Poštnina plačana v gotovini, Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprave, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leta XXI. St. <>. Kranj, 6. februarja 1937. Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Krščanstvo in kapitalizem j. Socialisti in komunisti pravijo, da se Cerkev druži s kapitalisti, da z njimi skupaj zatira revne sloje. Z nesramnimi brezbožnimi spisi svojih glasil, z bogokletnimi letaki širi to ostudno laž ruski boljševizem, da bi /.usejal posebno med nepoučenimi, satansko sovraštvo proti vsemu, kur je božjega. V svojem satanizmu se boljševizem ne ustavi tudi pred neskončno sveto osebo Kristusa samega. Tudi njega slika kot krivca, ki drži s kapitalisti in jih podpira pri izžemanju ljudstva. Pogledati hočemo, kakšno stališče je zavzemal do kapitalizma, do bogastva ustunovitlej sv. Cerkve Kristus sin božji, kakšno stališče pa zavzema do bogastvu Kristusova Cerkev. Jezus je bil ubog. Pa zaradi tega ni bil socialist, ni bil komunist, še manj revolucionar. Priznaval je pravico zasebne lastnine. V svojem govoru na gori je znova potrdil deset božjih zapovedi, tudi sedme in desete božje zapovedi, ki čuvata pravico zasebne lastnine ni odpravil. Bogatemu mladeniču, ki ga je prišel vpiašai. kaj naj stori, da bo dosegel večno življenje, je rekel najprej: »Spolnjuj zapovedi!" Šele potem mu je dal svet, u ne zapovedi: „Če hočeš biti popoln, prodaj, kar imaš in daj ubogim!" (Mt. 19,17). Zavzemal se je za revne, a imel je v svoji bližini tudi bogate. Pov-darjal je. da je bogastvo nevarno za /.veličanje duše. Zato je rekel v svoji nridigi mi gori: „Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo." To se pravi: „Blagor tistim, ki ne hrepene nevedno po bogastvu, če so ubogi, ki svojega srca ne navezujejo na bogastvo, če so bogati. Rekel pa ni, da se bogati sploh ne more zveličati. Trdil je pa. da se bogatin navadno težko zveliča, ker v svoji obilici, kaj rad pozabi na Boga in na bližnjega. Ni pa obsojal Jezus bogastvu kot takega, ni obsojal pošteno pridobljenega imetja. Obsojal je pa mamonizem, nenasitni pohlep po denarju in imetju, ki oozublja na dušo. na večno /veličanje. Obsojal je Kristus lakomnost in hlastanje po dobičku, obsojal je tiste, ki hočejo postati bogati z nedovoljenimi sredstvi. V tein smislu je spregovoril strašne besede: ..Gorje vam bogatinom!" (Lk 6, 24). v tem smislu je izrekel besede: .,Ne morete služiti Bogu in mamami." (Mt. 6. 24). Tudi današnjim bogatinom, bi rekel Kristus: ..Kaj vam koristi, če imate v rokah največ akcij velikih podjetij v industriji, če ustvarjate širokopotezne gospodarske kon-cerne, če imate v svojih rokah rudnike, že si oskrbite časopisna podjetja, ki po vsem svetu pospešujejo vaše oderuške dobičke, kaj vam bo koristilo to, če s svojim denarjem vplivate na volitve, da vam služi parlament in vlade in skušate tako obvladati javno življenje — kaj vam koristi vse to, če trpite škodo mt duši in izgubljate nebesa? Kaj vam koristi vse to, če pjrav bi se le ena duša pri tem pogubila? (Pastirski list avstrijskih škofov 1. 1925). II. Kakor Kristus ni obsojal bogastva kot takega, ampak krivično pridobiva-uje in zlorabo bogastva, tako tudi Cerkev ne obsoja bogastva samega na sebi. Obsoja pa Cerkev mamonistični duh. nenasitljive želje po bogastvu in krivično uporabo bogastva in brezobzirno sebičnost. Zatorej ne drži tisti lažnjivi rek: Cerkev drži s kapitalisti. Cerkev je edina, ki se res pošteno bori proti kapitalizmu. Tisti, ki danes najbolj glasno kri-če: „Dol s kapitalizmom!" so somi polni kapitalističnega duha. Če bi le imeli bogastvo, bi prev tako delali ali pa še slabše, kot tisti, katere danes še kol* nejo. Sovražijo le tuji kapital, ne pa lastnega. Saj je znano, da so nekateri voditelji „delavnega ljudstva**, sami največji kapitalisti. Vodja socialistov n. pr. francoski ministrski predsednik l.eon Blum, je imel vedno izvrstne zveze z velekapitalom. Bil je pravni zastopnik delničarjev plinske družbe v Bordeauxu, pravni zastopnik delničarjev Sueške družbe, barvarne v Thaonu. veletrgovine „Gal Lafayette", pravni svetovalec francoskih železnic. Poleg tega je bil zaščitnik igralnice v Vlonte Carlu. kjer je njegov brat Bene ravnatelj z letno plačo 250 000.-frankov. Njegov sin Robert ima mastno službico pri tvrdki Peugeot z mesečno plačo 6000 frankov. Preden je Leon Blum postal ministrski predsednik, je imel poleg privatnih dohodkov kot častni državni svetnik še pokojnino letnih 34.661 frankov, kot državni poslanec 60.000 frankov, kot svetnik pri socialističnem listu pa 24.000 frankov. Nauk Cerkve je. da je Bog vrhovni lastnik vsega. Človek ni absoluten gospodar nad svojo lastnino, ampak je upravitelj lastnine, ki jo ima od Boga. Greši torej, če ne upravlja svoje lastnine v duhu pravičnosti in ljubezni. Cerkev ni nikdar nehala oznanjati tistim, ki imajo imetje glavne zapovedi krščanstva, ki je ljubezen. S sv. apostolom Jakobom preti bogatinom, ki se ne zavedajo odgovornosti svojega imetja: Bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo na vas. Vaše bogastvo je preperelo in vaša oblačila so od moljev razjedena. Vaše zlato in srebro je zarjavelo, in njuna rja bo pričala zoper vas . . . Glejte plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije, in klici žen j cev so prišli do ušes Cospoda nebeških čet. (lak. 1.). Cerkveni očetje so že davno, davno pred Marksom obsodili oderuštvo in stiskanje vbogili. Pa niso bili nikaki komunisti. ..Oderuh je prava podoba hudobnega duha." je rekel sv. Hieronim. Škof Ketteler (f 1877) je rekel- ..Streti je treba brezbožnost kapitala, ki izrablja delavca kot stroj, dokler se ne izrabi . . ." Papež Leon XIII. je v svojih okrožnicah obsodil socializem kot kriv nauk. Nastopil pu je za pravice delavcev z \ so avtoriteto. Še celo socialistični ravnatelj mednarodnega urada dela v Ženevi Albert Thomas priznava plodonos-no veliko delovanje katoliške Cerkve za delavca, za socialno in gospodarsko politiko. Za pravice delavstva, za pravične družinske plače se poteguje tudi sedanji papež Pij XI. posebno v okrožnici „Quadragesimo anno". Zahteva, da mora biti delavčeva plača tolika, da more pošteno preživeti sebe in družin« in si s pridnim delom pridobiti sčasoma tudi neko družinsko imovino. Če v sedanjih razmerah to ni vedno mogoče, zahteva socialna pravičnost, da se te razmere čimprej tako preurede, da bo, to mogoče. Tako govori papež Pij XI. Obsojali so kapitalizem škofje posameznih držav, obsodili so kapitalizem zopet v zadnjem pastirskem pismu tudi jugoslovanski škofje. V tej okrožnici govore o gospodarska in socialni stiski naših dni. V tej okrožnici navedejo vzroke današnje stiske, ki so: odpad od Boga, gospodarski liberalizem, ki uči, da mora biti gospodarstvo svobodno, da za gospodarstvo ni Boga, ne božjih zapovedi. Po tem nauku je vse dopustno, vse dovoljeno, če je le za poeditu« gospodarsko koristno. Jugoslovanski katoliški škofje so v tem pastirskem pismu tudi ostro obsodili kapitalizem, gorje, ki se je skotilo iz brezobzirnega gospodarskega libera- lizma kot njegova nujna posledica. Liberalizem, pravijo škofje, je s tVtH jimi nauki opravičil vsako izkoriščanje delovne sile in najgrše oderuštvo. Ldini namen gospodarstva je liberaliz-' mu čim večji dobiček. Vse, kar sam da v gospodarstvo, mora „nesti"; če ne nosi sam iz sebe zadosti, mora utrgova-ti delavcem. Če ne nosi tako podjetje zadosti, se kapital — denar umakne drugam, delavci pa ostanejo brez zaslužka in kruha na cesti. To kapitalu ni nič mar, zakaj kapital je brez srca. Te besede jugoslovanskih škofov nam jasno govore, da se Cerkev zavzema za uboge, da nastopa za pravice delavcev prav po besedah njenega božanskega ustanovitelja: »Ljudstvo se mi smili." (Mt. 8. 2) in da obsoja brezsrčni kapitalizem. Zahteva po občini Brezje Krajevna organizacija JRZ za občino Mošnje je imela 2. februarja 1937. svoj prvi redni občni zbor na Brezjah, na katerem je bila sprejeta tudi naslednja resolucija: Člani krajevne organizacije JRZ za občino Mošnje, zbrani na I. rednem •občnem zboru na Brezjah, dne 2. 2. 1957. Zahtevamo: Občinska pisarna naj se prenese iz Mošenj na Brezje in obenem s prenosom pisarne naj se izvrši tudi sprememba imena občine Mošnje v občino Brezje, kakor je že bilo leta 1933 določeno, se je že tako imenovala, a so nevidne sile to zopet preprečile. Razlogi: 1. Brezje so naravno središče občine in prepričali smo se, da je velika večina občanov za to obojno spremembo. 2. Trgovinsko ministrstvo je na podlagi čl. 9 pravilnika o razglasitvi tuj-skoprometnih krajev v 1. 1936. razglasilo tudi Brezje za tujskoprometni kraj; primerno je. da Brezje postanejo tudi sedež občine, katera naj po njih tudi dobi ime. 3. Kot letoviški kraj imajo Brezje v poletnih mesecih veliko število letovi-šcarjev. Ti se neredko pritožujejo radi velike oddaljenosti občinske pise-rne, kamor morajo prijavljati in od javljati svoje bivanje na Brezjah. 4. Nadalje prinašajo Brezje, kot izletniški kraj občini največ dohodkov in naj imajo tudi več ugodnosti. 5s Brezje imajo samostojno pošto ia telefon. Marsikatera pot v Radovljico bi bila prihranjena, če bi bila občinska pisarna opremljena s telefonom; poslovanje bi bilo hitreje in točneje, ako bi prihajala pošta že v dopoldanskih urah, kot je to na Brezjah in ne kakor v Mošnjah, kjer dobivajo pošto šele popoldan. Gornja resolucija je bila izglasovana s 60 glasovi proti 9. Prepričam smo, da se strinja z gornjo zahtevo ogromna večina občanov. Zakaj se je dotlej to važno vprašanje tako spretno zavlačevalo, bomo o tem. če bo treba, še javno izpregovorili. Gasilci se urejajo Ko je bila s pridobitvijo sreza, ustanovljena Gasilska župa v Škofji Loki. so se tisti, ki so v vrste gasilstva zanesli politično življenje, zavedli, da so ravnali napačno, vendar pa so ostali nepoboljšljivi. Ko je potem župa začela delovati, je hotela najprej mirnim potom poravnati nepravilnosti in nezakonitosti, ki so se vršile bodisi od čet samih ali pa od bivše župe v Kranju, kot ji je tudi določal ustanovitveni dekret. Ko je stopil zakon o organizaciji gasilstva v 1. 1923 v veljavo, se je pri gasilnem društvu v škofji Loki vršil občni zbor, na katerem so gotovi ljudje hoteli s pomočjo oblasti dobiti društvo v roke, so pritiskali na zboru na članstvo, ki pa je kljub vsemu prizadevanju ostalo neomajeno v svojih načelih in izvolilo po svoji volji odbor. Ker pa takratnim političnim veljakom to ni bilo po volji, so toliko časa intrigirali, da je bivša župa v Kranju razveljavila odbor in po navodilu JNS. imenovala nov odbor. Tisti, ki so ta odbor z ogromno večino izvolili, so vedeli, da v takratnih razmerah ne bodo uspeli s pritožbo, so v znak protesta odstopili. Da bo javnost točno obveščena o poteku te zadeve priobčujemo sledeče pismo: P. n. Sreska 'izpostava. Skofja Lok« Na včerajšnjem, občnem zboru tukajšnjega Prostovoljnega gasilnega društva je bila pred-lugana zavrnitev ruzrešenice dosedanjemu odboru, ker se večina članstva ne strinja s politično smerjo, ki vlada v društvu po zaslugi bivšega ohlustnega poslanca g. Lovro Planina in njegovih ožjih somišljenikov. Izrecno je bilo stavljeno vprašanje g. Lovni Planina zakaj kljub odredbi načelnika g. Kavčiča ni podpisal svoječasno udanostne izjave društva Njegovemu Veličanstvu Kralju, kakšni interesi in kukšni cilji so istega vodili, da kljub zahtevi načelnika ni hotel podpisati te izjave. Gosp. l.ovro Planinu ni dal na to vprašanje nobenega zadovoljivegu odgovora, vsled česar je bila tudi predlagana nezaupnica stari upravi. Ker imajo v smislu pravil glasovalno pravi co le izvršujoči člani, je bila izglasovana kljub vom, s čemer se je članstvo, ki ga vodi g. Flunina izreklo proti udanostni izjavi. . . . Z ozirom nu take razmere v društvu je izjavil podpisani imenom podpornih članov, du ne morejo soglašati s smerjo in pa delom dosedanje društvene uprave in da bodo podporni čluni izvajali napram društvu vse kon-sekvener. če se ne izločijo iz uprave člani, ki nočejo voditi društvo v smislu 5 ■> točka 2 ▼ nacionalnem duhu. Pri nato sledečih volitvah je sicer uova u-pravu od 48 izvršujočih članov dobila 26 glasov proti 17 glasovom liste št. I. jasno je tedaj, da se je večinu društvenega članstva izrazila jasno proti novoizvoljeni društveni upravi in da ista ne sme in ne nore voditi društvenih poslov, ker ne daje nobene garancije zato, du se bo poslovanje vodilo y narod-neiu-državotvornem duhu. Predlagamo vsled tega, du se v intercsff društvenega procvita iz novoizvoljene uprave, ki je z večino članstva v nasprotju, izločijo naslednji gospodje: Planina Lovro, Grohar Ciril. Kos Ignac, Bavdež Ignac in Tavčar Jernej; ter na njih mesta imenujejo člani, ki so nacionalna in politično neoporečen! in sicer: Potočnik. Andrej kot poveljnikov namestnik. Kavčič Jože kot tajnik, Hurd veh Oto kot blagajnik, Sober Ivan kot četnik plesalcev, Lan-jierholz Ivan kot četnih varuhov in Blaznik Anton kot mojster orodja. škofja Loka, dne 6. novembra 1W3. Z odličnim spoštovanjem Dolenc Fi, ml. slede ostali podpisi. Na to pritožbo je seveda, sledilo • radno poročilo kranjski gasilski župi, ki se je glasilo: V Škofji Loki. dne T. U. IW. St. Mta/3 Ganinld inpf osebno v roke župskeg« starešine g. Marerja Rica v Krma j« Pošiljam Vam pričujočo vlogo, ki so mi jo predložili podpisani izvršujoči in podporni člani Prostovoljnega gasilnega društva v Škofji loki. Iz te vloge je ravidno, da nekateri člani prejšnje in sedanje društvene uprave ne uživajo zaupanja velikega dela izvršujoči h ia podpornih članov, ker so se udejstvovali v STRAN 2 smernicah nekdanje SLS. proti obstoječemu režimu . . . Na zadnjem občnem zboru tega društva, ki se je vršil dne 5. t. m. je bila kljub protestu večine podpornih članov* z znatno večino glasov izvršujoči«! članov zopet izvoljena stara uprava. Zato sta zastopnika občine demonstrativno »j.pustilo občni zbor pred zaključkom z izjavo, da občina v taki upravi ne more sodelovati niti jo podpirati. Občni zbor so takoj po izvršenih volitvah demonstrativno zapustili tudi vsi podporni čltni (okoli 20) in nekateri izvršujoči člani (okoli 15). Izjavljam, da v (aki upravi ne more sodelovati tnk. upravno obla-stva, Zato priporočam, da tamošnja gasilska župa v smislu š 32 točka 5 in 5 41 točka 7 zakona o organizaciji gasilstva omenjene novoizvoljene uprave škofjeloške gasilske čete ne potrdi, temveč da po" § 75. isteg-i zakona razreši dolžnosti vso upravo in imenuje začasno upravo do izredne skupščine, na kateri se bo izvolila stalna uprava. Vodja sreske izpostave: Legat Tudi kranjska gasilska župa ni mogla ostati ravnodušna in je podprla pritožbo »nacionalnih slojev" iz Škofje Loke s pripombot ,,da je ta sprememba nujno potrebna ter izvedljiva samo potom župne uprave, kajti . . . nova župna npiava ho sigurno v rokah funkcionarjev, ki ne bodo soglašali s sedanjim režimom." Ko so izvoljeni oddajali posle imenovanim so jim izročili dom sredi trga, orodje v redu in v raznih fondih in blagajni do 50.000 dinarjev, vse knjige, spise iu arhiv. V decembru 19% pa je Zajednica v Ljubljani v svoji okrožnici sta radi gasilstvu kvarnih in nezdravih določila, da se vsi tisti, ki so iz prote-razmer izstopili in se prijavijo v zopet-no članstvo, morajo takoj vpisati v i-mcnik članstva in so takoj pravomočni člani. Vsi, kot omenjeno, ki so izstopili, so se takoj priglasili v nadaljno službovanje. Odbor čete pa jih ni hotel sprejeti, zatajili so okrožnico in o tem nič niso hoteli vedeti. Nato je nastala nova župa v Šk. Loki, ki je hotela te nezdrave razmere urediti. Da se to zgo- di, je bilo treba obojestranskih razgovorov, ki so se vršili in se je končno sklenilo, naj se četni odbor razreši funkcij in imenuje sporazumno določeni novi odbor. Natančno po dogovoru se je vse od strani župe izvedlo. Med tem je pa pri prejšnjih odbornikih va-soval bivši starešina kranjske žnpe g. Križnar iz Stražišča. Poročal jim je marsikaj ? ? Predno pa se je zgoraj navedeno imenovanje izvršilo je po-iskusil stari odbor še prepisati iz hranilne knjižice gasilske čete denar na drugo knjižico, kar pa se jim ni več dovolilo. Ko so bili razrešeni, niso boleli oddati poslov novoimenovanemu in se je moralo prositi sresko načelstvo v Šk. Loki za posredovanje. Sresko načelstvo je poizkušalo na lep način doseči oddajo, ker pa po več dnevnem trudu tega ni zmoglo, je poseglo po sili in se je oddal dom in orodje novim. Ključev od poslopja in premičnim niso mogli dobiti, zato je sresko načelstvo na "račun starih odbornikov naročilo nove ključavnice. Knjig in spisov bivši taj- pik noče izročiti, in se bo moralo zopet obrniti na srez, da zadevo uredi. Sedaj so novi odborniki, oziroma tisti, ki so bili v 1. 1933 pravilno izvoljeni in nekaj od sedanjih, prevzeli dom v Fužinskem predmestju, orodje v slabem sia-nju in dolga nad 50.000 dinarjev. Kakšna razlika? Res je, da so se sedanji Mani trudili, ko jim je občina prodala .prejšnji dom, da so sezidali novega, res pa ie tudi, da se bodo novi tudi trudili, da bodo ta dolg poplačali. Večina Škof-jeločanov pozdravlja delo sedanjih gasilcev in želi, da se odstrani iz gasilskih vrst vsako politično vmešavanje, vsem tistim pa, ki ne priznavajo višjih fasilskih edinic, posebno pa nove župe k. Loka, želijo, da iz vrst gasilstva izginejo. Gasilci, Bog vas živi! Vsako bredo zvečer Strelske vaje v dvorani na „Stari pošti* v Kranju. Vabljeni tudi nečlani. !' ! 40-Ietni jubilej tvrdke Logar & Kalan Letos slavi 40 letnico obstoja ena najvažnejših, najstarejših in najuglednejših manufak-turnih trgovin na Gorenjskem tvrdka Logar & Kalan v Kranju, ki je daleč naokrog poznana po svoji solidni, vestni postrežbi, po veliki izbiri prvovrstnega blaga in nizkih cenah. Bilo je leta 1897., ko je v sedanji Prešernovi ulici otvoril svojo novo manufukturno trgovino na drobno in debelo pokojni g. Josip Logar. Logarjeva trgovina si jc v Kranju od-nosno po vsej Gorenjski radi velike trgovske sposobnosti in nadarjenosti svojega ustanovi- telja hitro pridobila velik ug'ed in nešteto odjemalcev med vsemi sloji. Radi svojega naglega razvoja in razmaha pa je postala ena največjih in najuglednejših na Gorenjskem ter se je uspešno merila s tedanjimi obstoječimi kranjskimi trgovinami. Tudi v pogledu trgovskega naraščaja si je pridobila za slovensko trgovstvo velike zasluge, saj so nekdanji trgovski pomočniki pri pokojnem gosp. Logarju imeli dovolj prilike v trgovini temeljito se izobraziti in mnogi od njih so danes samo. stbjni, ugledni veletrgovci. Gospodu Logarji' se je pozneje pridružil kot družabnik gospod Kalan, ki pa je kmalu umrl. Po vojni se je tvrdka preselila v svojo lastno hišo na Mestnem trgu, kjer si je uredila lep trgovski lokal, kar je razmah tvrdke le še povečalo. V času splošnega napredka pa je leta 1925 prerano umrl šef g. Logar, katerega sta v vodstvu trgovine nasledili gospa Ivana in hčerka gdč. Ivka. Trgovina pa je rabila v svrho na-daljne prosperitete dobrega uadomestnika pokojnemu šefu. katerega je gospa Logarjeva nušla v osebi energičnega, podjetnega in trgovsko talentiranega g. Srečka Vidmarja, ki je par mesecev po smrti g. Logarja postal poslovodja tvrdke in kateri je renome sloveče trgovine obdržal v popolni meri na pridobljeni višini. Doba novega razmaha in razvoja pa je za tvrdko Logar & Kalan nastala 1. 1935., ko je g. Srečko Vidmar vso trgovino od ge. Logarjeve prevzel v svoje roke in s tem postal de- »GORENJEC« junski lastnik tvrdke, v trgovskem pogledu pu polno vredni naslednik g. Logarja, ki je radi svoje sposobnosti in poštenosti uživaj spoštovanje vse Gorenjske. Radi hude denarne krize zadnjih let, ki pravzaprav 5e vedno traja, ter radi močne konkurence nastale vsled večjega števila trgovin V Kranju kot v okolici, preživlja tvrdka Logar & Kalun enako kot vse naše ostalo trgovstvo težko borbo. Vendar pu upamo, da bo tvrdkn rudi svoje velike trgovske tradicije pod spretnim vodstvom novega lastnika srečno in odlično prestala tudi sedanje težke čase, saj se je krepko uveljavila radi svojih priznano nizkih, ljudskih cen i;i rudi velike izbire vsakovrstnega blaga kot ena prvih, vodilnih manufuktur na Gorenjskem z najširšim krogom odjemalcev. Ob tej redki, slovesni priliki 40 letnice obstoja tudi mi ugledni tvrdki Logar & Kalan in njenemu sedanjemu lastniku g. Vidmarja iskreno čestitamo. Tedenske novice KRANJ Na ».plošno željo občinstva se ponovi igra ..Čevljar baron" v soboto dne 6. februarja ob pol 9. uri zvečer v Ljudskem domu v Kranju. Popravi! V zadnjem Kranjskem zvonu je pri blagajniškem poročilu napravil tiskarski škrat polno neljubih napak, kar je že lahko opazil vsak dobrohoten čitatelj. Prihodnji .Kranjski zvon" bo pojasnil zadevo, kako je tiskarski škrat premetal besede in številke. Ceskoslovenska Beseda Kranj, kond 7, radnou valnou hromadu dne 21. unora 1937., v členskč pul desdte h od i ne dopoledne. Nesejde-li se do-statečny počet členfl, kona se radna valna hro-mada o hodinu pozdeji, za kn/deho poeta členstva. »Gorenjski rejec malih živali v Kranju" obvešča vse člane in prijatelje, rejce malih živali Sirom Gorenjske, da se vrši v nedeljo, dne 7. 2. 1937 ob 9. uri dopoldne obvezen članski sestanek v društvenem prostoru, gostilne Lu-kež, Kranj, Glavni trg. Za vse rejce je važen in obvezen, ostali iz vseh krajev najvljudneje vabljeni. Odbor. Kranjski obrtniki so si na Svečnico ogledali tovarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Veliko zanimanja je bilo pač upravičenega, ker to kar smo videli, je nadkrililo vsako pričakovanje. Vodstvu tovarne gre vsa zasluga, da nam je bil dovoljen ogled v te, res svojevrstne obrate. Ob tej priliki smo se lahko prepričali, kaj vse se izdeluje že pri nas in kuj vse premaga tehnika. Udeležencem, ki jih je bilo čez trideset, so gg. inženirji raz-kazali v posameznih grupah obrate na Jesenicah in Javorniku. Večina udeležencev še ni \ idela, kako se izdelujejo predmeti — seveda v kovinski stroki. — katere obrtnik vsak dun pri svojem delu neobhodno rabi. Take poučne ekskurzije so poč vse nekaj drugega kakor zabavni izleti, vendar so vsi preko poldneva sledili zanimanju, ki jim ga je nudil vodnik Želeti je, da se kaj takega še ponovno priredi ker je to res pravega stanovskega pomena. Pri tej prvi ekskurziji se je videlo, da so vsi udeleženci razumeli odgovornost in bili nad vse pazljivi ker v takih obratih je mnogo prostorov, ki zahtevajo polno previdnosti. Popoldne pa smo si ogledali še tudi Jeseniški kot sam in se vrnili domov z najboljšimi vtisi iz lega industrijskega kota naše Gorenjske. Vodstvu tovarne pa gre vsa zahvala, ki nam je ob tej priliki šlo vsestransko na roko. Nova ekskurzija obrtnikov. Več obrtnikov je izrazilo željo, da bi si ogledali rudniške o-brate v Trbovljah in železniške delavnice v Mariboru. Ako bo združenje dobilo za to potrebno dovoljenje, bo preskrbljena znižana voznina na železnici, o čemur bo javnost po-časopisju obveščena. Za te ekskurzije pa bo treba točne prijave radi potrebnih ugodnosti. PREDOSLJE V nedeljo 7. t. m. ob pol 4. uri priredi naše Prosvetno društvo v Ljudskerr domu Jelenovo-norčavo burko „Lesena peč**. Ze sam naslov pove, da bo smeha več kot preveč. No to pošteno pustno zabavo vabimo vse od daleč in blizu. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ker je veliko sedežev že sedaj rezerviranih. Pred igro pa bo društveni pevski zbor zapel par narodnih pesmi pod vodstvom g. Rudolfa Fnjona. Pri tej priliki opozarjamo vse farane na skioptična predavanja, ki jih prireja društvo. Ko dobite povabilo, pridite v dvorano, ne bo vam žal! TR2IČ Predpust grr h koncu. Čeprav je bil kratek. \endar je bilo v Tržiču dovolj prilike Za pred-pustne zabave, Razna društva so knr teknv:- Skerbee Matija: Šenčurskl dogodki (Dalje) Podobna osumničenja se niso dosledno sirilu sumo po mestu in vaseh, ampak so se pošiljala taka poročila tudi na uradna mesta v Ljubljano in v Belgrad. Gentralna fabrika za izdelavo teh klevet in za njih razpečavanje se je nahajala pač — v Kranju in deloma v Šenčurju. Pri neki razpravi na sodišču v Kranju je mož iz okolice, ki smo ga t' žili radi takih klevet, izjavil, du se jim jo iz Kranja to povedalo...! Če bi bile nastale take naravnost gorostasne govorice po deželi med ljudstvom, bi bilo to mogoče ruzlagnti s psihozo, ki so jo ustvarile aretacije v masah in si ljudstvo pač ni moglo niti misliti ne. da hi ne bilo jasno dokazanih zločinov, če je bilo toliko ljudi pozaprtih. Toda dokaze imamo v rokah, du so te klevete širili predvsem takozvani inteligenčni krogi. Posebno liberalna napolinteligenca je kaj ruda verjela izmišljene zgodbe o grozodejstvi!) ..untidržuvnih elementov". Tako imam v rokah neko pismo takega vaškega liberalnega napolinteligenta. kjer piše o ..izdajstvih", ki so se pripravljala, o ..italijanskih zastavah", ki so vihrule. o ..prodanih dušah" itd. Kdo ie posebno med učiteljstvom raznašal take klevete, sem žal mogel dognati šele po smrti dotičnega ..fahrikanta" takih vesti. Kako mišljenje so po- tem ustvarila taka obrekovanja, naj dokazuje vprašanje, ki ga je zastavila gospodična učiteljica N. g. katehetu Ž.: ..Gospod katehet, ali vas ni nič sram. da ste takega stanu, ki ima take ljudi v svoji sredi..." To je seveda letelo predvsem na mene in dr. Korošca, ki sva veljala kot največja ..izdajalca" v očeh teh ljudi. Da zavrnemo ta val obrekovanja, posebno pa. pomagali ter sodelovali pri igri. Baje'V Stražiščti v aeki zelo napredni gostilni šuljajo. kako to. du je v Sin. domu vedno polno ljudi pri vsaki najmanjši predstavi pri njih pa ne. Pripomnili so tudi, kako morajo dobro zasluž:'i v Sm. domu, ker pri njih. ko nikoli ni velike udeležbe mnogo zaslužijo. Na pustni torek zvečer ob 7. tiri bo itik. prosvetno društvo v prostorih Šm. doma uprizorilo veseloigro ..Strtn srca", pri pogrnjenih mizah. Vsi prijatelji smeha in poštene zabave se sigurno udeležite tega večeru. Krajevni odbor JRZ. Stražišče sklicuje svoj tedni letni občni zbor na dan 7. II. 1937 ob 10. uri dopoldne v prostorih Šmurtinskega doma. Vsi člani nuj sigurno pridejo, zastopnik sres-kega odboru g. dr. Megušar, bo poročal o vuž-nill ter perečih vpru.šanjih V nedeljo dne 51. 1. t. 1. se je poročil v žup-ni cerkvi g. Demšar Janez, čevljarski mojster z gdč. Bašar Lcopoldino iz Zg. Bitiiju. Nevesta je bila dolgoletna cerkvena pevka. Čestitamo. V četrtek dne 11. II. t L zvečer ob 8. uri bo v prostorih Smartiaskega doma predavanje 0 zdravstvu: ..Kako se obvarujemo raznih bolezni". Predavanje je namenjeno vsem brez razlike članstva. Predaval bo g. dr. Bežič Josip, zdravnik iz Kranja. Pripeljala sva znamenito belo negotinsko vino ki se razprodaja iz vagona na kolodvoru v Kranju poleg tehtnice v količinah od 50 litrov naprej, kot svoj pridelek iz lastnih vinogradov. IMegotinca. Iz življenja Kmečke zveze NAS POKRET NI OSAMLJEN. Ko je bila leta 1929. razpuščena takratna Kmečka zveza, se nismo zavedali dosti živo, koliko je bilo s tem vzeto našemu kmetu. Kriza, ki je ravno ta čas nastopila svojo uničujočo in strašno pot je zajela vse gospodarsko življenje in ga začela pritiskati navzdol. Nikomur ni prizanesla, vgnezdila se je tudi na deželo _ na kmete in tudi tu storila svoje delo. Vendar to je bil samo eden udarec — morda ne najhujši, katerega bi kmečko gospodarstvo še nekako preneslo, če bi imelo opore v razumevanju onih, ki urejujejo gospodarsko politiko. Tega ni bilo, organizacije kmetov pa tudi ne 1 več, ki bi mogla opozoriti na bližajočo se katastrofo. Dan za dnem je hiral naš kmet, ker prvič ni mogel svojih pridelkov prodati za primerno ceno, na drugi stranj pa so bile dajatve vedno večje. Ze preje nekoliko zadolžen je sedaj zlezel globoko v dolgove, ne vedoč, kako se bo iz njih izkopal. Svojegp zastopstva ni imel, da bi mogel javno povedati svoje težave, mirno je zdel v svojem trpljenju in čakal, kaj bo prišlo. Zgubil je veselje do dela na polju in le iskal zaposlitve drugod, da bi mogel prehraniti sebe in svoja družino. L Tak je bil položaj našega kmeta in tudi danes še nj veliko boljši. Pa so se zgenili zastopniki kmečkega ljudstva in dejali, da je treba začeti delati za izboljšanje. Ustanovili so Kmečko zvezo, stanovsko organizacijo kmetov, ki naj bi v imenu vseh povedala, da je treba kmečkemu stanu pomagati, da se ga ne sme pustiti v tem položaju več. Zavedel se je naš kmet važnosti in potrebe te organizacije, zato pa se jo je oklenil in potom nje nastopil pot, ki mu bo prinesla sčusomu vsaj delno izboljšanje. Potom nje je naš kmet opozoril vso javnost, da je najštevilnejši stan v državi, du je nosilec vsega državnega življenja in da ga je treba vsled tega čuvati in podpirati. Potom svoje stanovske organiz.ucijp bo zahteval, da se državna gospodarska politika preokrene in vodi tako. da bo imel korist kmet, zakaj v agrarni državi je na mestu samo zdrava agrarna politika. Predvsem bo treba kmetu odvzeti nekaj bremen, da bo mogel lažje opravljati svoja težka dela in da si j. bo indgci s celodnevnim napornim delom pridobiti toliko, da bodo mogli on in njegova družina živeti. Zato se je ustanovila Kmečka zveza in tO je tudi njen program, ki ga bo izpeljala, če bodo v njenih vrstah strnjeni vsi, kmetje. V tem pokretu pa nismo osamljeni. Povsod so bile enake prilike in enake težave, ponekod (udi slabše. Skoro istočasno so se zavedali tega tudi Hrvatje. S svojo ..Gospodarsko slo-'' go", ki so jo ustanovili preteklo leto, zasledujejo isie cilje, kot mi: kmetu gospodarsko po-| moči. Dosegli so že precej in še bodo. če1 bo njih delo napredovalo v smislu, kot so gu začeli. Predvsem pa je zadnji čas nastopilo veli-,-kanako kmečko gibanje v Srbiji. ..Agrarna misao" je njihova organizacija, pod tem naslovom tudi izdajajo svoje glasilo. To je podobna organizacija kot naša Kmečka zveza, ima pa pretežno ideološki značaj s te/njo, da Zainteresira narod in vso državno upravo na ležuk položaj kmeta in da se bori zato. da. splošna gospodarska politika zavzame drugo, pot. pot. ki bo koristila kmetu. V kratkem času j.> našla tu organizacija ogromen odziv, zakaj položaj tamošnjegu kmetu zures ne trpi nobenega odlašanja več. Ustanovitelj te organizacije je g, generulni ravnate!; Poštne hranilnice dr. Milornd Nedeljkovič. odličen fi- nančni strokovnjak in ljubitelj kmečkega ljudstva, zakaj on ni pozabil, da je tudi on sin kmečkih staršev. Prežet ljubezni do svojega kmečkega stanu je zasledoval ves čas krvavo pot, ki jo je delal njegov kmet, dokler ni zb/al okoli sebe ljudi in povedal na glas, da kmečkemu ljudstvu ni dobro, kakor so mislili nekateri, ampak da se nahaja v največji bedi. Opozoril je voditelje naroda, da je njihova politika napačna, ker se ue ozira na kmeta in njegove potrebe, dasi predstavlja večino vsega naroda. Tega odličnega borca za kmečke pravice smo imeli preteklo nedeljo v svoji sredi. Z veseljem je prišel med sobojevnike za iste cilje na sestanek, ki ga je sklicala Kmečka zveza z željo, da se od blizu pogovorimo in povemo svoje težave. Na ta sestanek so bili povabljeni samo odborniki Kmečke zveze in bližnji župani, pa je bila vendar dvorana Rokodelskega doma popolnoma polna. Po pozdravnem govoru g. podnačelnika Strcina Japeza,in poročilu o sedanjem delu Kmečke zveze, njenem razmahu in ciljih g. ministra dr. Kulovca, je povzel besedo g. generalni ravnatelj, ki je v več kot eni uri trajajočem govoru podal izčrpno sliko o stanju kmeta in o vzrokih, ki so kmeta dovedli do tega položaja. Obširno so njegov govor prinesli že naši dnevniki, tudi na drugem mestu v tem listu boste našli to, mi samo rečemo, če se bodo uresničile želje, katere je iznesel, bo vendar kmetu kmalu olajšano. Peter Rešetar rešetari Pesem o detetu. Stojadinovič in Maček sta se razgovarjala in mnogi so mislili, da je sporazum že tu. Notranji minister g. dr. Korošec je zudevi bolj notri pogledul in povedal, da je to še mulo in rahlo dete in je treba previdno z njim ravnati. Dr. Kramer je takoj, ko je izvedel o tem detetu, prevzel vlogo kralja Herodu in je zapel pesmico: Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete sladko! V resnici pa mu je grenko in neljubo! Upamo, da mn ne bo več dana oblast, da bi moril tega nedolžnega otroka. Izpričevalo za letanje. Časopisi prinašajo ori-ginalno sliko diplome, ki jo je dobil Mussolini zn letanje. Čudno to, da Jeftič ni dobil nikake diplome, pa je tako temeljito zletel! Kaj bo z menoj? Iz Belgrada sem prejel res čudno novico, da hoče udružena opozicija v vlado. Potem bo seveda tudi JNS hotela v JRZ. Bom moral potem jaz v opozicijo, sicer ne bo več luštno. Kak je razloček med komunisti in socialisti. Če imaš dve kravi, pravi komunist, da ni nobena tvoja, ampak sta obe državni, socialist pa pravi, da je enn državna ena pa njegova, samo tvoja ne sme biti nobena. O pust, ti čas presneti! če. mislite, da se v piedpustu ženijo le fantje, se zelo motite! Mo-žijo se tudi dekleta in zato se možijo tudi stranke. Jugoslovanska narodna in Jugoslovanska nacionalna sta dve stranki, kakor dve stari nevesti brez dote. Moj prijatelj bo stopil sedaj v turško vero, da lahko obe poroči. Bilo srečno! Če ima kdo smolo! Hotel je bili Führer, pa je postal Verführer. Ustanovil je pof, pa je postni paf. Hotel je sabljo z Zivkovičcm, sedaj ima Zivkoviča brez sablje. Hotel je biti političen ptič, pa je ostal samo Jefiie. Končno je sedaj vendarle postal predsednik JNS v Bel-grudu. pa predno je sedel, mu j" nekdo stol spodnesel in je padel, da se Je lišalo po celi državi. (Slov. Gospodar.) Zares dobre ure, kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš najsolidnejše le pri R. Rangus zlatar in sodni cenilec v Kranj-u Istotam se strokovno in pod garancijo izvrše vsa Ropra-vila ali v novo predela vsa zlatnina, srebrnina, ure i.td. »GORENJEC* FODBREZJE Naše agilno prosvetno društvo bo v nedeljo dne ~. februarja ob "5. «ri popoldne vprizo-rilo burko »O jezičnem duhtarju" in pa »Fesi fant". Predstava bo v gasilskem domu točno ob napovedani uri. Ker ponovitve ne bo, opozarjamo vse, da se v velikem številu udeleže predstave. ŠENČUR Kako se prošnje prlporočujejo? Pri nas v Šenčurju so se vedno nekateri zelo radi postavljali s svojim premoženjem in s svojo močjo. Zato ni čudno, če smo zvedeli, kako je naša gasilska četa prosila pa izredno pomoč pri banski upravi radi stroškov, ki jih je imela pri nabavi instrumentov za godbo. Da bi pa četa potrdilu in podkrepila potrebo podpore, je navedla. ..du je vsled udeležb« pri narodnr manifestaciji v Kranju padla v nemilosi pri duhovščini, kar je je odvzelo skoraj vse one korporucije. ki so jo preje najele." Res ne vemo. kaj je' kriva duhovščina zu slnbo go-spodarslvo pri naši četi. lo bo gotovo b/>lj vedel naš vrli Sušnik Marnn. ki je podpisal dotično prošnjo. Zadnje dni se širijo pc Šenčurju in okolici govorice, da imamo v Šenčurju komunike. Mi pa pravimo, da to niso komunisti ali murksisti. ker bi ne čakali doma kedaj bomo delili tujo laM:>in<>. ampak bi pohra'i šil« in kopita in jo odpetali tja. kjer se to dela. kajti pri nas tegu ne t-odo učakali. Da ti ljudje sovražijo duhovnike in da ne hodijo v cerkev vemo, vemo pa tudi /.a njih gnezdu kjer se zbirajo ir. sanjajo o zlatih časih. Naj le sanjajo, s.i/uo pridu; naj bodo. da njih ne bodo pobesili nu Kvhuristični križ, na katerem čaka smrt (po izjavi nekega šenčnr-skega nacionalista) na duhovnike in noseče in doječe žene. V nedeljo dne 7. februarju t. 1. popoldne ob 3. uri pa gremo vsi v šenčiuski prosvetni doni. Igrali bodo Lumpacij-vagabunda. Pravijo, da se bomo tako smejali, da bomo na vse kri>e in težave pozabili. Pridite pogledat. GORICE Zadnje dni so nekateri gg. poslali v sosedno faro nekega Francelna člana bivše občinske JNS uprave z namenom, da bi tum i.gitirul za nosilca kandidatne liste v naši novi občini. Seveda, zato bi prišel mož, ki dela to, kur inu drugi diktirajo. Toda ta Francel je izkoristil ugodno priliko in si je celi dan prav prijetno hladil žejo. Ako bi ne bila ravno tu mesečna žeja. bi mu gotovo od ne slabo plačanegu „ših-ia" še nekaj ostulo. Poznunio pa še nekega drugega temu zelo podobnega možakarju, kateri hodi okrog nuših nusprotnikov in ga prav prijetno enku. Seveda alkohol je zu nekoga sladka kapltica in tudi dober agitator! Toda mi kot zavedni člani JRZ ne poznamo tega sredstva za agitacijo, zavedamo se. da je najboljša agitacija pravično delo. Čeprav se nekateri od tistih gospodov delajo na videz kot najzavednejši člani JRZ. jih vseeno mi predobro poznamo in dobro vemo, kaj oni mislijo iii kaj govore. Seveda okolica njih ne pozna povsem dobro in zato tudi nas gledu v črni luči. Preteklo nedeljo pa so nam zopet pokazali svoje ovčje oblačilo in svoje JNSursko mišljenje. Sklicali smo namreč sestanek z. namenom, da si izberemo bodočega našega župana. Zelo pu smo bili presenečeni že pred sestankom ko smo videli, kako gotovi gospodje čestitajo enemu onih zaslužnih mož. du je on postavljen za župana. Na sestanku samem pu so kar enostavno povdurili, du je nosilec liste izbran, samo treba je. da mi potrdimo o tem. da za njega glasujemo seveda javno. Naše zahteve tajnega glasovanja sploh niso hoteli sprejeti. Vedeli so pač, da je delavec odvisen od delodajalca, ter so bili prepričani, da bodo tajne volitve prinesle njim politično smrt. ker so pač znani po svoji dobrodelnosti. Mi kot zavedni člani JRZ se zgražumo nad takimi podlimi dejanji in nas je sram da imamo med seboj ljudi, kateri se ne zavedajo, da naša orgunizacijn JRZ deluje na pošteni podlagi demokracije, Ako se oni ne zavedajo, se mi predobro, da je doba diktature za nami. „Eno leto nove mestne uprave ljubljanske" Mestna občina ljubljanska je doslej le redko izdajala publikacije, ki bi ljubljansko občinstvo seznanjale s poslovanjem in gospodarstvom mestne uprav« — če izvzamemo Kroniko, vsaj zadnja leta ni izdala ničesar podobnega. Za to je pozdraviti brošuro, ki jo je izdala zadnje dni in ki nosi naslov: »Eno leto nove mestne uprave ljubljanske". Brošura je v bistvu poročilo ljubljanskega župana dr. Adlešiča Jura v seji mest. sveta dne 22. decembra 1936., ko je po enoletnem poslovanju, kur je bila imenovana nova mestna uprava, podu I nekak pregled enoletnega dela in dosežene uspehe nove mestne uprave ljubljanske. Ker pa se široki sloji občinstva le mimogrede, kolikor morejo razbrati iz zgoščenih časopisnih poročil, seznanijo s takimi poročili, je potreb- no in prav, du jim je dana možnost seznanifi se temeljiteje in podrobneje s temi poročili. 'Brošura je tembolj zanimiva, ker podaja pregledno sliko mestnega poglavarstvu zudnjih let in jasno pove. kuko težka je bila dediščina, ki jo je prejela novu mestna uprava od prejšnjih uprav in s kolikšnimi napori in energijo je bilo mestno gospodarstvo rešeno sicer gotovega poloma Najprej navaja brošura nekaj stutistike o delu odborov in mestnega svutu. nato preide na finančno stanje, kukr.š-Rtata je našla nova upruvu, in kako se je lotila dela za rešitev zavoženih financ Sledi poročilo o proračunu za ¡eto 1936/3?., o njc-goyem sestuvljanju. o vodilnih načelih, ki so ntfvo upravo vodila pri tej sestavi, in kako se. jal novi proračun izvrševal. Končno govori o varnejših finančnih transakcijah mestne obči-ne ljubljanske zu leto 1936/37.. o pogajanjih /¿¡ zniža nje obrestni' mere ter 0 notranji utrditvi in poslovanju mestne Finančne uprava v zadnjem delu govori še o reorganizaciji poslovanja na magistratu, o novih odborih, ejadih in pravilnikih, o reorganizaciji odborov irf uradov in končno O ukrepih, ki so bili potrebni zu izboljšanje poslušanja. iBrotura je zanimiva za vsukega občana, ki mu občinsko gospodarstvo in poslovanje ne saie biti zapecatana knjigu. Zato je tudi cena brošuri temu primerim, saj stane samo Din I. . Dobi jo lahko vsakdo \ predsedstveni pisarni na magistratu proti plačilu Din i.— (predsedstvena pisurnu. 111. nadstropje, vhod Mestni trg 27). zunaj pa po 2.— Din. -w •»-%.•».-•*.">»•».•».■».-». -»„ -t. Kmetijstvo PRIDELOVANJE SOJA-FIŽOI.A NA GORENJSKEM. Tovarna lanenaga olju in firneža Zabret & Comp. Britof pri Kranju mi je dostavila dopis oz. poročilo, da bi odkupila večje količine sojinega fižola oz. bobu. Zu kg. bi plačala tvrdka frunko tovarna Din 2.50. Pridelek soje na 1 lut znaša približno 15 do 25 met. stotov. Vsak posestnik si luhko sum napravi račun, v koliko bi se izplačalo pridelovati sojo. Pripominjamo samo. du se sicer pridelovanje soje ne izplača tako. kukor se je doslej izplučulo pridelovanje krompirja, vendar bi tu in tam vseeno pruv toplo priporočal sajenje soje. 1. ) ker zapušča soju-fižol zelo dobro zemljo. 2. ) ker bi služilu soja dobro za kolobar jen je, 3. ) ker so sojini prge (prese) izredno tečnu krma. ne dosti manj tečna kakor ribja moka. zu krave, svinje in perutnino Seme bi letos pridelovalcem posodili) proti vrnitvi tvrdka. katera bi oskrbela tudi potrebno cepljenje. Iz okoliša 1'rcdoslje. Priniskovo in Šenčur je pripeljala tovarna letos od posameznih kmetovalcev prav ugodna poročila o pridelkih soje, ki so znašali povprečno 20 do 50 in celo 40 krutno seme. Navodilu 0 pridelovanju soje ill tostvaroe izkušnje sem objavil leta 1954. v listu ..Kmetovalec" in sicer v številkah z dne 31. avgusta in 15. septembra. Kdor se zanima zu sajenje soje. naj se obrne naravnost nu tvrdko Zabret ali pu naj sporoči kmet. referentu okr. načelstva v Kranju do 16. II. t. 1. Wernig. kmet. referent. Iz pisarne okrajne Kmečke zveze V nedeljo 7, t. m. se vrši ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze za Bitnje, občina Stražišče, v Gasilskem domu v Bitnjah ob 5. uri popoldne. Govori preds. K. Z. g. Hrodar. Asi kmetje iz občine Stražišče se tega važnega zborovanju udeležite! Ob priliki tečaja Okrajne kmečke zveze, ki se je vršil 12. januarju v Kranju je enemu udeležencu zmanjkala sesulku pri kolesu. Pošten najditelj se nuproša da isto gotovo vrne proti primerni nagradi predsedniku O. K. Z. Ovsenikti Janezu, ali lastniku Ivanu Polajnarju. Potoče. ob. Preddvor. Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. lil H L I OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0*50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Dve leti star pod, Hobro ohranjen 6 x 5Va in s šupo se ugodno proda. Poizve se v upravi. Učenca, ki ima veselje do krojaške obrti, pridnega in poštenega sprejmem takoj. Jer-šin Ivan. krojač, Kranj Blejska cesta 5. Sprejme se korespondent. (iuja) v srbohrvaškem ali nemškem jeziku, eventtielno tudi samo za popoldne. Pismene ponudbe pod šifro »Samostojna moč". Pohištvo - spalnico in ki.hinjo prodam tudi posamezne komade uli zamenjam zu les. Vidmar. Zg. Bela i I (poleg gostilne Jenko). Postrežnico sprejmem. Predstaviti se je v dro-geriji Kranj. Prešernova 2. Prodajo se knjigi »Življenje svetnikov" (Moli. dr. 1867) in ..Življenje in smrt Jezusu Kristusa" (Moli. dr. 1868). Naslov v upravi. Neveste! Tudi Vam bo žal, če se ne boste slikali na tako pomemben dan v življenju kot je poroka. Vabi vas fotograf - JUG - Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik) Pozor! Pozor! Trgovci, obrtniki! Po zmerni ceni Vam popravim vsakovrstne tehtnice. Vrnem jih uradno preizkušene. Pesjak Stanko izd. tehtnic, KRANJ, Ljubljanska c. 8 (Jelenov klane) (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. M • d i 1 it p I- n' i Zahvala Vsem, ki ste našemu prerano umrlemu Francetu Fende lajšali gorje v njegovi težki bolezni, vsem, ki ste ga pokropili in molili zanj in vsem, ki ste mu poklonili toliko lepih vencev — prisrčna hvala. Prisrčna zahvala č. g. svetniku Ign. Zupancu, č. g. kaplanu Jegliču, občinskemu predsedniku g. Zabretu, g. Jošku Zabretu. domači gasilski četi, tovarišem gostilničarjem, ter vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, in ste spremili mojega nepozabnega soproga na zadnji poti. Vsem še enkrat Bog plačaj! Orehovlje, dne 4. februarja 1937. FrančiSka Fende, Za nrednika in izdajatelja odgovarja Verte všek Milan, v Kranja. Tiska Tiskarna Tiskovnega drnftva v Kranj«,