-gjevič in poručnik Milan Potpovič, ki vozila nea vojaškem aeroplanu Breguetfc XIX. 2000 metrov nad Kopaomkom v nasprotni veter, iz katerega ni 'bilo resi ve. Majoi }t skočil prvi s padobranom iz letala ter se je ■rešil. Poručnik je skočil prepozno. Vsled tega je padel na zemljo preden se je padobran odprl. Obležal je pri priči mrtev. Aparat je popolnoma razbit. Major Gjorgjevič je odnesel samo par lažjih poškodb. — Železniška nesreča na progi Mostar—Sarajevo. V petek dopoldne je prišl-o na železniški progi Mostar—Sarajevo do karambola-že med nekim osebnim dn nekim tovornim vlakom. Strojevodja osebnega vlada je padel pri tem pod kolesa ter zadobil smrtnonevar-ne poškodbe, drugi strojevodja je padel pod službeni voz. Tudi njegove poškodbe so težke. Zlomil si je prsni koš. Več potnikov je odneslo lahke poškodbe. Dva voza osebnega vlaka sta se prevrnila, bila pa sta k sreči pooplnoma prazna. — Požar žita pri Negotinu. V selu Vidrov-cu pri Negotinu, kjer se nahaja velika zaloga žita okoliških posestnikov, so spravljali te dni delavci žito s polja. Po njihovi neprevid- , nosti se je žito unelo. Škoda znaša 170.000 dinarjev. ^ , — Vročina na Švedskem. Na švedskem je zavladala tropična vročina. Toplomer kaže v Stockholmu v senci 26°, v nekaterih krajih na severu pa celo do 35". Vročina se širi iz severa proti jugu. — Katastrofalna poplava na Kitajskem. V kitajski provinci Amohei je prišlo, kot poroča »Berliner Lokalzeitung« do katastrofalne poplave, ki je zahtevala nad 1000 člove-šklh žrtev. — Francoska prekomorska letalca še vedno iščejo. Kot poročajo iz Quebecka (Kanada), so baje naleteli v nekem kanadskem pragozdu na ruševine belega letala. Vsled tega se pripravlja nova epedicija, ki se poda na do-tično mesto, da se ugotovi, če ne gre za izginula lrancoska transoceanska letalca Nun-gesserja in Coli-a. — Nenavaden samomor. 44 leten jetnik v Mannheimu bi se bil rad rešil preiskovalnega zapora. V to svrho je potrgal od svoje postelje razne železne in pločevinaste dele ter jih požrl. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je takoj po operaciji umrl. V njegovem želodcu in sapniku so našli skoraj 400 g železa in pločevine. —Zasledovanje misterioznih zločincev, ki «o razkosali v Newyorku tri ženska trupla. Serija nr.jtib razkosanih človeških trupol v Ne\vyorku, kot se zdi, še ni končana. Te • Ini so našli v neki siromašni koči nedaleč od sinagoge v Est Side razkosano moško truplo. Poedini deli trupla so bili zaviti v papir, vsi skupaj pa zašiti v vrečo. Policija je aretirala dva mlada človeka, zoper katera govore težke imiicije. Zdi se, da gre za dobro organizirane tolpo perverznih roparskih morilcev. — Trgovina, v kateri se je prodajalo zgolj ukradeno blago. Pred kazenskim sodiščem v Beli peči »ta se zagovarjala te dni Mita Radojčič iz Niša in njegova žena Kata. Radojčič je obtožen, da je izvršil v družbi pobeglega Slavka Jovanoviča štiri vlome v trgovine ter odnesel za okoli 250.000 raznega 'blaga. Trgovec Jovanovič je prišel na originalno idejo. Da bi se mu trgovina bolje izplačala, je sklenil, da bo blago, mesto da bi ga kupoval, enostavno kradel. V to svrho se je domenil z Radojčičem, ki je stanoval v isti hiši in z njegovo ženo Kato. Podnevi se je torej Jovanovič pridno sukal okoli prodajniške mize, ponoči pa sta izvršila z Radojevičem, kadar je blago pošlo, tu ali tam kak vlom. Postopala pa sta velikopotezno. Enemu samemu trgovcu sta ukradla za 100.000 dinarjev blaga. S časom sta razširila torišče svojega »delovanja« na ves južni Banat. To je trajalo celi dve leti. Končno pa je orožnišivo lopova izsledilo in aretiralo. Ko so jih vodili orožniki po krajih zločinov, se jima je posrečilo z uklenjenimi rokami pobengiti. Pobegnila sta na Rumunsko, kjer sta kradla dalje, i Ob priliki nekega vloma sta bila aretirana in obsojena na dve leti ječe. Drznemu Jovanoviču se je posrečilo zopet pobegniti, dočim je Radojčič kazen odsedel. Po prestani kazni so ga romunske oblasti izročile našim in tako je prišel sedaj na zatožno klop. Pri obravnavi .je obtoženec priznal samo vlom, pri katerem je ibil zasačen in flagranti, vse drugo je odločno tajil. Pravtako je tajila njegova žena, ki se zagovarjala, ker je dajala tatovoma potuho. Sodba: Mita Radojčič je odnesel 8 let, njegova žena pa 6 mesecev ječe. Ko mu je bila prečitana sodba, je zmajal Radojčič z glavo, rekoč: »Za par metrov blaga 8 let, to je nezaslišano.« — Hotelski tat ki se je vozil z letalom. Te dni se je posrečilo aretirati bruselski policiji 281etnega ruskega emigranta Dyszlinka v trenutku, ko je ukradel grofici Verleimont 250.000 frankov vredne dragulje. V njegovem j stanovanju so našli skoraj četrt kilograma j diamantov, del plena, ki ga je odnesel Dyse- j linka lansko leto od meseca julija do decem- , bra iz Berlina. Preiskava je ugotovila, da se je vozil moderni hotelski tat v Berlin vedno le z letalom, vsled česar mu toliko časa niso mogli priti na sled. — Revolucija radi narodne himne. Argentinska vlada je bdobrila nedavno novo narodno himno. Radi tega je prišlo v Buenos Airesu ob priliki narodnega praznika do krvavih pouličnih bojev, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Pred vladno palačo zbrana množica se je jela namreč radi igranja nove himne razburjati. Prav kmalu je prišlo do demonstracij. Množica je jela prepevati odkritih glav staro himno, kakor hitro pa je zaigrala godba n6vo himno, so se ljudje ostantativno pokrili. Stara himna proslavlja proklamacijo neodvisnosti. Ljudstvo jo smatra za muzikalični umotvor. Ker pa je predolga — ima namreč pet kitic — jo je kongres skrajšal. To je izzvalo že takrat med prebivalstvom veliko nejevoljo, te dnl pa je pri-,,„11- t„ kravalov. Predsednik republike je IvuSnl razburjeno množico s svojega balkona zaman voXk Končno je morala intervenirati policija na konjih m ognjegasci. — Rekord bigamista. Te dni je bil izpuščen iz kaznilnice v Filadelfiji Robert WJii-teman, false lord B... VVhiteman je nedvomno naj večji bigaimist tega stoletja. Kot lord B ... je poročil namreč v Zedinjenih državah in v Kanadi 47 žen. V kaznilnico v Filadelfiji je prišel, ker ga je ovadila ena od njegovih žen, da ji je izvabil za 20.000 dolarjev dragocenosti, nato pa izginil. Komaj so ga izpustili, je bil zopet aretiran. Ovadila ga je namreč neika druga njegova žena, da ji je izvabil za 200.000 dolarjev dragocenosti in kožuhovine, nakar jo je popihal. Ko so ga privedli na newyorški kolodvor, so ga spoznali številni detektivi iz raznih mest, ki so ga že več let zaman iskali kot nevarnega pustolovca, specijalista v zapeljevanju in izkoriščeva-nju žensk. Ugotovljeno je, da se je poročil Whiteman s 47 ženami, ki jih je osleparil vsega skupaj za preko pol milijona dol a i je v. \Vhiteman odločno taji, da bi bil kako žensko oguljufal ter trdi, da so mu ves denar in vse dragocenosti prostovoljno podarile. »Častna beseda«, pravi, >nikoli nisem bil lopov. Prepotoval sem skoro ves svet. Ženske, tako one iz boljših kot one iz nižjih krogov, so povsodi enake ...« — Možitev na uradno povelje. Kot poroča udružanje misijonarjev iz Shanghai-a, je izdal guverner kitajske province Houan odredbo, v kateri ukazuje vsem za možitev zrelim in sposobnim dekletom svoje province, da si najdejo tekom dveh dni, računano od datuma proklamacije zakonskega moža, sicer jim določi oblast moža ter jih prisilno poroči. Ljubljana. 1- Stanovanjska hiša za&veU- voda. le dni so P"^llpkoP^‘li*Xega zavoda ko stanovanjsko hišo Pokojnin p.„ja]i0ve na vogalu Miklošičeve ulice. Poslopje bo Štirinadstropna 1— Tihotapci s sahannom. P P so aretirali, kot smo poročali, Plemiški de tektivi pri Domžalah več tihotapcev s saharinom. Enemu od njih so oplenili okrog 70 kg saharina. Nadaljn,o poizvedovanje je privedlo do razkritja velike, dobro organizirane tihotapske družbe. Družba je vtihotap- ljala saharin preko Maribora iz Avstrije. Člani družbe so večinoma železničarji. Tihotapci so se delili na vodje, dobavitelje, pomagače in razpečevalce. Razpečevalci so prodajali saharin gotovini vinskim trgovcem in vinogradnikom. Svoje mreže so imeli razprežene tie samo po Štajerskem in Kranjskem, tem-vr?č daleč doli po Hrvatskem, do Zagreba, Karkvca in do Sušaka. V Ljubljani je bil aretiran te dni neki železničar, kateremu so zaplenili detektivi za 5000 Din saharina. Pre iskava se nadaljuje. Podrobnosti oblasti v interesu preikave še ne izdajo. ŽELEZNIČARSKIM VPOKOJENCEM, INVALIDOM IN VDOVAM. Zadnji čas se veliko piše in govori o prevedbi kronskih vpokojencev. Vsled tega Je naše društvo primorano podati kratko P0-ročilo o tem delovanju. Kdor pazno zasleduje delo, ki ga vodi društvo, ta mora tudi vedeti v kakšnem smislu so se vložile spomenice skupno z društvi Zagreb, Sarajevo, Subotica in Ljubljana dne 10. oktobra 1925-Da imamo železniški vpokojenci pravico, zah" levati pariteto zlate valute, to je menda jas" 110 vsakemu človeku. Vsi železniški vpokojenci smo plačevali svojo pokojnino, provizijo in nezgodne rente v zlati valuti v svoje fonde, ki niso bili malenkostni. Precejšen del tega fonda je tudi naložen v realitetab-Zajamčeno nam je to tudi po mirovnih pogodbah in rimskem paktu. Ako pa misli sedaj vlada prevesti samo kronske vpokojence, enako starim dinarskim vpokojencem, s tem ni še rešen življenski obstoj tistih vpokojencev, ld niso po novem zakonu vpokojeni 'n pri tem ne zadene društva nobena krivda. Delo, ki ga vodi društvo, skupno z vsemi gor* navedenimi društvi in katerim se je pridružilo tudi društvo žel. vpokojencev v Beogradu na podlagi paritete zlate valute se bo z vsemi močmi brez prenehanja nadaljeval^ Člani društva pa naj se zavedajo težkega p0" ložaja, ki ga ima društvo ter naj ga v tel» boju z vsemi močmi gmotno in moralno pof' pirajo. Tako, da nam bode mogoče ta boj VL' peljati do končne rešitve. Društvo železniških vpokojencev. Šport. Plavalna tekma na Ljubljanici. Plavalna tekma, ki se je vršila v nedelj® na Ljubljanici, je bila kakor zadnji čas vge naše športne prireditve zelo slabo obiskan«! vendar je nudila izreden športni užitek. D°" seženi rezultati so bili vobče dobri ter bomo kmalu razpolagali s prvovrstnimi Pla' vači, ki nas bodo tudi drugje lahko uspešn0 zastopali. V naslednjem doseženi rezultati: 1. Štafeta 4 X 50 prosto: 1. Ilirija I. 3:5 /‘j 2. Ilirija II. 3:262/r,. 2. 100 m prsno seniorji: 1. Virant (lirija) 1:47.6, 2. Seunig Stane, p-Ce&novar Karol. — 3. 50 m prosto juniorji: Bleiweis Marko i(LSK) 40.8, 2. Pukl, 3. Peče. — 4. 100 m prosto seniorji: 1. Jenko Bom 1:24.6, 2. Medved Ivo (Primorje), 3. Lapajne Milan. — 5. 200 m prsno dame: 1. Prekuli Franja (Primorje) 4:16.8, 2. Treo Majda (Primorje). — 6. 400 m prosto seniorji: 1. Blei' \veis Marko (LSK) 8:54.8, 2. Erbežnik. — 7* 100 m hrbtno seniorji: 1. 'Payer 1:57.6, 2. Kramaršič B., 3. Seunig Jože (vsi Ilirija). " 8. 100 m prsno juniorji: 1. Grilc 1:40, 2. L*' tajner 1:44.8, 3. Kovačič Leon. — 9. 50 prosto dame: 1. iPrekuh 50.8, 2. Treo, 3. W<"' fart. — 10. 50 m prsto seniorji: 1. Jenko SO-8’ 2. iMedved I., 3. Lapajne. — V skokih je ^J' segel 1. mesto iKordelid s 123.86 točkami, Antosiewicz s 94.88 točkami. Jemtes je odstopil. — V waderpolo^tekmi med LSK in Ilirijo je slednja podlegla 1 : S. Soortali: Bl«i-vveis 'I., iBlei\veis II. in Medved. Moštvi sta' bili sledeče sestavljeni: Ilirija: Seunig, Virant, Erbežnik B., Kramaršič, Kordelič, Lapajne, Sever. LSK: ing. Bleiweis, F. Grilc, Trnkoezy, dr. ing. Kramaršič V., Marko in Miron Bleivveis, Medved J. Sodil je Medved- LAHKOATLETSKI DVOMATCH LJUBLJANA - ZAGREB. Lahkoletalski dvomatch med. Ljubljano in Zagrebom, ki se je na igrišču ASK Primorje radi obširnega programa vršil predvčerajšnjim ves dan, je podal rezultate: Tek na 100 metrov: 1. dr. Perpar (Lj.) 11.2, 2. Podaub-sky (Z.), 3. Schlesinger — krogla: 1. Gaspar (Z.) 11.49 m, 2. Zupan (Lj.) 11.20, 3. Ferko-vič (Z.) 10.51, 4. Slamič (Lj.) 10.315 m — skok ob palici: 1. Perkovič 3.50 m, nov jugoslovanski rekord, 2. Kallay (Z.) 3.10 m, 3. Štrekelj (Lj.) 2.80 m — 1500 m: 1. Predanič (Z.) 4.20, nov jugorekord, 2. Gabršček (Lj.), 3. Zemljak (Z.) — kopje: Messner (Z.) 52.31 metra, novi jugorekord, 2. Petkovšek (Lj.) 43.73 m, 3. Kallay (Z.) 42.03 m - skok v daljavo: 1. Kallay (Z.) 6.21 m, 3. Stepišnik (Lj.) 6.075 m, 3. Lončar (Z.) 5.87 m, 4. Režek (Lj.) 5.695 - 400 m: 1. (z-> 553/s sek., 2. Butkovič (Z.). 8- Babič (Lj.) -- 200 m: dr. Perpar (Lj.)22_ k., 2 Jamiudtf Tž.) «. VAS <140 32.705 m, 3PMessner (Z.) 32,05 ni - 800 m: 1. Predanič .>i i , ne, pa bomo tudi mi lahko dosegli častne uspehe. Da ni bil poraz hujši, je zasluga dr. Perperja. Razumljivo je dejstvo, da je bilo postavljenih 5 novih jugorekordov, seveda od Zagrebčanov in sicer: v skoku ob palici: Ferkovič 3.50 m, v metu kopja: Messner 52.31 m, v metu kladiva: Gaspar 36.81 m, v teku na 1500 m: Predanič 4 min. 20 sek in v troskoku: Jakupič 13.28 m. Konec »duckerja«. Zgodovina boks-sporta bo ohranila spomin na Jim Jeffriesa, ki je bil svetovni prvak od 1. 1899—1904, ker je vpeljal v bosku nov stil s tem, da se je odvrnil °d angleškega, t. j. pokončnega stila in kot prvi izvajl »crouch«, t. j. sklonjeni stil. Gotovo se je tu in tam kak boksar že pred J&itriesom sklonjeno boril; Jeffries pa je bil prvi, ki je ta način boja sistematično prakticiral in metodično razvil. Večkrat se je boril tako nizko sklonjen, da se je z rokavicami aotikal tal in je sličil velikanki opici. Vzrok, “* se je dosledno boril v tem stilu stilu, pa je M edino ta, da se je hotel izogniti strašnemu “parcu na plexus solaris, ki ga je prakticiral ‘'{taimmons. Rajši je izpostavil svojo lobanjo Jarcem nasprotnika, kakor pa srce, vrat in blodeč. Od njega vpeljanega >croucha« so se *a njim posluževali vsi borci težke kategorije, od Jeffriesa do Dempseya. Lansko teto v septembru pa je bilo konec tega stila. ki ga je ueničil, je bil Gene Tunney, novi svetovni prvak, ki je Dempseya kot reprezentanta starega »crouchat potolkel v angleškem, t. j. pokončnem stilu. Dempsey je bil torej zadnji veliki »ducker«. Z njegovim Porazom se je začela nova era v boks-sportu, ki pomenja vrnitev k tipičnem angleškem stilu, kakor je bil v veljavi 200 let. Pa ne samo Tunney je bil pripadnik angleškega stila, ampak tudi Jack Delaney, Jack Sharkey, Harry Persson itd. Vsi ti se bore pokončno, ne naskokujejo s sklonjeno glavo, ne vijejo in ne krivijo gornjega telesa in so tedaj zastopniki nove šole. Ker se bo Jack Dempsey » boril s Sharkeyem, nastane vp.'a- in tem časoin opustil svoj stil kakor smn tmr P°končnemu; verjetno to ni, ie Drednn^h— mnenia- da vsak stil *vo- tak, tako nizko in visok« kdo . Prežo. Katerega stila se knv uzuJe) Je odvisno od različnih vzro- SphL; ; {®lesa> velikosti, dolgosti rok itd. ni k ^ za neka.i ^asa moderen pokonč-hn’ P.a svetovni prvak zopet >ducker<, pa zopet našel goreče posnemovalce. Amerilunski manager Tex Rickard. Pro-teden se J c vrnila .v Ne*wyorku velika pojedina na čast iiajvočjeiiiu proimotorju vseh časov, Georgu Lewisu Riokardu, bolj znanemu pod imenom Tex Rickard, menda zato, ker ni rojen Texasu, ampak v Missouriju. Diner se je vršil v Commodore-hotelu in se ga je udeležilo nič manj ko 1200 ljudi, med njimi 200 milijonarjev, id so zastopali kapital 10 milijard dolarjev, Ti možje so vtaknili del svojega premoženja v Rickardove boks-matche, za kar imajo pravioo do najboljših sedežev. Razen teh denarnih magnatov so pa počastili to svečanost tudi aktivni bok-serji, kakor Gene Tunney, Uzudun Paolino, Jaok Sharkey, Mickey Walker, Tigar Flowers i. dr. in še 400 športnih reporterjev. Bila je ta prireditev trlbut geniju, ki je napravil iz boksa industrijo, ki je dvignil Jack Demp-seya med milijonarje in ustvaril iz sebe, avanturista iz Alacke in zlatokopa iz Nevade, magnata svetovnega športa. — Rickard je star 59 let; precej je že plešast, visok več ko 6 čevljev, atletskega stasa in ima ostre, male oči. Naravni dar za hantiramje z velikanskimi množicami ga je spravil v ta poklic, ki mu je prinesel slavo in premoženje. Prvi match, ki ga je aranžiral, je bil med Joe Gansom in Battling Nelsonom. Jeffries-Johnson-match, ki ga je priredil na nasvet milijonarja Colesa iz Dulutha, je bil prvi, ki je prinesel 100.000 dolarjev vstopnine. — Takrat se je začela njegova pot navzgor. Tex inia skoraj neomejen vpliv na vse res velike dogodke v bokssportu. Novi Madisonsquare-garden je bil zgrajen na njegovo inioijativo. Je v ozki zvezi z !Barnum-Bailey-Ringling Bros. Circusom. Zaposluje lastno hockey moštvo in je aranžiral basketbal - moštvo. Jack Dempsey, največja, kar jih je kdaj imel bokssport, ne bi boksal nikdar za koga dru-zega kot za Texa in Gene Tunneya, sedanji svetovni prvak, je sklenil s Texom pogodbo i za prihodnji boksmatch, ki se vrši za naslov svetovnega iprvaka. Olimpijada gluhonemih se vrši koncem 1928 v Amsterdamu. Savezu gluhonemih, ki bo priredil te igre, so* pristopile Nemčija, Holandska, Belgija, Anglija, Francija, Avstrija, Ogrska, Italija, Poljska in Češkoslovaška. V letu 1932 se bo vršila olimpijada v Nemčiji, 1. 1936 pa v Rimu. Tekmovali bodo v tekih, skokih, metu diska in kopja, štafetah, plavanju in waterpolo, slednjič kolesarjenju, nogometu, tenisu, streljanju in gimnastičnih prireditvah. Praiek asa pecivo vanllnt sladkor 1 ŠPORTNIKI - STARCI, KI PREKAŠAJO MLADE. Vsaka športna panoga šteje danes zastopnike, ki še v zrelejši dobi dosežejo iste ali le malo manjše uspehe kot so jih v svoji najboljši dobi in sicer tako amaterji kakor profesijonali. — Tek, prvotna oblika in podlaga vsake lahkoatletske vaje, nam kaže izborne tekače, ki so že zdavno prekoračili 30. leto in to celo v najodličnejšem teku na dolge proge, v maratonskem teku. Na prvem mestu je Steenroos, finski maratonski prvak pri letošnjih pariških prvenstvih, ki šteje 40 let, Hannes Kohlemainen, Wils, Krii-ger, Busez so deloma že prekoračili 40. leto, deloma bodo to starost v kratkem dosegli. Vedno znova pojavljajoči se maratonski tekač je Breslavec Gottschling, ki s 55 leti še vedno preteče 42 in pol kilometra dolgo progo v treh urah. f Tudi kolesarski šport v svoji višinski obliki, v poklicnem kolesarjenju, poseduje mnogo »starejših« športnikov, ki imajo mednarodno kvaliteto, na pr. Egg, Ellegard, Arend, nestor nemških kolesarjev Riitt in mnogo drugih, ki evidentno spričujejo, da je neresnična in abotna trditev o škodljivosti kolesarjenja. Boks-sport ali kakor ga Angleži po prayici imenujejo: gallant art of self defence (plemenita umetnost samoobrambe) nam nudi dolgo vrsto boksarjev, največ amerikanskih, ki stoje že v jeseni življenja, pa so še vedno trdni borci, na pr. bombardier Billy Wells, Dick Smith, Lang-ford, Sam Mac Vea itd. Pri tem moramo upoštevati, da je ravno boks tisti šport, ki porabi največ moči in življenske energije, bojni šport »par excellencec, boj zase. Tudi veslači, plavači (svetovni prvak Duke Kahanomoku, ki si je že leta 1912 priboril olimpijsko prvenstvo v Stockholmu) se odlikuje z velikim številom starih atletov. Posebno veliko število postavijo tudi teniški igrači in drsalci; 60 do 70-letnih izvajalcev teh športov in sicer prvorazrednih je prav mnogo. In vendar niso taki športniki nikaka izjema, kakor bi mislil lajik. Toda vzrokov, da večina športnikov prej ali slej opusti šport, je mnogo. Pred vsem boj za eksistenco, ustanovitev rodbine, preveliko vživanje alkohola in nikotina, pomanjkanje sprotnih prostorov. Razun teh pa naj omenimo še subjektivne ovire, kakor nazadovanje splošne telesne svežosti in prožnosti, vedno narašču-joče nagnenje li komodnosti ii% pa pomanjkanje tekmecev iste stajosti, kar tudi mnogo športnikov odvrne od nadaljnega športnega udejstvovanja. Gospodarstvo. X Seznami pripadnikov posameznih davčnih družb I. in II. razreda priredbenega LEPE TENIS - OBLEKE. Od vseh poletnih športov je menda tenis 'priljubljen. Zato je tenis-obleka velike važnosti. Kot pri drugih športnih panogah, se je izkristaliziral tudi tu poseben tip, ki ga je porodila smotrenost. Dnevna moda daje temu temeljnemu tipu posebno noto iCot tradicijonelno barvo tenis-obleke je smatrati belo barvo. Plisirano volneno krilo z belim jumperjem iz svile ali trikota je še ; vedno najbolj razširjeno, dasi ima tudi v ’ celem izdelana obleka svoje pristašinje. Za tenis obleke se uporabljajo lahke vrste volnenega blaga (kasha, rips, itd.), najnovejša ' moda je crepe de Chme. Bela barva tvori lep kontrast k porjavelemu teintu tenis- igralke. Kroj ni kompliciran. Bluza je navadno brez rokavov. Izrezek je špičast kot pri pullwerju ali četverooglat, slednji je sedaj najbolj moderen. Da se obvaruje tenis-j igralka po igri prehlajenja, je potrebno ogri-! njalo. Navadno se nosijo beli plašči. Vidijo i sp pa pravtako pogosto kratki telovniki in kratki jopiči. / okraja trgovske zbornice v Ljubljani in III. ter VI. razreda priredbenega okraja Ljubljana mesto so izgotovljeni in bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri davčni administraciji v Ljubljani skozi 15 dni, t. j. v času od 16. julija do 30. julija 1927 ob na-vodnih uradnih urah. — Pri tem se davčni zavezanci opozarjajo: 1. da*so v sezname pripadnikov posameznih davčnih družb vpisane pridobnini zavezane osebe po stanju dne 1. junija 1927 ; 2. da bodo smele vpogledati sezname le k pridobnini zavezane osebe priredbenega okraja trgovske zbornice v Ljubljani odnosno priredbenega okraja Ljubljana - mesto in 3. da je pritožbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za 20 Din zoper morebitne pomotne zvrstitve vložiti v smislu § 15. zakona o osebnih davkih, do vštetega 30. julija 1927 pri davčni administraciji v Ljubljani. X Semenj v Smirni. Ministrstvo trgovine in industrije obvešča, da se vrši v času od 1. do 9. septembra t. 1. v Smirni prvi mednarodni semenj. Po poročilih koje je prejelo ministrstvo bi se moglo na tem semnju z uspehom plasirati naslednje predmete: žitarice, beli sir, kaškaval, bukov les, železniški pragi (hrastovi in bukovi), brzojavni drogovi, doge za sode, živna: konji, kobile, krave in ovce, dalje cement, železo itd. MATTOHI - JEVO •• GIEKHUBELSKO SLATINO IMA V ZALOQI A. ŠARABON LJUBLJANA OLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA To in ono. TURISTIKA IN REKORDI. Da ne bi kdo napačno sodil: nisem starec; nasprotno! reko mi, da sem še otrok za svoja leta — tudi to več ali manj priznam; tudi filister nisem; nasprotno! reko mi ,da sem izrazit revolucijonar — tudi to več ali manj priznam; da nisem bojazljiv, to pove prvo in drugo. Da sem tudi eden tistih, ki je— poleg drugih lepot, katere nudi življenje in svet — že v zgodnji mladosti vzljubil naše divne planine, to mi lahko vsakdo brez vsakega predsodka veruje. Odkrito priznam — to ni prazna beseda — umiral bi danes, če bi me življene vrglo v pustinjo. V nerodnih letih, ki sem še živel z nekaterimi junaki Gorkega, sem (bil poln navdušenja za pustinje, za nepregledne ravnine; a zdaj, ko sem jih spoznal, mi ni več za enoličnost. Jaz ljubim gore, ljubim raznoličnost, ljubim pestrost, ljubim življenje v tisočerih barvah. In kdor ljubi življenje, kdor išče uteho, kdor išče življenje, kdor ljubi krasoto, ta hodi, ta mora hoditi pot, ki ga hodim jaz.., Božanstvo! Planine! Kdor je res planinec, ta vzklikne prav tako kot jaz, kadar se spominja planin, kAdar misli na vse krasote, ki jih nudijo večno lepe planine. In prav zato se porodi v meni, kadar či-tam v časopisih o kaki planinski nesreči — dvom. Bogvedi, ali je 'bil ta resničen planinec, ali je bil to res pravi .turist? — vzkliknem ob takih prilikah. Naj mi odpustijo vsi oni, kd so »postali žrtev planin«, ki so postali žrtev .brezplodne drznosti m vsi tisti, ki mislijo to še doseči, če porečem: Jaz ne smatram ljudi, ki se pehajo v planinah za rekordi za prave turiste! Res je, da povojni Človek — mislim tu predvsem mlajšo generacijo — drevi z neko čudežno hrzmo bodočnosti nasproti.. Pri tem pa zanemarja marsikaj; marsikatera stop-a*a. Je nesmisel in rodi najčešče največje gorje. Vsak tak ne brzdanje pa bi se moral zavedati, da je vedno odgovoren za sleherno dejanje: zagovarjati mora svoj Čin pred $f- KMETSKI HRANILNI i nHm hmHlilca It 14197 _ _ »*• rep. mdr. s neom. Zav . _ ^ w v Uufaljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica i™prifliHe D A J 0; i 1 Jo p vrednottnuf* papirjVv^tllrvoljnje j knjlice 6 /© ^oJedl” f '"‘•»‘■ »reCke In vrednosti« papir). t«r tarami* t takofe. n*um J ® £Istih *»ovedl J ** («»»«««) « dn«. mmU. | ¥«t{> stalne »loga Ib >lm« » M. n&mn bo dooovam. ■ v««k delavnik od a^-iod s.-t^ HHB Po^loičenl prodajalec srečk državne razredne loterije. Stran 6. ^MSO’-.' VtUHUMMl mini seboj, zajedno pa mora dati jasen in točen odgovor tudi javnosti. To je beseda: »Železna volja premaga tudi največjje zapreke.« — bo marsikdo dejal. Priznam, a istočasno vprašam: in učinek; in: ali je to užitek, če imaš za sefboj devet-stodevetindevetdeset polic, s tisočere pa zagrmiš v tisočmeterski prepad? Jaz in bogpnaj koliko takih jazov je že dejalo: Divne so planine ,divna je nevihta v gorskem svetu ,divni so bujnorastoči, raznobarvni cvetovi, divota je uživati planinski zrak, blažena je planinska tišina in blažen božanstveni, planinski mir. In vse to bogastvo lahko uživaš, ljuba duša, če hodiš modro in gledaš, da ne pogineš! Sleherni planinec in neplaninec naj veruje, da planine odklanjajo rekorde, da nočejo služiti nam sirotnim zemljanom kot grobišče. One so ponosne, mogočne in veličastne. Kdor ne veruje v njih ponos, njih mogočnost in veličastnost, temu mirno povem, da ni turist. Tudi tisti, ki se je zviral v raznih stenah naših velikanov in misli, da je s tem, ker je preprečkal toliko in toliko nevarnih mest ter to zapisal v dnevnik, kjer je bilo že zapisano: »Tisočpetstota polica je bila včerajšnja ... sedeminsedemdesetič bivakiral v kaminu in se tresel od mraza ... sedmič visel med nebom in zemljo; do sedaj vedno srečno rešen...« — dokazal, da je turist dn da se ga mora zato slaviti, ta se zlodjevo moti! Kdor hoče slavljen biti, lahko postavi kjerkoli hoče rekorde (v stradanju, uživanju jedi ih pijače, spanju, bedenju, plesanju itd.), samo v planinah naj jih nihče ne skuša postaviti. Ce pa zares kdo izmed »turistov« želi v lepem gorskem svetu postaviti rekord, naj spleza na Mont Everest in naj lam po dobro uspelem plazenju, prečkanju, vzdihovanju in preklinjanju na najvišji točki — pogine. Uverjen naj bo, da ga bodo slavili še pozni rodovi. V. D. SVETOVNOZGODOVINSKI ORIGINAL, GROFICA MARKIEWICZ UMRLA. Te dni je umrla v Dublinu v starosti 60 let junakinja irskih bojev za svobodo, grofica Markievvicz. Grofica Markiewicz šteje nedvomno med svetovnozgodovinske originale. Kot hčerka angleške plemiške rodbine je preživela svojo mladost na lovu na lisice in pni dresiranju turnirskih konj. S 25 leti je sklenila postati slikarica ter je odpotovala v Pariz, kjer se je morala več let sama preživ- ljati, ker se je bila s svojci sprla. Njene slike so bile, če že ne genialne, pa vendar prav dobre. V Parizu se je seznanila s poljskim grofom Markiewiczem. Resolutna kot je bila, ga je prisilila, da jo je poročil. Lepi Poljak, ki je bil 20 let starejši od svoje soproge je imel že odraslega sina. Sprva sta se preživljala mladoporočenca kot umetnika, po smrti grofičinih staršev pa sta se preselila v 'Dublin, kjer pa sta živela tudi prav skromno. V Dublinu kurzira še danes grofov dovtip: »V ponedeljek jem jaz, v torek pa moja žena.< Za obadva ni bilo nikoli dosti denarja. V poznejših letih je igrala grofica veliko vlogo kot agitatorica v pokretu angleških su-fražetk in ob priliki stavke v dublinskem pristanišču. Bila je tudi prva ženska, kji je bila na Irskem izvoljena v angleški parlament. Ker pa takrat ženske še niso imele pasivne volilne pravice, ni mogla svojega mandata nikdar izvrševati. Med vojno se je pridružila de‘ Valeri ter je vodila za časa velikonočne vstaje v Dulinu obrambo kirurgične klinike. Ko se je morala s svojimi 120 prostovoljci udati, se je angleški oficir nemalo začudil, ko je stopila predenj kot poveljnik rebelov dama v zelenem angleškem jahalnem kostumu. Obsojena je bila na smrt, pozneje pa pomaloščena. Ostala je zvesta pristašinja de de Valerine stranke. Ker pa de Valerini poslanci niso hoteli priseči na ustavo, jo je doletela v irskem parlamentu ista usoda kot v angleškem: Bila je sicer izvoljena, vendar pa ni mogla mandata nikoli izvrševati. V s poezijo prepleteni irski zgdovini utegne igrati grofica iMarkiewicz nekoč slično vlogo ko devica Orleanska v francoski zgodovini. PARIŠKA KAVARNA. V srednji Evropi vrše kavarne v glavnem vlogo javnih čitalnic, kjer se mo.--i|o mirno pregledati časopisi in novine. V Parizu pa imajo kavarne popolnoma drugo fizionomijo in popolnoma drugo socialno funkcijo. V teh kavarnah je zelo malo časopisov; redko se celo najde kavarna, ki bi imela celo inozemski časopis. Pariške kavarne se dele v tri kategorije in sicer v male kavarne ali bare, kjer uradniki in delavci pijo za komptoar-jem skodelico črne kave ali »aperitif«, to je neke vrste liter. Na komptoiru se debatira o politiki, o dnevnih dogodkih, o avijatiki in o konjskih in boksarskih tekmah. V tej kategoriji kavarn se njihovi posetniki nikdar ne predstavljajo. Ako srečate gosta že v drugič v mali kavarni, ste lahko prepričani, da vam bot že prožil roke in vas nazval »dragi prijatelj«. Seveda ni niti izključeno, da vas začne takoj tikati. Ta hitri razvoj družabnih odnošajev med posetniki pariških barov, se še potencira, ako vgš »znanec« misli, da ste Francoz in da niste inozemec. To hitro sklenjeno prijateljstvo ne izhaja iz želje Parižanov ali Parižank, da bi imeli več poznanstev iz potrebe, nego ta poznanstva se sklepajo zato, da morejo duhoviti Parižani — svoji okolici servirati produkte svoje duhovitosti. V pariških barih je najbolj važna oseba — blagajničarka, kateri hoče večina moških obiskovalcev dvoriti. Čim lepša in ljubeznivejša je blagajničarka, tem več prometa je v baru in tem več klijentov. Ako je blagajničarka starejša dama, ki ni zadovoljna s hudomušnostmi gg. klijentov, — tedaj je bar obsojen na pogin. Klijenti demonstrativno odidejo. Poleg delavk in uradnic, ki istotako hodijo v bare, da pijo aperative in da poiščejo med gosti svoje ljubimce — se nahajajo po barih še neke vrste dame, ki se pa družijo le z gotovim delom kavarniških gostov. Zelo redko se one dame, ki žive popolnoma »samostojno neprilepljene«, kot to same figurativno označujejo. Iz ust teh ama-zonk boste slišali najslabše stvari o »moč-uem spolu«. Seveda traja to samo do tedaj, da one podležejo čarom kakega plečatega in močnega mladeniča. V drugo kategorijo pariških kavarn spadajo kavarne, v katere zahajajo večinoma samo uradniki, mali trgovci, intelektualci in ljudje, ki žive od rent. V teh kavarnah so vabljive amazonke bolj redke, in tudi, ako se že v kaki kavarni nahajajo, se drže strahovito rezervirano. Te amazonke žive le od omejenega števila svojih klijentov in kot take smatrajo, da realizirajo gotov nivo seksualnega poštenja. Mladi ljudje se zbirajo v teh kavarnah s svojimi metresami, da nemoteno rešujejo probleme denarnih in poročnih neprilik. V teh kavarnah ne vidite nikdar ljudi, ki imajo svojo metreso, da bi prišli v kavarne s svojimi »službenimi« ženami, ker bi njihov ugled padel in ker bi lahko slučaj hotel, da se spozna »legalna« ljubezen z nelegalnim brakom. Starejši ljudje in ljudje, ki žive od rent, pretvarjajo kavarne druge kategorije v večerne salone, kjer prebijejo večer s svojimi ženami. »Večerni saloni« so priporočljivi iz praktičnega stališča, ker njihovi posetniki nimajo stroškov, kot če morajo v svojih hišah sprejemati obiske prijateljev in prijateljic ali sklepati nova poznanstva. Njihove žene se pogovarjajo o modi in o toaletah. Moški pa debatirajo o politiki, o literaturi, ali pa kvartajo in šahirajo. Inozemci so v teh kavarnah nepriljubljeni in redki so oni, ki jim uspe dobiti med Francozi prijateljstva. V tem slučaju morajo inozemci, da sp obdrže v taki družbi, vsak dan hvaliti gostoljubnost Francozov, prvenstvo francoskega ženija v vseh sferah ljudske aktivnosti. Priljubljeni pa postanejo pametni inozemci šele tedaj, ko slabo govore o Nemcih, Angležih in sploh o vseh drugih narodih. Tretja kategorija kavarn so kavarne, ki jih posečajo bogataši, industrialci in bogati inozemci. V njih je kozmopolitični duh zelo razvit, posebno ker je še celo avtoriteta žepa važnejša od rdeče vrvice legije časti, ki do-malega visi na »vestonu« vsakega drugega posetnika. Tu se sestavljajo parlamentarne intrige, trgovske pogodbe, odrejajo se komisije trgovskih posredovalcev, organizirajo se zveze z nalogami izvrševati borzne operacije in večje trgovske posle. Glavno je, da imate v teh kavarnah dobra poznanstva. Žene, ki prihajajo v te vrste kavam, so večinoma posebne kategorije prostitutk. One so elegantno napravljene, nalepotičene a umetniškimi modnimi proizvodi, z original' nimi in potvorjenimi briljanti, demantb 1 zlatimi prstani in imajo videz lepe »buržuj-ke«. Večina izmed njih so lansiranc »cocotte«, to so žene, ki so svojo karijero pričele kot ulične prostitutke, ali jih je čas, lepota i? nastop pomaknil v to družbo in jim stabiliziral njihov socialni položaj. Poleg svoje plače, ki jim jo daje ljubimec, dobe še mnogo »po strani«. Vsak malo bogatejši Par»ian mora imeti metreso — taka je moda — za katero lahko vsak ve, da jo živi. Razlika med to kategorijo pariških kavarn in onimi druge kategorije leži v tem, da se v tretji ne rešujejo denarni problemi, ker se ljubav-ni računi ne plačujejo v mesečnih obrokih, nego v stalni mesečni plači. Soproge Parižanov vedo za metrese svojega moža. Ali si raditega ne belijo glav, kajti so duhovite te Parižanke. Ako jim v' povolji, tedaj si znajo tudi same poiskati ljubimce svojega srca. To je kratka karakteristika pariških kavarn. Pretirali bi, če bi napisali, da poseča-jo vsi Parižani in Parižanke kavarne in da so zanje vse kavarne privlačne. Veliko je Parižanov, ki nikdar ne gredo v kavarne. Seveda je pa le težko si predstavljati Pariz brez kavarn in njihovih poslovno-ljubezen-skih funkcij. Romantika pariškega življenja bi mnogo izgubila, če bi ne bilo več teh brezštevilnih kavarn. H. G. Schultz: Nepristni biseri. On: »Koliko si dala za nove bisere?« Ona: »Dvesto kron.« On: »Dva stotaka si vrgla za takole smet! Kakor, da ne bi otrebovali denarja za po-trebnejše reči. « Ona: »To so francoski biseri in so drugače mnogo dražji. Kupila sem jih po prav ugodni ceni.« On: »Rad bi samo vedel, kaj naj bi bilo na tem, na tej barbarski navadi, da se poštena žena okitita, kakor kaka metresa od nog do glave s ponarejenimi dragulji...« Ona: »Biseri izgledajo kot pristni.« On: »Izgledajo kot pristni. Kaj ne? To je tisto! Kaj ne? Pa niso pristni in tudi ne morejo biti, ker vsakdo dobro ve, da tako veliki biseri ne morejo biti pristni. Tu se ne da nič pomagati. Ali morda nočeš uvideti tega?« Ona: »Zakaj ne bi mogla tvoja žena imeti pristnih biserov? In končno je to sedaj moderno. « i i - 1 On: »Moja žena ne more imeti pristnih biserov, kar jaz ne zaslužim toliko in ker biseri tudi ne spadajo med najpotrebnejše reči ter nič kaj ne povečajo iivljenske sreče. Vsaj tako mislim jaz. »Moderno« pa je iz- govor za vsako neumnost in za vsako neokusnost. Ali bi ti imela morda tudi kar tri ljubimce hkrati, če bi se ljudje drznili reči temu »moderno«?« Ona: »Pri najbolj nedolžnih rečeh prideš na dan s takimi umazanostmi.« On: »Dejal sem ravno nasprotno, da ne bi smela te »modernosti« vedno konsekventno izvajati. 'Hotel sem reči le ...« Ona: »Kaj si hotel?« Biseri ti ne ugajajo, ker ne maraš nepristnih draguljev. Potem si še dovolj nesra... (tu izbruhne že v jok) .. sra..., ne .. sra .. men .., da me zmerjaš z metreso!« On: »Kdo te je zmerjal z metreso?« Ona: »Ti!« On: »Poslušaj me in bodi mirna: Nisem ti dejal ne nesramnosti, niti te nisem zmerjal z metreso. Nisem dejal nič drugega, kot da sem ti očital...« Ona: »Da mečem denar na cesto, čeprav ga potrebujemo za potrebnejše reči, da opičje posnemam vse, kar velja za moderno in da, če bi bilo moderno, da imajo žene ju bimce, bi jih imela .. •« On: .»Toda...« , Ona: »In sedaj mi je tega dovolj! Intela bom prijatelje, če že to hočeš, ne bom se več brigala za tvoje predpise in bom počela, kar se mi bo zljubilo, ne zato, ker je to moderno, temveč zato, ker sem se že naveličala, da me mučiš pri vsaki malenkosti. Radi take smešne zadeve pa dvigneš tak škandal! Kaj neki potrebujem? Kaj imajo druge žene in kaj imam jaz? In pri moji zunanjosti!!« 1 On: »Vem, nisem ti dejal tudi nič drugega, ko ...« " Ona: »Kar povej! Ti vedno kričiš, če izveš resnico. Druge imajo vsako sezono dve novi obleki, — jaz si moram dati vse predelati; druge imajo pristne bisere, da (v solzah), pristne, ne ponarejenih za dveslo kron, — — — bom že našla prijatelje, ki mi bodo kupili pristnih biserov in ne bodo počenjali radi nepristnih takega škandala!« On: »Srček, saj vem, da si razsodna, toda končno smem imeti tudi jaz svoje mnenje, ki odgovarja estetičnemu...« Ona- »Prav nič ne smeš imeti, prav nič. Drugi nižje zaslužijo, da sl morejo njihove žene kupovati pristalih biserov. Jaz tega ne zahtevam, zadovoljna sem z nepristnimi in ti...« 'On: »Rečem le, da mi ni nič bolj neprijetnega kot nepristno!« Ona: »Potem zasluži vendar toliko, da moreš...« On: »Potem si moraš koga poiskati ki bo s teboj lepše postopal in ti mogel nudi!’ več kot jaz.« Ona: »Ne pustim se zmerjati z metreso. Ne dovolim si očitkov radi vsake malenkosti!« On (se vznemiri in jo bolestno zgrabi aa roko). Ona (zakriči): »Tudi .tepel me boš. To so- nebesa na zemlji, ki si mi jih obljubljal. Dvesto kron mi oeiiaš, mesto, da bi jih z«-( služil... On (nemo zapusti sobo). Na stopnicah sreča svojega najboljšega prijatelja in ga prosi, naj gre gor in na(j pomiri njegovo »res in globoko užaloščeno« soprogo, ki jo je on tako kruto razžalil. Najboljši prijatelj nru napravi to prija2' nost in stopi v sobo. Ona (sedi popolnoma mirna in sveže napudrana na divanru. Končno skoči pokonci): »Pavel, kako si mi mogel poelati tako dragoceno darilo!? Pomisli le, če bi se Emil samo količkaj spoznal na bisere in bi spoznal, da so pristni...« Ravel: »Toda srček, saj ni vredno besed. Saj veš, za tvojo lepoto ni nič dovolj...« Se vroče poljubita. Ravno pri tretjem poljubu pa je Emil skesanega srca kupil 'prstan s pristnim briljantom. posredniški In Spedicijiki GROM kolodvorska Otroške malice, JKISIESS; barvali, kopalne hlaie, tlor-nogavlce za Sanske In inoike, kravate, fepne robce, ovratnike, manletne gumbe, defnlke, palice, nahrbtnike, dllece milo kupite najceneje pri Josip Petelinc-u Ljubljana, ob «•« bv*« Na voHhol Na Bialol VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo« s«*s Tolnfon itov« 2389« Tehnično In higijenlšno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača 50 par. Za debele tiskano pa Din 1.—. ——rimai m TISKARNA »MERKUR" SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 2S52. TELEFON ŠTEV. MM. Sa priporo«« *a v«e v tiskarsko »troko spadajo«« dala Prodajalka dobra moč v mešanem blagu, ieli premeni tl mesto. Canj. dopise na upravo tega liota pod Šifro »Zanesljiva«. »Ullsteiii's Weltgeschiclite« (elegantno vezano) **-Din 1000 naprodaj. Naslov -v upravi. kupimo”" sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let posae-je«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. ___________ Drva * 60Mb WoVova l/n. - Tolol. M Izdajatelj; Aleksander Želesnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.