‘ V , * .
Delavska
Poštnina pM-anav gotovini
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. — Št. 26.
Ljubljana, 1. julija 1949
Izvod 3 din
NAJ ŽIVI II. KONGRES SVETOVNE SINDIKALNE FEDERACIJE
Te dni, ko je začel svoje delo 11. kongres Svetovne sindikalne federacije v Milanu, je članom sindikata in vsem delovnim ljudem Slovenije preko radia govoril predsednik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Rudolf Janko. V svojem govoru, ki ga prinašamo v celoti, je dejal:
»II. kongres Svetovne sindikalne federacije, ki se začenja v Milanu, ima nedvomno velik zgodovinski pomen.
Kongres zaseda v času, ko se zaostruje splošna kriza kapitalizma. V vseh kapitalističnih državah, posebno Pa v Združenih državah Amerike, se Poslužujejo imperialisti čedalje bolj fašističnih metod zatiranja delavskega Razreda, ko grobo kršijo osnovne državljanske pravice, dočim so sindikalne organizacije izpostavljene vedno hujšemu pritisku imperialističnega državnega aparata. Bližajoča se gospodarska kriza in upadanje proizvodnje Povzročata, da zaradi nenasitne želje po Povečanju kapitalističnih profitov pada fupna moč prebivalstva in da narašča brezposelnost, kar vse spravlja delavski razred v kapitalističnih državah v °bupen položaj.
V borbi delavskega razreda vsega Sveta za njegove osnovne pravice, za demokratične svoboščine, za delo in Pfoti vedno hujši brezposelnosti, v borbi proti imperialističnemu zatiranju in v°jnim hujskačem je enotnost delavskega razreda vsega sveta važen čini-?e’j za napredne, miroljubne in demokratične sile. Prav to enotnost pa tudi najbolj ovira mednarodne finančne monopole, da ne morejo uresničiti j’Seh svojih načrtov pri zasužnjevanjn in izkoriščanju delovnega človeštva. Zato si imperializem z Združenimi državami Amerike na čelu z vsemi sredstvi prizadeva razbiti to enotnost, ki rijj“rodstavlja Svetovna sindikalna fe-„_v?clJa in zato tudi na vse mogoče
UQe poizkuša, kako bi to dosegel. ..Svetovna sindikalna federacija je že od samega početka trn v peti Vitalističnim izkoriščevalcem, ker je Podstavljala in predstavlja organizirano armado delavskega razreda vsega sOta na fronti borbe za mir, proti hujskanju na novo vojno, proti bedi, brez-POvju in vsem strahotam, ki jih pri-?°{*a s seboj imperialistična zasužnjena politika.
Reakcionarni voditelji angleških {Ode _ Unionov so na londonski kon-0>Onci leta 1945 poizkušali ponovno p^viti amsterdamsko internacionalo, p p remer so že takrat popolnoma promili. žalostna je bila vloga amster-v ®iske internacionale, ki je bila skozi p drugo svetovno vojno popolnoma na> sai je bila v rokah okorelih ®mrmistov in renegatov delavskega s«žreda, predstavnikov delavske ari-v.°kracije in v kateri je imela vodilno ^°§o agentura ameriških monopolov IT Ameriška federacija dela, močna pa i "Ha zavest v delovnih ljudskih mno-“ c.ah antifašistične borbe, ki se je kon-J?a z zmago protihitlerjevske koali-v kateri je imela vodilno vlogo j°v.letska zveza. Ta zavest je bila m a $e živa v spominu vsega napredeš® delovnega ljudstva, zato so ti ponesi spodleteli ob odločnem in enot-{(jb1 nastopu vseh ostalih delegacij,
so se temu uprle.
h p Svetovna sindikalna federacija je Q,'a ustanovljena in je začela z delom. Z-®, prvem kongresu leta 1945 so bili j0 ;°pani delegati 56 držav s 67 milijo1 članov. V nadaljnjem razvoju pa or 8 pristopanjem novih sindikalnih ra®?,uizacij Svetovna sindikalna fede-narasla na preko 80 milijonov
™Uov.
® krepitvijo Svetovne sindikalne fe-f)0t5cije je rasel tudi njen ugled in \p?®n pri reševanju vseh perečih $vJ*sanj v zvezi s povojno ureditvijo sipi?- Poizkusi razbijanja Svetovne bolj kalne federacije pa niso prene-tttog ampak so se še množili na vse i'išf?c.e načine. Znano je, kako so Mie-sij) imperialisti po neuspelih poizku-^ede a- razRiIi Svetovno sindikalno svQ;Ječijo od zunaj, poizkušali preko racj.b agentov v sami sindikalni fede-agej"|. napraviti razkol. Imperialistični U. D11 iz vrst desnih socialistov, kot je v jb •vJouliaux in drugi, so poizkušali *edei.»Sl??m odboru Svetovne sindikalne diltaiacije doseči, da bi Svetovna sin-Plaj, n£ federacija priznala Marshallov tem \. i5u.nali so namreč, da bodo s racj: azoili Svetovno sindikalno fede-je ],ji’ ear jim pa ni uspelo, pač pa Prisfas-J?uhaux z nekaterimi svojimi
Na 1 ,'žb’jučcn.
^žvršn*6‘oaniem januarskem zasedanju feder;ir,'?-a odbora Svetovne sindikalne ^ZvrŠnpIl,C Sj, reakcionarni elementi v doseč; In od"or.u. Ponovno poizkusili ‘-kih rr>. ,svnJT C1U- Predstavnik angle-ndp Unionov. Arthur Deakin,
katerega je podprl še predstavnik ameriškega kongresa industrijskih organizacij, je postavil Izvršnemu odboru ultimat, naj Svetovna sindikalna federacija preneha z delom. Večina v Izvršnem odboru je odklonila ta razbija-ški predlog, razbijači sami pa so odšli z zasedanja in izstopili iz Svetovne sindikalne federacije.
Porast demokratičnih sil v svetu, ki se kaže v naraščajočem odporu delavskega razreda v kapitalističnih državah in v zmagovitih borbah revolucionarno osvobodilnih gibanj, odvisnih in kolonialnih narodov, med katerimi je nedvomno na prvem mestu herojska borba kitajskega ljudstva proti imperialističnemu zasužnjevanju, onemogoča razbijačem svetovnega delavskega gibanja tudi danes njihovo kontrarevolucionarno delo ter so tudi vsi njihovi poizkusi, da ustanovijo posebno mednarodno sindikalno organizacijo pod pokroviteljstvom ameriških in drugih imperialistov, obsojeni na neuspeh.
Drugi kongres Svetovne sindikalne federacije se vrši torej v času, ko se razvija najbolj ostra borba med ameriškimi finančnimi monopoli, njihovimi podružnicami v ostalih kapitalističnih državah in agenturami mednarodnega imperializma v delavskem gibanju na eni ter med progresivnimi in demokratičnimi silami naprednega človeštva na drugi strani. Prav zato ima drugi kongres še poseben pomen, ker so napredne sile v sindikalnem gibanju razkrinkale vse sovražnike delavskega gibanja in zarotnike proti Svetovni_ sindikalni federaciji v njihovi razbijaški vlogi in onemogočile razbijačem, da bi uresničili svoje cilje. Delovni ljudje vsega sveta zato z veseljem in z vso gotovostjo pričakujejo svoj kongres v zavesti, da bo to ponovna veličastna manifestacija mednarodne razredne solidarnosti in nova zmaga svetovne sindikalne enotnosti.
Delovni ljudje naše nove socialistične domovine, organizirani v Zvezi sindikatov Jugoslavije, z navdušenjem pozdravljajo drugi kongres Svetovne sindikalne federacije. Graditelji lepše in srečnejše bodočnosti v novi Titovi Jugoslaviji se pripravljamo na drugi kongres Svetovne sindikalne federacije z zavestjo, da smo, vzgojeni od naše Komunistične partije in tov. Tita, častno izvrševali vse dolžnosti, ki jih imamo kot člani te velike mednarodne proletarske skupnosti.
Pri tem smo ponosni, da so naše sindikalne organizacije, dosledne revolucionarni in internacionalistični politiki, po kateri nas vodi naša Partija, pritegnile vse svoje članstvo k izvrševanju nalog, ki jih imamo v borbi za boljše življenje našega delovnega človeka, t. j. v borbi za socializem, katerega izgradnja v naši državi pomeni neposredno in konkretno krepitev demokratičnega protiimperialističnega tabora, in da smo poleg tega neposredno z vsemi svojimi zmožnostmi krepili enotnost svetovnega delavskega gibanja in mu vedno dajali moralno in materialno pomoč. Jugoslovanski sindikati so po svojih predstavnikih v Izvršnem odboru in Generalnem svetu Svetovne sindikalne federacije, še posebej pa naš predstavnik v Izvršnem odboru tov. D juro Salaj, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, z vsemi silami podpirali izvrševanje vseh sklepov, ki so krepili Svetovno sindikalno federacijo, ter smo s svojim sodelovanjem v raznih akcijah, ki jih je organizirala Svetovna sindikalna federacija, neumorno delali, da bi ohranili mednarodno razredno solidarnost in krepili mir in demokracijo v svetu. Vsemu svetu so znane vse akcije, ki so jih naše sindikalne organizacije izvršile kot pomoč svetovnemu delavskemu gibanju. Od osvoboditve pa do danes je bilo nešteto akcij, v katerih so naši delovni ljudje manifestirali svojo razredno solidarnost z gibanji delavskega razreda v kapitalističnih državah. Protestna^ zborovanja proti nasilju anglo-ameriških okupatorjev v Trstu, proti Francovemu fašističnemu režimu v Španiji, proti nnglo-ameriški intervenciji v. Grčiji, akcije solidarnosti za stavkajoče francoske rudarje so dale na tisoče resolucij, v katerih so naši delovni ljudje najostreje protestirali proti imperialističnemu zasužnjevanju ter izražali pripravljenost našega delavskega razreda, da jim v tej njihovi borbi nesebično pomaga ter jih podpira. Za tržaške delavce, za antifaši-
stične borce v Španiji, za boreče se grško ljudstvo in za stavkajoče francoske rudarje pa so samo sindikalne organizacije Slovenije zbrale od osvoboditve do danes 7,016.833 din ter večjo količino živil, obleke in drugega materiala. Poleg tega so za albanske po-plavljence sindikalne organizacije v Sloveniji med svojimi člani nabrale 2,545.000 din prostovoljnih prispevkov.
K temu moramo dodati še akcije, ki so jih jugoslovanski sindikati izvedli v zvezi s postavitvijo odborov za pomoč Grčiji pri nacionalnih sindikalnih centralah, kakor tudi pri Svetovni sindikalni federaciji. Nadalje moramo omeniti tudi predlog jugoslovanske delegacije na zasedanju Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije I. 1948 v Rimu za zaščito in pomoč delavskemu razredu Portugalske. Na zahtevo vodje jugoslovanske delegacije, ki jo je podprla Generalna konfederacija dela Italije, je bilo rešeno življenje nekaj desetinam grških mornarjev, katere je hotela argentinska vlada izročiti grškim monarhofašističnim morilcem. Jugoslovanska vlada jih je potem. ko so bili izpuščeni, velikodušno sprejela ter jim dala zaščito v naši državi.
To so samo nekatere najvažnejše akcije mednarodne proletarske solidarnosti, v katerih so naše sindikalne organizacije dajale neposredno moralno in materialno pomoč mednarodnemu delavskemu gibanju ter tako pokazale visoko zavest revolucionarnega proletarskega internacionalizma, v katerem je naše delovne ljudi vzgojila Komunistična partija .Jugoslavije in njen proletarski prvoborec tov. Tito.
Zato so pa člani naših sindikalnih organizacij tako odločno odbili vse klevetniške napade, ki so se pričeli na našo državo in na naše delovno ljudstvo po objavi resolucije Inform-biroja, katere poborniki so zašli celo tako daleč, da jugoslovanske sindikate obtožujejo kot razbijače mednarodnega delavskega gibanja. Ponosni smo, da smo z vsemi silami vedno z dejanji podpirali mednarodno delavsko gibanje in Svetovno sindikalno federacijo kot močno in enotno organizacijo vseh naprednih in demokratičnih sil delavskega razreda vsega sveta. Z vsem ogorčenjem obsojamo to kontrarevolucionarno akcijo, za katero se skrivajo in jo spretno izkoriščajo v svoje umazane namene imperialistični agenti vseh vrst, ki so se najbolj razkrinkali posebno pri zadnjih volitvah v Trstu in ker vidimo, da predstavlja to resno ne-varnost za mednarodno delavsko giba-nje. Pri vsem tem pa nas nobene klevete, laži in obrekovanja ne morejo odvrniti od jasno začrtane poti, po kateri gremo, t. j. po poti izgradnje socializma v naši državi. Nobena stvar nas ne bo odvrnila od tega, _ da ne bi tudi v bodoče ostali dosledni načelom enotnosti delavskega gibanja vsega sveta in mednarodne razredne solidarnosti.
Mi, graditelji nove socialistične Jugoslavije, se prav dobro zavedamo, da se v borbi za industrializacijo naše države, za dvig njene gospodarske in obrambne moči, najbolj konkretno borimo za krepitev demokratičnega in protiimperialističnega tabora v svetu, proti imperializmu in vojnim hujskačem. Vsaka nova tovarna, hidrocen-trala, vsaka nova šola, cesta in proga je nov udarec reakciji m zasužnjeval-nim načrtom kapitalističnih izkoriščevalcev, vsaka naša nova zmaga v borbi za socializem pomeni istočasno najbolj otipljivo zmago mednarodnega delavskega gibanja in vsega naprednega človeštva.
Prav te dni, ko se začenja drugi kongres Svetovne sindikalne federacije, ponovno izjavljamo, da bomo sledeč Komunistični partiji Jugoslavije in našemu učitelju tov.. Titu, še stopnjevali svoje napore v izgradnji naše socialistične domovine in da bomo tudi v bodoče z vsemi svojimi silami podpirali Svetovno sindikalno federacijo in mednarodno delavsko gibanje, ker se zavedamo, da je to edina pot, ki vodi naše delovno ljudstvo v boljše^ in srečnejše življenje, vse napredno človeštvo pa v osvoboditev izpod jarma kapitalizma, v mirno življenje brez nevarnosti nove vojne,. k mirnemu sožitju med delovnimi ljudmi vsega sveta na bazi medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in enakopravnosti.
Naj živi II. Kongres Svetovne sindikalne federacijel
Naj živi mednarodna proletarska solidarnost!«
Prejšnjo soboto je iz Beograda odpotovala na 11. kongres Svetovne sindikalne federacije v Milano delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, katero vodi predsednik Centralnega odbora ZSJ tov. Djuro Salaj.
Na beograjski postaji so se od delegacije poslovile množice delovnega ljudstva, ki so vzklikale Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije, tovarišu Titu, Zvezi sindikatov Jugoslavije, mednarodnemu delavskemu gibanju in II. kongresu Svetovne sindikalne federacije.
Na ljubljanski železniški postaji so delegacijo poleg predstavnikov Glavnega odbora ZS Slovenije s tov. Romanom Potočnikom na čelu pozdravili tudi številni delavci ljubljanskih podjetij in ustanov, ki so ostali v prisrčnem razgovoru z delegacijo vse do odhoda vlaka.
Na sliki: Jugoslovanska delegacija, obstoječa iz sedem članov, s tov. Djurom Salajem, Ivanom Božičevičem in Mišo Pavičevičem pred odhodom iz Beograda.
16.000 TOM PREMOGA PREKO PIAMA IN IZPOLNITEV LETOŠNJEGA PLANA DO 29. NOVEMBRA — ODGOVOR TRBOVELJSKIH RUDARJEV IMF0RMBIR0JEVSKSM KLEVETNIKOM
Pred zaključkom prve polovice tretjega planskega leta je delavstvo d vseh krajih naše države še podvojilo svoje napore za dosego polletnega plana. V tooarnah, rudnikih, sploh na oseh deloviščih se je delo zaostrilo, kolektivi so zvišali svoje obveznosti, izboljšali delovno disciplino in revolucionarne je izpolnjevali svoje planske naloge.
Številna podjetja so izpolnila svoje polletne proizvodne plane pred rokom in plan prvega polletja visoko presegla ter si s tem zagotovila tudi celoletno zmago: pravočasno izpolnitev plana za leto 1949, za tretje leto naše petletke.
Ko so trboveljski rudarji 8 dni pred rokom izpolnili polletni plan. so to veliko delovno zmago proslavili s svečanim zborovanjem. Ta zmaga je dostojen odgovor trboveljskih rudarjev informbi-rojevskim klevetnikom, ki so pred kratkim razglasili, da v Trbovljah stavka 5000 rudarjev. Za izpolnitev plana imajo največ zaslug rudarji zahodnega obrata, ki so izpolnili plan že 8. junija in do tega dne nakopali nad 6200 ton premoga izven delovnega časa.
Zborovanje je otvoril tajnik OSS tov. Kreže, ki je pozdravil člana CK KPS in predsednika GO Zvezo sindikatov Slovenije tov. Rudolfa Janka, tajnika GO ZSS Romana Potočnika in generalnega direktorja rudnikov Slovenijo Ribiča Lojzeta ter ostale predstavnike množičnih organizacij in podjetij. Tov. Ribič Lojze je v imenu CK KPS in generalne direkcije rudnikov Slovenije čestital trboveljskim rudarjem ter poudaril veliko važnost njihove zmage. Tudi ostali rudarji Slovenije, je nadaljeval, bodo častno izvršili svojo nalogo in tako z uporno borbo odgovorili tistim, ki nas klevetajo in žalijo našo narodnoosvobodilno borbo, našo Partijo in tovariša Tita. V imenu OK KPS Trbovlje je čestital rudarjem tov. Jamnikar Ivan.
Nato je govoril predsednik GO Zveze sindikatov Slovenije tov. Janko Rudolf, ki je čestital trboveljskim rudarjem v imenu delavstva vse Slovenije, poudaril veliko mednarodno vlogo delavskega razreda Jugoslavije, ki s svojimi delovnimi zmagami gradi našo socialistično domovino in tudi s takimi dejanji, kot je bila pomoč stavkajočim rudarjem v Franciji, pomoč borečemu se španskemu ljudstvu, ljudstvu Grčije itd., svoj internacionalizem praktično dokazuje in postavlja na laž vse tiste, ki nam natolcujejo, da smo mi tisti, ki razbijamo enotnost Svetovne sindikalne federacije. Razbijajo jo pa nasprotno-prav oni. Delavski razred Jugoslavije vidi pred seboj samo en cilj, krepitev bratstva svetovnega proletariata v skupni borbi proti svetovnemu kapitalizmu. Imamo zavest, da smo se vedno dosledno borili proti imperialistom in sovražnikom socializma. Vaša zmaga vam nai bo napotilo za nadaljnje uspehe. Zato vas še enkrat pozivam. da greste trdno naprej do končne zmage.
Ko so rudarji z ogorčenjem obsodili krivični sklep o Slovenski Koroški, je tov. Koritnik, petkratni udarnik, pre-čital protestno resolucijo, katero so poslali Zvezi sindikatov Rttmunijc v Bukarešto. Poleg tega so bile prečitane še pozdravne brzojavke zasedanju Svetovne sindikalne federacije v Milanu, brigadir jem udarne gozdne brigado Lojzeta Hoh krauta iz Trbovelj in druge.
V resoluciji, katero .so trboveljski rudarji poslali CK KPJ. med drugim pravijo:
Ob tej naši zmagi smo se rudarji Zasavskega premogovnega bazena zbrali na svečanem mitingu, na katerem se nad 6000 rudarjev ponovno
zavezuje in obljublja Centralnemu komiteju, dragemu tovarišu Titu in vsem delovnim množicam Jugoslavije, da bomo letošnji proizvodni plan izpolnili do 29. novembra, in do konca polletja dali našemu gospodarstvu še 16.000 ton premoga preko plana. Tako delamo zaradi tega, ker smo se mi rudarji —- ki dosledno cenimo revolucionarna načela marksizma-leninizma — prekalili v ljudski revoluciji, in zato, ker se še nadalje kalimo v socialistični graditvi naše države pod vodstvom Partije in tovariša Tita.
Danes, ko obrekujejo našo državo z oseh strani, mi z delom dokazujemo, kaj čutimo in za kaj se borimo. Zasavski rudarji se zgražamo nad vsemi informbirojenskimi lažmi in obrekovanji. Z zaničevanjem smo sprejeli 11. junija vest rumunskega radia, da 5000 trboveljskih rudarjev stavka v znak protesta zaradi slabih delovnih in življenjskih razmer in da jih zaradi tega VDB zapira. Morda mislijo ti lažnivci, da je stavka to, da smo prejšnja leta z uspehom izpolnjevali planske naloge in Ha smo se letos, za rojstni dan maršala Tita, zavezali, da bomo prostovoljno izkopali 9508 ton premoga in kar smo tudi že davno izpolnili. Morda mislijo, da je stavka tudi to, da smo o teku tega leta opravili o rudniku veliko število prostovoljnih delovnih ur. Če mislijo ti lažnivci, da se stavka odraža v neopravičenih izostankih, jim odgovarjamo, da so se tudi pri tem zmotili, ker smo neopravičene izostanke znižali od 1 na 0.4 odstotka. Morda prištevajo med stavkajoče 222 udarnikov, ki so bili doslej razglašeni, in 35 odlikovanih rudarjev iz našega rudnika.
Naše tekmovanje v proizvodnji bo dokazalo vsem obrekovalcem, kar je tudi doslej pokazalo, kako znamo pri nas v Jugoslaviji graditi socializem.
•k
Polletni plan je izpolnil tudi rudnik Laško.
30. junija sta izpolnila polletni proizvodni plan tudi rudnika Hrastnik in Velenje.	,
Rudnik živega srebra v Idriji, ki se
ie zaveza), da bo izpolnil polletni plan za vsako ceno, ie plan ne le dosegel, ampak že za 5.5% presegel.
»
Radarji v Brezi so 27. junija zmagovito zaključili borbo za izpolnitev polletnega plana. Zmaga je tem pomembnejša, ker so tega dne začeli kopati premog na novem dnevnem kopu.
Ob tem delovnem uspehu je rudarjem čestital direktor premogovnika in pohvalil kolektiv, ki je vlagal vse sile. kadar koli je grozila nevarnost za iz polnitev dekndnega ali mesečnega plana. Tako je polletni plan. čeprav za 32% višji od lanskoletnega, izpolnjen pred rokom s 75% delavcev od planiranega števila.
Rudarska kolektiva v TrBovljati in Brezi, ki sta tekmovala za čimprejšnjo izpolnitev polletnega plana, sta torej izšla kot zmagovalca: 22. junija je začel delati za drugo polovico petletke trboveljski rudnik. 27. junija pa rudnik Breza.
27.	junija ie Generalna direkcija za premog Ljudske republike Slovenije izpolnila polletni proizvodni plan. Iz etatističnih poročil ie razvidno, da storitev in proizvodnja v naših premogovnikih iz leta v leto naraščata. Jamska storitev Nadaljevanje na 2. strani.
Posvet novatorjev in racionaiizalorjjev najboljših borcev za socializem
Prejšnjo nedeljo se je vršil v Mariboru posvet najboljših borcev za socializem — novatorjev in racionaliz«-torjev s področja mariborske oblasti. Ta posvet, ki je bil po svoji konstruktivnosti in kakovosti na izredno visoki stopnji, je pokazal visoko politično zavest teh naših najboljših ustvarjalcev in graditeljev socializma, njihovo revolucionarno upornost, s katero prema-gujejo tudi najtežje proizvodne probleme in naloge petletnega plana, ter optimizem in neomajno vero v možnost izgradnje socializma pri nas iz naših lastnih sil.
Po referatih predsednika mariborske oblasti tov. Simoniča in poverjenika za komunalne zadeve tov. Reberška, v katerih je bil nakazan pomen udarniškega, racionalizatorskega in no-vatorskega gibanja za čimprejšnje uresničenje petletnega plana, se je razvila živahna in plodna diskusija.
Tov. Ružič, racionalizator iz Splošne je v svoji diskusiji poudaril, da se še vedno najdejo ljudje iz vrst tehničnega kadra, ki s svojim nepravilnim in birokratskim stališčem do racionaliz«-torskih in novatorskih predlogov često zavirajo široko ustvarjalnost in iniciativo bodisi kvalificiranih ali nekvalificiranih delavcev. Zlasti se podcenjuj jejo manjše iznajdbe in izboljšave, kj sploh ne registrirajo, kar vsekakor ni pobuda za nadaljnje širjenje malih obratnih izboljšav, ki pa v celoti mnogo prispevajo k pospeševanju proizvodnje in znižanju polne lastne cene. Obenem pa, kakor kažejo dnevne izkušnje, se iz okrilja teh malih izboljšav _ nenehno porajajo pomembne in po svojem značaju revolucionarne izdajd-be. Tako je pred kratkim skonstruiral v njihovem podjetju tov. Rešnjak silno preprosto pripravo za predrisanje v konstrukcijskih delavnicah, ki omogoča, da lahko opravlja delo, ki je doslej zahtevalo strokovno kvalifikacijo, vsaka žena ne glede na to ali je že imela opravka s konstrukcijo ali ne in sicer petkrat hitreje, kot je bilo to delo opravljeno po starem načinu s strokovno delovno silo. Zato je potrebno, da komisije za racionalizacijo in iznajdbe takoj in sproti rešujejo tudi
najbolj neznatne predloge, in skrbijo, da se uporabni predlogi čimprej realizirajo v proizvodnem procesu, ker bomo le tako sprostili v celoti ustvarjal nost naših delovnih ljudi.
Tov. Marusig racionalizator iz DD2 je poudaril, da je potrebno, da se v vsakem večjem podjetju ustanovijo krožki racionalizator jev in novatorjev. Tak krožek, ki je bil pred kratkim ustanovljen v njihovem podjetju, je že pokazal vse svoje dobre strani. Racionalizacije in iznajdbe niso več prepuščene slučaju. V krožku načrtno študirajo vse pereče proizvodne probleme. Daje se iniciativo ip polno moralno ter materialno pomoč iniciator-jem kakršnih kolig izboljšav ali iznajdb. Važno je, da ti krožki niso omejeni zgolj na že preizkušene rncionali-zatorje in novatorje, temveč je vanje treba zajeti tudi vse tiste, ki se zanimajo zn tehniko in izboljšanje delov n ih postopkov, zlasti pa naše udarnike, ki so že postali mojstri svojega stroja. Velika pomanjkljivost, ki ovira načrtno delo pri racionali.-atorskem in no-vatorskem delu, pa je ta, da imamo še vse premalo povezave med posameznimi podjetji, zlasti kar se tiče spoznavanja novih pridobitev v proizvodnem procesu. Tako se često dogaja, da se trudijo po 2 ali 3 ljudje v različnih podjetjih za rešitev tega ali onega proizvodnega problema, medtem ko je bila ista stvar že zdavnaj rešena v kakem drugem podjetju. To neracionalno trošenje sil je vsekakor ovira za posplošeno intenzivno izkoriščanje vseh dosedanjih pridobitev naše nroizvod-nje in za njen nadaljnji razvoj.
Ta predlog za ustanovitev biltena je podprl v svoji diskusiji tudi tov. Pečan iz Jeklarne Gašianj. ki je poudaril, da bi se dalo z medsebojno pomočjo _ in povezavo mnogo hitreje ustvarjati. Kritiziral je, da je nagrajevanje š e vedno v mnogih primerih zelo ozkosrčno. Ne nagrajujejo se idejni predlogi delavcev, ki jih zaradi s-voje pomankl jivosti strokovne izobrazbe ne morejo uresničiti. Tudi se često dogaja, da pride tak delavec k strokovnjaku, mu obrazloži svoj predlog.
Izpolnitev polletnega plana -ponos naših delovnih kolektivov
Nadaljevanje s 1. strani. le v primeri1 z letom 1939 v prvem letošnjem polletju narasla za 19%, proizvodnja pa za 50%. Med najbolj širni premogovniki sta Trbovlje In Senovo, ki sta tudi kandidata za nagrado.
Rudnikom Trbovlje. Senovo, Krmelj, Kanižarica. Liboje. Pečovnik. Timov se je 28. junija pridružil tudi rudnik Žagarje, ki je tega dne'izpolnil svojo polletno proizvodno nalogo. Poleg osnovnega tekmovanja so zagorski rudarji organizirali še posebna kratkoročna tekmovanja za 30 letnico KPJ in druge obletnice. kar je prispevalo, da so izpolnili polletni plan predčasno. Da bodo tudi zagorski rudarji izpolnili obveznost, sprejeto na II. kongresu rudarjev v Beogradu. da bodo letošnji proizvodni plan izpolnili do 29. novembra, bo se zavezali, da bodo do konca novembra nakopali 9 prostovoljnim delom 13.040 ton premoga.	*
Martinama na Jesenicah dosegla polletno delovno zmago. 28. junija je največ ji obrat jeseniške železarne — mar-tinarna — izpolnil polletni plan. Martinama je četrti jeseniški obrat, ki dela za drugo polovico leta 1949.
e
Tudi guštanjska železarna je v svoji borbi za izpolnitev polletnega plana dosegla velike uspehe: v lahki koračnici je že presegla polletni plan za 8%, v livarni za 5%. v elektrojeklnrni In težki kovačnici pa celo za 12%. Ti uspehi so plod dobre organizacije dela in nenehnega medbrigadnega tekmovanja. Sedaj bijejo posebno ostro borbo v valjarni, ki je zaradi' 14 dnevnega zastoja v delu zaradi okvare na motor ju v zaostanku, e
Mariborska livarna je do 27. junija presegla polletni plan po vrednosti za 5%, po količini pa najbolje izpolnjuje plan oddelek livarne bronastih izdelkov, ki je presegel polletni plan za 21.8%. Oddelek kopalnih peči pa je 4.5% nad polletnim planom.
Tudi vrsta železniških kolektivov je izpolnila polletni plan. nekateri pa so ga tudi presegli. V gradbeni stroki dela za drugo polovico leta 11 železniških kolektivov. Nadzorništvo za visoke stavbe v Mariboru je do 10. junija izpolnilo že 87% letnega investicijskega plana in nadzorništvo visokih stavb v Celju 84/6 letnega investicijskega plana. V kamnolomu na Verdu so izpolnili polletni plan 16. junija. Plan eksploatacije prog so izpolnila nadzomištva prog Grobelno, Ljubljana, Maribor, Ljutomer itn Ptuj. Delavnice Ljubi,jana-Siška in Maribor so izpolnile plan v lokomotivski službi.
*
28.	junija je začela delati za drugo polletje tudi mariborska tovarna trakov in sukanca. Svojo polletno plansko nalogo je izpolnila po vrednosti, po količini pa za 4% presegla.
*
27. junija ie začela z delom za- drugo polovico petletke tekstilna tovarna »Volna« ▼ Laškem. Uspeh je tem večji', ker bo bili v zadnjih dveh mesecih 12% pod planom. V maju so pa že mesečni plan za 18% presegli in izboljšali tudi fciterosfe
Izmed mariborskih kolektivov je že dosegla polletni plan tovarna volnenih in vigogna izdelkov. Najboljši oddelek ie tkalnica I.. ki ie polletni plan že za 6% presegle, in predilnica II., ki ie presegla polletni plan za 3%,
•
Pred rokom je izpolnil plan kolektiv Apnenice v Zidanem mostu in to 25. junija, 26. junija pa dravograjska elektrarna.
25. junija 1949 ob 14- uri je naznanila sirena Celjskih opekarn, obrata Žalec, da je njen kolektiv izpolnil surovi plan. 28. junija ob 12. url pa je izpolnil tudi žgani polletni proizvodni plan. Ti obrati Celjskih opekarn so poleg drugega tekmovanja tudi v medsebojnem tekmovanju, v katerem je posebno ostra borba med obratom Žalec in Bukovžlak. V maju si je priboril prehodno zastavico obrat Bukovžlak, po sedanjih uspehih obrata Žalec pa bo prešla prehodna zastavica za mesec junij v obrat Žalec.
,e
V tovarni »Indusc v Ljubljani so v borbi za dosego polletnega plana še posebno stopnjevali delavni polet, ker so se zavedali, da moralo izpolniti obljube, dane KP in tov. Titu, če hočejo pravočasno izpolniti polletni plan. Zato je 22. junija sirena prej, kot so predvidevali, naznanila delovno zmago: izpolnitev polletnega plana. Kolektiv se ie oddahnili. hkrati pa sklenil, da bo nadaljeval z delom z istim poletom, dokler ne bo izpolnil letnega plana.
*
Večina grafičnih podjetij je že precej pred koncem meseca junija dosegla polletni plan. Tako je Triglavska tiskarna dosegla plan po storilnosti že zadnje dni maja, tiskarna Slovenskega poročevalca 3. junija, tiskarna Ljudske pravice 11. junija, Blasniikova tiskarna pa 15. junija. Zato bo polletni plan v večini grafičnih podjetij ne samo dosežen, ampak močno presežen.
Pa tudi v podjetjih, v katerih so zaradi objektivnih ovir s planom za nekaj dni zaostali, kot v Kartonažni tovarni v Ljubljani, Mariborski in Celjski tiskarni, so delovni kolektivi prijeli za delo s takim poletom, da je grafična industrija v celoti dosegla svoj plan. S svojim požrtvovalnim delom se tudi delavci in uslužbenci grafične industrije priključujejo vsem onim številnim delovnim kolektivom, ki hočejo krivičnim informbi-r ejevskim klevetnikom z delom dokazati, kako se gradi socializem.
USPEH REPUBLIŠKE INDUSTRIJE LRS
Republiška industrija je pod vodstvom ministrstva za industrijo LRS uspešno zaključila borbo za polletni plan. Delovni kolektivi tovarn so vkljub raznim težavam, ki «o nastopile zaradi pomanjkanja surovin, vodili ostro borbo za odpravljanje vseh objektivnih in tudi subjektivnih težav, razvijali tekmovanje ter so posebno v zadnjem mesecu visoko presegali svoje planske obveze.
Polletni plan proizvodnje republiške industrije je po vrednosti presežen, dosedanje izkušnje in uspehi pa bodo garant za izvedbo plana y. drugem polletju le-toinfcga lat«.
ga vpraša za nasvet, na kar dobi odgovor, da stvar praktično ni uresničujva. Po določenem času pa ugotovi, da je ta strokovnjak njegovo idejo v celoti uresničil in se ponaša kot, da je je zrasla na njegovem zelniku. Tak nepošten odnos strokovnjakov do ne strokovnjakov vsekakor ni pobuda za razvijanje široke iniciative in Sodelovanja celotnega kolektiva v borbi za dviganje proizvodnosti dela.
Večkratni racionalizator tov. Ketler Viktor iz TAM je poudaril važnost sodelovanja in pomoči, ki jo mora nuditi višje kvalificirani strokovni kader nižjemu. V TM je dano vsakemu najširše polje udejstvovanja v racionali-zatorskih iznajdbah ter borbi za znižanje PLC. Marsikaj bi se dalo še izboljšati in racionalizirati. Vendar pa pri našem ustvarjanju često naletimo na neverjetne težave in ovire s strani tistih, ki bi nam morali dati največ vsestranske pomoči, šele nepopustljivost delavcev, ki morajo često uresničevat; svoje zamisli tudi na skrivaj, uspe dokazati vrednost njihovih idej. Na žalost in našo veliko škodo pa vržejo nekateri delavci, ogorčeni nad takim odnosom puško v koruzo in tako često propadajo dobre ideje in se ubija iniciativa,
Tov. Premuž iz Nafte v Dolnji Lendavi je obširno opisal ustvarjalnost in delo na raclonallzatorskem polju v tem podjetju, ki je največji kamen Spotike vsej svetovni reakciji ter vsem sovražnikom naše socialistične graditve in, ki je zaradi tega bolj kot katero koli drugo podjetje navezano na lastne sile in iznajdljivosti. Uspeli so^ da v marsikaterem pogledu že prekašajo dežele, ki imajo za seboj stoletno tradicijo in prakso v pridobivanju mineralnih olj. Vendar se pa tudi. pri njih dogaja, da v svojem stremljenju, da bi dali našemu gospodarstvu čim hitreje in čimveč nafte, ne dobivajo polne pomoči s strani odgovornih činiteljev. Tak primer je bil s prenosom vrtalnega stolpa brez demontaže. Dosedaj se je prakticiralo, da se je vrtalni stolp z namenom, da bi ga prestavili, demontiral in na novo montiral na mestu, kjer je bila predvidena nova vrtina, kiar je zahtevalo mnogo časa in delovne sile. Po zamisli delavcev pa bi se to delo lahko prihranilo, če bi vrtalni stolp dvignili na sani in ga s traktorjem odvlekli na novo mesto. Nihče pri upravi podjetja pa se ni našel, ki bi si upal zamisel odobriti in prevzeti zanjo odgovornost. Nekdo iz uprave je celo pripomnil: »če se vam posreči, boste nagrajeni, če pa ne, on obešeni.« Delavci so premestili stolp brez odobritve uprave podjetja — m niso bili obešeni, ker po 4 urah dela je bil stolp prepeljan stoje na saneh nad novo vrtino. To je primer resnične revolucionarne upornosti naših delovnih ljudi, ki se zavedajo, da v naši družbeni stvarnosti ustvarjajo s svojimi sredstvi zb sebe ‘-n zato jih.ni strah prevzeti na sebe tudi največ j o odgovornost za čimprejšnje uresničenje naše prve petletke.
Tov. Kadrijan, racionalizator in no-vator iz TAM nosilec Reda I. stopnje Bratstva in edinstva I. stopnje, ter nosilec Leninovega ordena, ki ga je dobil za zasluge za dvig in organizacijo avtomobilske industrije v SZ, je na kratko orisal način socialistične graditve v SZ. »Osnovno načelo je. bilo elektrifikacija in industrializacija, ker brez te ne more biti modernega gospodarstva In razvoja. Dialektika nas uči: Vse se giblje, vse rase ali propada Mlada socialistična država mora rasti. Tega se v celoti zaveda naše državno in partijsko vodstvo ter naš delasvki razred. Zato smo pristopili k socialistični izgradnji naše osvobojene domovine. Pristopili smo k elektrifikaciji in industrializaciji. No in.sedaj se najdejo ljudje iz Informblroja, ki kratko« malo trdjo, da je naša socialistična izgradnja pot v imperialistični, tabor. Za nas na ta način niso več veljavna najosnovnejša načela socialistične graditve. No, mi pa smo v kratkih 3 letih dosegli to, da nam ne morejo nobeno klevete in laži informbirojevcev pod' prte s kakršnimi koli gospodarskimi sankcijami, preprečiti uresničenje petletnega plana kakor v vseh drugih panogah, tako tudi v avtomobilski Industriji. Konstrukcija nove karoserije in kabine za naše kamione, ki jc izdelana pri nas, je udobnejša, kulturnej-ša, pri tem pa je čas Izdelave dvakrat krajši in cenejši, s čemer je v tem pogledu že izvršeno naloga petletnega plana. Nekatere države okrog Komin-forma so nam ustavile dobavo blatnikov, zato jih danes že izdelujemo sami v lastni konstrukciji itd.« Nadalje je tov- Kadrijan poudaril, kako važna je takojšnja dokumentacija tehnološkega postopka za novo uvedene proizvode, s čemer je tudi olajšano Prenašanj e izkušenj Iz enega podjetja v drugo. Takoj, ko je postavljeno načelo proizvodnje novega artikla., je treba pristopiti k študiju racionalizacije pi o-uvodnega postopka. Boriti se je treba pri tem z vsemi silami proti birokraciji, ker ta borba proti birokraciji je sestavni del borbe za dvig proizvodnosti dela. Informbiro nas hoče s svojimi lažmi in klevetami ter gospodarskimi sankcijami po sili spraviti v Imperialistični tabor, toda mi s svojim delom dokazujemo, na veliko in besno razočaranje Informbirojevcev, do <re-rao nevzdržno v socializem!« je zaključil svojo diskusijo pionir naše in Sovjetske avtomobilske industrije tov. Kadrijan.	_
V Beogradu zaseda XIII. plenum Centralnega komiteja LMJ
27. junija se je v Beogradu začel XIII. plenarni sestanek Centralnega komiteja LMJ. Plenuma so se udeležili tudi tov. Vida Tomšič, članica Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, Milo Jovičevič, član Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije in Mara Ace-va, organizacijska sekretarka AF2 Jugoslavije ter člani plenumov republiških centralnih komitejev Ljudske mladine.
Po sprejetju dnevnega reda je dal poročilo o utrditvi in organizacijski graditvi Ljudske mladine od združitve SKOJ-a in Ljudske mladine do danes Miljan Neo-ričič, sekretar Biroja Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije.
Zadržal se je pri delovanju aktivov in dejal, da je aktiv Ljudske mladine tisti kraj, kjer se mladina vzgaja, kjer kaže svojo pobudo, kjer se uči upravljanja itd. Aktivom Ljudske mladine pa ne uspe vedno, da bi razpravljali o tistih vprašanjih, ki so najvažnejša.
V večini aktivov Ljudske mladine v podjetjih so še vedno primeri, da se aktivi ne ukvarjajo z vprašanjem proizvodnje, izpolnitve plana in drugimi vprašanji — borbo za znižanje polne lastne cene, borbo za znižanje normativov, borbo za realne norme, za prihranek materiala, za skrajšanje procesa proizvodnje itd.
Poleg tega je govoril o velikanskih uspehi, ki jih je dosegla šolska mladina, analiziral pa je tudi napake in poudaril slab odnos do kritike in samokritike. Govoril je o borbi proti malomeščanskim pojavom, o brezidejnosti pri pouku, o vplivu dekadence itd. in omenil, da je bilo politično delo v šolskih aktivih pogostokrat slabo.
Važno vprašanje, o katerem je govoril tov. Milijan Neoričič, je organizacijska ureditev aktivov Ljudske mladine. V nekaterih organizacijah še vedno begajo in se ne znajdejo. Praksa je pokazala, da aktivi z manjšim številom članov mnogo
bolje delajo. Pri ustanavljanju organizacije v tovarnah, podjetjih in rudnikih je treba predvsem upoštevati, kakšna je struktura tovarne, podjetja in rudnika in kašna je organizacija procesa proizvodnje. Organizacijo Ljudske mladine je treba ustanoviti tako, da bo lahko najbolje sodelovala pri reševanju proizvodnih vprašanj in da bo lahko pri tem angažirala vse svoje članstvo. Nato je tovariš sekretar govoril, kakšna naj bo organi-zacijska struktura aktivo v tovarnah in struktura aktivov na vasi in tam, kjer ob-stojajo že obdelovalne zadruge. Aktivi v šolah, na fakultetah itd. pa imajo zopet posebno obliko.	_ j
Govoreč o nalogah in delu krajevnih in okrajnih komitejev je tovariš Neoričič j poudaril nekaj pomembnih vprašanj za nadaljnje delo Ljudske mladine.
Po razpravi o poročilu tovariša sekretarja je govoril podpolkovnik Jugoslovanske armade Milojko Grulovič o tehnični vzgoji mladine in napakah pri organizaciji in vodstvih Ljudske mladine glede na skrb za tehnično vzgojo mladine na sploh.
Omenil je, da so nekatere organizacije in vodstva Ljudske mladine pokazale veliko zanimanje za klube in društva Ljudske tehnike. V Sloveniji so n. pr. na pobudo najboljših članov Ljudske mladine ustanovili v Novi vasi klub Ljudske mladine, v katerem je včlanjenih veliko število najboljših mladincev. Ta klub je v dokaj kratkem času izučil 30 mladincev za šoferje tretje vrste.
Poudaril je tudi. da je Ljudska mladina od začetka ustanovitve organizacije mladine Ljudske tehnike predstavljala največji del članstva klubov in društev. Skupno je v organizacijah Ljudske tehnike 69.590 članov Ljudske mladine. V Sloveniji pa je dala mladinska organizacija 70°/o vsega vodilnega kadra za Ljudsko tehniko.
KONFERENCA ČLANOV OKRAJNEGA PLENUMA 0F CELJE-0K0LICA JE SPREJELA VAŽNE SKLEPE GLEDE DELA NA VASI
V nedeljo se je vršila koiferenca članov okrajnega plenuma OF Celje-okolica, katere glavna vsebina in namen je bil, kako naj frontne organizacije na vasi pomagajo in poživijo delo za Izgraditev socializma. Člani plenuma so med ostalimi sklepi sprejeli obveznost, da bodo po vaseh formirane najpozneje do 5. julija Frontne briga de za poljska dela povsod, kjer še niso, Za vzgled frontnim odborom in vaškim sekretariatom je najboljši frontni aktiv v okraju Celje-okolica — Laško. Frontna organizacija v Laškem je že pri vključevanju fro-ntovcev v mesecu gozdarstva dosegla najboljši uspeh v vsem okraju. Že pred enim tednom so formirali frontno brigado za pomoč v kmetijstvu, v kateri je nad 60 članov, po ve Silni žena. Žene imajo 8 čet od 10—12 v vsaki četi. Četa koscev pa ima 12 moških. Tov. Novak Marija je prevzela mesto desetarja v četi, čeprav je že 60 let stara. Izkazala se je že v času NOB, kakor tudi kot aktivna delavke pri izbiranju zelenjave za frontne bri-
gade. Čete že tekmujejo med seboj za prehodno zastavico.
Na plenumu je bil sprejet sklep glede usmeritve odvisne delovne sile v industrijsko proizvodnjo in pomoč kj jo mora Fronta nuditi pri tej akcij1 oblastnim organom. Do prvega julija bodo organizacije s pravilnim političnim delom zbrale cca 600 frontovcev za frontne brigade pri deln na kapitalni izgradnji, pri nadvo-zni cesti v Št. Petru, pri gradnji stanovanjskih zgradb in razširitvi tovarne v Štorahi na gradnji stanovanjskih zgradb v Velenju, Libojah, Laškem, na Opekarni
Žalec itd.
II. kongres sindikata komunalcev Jugoslavije
Na plenumu Centralne uprave studi' k ata komunalnih u odleti! in ustanov, ki ie bil v sredini junija v Beogradu, j® bilo sklenjeno, da bo II. kongres sindi' kata komunalnih p odleti! in ustanov Jugoslavije 23. oktobra 1949 v Beogradu.
Skrb sindikalnih organizacij za zaščita dela
Pred kratkim se je vršilo pri CO ZSJ posvetovanje o zaščiti dela. Posvetovanje je vodil predsednik CO ZSJ tov. Djuro Salaj, ki je poleg ostalega govoril o nalogah sindikalnih or ganiizadj za izboljšanje higienske m tehnične zaščite dela in o skrbi za ljudi. Poudaril je, da je še veliko možnosti, da se brez posebnih investicij znatno izboljša higienska in tehnična zaščita dela v podjetjih, vendar pa se za to vse premalo zanimajo podjetja in tudi sindikalne organizacije, delavski inšpektorji ter tovarniški higieniki, ki se zanašajo le na plansko predvidena sredstva. Pri vsem tem ne sonorno pozabiti, da zaščitnih sredstev, ki jih doma ne izdelujemo, po informb.-rojevski resoluciji ne dobivamo v do-voljni količini iz inozemstva in se je treba tudi tu, kakor pri vsem izpolnjevanju plana nasloniti na lastne sile in poiskati lastna sredstva.
Govoril je tudi o vzgoji delavskih inšpektorjev iin tovarniških higienikov. Organizirati je treba za njih razne te čaje, da bodo sposobni storiti vse potrebno za izboljšanje tehnične im higienske zaščite dela. Potrebno je zaim teresiiirati in vključevati v to delo celotne delovne kolektive, skratka postaviti zaščito dela v prid širokih delovnih množic. Naša ljudska oblast je izdala že številne uredbe tn predpise, ki zadoščajo za zaščito našega delovnega človeka pri delu, vendar se te uredbe ne izvajajo.
Tov. Rob, vodja oddelka za zaščito dela pri CO ZSJ, je govori! o uspehih, fci so jih dosegle sindikalne organizacije, in naglasil, da se mora sistem zaščite dela razvijati :n izboljšati, ne samo z ozirom na porast delavstva temveč tudi' v cilju neprestanega dviganja življenjske ravnj delavcev tn nameščencev.
Na posvetovanju so sprejeli tudi naslednje sklepe:
V vseli sindikalnih organizacijah naj Izvedejo nktlvlzacljo za čira pravilnejšo lzva Janje zakonskih predpisov v pogledu delov n Ih odnosov In higiensko tehnične zagčlte dela. Sindikalne organizacije In vsi Slani n ni se seznanijo z zakonskimi predpisi, ki zagotavljajo potrebne normative v sistem" zaščite dela. Sindikalne organizacije pa mo rajo skrbeti, da te predpise upoštevajo tudi odgovarjajoča gospodarska vodstva.
Centralne uprave, republiški in krajevni odbori so dolžni mobilizirati vse sindikalne organizacije za Izvajanje potrebnih zaščitnih ukrepov v podjetjih, glavni In oblastni odbori kakor tmll okrajni oziroma krajevni sveti pa Jim naj pomagajo ln skrbijo aa
splošno politiko zaščite dela.
Sindikalni funkcionarji, aktivisti in P®* sebno tisti, ki delajo nn sektorju zaščite dela, naj se vsestransko spoznajo s problematiko zaščite dela in se pri tem poslužujejo statističnih podatkov ter razpoložljive literature ln vsakodnevne prakse.
Posebna naloga sindikalnih organizacij J* skrb za tiste delavce, ki prihajajo na novo v podjetja. V vseh podružnicah je treba novo delavce seznanjati z zaščitnimi sredstvi In Jih opozarjati na nevarnosti na delovnih mestih. Novo delavce Je treba učiti In neprestano vzgajati, da bodo Imeli čim pravilnejši odnos ln da bodo upoštevali zaščit; na sredstva ter naprave. Treba Jih Je učit* higieno dela ln splošno higiene za obvarovanje zdravja,
Proučujejo naj se delovna mesta, da bi uvedli po gospodarskih panogah ln strokah čim boljše In čim popolnejše zaščitne ukrepe. Zato je treba nktlvlzlratl strokovne delavce, tehnično osebje ln tudi naše nova-
torjo.
Vse
sindikalne organizacije naj se tim
bolj potrudijo, da bosta agitacija In propaganda zagotovili zaščito dela. V ta namen naj se organizirajo predavanja o tehnični ln higienski zaščiti dela, o delovnih odnosih itd.
Nazorna agitacija naj se v ta namen poslužuje risanih karikatur ln diagramov-plakatov, parol, filmskih diapozitivov Itd--kar ho vzgojno vplivalo nn delavce za ohranitev ln pravilno Izkoriščanje obstoječih zaščitnih sredstev.
Sindikalne organizacije naj posvečajo p£ sebno skrb specifičnim problemom zaščit« mladine ln žena v gospodarstvu, katere tčr tljo posebni predpisi.
Upravni odbori podružnic naj vprašanj* zaščite dela postavljajo na dnevni red v e 10 (likalnih grupah ln na proizvodnih posv« tovanjlh ter enkrat mesečno z upravo podjetja pregledajo stanje zaščite dela v evO jem podjetju. Na ta posvetovanja naj P** dejo upravni odbori že e pripravljenim m,-terlnlom ln predlogi o načinn odpravljanj* posameznih napak v znščltl dela. PodohOj posvetovanja naj periodično sklicujejo tu®, ostali sindikalni forumi z odgovarjajoči(° gospodarskimi vodstvi.	n|
Vsi sindikalni forumi In posebno gl*'’® odbori ln centralno upravo naj utrdijo §v?jL oddelke — komisije za zaščito dela ln J*
spopolnljo s potrebnim Številom kadrov. ,
■ "	... *5la ini
oblastni odbori ln krajevni oziroma okrSJ".
Sindikalne organizacije, posebno iti1
sveti sindikatov kakor tudi centralne uPJVj ve ln republiški ter krajevni odbori. stalno skrbijo za strokovni ln Idejno P®-, tlčnl dvig delavskih Inšpektorjev ln j* niških higienikov. Njihova naloga .1*- ,.5 skrbijo za zboljšanje kakovosti dosedsnz tečajev.	, -„„ifClJ0
Krajevni sveti naj skupno z **!«*?,,til* dela ln sanitarno Inšpekcijo periodično .„ eujejo sestanke z delavskimi lnšpcktorJ tovarniškimi higieniki, da vr-egledajo zaščite dela ln na tej osnovi sprc-]P,, i»hko trclinc zaključke. V večjih n.1®8", -upori takšne sestanke skllcuiolo krajevni sindikata.	,	uoli-
Glavni odbori Zveze sindikatov s p0 ni, da organizirajo takšna JJPfLmh odborih vprašanjih zaščite dela "« obl®8*"-"’ P-gšCIt® Zvezo sindikatov. Zn čim boljšo zdravja v samih podjetji.) je jjfjjto del* * ga sodelovanja komisije *•*?{;«, •- zdr»g* komisijami za socialno zavarovanje to *® ttvcnn zaščito.

RAZSTAVA LOKALNE INDUSTRIJE II OBRTI LRS
25. junija t. 1. je bila odprta prva Ustava slovenske lokalne industrije iln obrti katere veliki pomen ni samo v 'em, da nam pokaže, kakšen velik raz-toj smo že dosegli v svoji lokalni indu • 6hnji in obrti, temveč tudi v tem, da Sv©tu dokažemo, da nas nobene še tako Bodle in zlobne klevete niso mogle od-titiiti od nase ustvarjalnosti da sedaj to boli kot doslej enotni in tesno str-Bteni okrog naše Komunistične partije jh njenega vodstva gradimo socializem da naša ljudska oblast z vsemi sred-®bvi. ki so ji na razpolago, podpira nato obrt, Tako je na tej razstavi sodelo-valo 710 proizvajalcev. Od teh je 40 zadrug in kar 460 obrtnikov, razstava pa Brikazuje le del velikega materiala, ki kje bil ponuden. ker obsega le 4100 m razpoložljive raizstavne ploskve. Ustava dokazuje, kot je poudaril tov. fitinister za komunalne zadeve Milko "tošič ob otvoritvi: »da so v socialistični a vi, kjer neprestano rastejo potrebe
Razstava je pregledna in prikupno mokro mletje soje. stroj za oblikovanje aranžirana kair v treh nadstropjih, upo- gline, stroj za čiščenje zdroba, vse to rabljeni pa so tudi hodniki, stopnišča pa so naši izumi, potem pa električni šte-
ožMjajo dela naših umetnikov, ki prikazujejo razne panoge naše industrije in obrti z velikimi slikami.
Dvorane nas seznanjajo s predmeti široke potrošnje, kjer vidimo: cevi za kanalizacijo, vodne rezervati e. zasunke, pipe. školjke, modeme vodnjake, ob ka-
dilniki. pečice, tehtnice, plinski štedilniki, fotoaparati in nešteto drugih proizvodov. Vsemu temu sledijo predmeti »Glinene proizvodnje in keramike«. — »Proizvodnja in predelava kovin«, med katerimi so tudi omame, zidne in ročne blagajne, ki jih ne bomo nič več uva-
NOVE USTVARJALNE POBUDE NOVATORJEV IN RACIONALIZATOR-JEV — NAJUČINKOVITEJŠI ODGOVOR NA KLEVETE INFORMBIROJA
Sam® £ vztrajnim delom se dosegalo veliki uspehi
ter ih so plastično prikazani stari in ne- žali iz inozemstva, nato pa »Odlikovan-higienski vodnjaki, razne vodomere, ci. novatorji. racionalizatorii. udarniki«, predmete za kopalnice, parkete., miniaturne tramvajske vozove in avtobuse, ki jih sami izdelujemo itd. Pod naslovom:
»Oprema sodobnega stanovanja« so razstavljene spalnice, od katerih je prav zanimiva modernaspal-niča, izdelana samo
Slika na levi: Pogled na del razstave »Domače in hišne obrti«, v kateri se odraža vsa spretnost in iznajdljivost domačih proizvajalcev.
Slika zgoraj: V razstavnem prostoru »Notranje opreme« poleg številnih drugih prikazujeta »Sliko-plesk« iz Ljubljane in Mizarska zadruga iz Črnomlja svoje izdelke — sobno opremo, namenjeno delovnemu človeku.
1° Predmetih široke potrošnje, postavale pred našo obrt velike naloge. Do-,.91 je neupravičen strah nekaterih obrt-f Jov, ki so nasedli lažnivi propagandi, j ® da v novi Jugoslaviji ni mesta za ,M$yidualno obrt. Take bojazni med de-j1'-ti in obrtniki ni več, ker so spoznali, na so bili nekateri ukrepi ljudske oblasti pPerieni le proti kapitalističnim obra-]0n>; ki so pod firmo obrti nadaljevali aBitalistični način dela in izkoriščanja«.
Razstava sama to p.otrjuje v polni
Jj1- Potrjuje pa tudi, da obrtnik v so-Balistični družbi ne proizvaja svojih iz-i!	.! le za en sam razred, za razred
^koriščevailcev delovnega ljudstva, tem-,e,c da s svojimi izdelki dopolnjuje Si' °«o potrošnjo in v tem viša življenj-p!° in kulturno raven delovnega človeka, tol tem pa mu stoji ob strani ljudska oblast z 'vso pomočjo.
Poleg obrtniških zadrug in obrtnikom' izstavljajo svoje proizvode tudi indu-pitijska komunalna in druga podjetja na-jh tiudskih odborov, tako da razstava sl-; • sliko o naši lokalni industriij-m °hrtniški dejavnosti.
iz lesnih odpadkov, kuhinjske opreme, kavči, peči. svetilike. razstavljena je preprosta, a prikupna kmečka soha, na njej vidimo dečie jasli, igračke, gugalnice, mizice za otroke itd. itd.
Sobo »Domače in hišne obrti« krasi ceUozildmi zemljevid Slovenije z vsemi kralji in predmeti, ki jih izdelujejo naša industrijska in obrtna podjetja. Gledamo čipke, maiolike. lonce in lončke, razne nože, sekala, ob vratih sedi dekle in vpričo nas izdeluje pleteno torbico. Že smo pri »suhi robi« in neki gost. ki je prišel na razstavo iz Hrvatske: vzklikne: »Mi bi tega nakupili sto vagonov!«, ko stoji pred škafi, čebri, svečniki. V sobi tko Belokranjke platno, kolovrat teče, statve šklepetajo. Vsega je toliko, da človek komaj pregleda vsako stvarco, delo naših rok.
»Umetna obrt« prikazuje železne u-meteške izdelke, skrinje, ograje, svetilike. Za krožniki se vrstijo jopice, bluze. okrasne škatlje, Čipke, pipe, viveki, umetne rože, pletene copate in drugi okrasni predmeti. Dekle kleklja čipke.
Med »Proizvodnjo« najdemo mline za
In tako hodiš od sobe do sobe, od nadstropja do nadstropja povsod se predstavljajo vedno novi predmeti. Prenosni harmonij v kovčku, proizvodi lesne proizvodnje, kemične itondustrije, oblačilne stroke, tekstilne proizvodnje, fotografija. usnjarstvo, živilska in pre-hranbena strdka.
Taka je ta razstava, ki bi jo moral videti vsak. Iz nje bo spoznal, kaj vse proizvajamo že sami. kako še osamosvajamo, kam gre naša pot in kakšen velik napredek bomo še dosegli od leta do leta. Ugotovil pa bo tudi. da je talk velik vzpon mogoč _ le v socialistični družbi, kjer ni proizvodnja: industrija in obrt. zato, da bi človek izkoriščal sočloveka, temveč zato. da človek koristi človeku, dviga njegovo življenjsko raven in mu daje predmete, ki jih potrebuje, da bo bolje in kulturneje živel.
Razstava pa je tudi potrdilo pravilne linije naše oblasti ki ji je pri srcu tako napredek naše lokalne industrije kakor tudi zadružne in individualne obrtniške dejavnosti.
Delovni kolektiv Železarne Štore beleži že 56% izvršenega letnega plana.
Dnevno čitamo v časopisih o velikih delovnih zmagah v naših kolektivih. Posebno razveseljivi so uspehi naših kovinarjev, med katerimi se je na vodilno mesto povzpela Železarna Štore. Prav med kovinarji v Štorah vidimo, da se je njihov odnos do dela spremenil. Zato taki uspehi v Štorah. Niso se omejili samo na golo izvrševanje planskih nalog, to delo so si znali olajšati z mnogimi racionalizacijami, s prostovoljnimi deli, tako v tovarni kot izven nje. Povečali so delovno disciplino.
Milijonski so prihranki, doseženi z racionalizacijami S smotrno ureditvijo industrijske železnice so omogočili racionalni odvoz odpadkov in izdelkov iz vseh oddelkov in dovoz surovin v posamezne oddelke ter odvoz fabrikatov iz šamo-tarne na železniško postajo po ozkotirni železnici.
S tem je občutno pocenjen ves transport, obvladane pa so tudi potrebe z ozirom na' skoraj 109%-no povečanje nekaterih obratov. Staro železo so prej dovažali v martinarno s konjsko vprego, danes, ko prevaža železo lokomotiva, pa je prihranjenih pri tem prevozu letno do 240.090 dinarjev. Ker je skoraj popolnoma izločen interni promet z avtomobili, je dosežen prihranek na gorivih in mazivih, to pa pomeni tudi prihranek na devizah.
Tov. Žohar Jurij Je med tistimi, ki neprestano študirajo, kako bi olajšali delo in pocenili proizvodnjo. Po njegovi zamisli je uvedeno graiitiranje velikih oblik v livarni z razpršilcem, s čimer prihranijo letno na grafitu 45.990 din, na delovni sili pa 5000 dinarjev. Razen tega je Žohar uredil napravo za izdelavo upornic za jedra cevi in s tem na delovni sili prihranil letno 11.500 dinarjev, Žohar rad poseže v diskusijo na proizvodnih sestankih. »Priskrbite nam še 1 kompresor in delovni učinek bo še večji, proizvodnja livarne se bo še povečala,« dostikrat pravi
Livarna je imela največje težave letos in jih še ima. Preurejajo in izgrajujejo
namreč prostore, nove kupolne peči in podaljšujejo livarno. Vse to jih ovira« toda livarji so vztrajni.
V energetskem oddelku pa se ukvarja z novotarijami mojster tov, K a 1 č i č. Nikdar ga ne vidiš mirovati, Posebno agilen je pri prostovoljnih delih, kjer dosega kot vodja skupine najboljše upehe. Na razstavi v Celju je bila prikazana njegova naprava mazalnih stiskalk za industrijske lokomotive, ki prinaša podjetju letni prihranek 4000 dinarjev, po njegovi zamisli je tudi uvedena uporaba hladilne vode od generatorjev kot napajalne vode za parne kotle. To predstavlja letni prihranek 202.000 dinarjev.
Podjetju so prihranile letno nad
1.100.000	dinarjev stikalne preureditve. Z racionalizatorskimi predlogi in preureditvami pa pomagajo pri znižanju polne lastne cene in olajšanju dela tudi tehniki in inženirji. Tako so z eievatorjem za posluževanje generatorjev s premogom prihranili podjetju na delovni sili ca.
280.000	dinarjev, s črpalko za črpanje katrana iz jame 15.009 dinarjev, z obzi-davo ponvic na novi način, z zmanjšanjem debeline obloga pa 175.000 dinarjev na samotnem materialu.
Pri novem izkopu livarskega peska so z mehanizacijo de! in z olajšanjem transporta prihranili podjetju lepe sto-tisoče.
Čudno pa je, da v Štorah letos še niso proglasili udarnikov. Tega sindikalni aktivisti ne bi smeli dopustiti. Zvedeli smo, da so predlogi že bili poslani pred kratkim na Poverjeništvo za delo pri OLO Celje okolica. Poverjeništvo za delo jih je zavrnilo, ker so bili predlagani tovariši, ki presegajo norme za 10%, med tem ko Poverjeništvo baje še nima razpisa in navodil, da se lahko taki delavci proglasijo za udarnike. Take probleme je treba hitreje reševati in razčiščevati, da se delavcem ne kvari volja do dela, da ne trpi delovni polet. Pravilno nagrajevanje racionalizatorjev pa bo prispevalo k povečani dejavnosti in skrbi za mehanizacijo dela v zastarelih pogonih, kot je to Železarna Štore.
* * *
tim več frontovcev-prostovoljcev us regulacijo Fiate
K-aiko naša ljudska oblast upošteva , aPore naših prostovoljnih delavcev in jim zaupa, imamo ponoven do-D * v. lem, da je prav prostovoljcem p* ftila veliko delo na regulaciji Člani Osvobodilne fronte so to nalogo pravilno razumeli in 6e; ^čno odhajajo največ iz Ljublja-’ Pa tudi od drugod na gradbišče. PgMani vlak, vlak za regulatorje ir, v® do Jarš, je vsako popoldne pr In v0j -Z1y Lot čebelnjak. Živahni prosto ■ „a-iti posedejo po kupejih, dovtipom n; i acun tega ali onega in dobri volji tion!'?Ca ™ Lar na lepem je treba iz-Lratka pot. je iiz Jarš do c)et ?sa, do uprave gradbišča, od koče Ze od daleč pozdravlja prihajajc-to;r0stov°ljce glas zvočnika, ki še ‘_Peva k vedremu razpoloženju.
v«lj • veselih zvokih glasbe se p-rosto-Zjjjto1 PoyzPno po našimi in naprej do «1; j tov z orodjem- Vsak dobi kramp Pa toPato, kakor sl pač izbere, potem toz na delo.
1%^ gornjem delu regulacije, pri iiz-■*0o t‘Vanilt struge, je v dolžini okrog tiir^totiov ilovnat pas. Tu so sedaj ? (jpj1.6.glavne sile prostovoljcev, kajti Pie i1 i® treba pohiteti, dokler je vre-ViCa*ePo. V slabem vremenu, ko se ilo-jazmoči, delo mnogo počasneje ptoduje.
ftonj.Vs®i strugi, kjer so razdeljeni °dra> .cb se žive barve njihovih oblek Pa c,,a.10 od rjave prsti, ki se kopiči
Ml Kirn t* '"'L.	1- —1	~	-4
gradnji. Ker doslej to vedno ni bilo, bodo morale množične organizacije poskrbeti, da bo predvideno število prostovoljcev doseženo. Kolektivi in organizacije, ki razpolagajo z različnimi strokovnimi močmi, pa naj bi te porabile za organizacijo dela med prostovoljci, da bi gradnja bolje potekala Na gradbiščih Pšate namreč primanjkuje zlasti delovodij in gradbenih nadzornikov, zato je notranja organizacija pri fontovcih eairiih tem večje važnosti, da ne bodo čakali za vsako najmanjše delo direktiv od vodstva gradbišča.
Tisti prostovoljci ki prihajajo na gradbfšče z namenom, da res nekaj prispevajo k temu velikemu delu, pa
IZNAJDLJIVOST N0VATORJA IN RACIONALIZATORJA ANTONA LEHNERJA JE TOVARNI INDUS PRIPOMOGLA DO ZNIŽANJA POLNE LASTNE CENE
Ko sem prišel v jermenarno tovarne	nes delavec naredi v eni uri 20 komadov
»Indus« v Ljubljani, sem naletel na moj-	kruponov, medtem ko jih je prej izdelal
stra Antona Lehnerja, ki mi je razkazal največ 40 komadov na dan. obrat jermen urne ter s ponosom govoril Moja tretja zamisel je bila rezanje o novotarijah, ki so jih po osvoboditvi rnikalnih valjev. Skonstruiral sem ročni uvedli v tovarni. O svojem delu in na-	skobeljnik z enim rezilom. Delo je naporih po osvoboditvi mi je pripovedoval	predevalo, posebno pa še v kakovosti,
tako.e: »Kot prerojen^ sem se vrnil v	prej smo izdelali v enein dnevu samo en
Ljubljano, kjer sem zaceM vsemi silami Valj, danes pa jih izdelujemo že 8.« delati za obnovo porušene domovine,	,	-7
Prvo moje delo je bilo izpopolnjevanje . Le-a 19-h je Lehner odšel na Češko, delavnic in preusmerjanje ročnega dela da 51 S1. Ppdooil novega znanja. Delavna strojno delo. Pri tem delu so se po- s.v® Sa ie *ain Sedalo nezaupljivo in mu
totrs-iiPAsrseg:
n	,	. ■ okvir za navijanje. Stroj za rezanje okvir- d l. . „UU1J IJrl.V“rn “PordolJdi,,.i .
v	rT	/•	cev je napravil v dveh urah toliko okvir-	P™«Ue.<> mallh stiskalnic za lepljenje
t	?<ih	cev, da jih trije delavci niso mogli naviti	robll.nih jermenov. Po novem načinu nato bilo ze precej govora, vendar ne bo	A J to 7 llvprjhn nVviria	Pravijo osemkrat več jermenov kot prej
'-c6k».	k„i	E&ŠSSŠl&Z 1" <*.**»»* i; ™iko boljfa. 6,»
tem delom pridobila naša	skupnost-	■ «7J naenkrat nP!n ki i«	časno je izdelal stiskalnico za delovno
--	bilo prej JJravlfeno v 8 urahje sedaj po	^Ižino 21 m in izdelujejo tako .nikalne
novem načinu opravljeno že v 2 urah. !l ace ses*urat Ut. eje.
Rezanje jermenskih kruponov ge je doslej vršilo ročno. Zato sem preuredi! star neraben stroj, na katerem lahko da-
se nikakor ne strinjajo z ravnanjem nekaterih sicer redkih posameznikov,
predvsem izboljšanje življenjske ravni, za kar se borimo pri naši gradnji socializma, z last j sedaj, ko nam od vseh strani1 valijo skale na našo trdno začrtamo pot- Naši frontovci pa iz dneva v dan dokazujejo, da sovražnikom socializma v Jugoslaviji njihove podle nakane ne bodo uspele.
V načrtu pa ima še različne druge iznajdbe, ki jih bo v najkrajšem času izvedel.	K. E.

»o.
, so količki z oznako za gio-j "Ud zvenčanjem lopat in kram ,°L prenekateri veseli misli, na-frontovci novo pot Pšati. Na iVg’ kjer se bo zlila Pšata v novo Cet, v so moirali posekati tudi gozdi-, bo imela voda prosto pot.
,492	27. junija seje udeležilo dela
dosig. omtovcev. Najbolj častno so bili •J6 njiv, zastopani železničarji, katerih u.nJ°Pz železniške industrijske šole ud; “,!e Ljubljiana-šiška nekaj dni
Tekma kosesv v Arji vasi
lilli
ef Ršajf 3.00- Prostovoljci so opravili Preteklo nedeljo je sindikalna podruž-Y6LtiYnY tem času vsega skupaj 13.492 niča kmetijskih delavcev in nameščencev
■Dlfcf„_ ‘In UT.	Tzlr-onn 1 i erv i 1 L-riV.	vnprro nor-oobm	T
.0[ntovcey. Najbolj častno so bil:
Je - f ^	" "	■	■
ht Lii
__________________________
^6iroY,11J1 Pr- Izkopali so 1545 kub državnega 'posestva Pekre-Limbuš prfre-?^trOv „aiS,Pa in izvršili 4910 kvadr. dila kmečki delavski praznik, tekmo kos-planivanja. Naj več j. cev. Ob 8. uri zjutraj se je zbralo na i.® je pr;xC,lneL so zabeležil'! 24. junija, bivšem Reiserjevem posestvu v Pekrah J'o narp/° nalTe,č prostovoljcev in je nad 40 koscev-tekmovalcev, veliko število ba.	tornega 610 kub. metrov na>- grabljic in drugih delavcev. Po pozdravu
6 4 buldožerji, ki ii-844“LTr°mno delo:
Z regulacije Pšate
Tekma koscev na državnem posestvu Pekre-Limbuš
grabljic in drugih delavcev. Po pozdravi predsednika sindikalne podružnice tov. Mulec Ivana in po nagovoru zastopnika OLO Maribor-okolica in LMS tov. Le-
?;-^4 kll,—p« ueio: premetali so ulu jviarioor-okolica in LMS tov. Le-• 3-7oo Botrov zemlje im odkrili skovšek Ivana, v katerem je pojasnil po-i.?* da bor! ni toe,t,r.ov Lumusa. Računa- men in važnost tekem v današnji —:-totobra zve d h regulacijo Pšate do listični izgradnji države, so vsi
-en0 . seved.a čp Im j______________j_____	..	___• „ ______
DL-itorono' t M° vfalc dan dose - -o število fromtovcev na
socia-
_	, .	.	__ ... tekmo-
valci n ostali udeleženci v sprevodu z godbo na čelu krenili na za tekmo dolo-
čen travnik. Tekma sama je pokazala, kako velikega pomena je spretnost v delu in pa za delo dobro pripravljeno orodje. Fizična moč ne igra vedno in povsod najvažnejše vloge, temveč izurjenost v delu in orodju.
Po končani tekmi se je v Domu kulture v Limbušu razvila živahna ljudska veselica, pravi kmečki praznik. Med zabavo so bili razglašeni rezultati tekme in najboljšim tekmovalcem razdeljene denarne in druge nagrade. Prvo nagrado din 1000.— je prejel tovariš Grandošek Franc iz Rač, drugo din 800,— tov. Krajnc, tretjo din 500.— tov. Potočnik Ivan, četrto dim 300.— tov. Vedrac Jože.	R.
V nedeljo 26. junija je bilo na posestvu kmetijske obdelovalne zadruge »France Prešeren« v Arji vasi okrajno tekmovanje koscev in grabljic, za katero je vladalo veliko zanimanje. Tekmovanju se je udeležilo 50 koscev, ki so kot najboljši na sektorskih tekmovanjih preizkusili sovje moči na obširnem zadružnem travniku v vasi Zalog. Tekmovalo se je o hitrosti in kvaliteti košnje. Visoka in gosta trav a je zahtevala od tekmovalcev mnogo sposobnosti in naporov. Vsakemu tekmovalcu je bila odrejena površina 20 arov Med tekmovalci se je vnela ostra borba, kdo bo postal prvak tekmovanja.
Prvo mesto je zavzel in s tem postal okrajni prvak Mežnar Anion iz okraj ne ekonomije Žovnek, ki je odmerjen: površino 20 arov pokosil v 2 urah ir: 15 minutah. Za nagrado je dobil nor radioaparat in dve knjigi. Drugo mesti. s/ je priboril Vodušek Jože iz kmetij-ske šole So. Jurij pri Celju, ki je kosi; 2 uri in 73 minut. Za nagrado je dobil novo moško obleko in 2 knjigi. Tov, Bevc Drago iz živinorejske šole Žovnek je imel smolo, ker'se mu je zlomila kosa. Vendar je z drugo koso pokosil o 2 urah in 68 minutah, toda zaradi slabše kvalitete košnje je zavzel tretje mesto in za nagrado dobil 1 par moških čevljev in 2 knjigi. Nagrade so prejeli tudi še nekateri tekmovalci, ki so dosegli dobre rezultate, in sicer vsak po 1 koso in 2 knjigi.
Za kosci so tekmovale grabljice, ki so si na različne načine pomagale, ka ko bi delo pri trošenju, obračanju in plastooanju bolje in hitreje opravile Prvo nagrado je odnesla prvakinja Mi slej' Marija iz Sv. Jurija pri Celju, ki ie bila nagrajena s parom čevljev in ma knjigama, drugo in tretje mesto pa sta si priborili Seničar Ema iz ži-
iz tovarne >Volna< v Laškem. Nagrejeni sta bili s štirimi knjigami.
Po povratku s tekmovanja je tekmovalce pričakala pred zadružnim poslopjem godba SKUD Franceta Prešerna iz Celja, pevski zbor SKUD Ivana Cankarja iz Celja pa je tekmovalcem in gostom zapel nekaj pesmi.
Z rajanjem na dvorišču zadruge in v samem poslopju so tekmovalci in gostje zaključili to lepo in uspelo delovno tekmovanje.
Prvaki tekmovanja, ki se je to nedeljo vršilo v Arji vasi, bodo 2. julija odšli v Kočevje, kjer se bodo udeležili republiškega tekmovanja.
jTSSteftŽffi “t A.k» MeSnu. oMni m* i„ m,-vinoreske šole Žovnek in Štocin Marije	govalec v tekmi koscev
Pod lodsfioa naše Partije so frontne brigade častno Izpoln le svoje naloge v gozdarstvu
S povečano dejavnostjo pri kapitalni izgradnji
in gradnji stanovanjskih blokov so se gradbinci pripravili na II. kongres
Polletni plan je bil o sečnji in izdelani lesa izpolnjen s 100 odstotki 6 dni pred rokom. K temu uspehu so odlično pripomogle številne frotne gozdarske brigade, ki so o mesecu gozdarstva izpolnile dobršen del polletnega plana sečnje in izdelave lesnih sortimentov. Frontne gozdarske brigade so o celoti izpolnile 35.5 odstotka polletnega plana sečnje in izdelave. To ogromno delo so opravile v dobrem mesecu, ko je bilo vsak dan na delu povprečno po 18.588 frontovcev-brigadirjeo. V mesecu gozdarstva je sicer sodelovalo okoli 25.000 frontoocev, vendar pa znaša dnevno povprečje samo 18.588 fron-tovcev zaradi tega, ker niso prišle ose brigade hkrati na delo. Medtem ko so prišle nekatere brigade na delo že 15. in 16 maja, so prihajale druge na delo šele proti koncu maja in o prvi tretjini junija. Vse frontne brigade so o mesecu gozdarstva naredile toliko, kolikor so prej naredili stalni gozdni delavci od 1. januarja do 20. maja.
NA NAVRŠKEM VRHU POJEJO SEKIRE
Nedaleč od guštanjske gimnazije, katera bo vstala kot plod revolucionarne zavesti delavskega razreda dravograjskega okraja, se razprostirajo Navrški hribi. Poti teh hribov so nekoč pometali delavci grofov Thurnov, da se »gospod« ne bi' umazali, ko so hodili na lov. Naša ljudska oblast pa je z veliko metlo očistila naše gore in doline takih izkoriščevalcev ljudstva in Navrški gozdovi spadajo danes v sklop gozdnih gospodarstev upraviteljstva v Guštanju.
Ko sem pred nekaj dnevi skupaj z logarjem Knezom Ferdinandom se spenjal proti Danelovi domačiji, nama je pogled pogosto obstal na lepih smrekovih gozdovih, polnih rasti, skozi katere se spuščajo prameni popoldanskega sonca. V nevezanem pogovoru s pravim koroškim naglasom pripoveduje o delu druge čete brigade Prežihovega Voranca, katera dela v Navrškem kribu ... Dvajsetega maja so prišli iz vasi v dravski dolini. Dekleta in fantje, pa tudi nekaj starejših mož je med njimi. Redki so, ki so že kdaj poprej delali v gozdu. Saj so tudi iz najrazličnejših poklicev. Od obrtniških pomočnikov, zaposlenih v raznih krajevnih in okrajnih podjetjih, pa do administrativnih in trgovskih nameščencev skupaj s kmečkimi sinovi in hčerami'. Od prvega dne dalje so se pri delu razdelili v dve skupini — desetini in začeli bitko za plan. Nekaj dni kasneje sta prišla v pomoč še dva tovariša iz tovarne avtomobilov Maribor, da sta v četu vnesla duha socialističnega tekmovanja iz naših tovarn ter bogate delovne izkušnje naših industrijskih kolektivov.
Nad Damelovo domačijo, na visokem drogu ponosno plapola rdeča prehodna zastavica, ki opozarja že od daleč mimoidoče, da v hiši stanuje najboljša četa Prežihove brigade. Malo od domačije na prostrani' jasi je polno lesa. Obeljeni hlodi so lepo obrobljeni, kot da jih je izdelala vešča gospodarjeva roka.. Tudi skladovnice celuloznega lesa so visoke.
Milkovič Jože je v »civilu« kultur-
no-prosvetni referent v TAM, v brigadi pa je komandir II. čete.
»Najkasneje do pol sedme ure moramo vedeti pri čem smo,« zakliče logarju, ko naju zagleda ter obstane pri svojem deblu, na katerem je pravkar oklestil veje.
»Tudi to bo treba,« pravi logar, ko odlaga svoj nahrbtnik, v katerem je imel spravljene klešče za izmero. »Kaj misliš koliko bo danes?« »Več kot petindvajset kubikov bo. Sicer so danes po večini »fižolovke« za TT droge. Jutri še, potem pa bomo zopet pri pravih deblih, takih, ki delajo kubike.« Ko vidim, da je mladi komandir tako zgovoren in prepričan v izpolnitev plana, tudi mene preveva zavest, da takega klenega ljudstva kot je naše, ne bodo strle nobene klevete in krivice, s katerimi nas obsipljejo naši sovražniki. Zato sem posegel vmes še jaz z vprašanjem.
»Kako? Dobro. Pa saj "idile, sedemnajst do osemnajst nas je povprečno na delu. Posekamo in izdelamo tako okoli trideset kubikov na dan. Morda se vam zdi premalo. Če vam pa povem, da norme, ki jih mi sedaj povprečno dosegamo in presegamo, niso izpolnili stalni gozdni delavci, potem se mi zdi, da smo se le pridno zagnali v delo.« Kako kaj dekleta, ga vprašam dalje? Dobra so, dobra naša dekleta, od kuharice pa do administratorke Lojzke, ki je vsa rjava od sonca. Seveda je zanje bilo sprva hudo, ker niso bile navajene težkega dela. Sedaj pa so že prave »olcarke«. Ne samo da lupijo skorjo in robijo debla, tudi' sekira jim pri ok lesa vanj u vej dobro poje in že tudi vedo, s kakim zamahom odleti čim prej. K temu so pripomogli naši' pogovori ob večerih, ko se zberemo za mizo pri Danelovi hiši.
»Sedaj pa na delo! Tovariši ne vidijo radi, če kdo pni nas »podpira« toporišče sekire. Grem, da pokličem Fran čeka, da bosta lahko pričela z izmero. Mene pa čaka še nekaj smrek tam doli ob jarku.« In že odhiti mladi komandir po hribu navzdol k svojim ljudem, da dokonča delo, ki si ga je zastavila četa.
Borci za ptaa
(Med brigadirji Dakijeoe frontne brigade)
Kakor ogromen črn pes so potegnjeni gozdovi od Snežnika preko Javornikov do Planine in Logatca. Če si o stari Jugoslaviji vzel v roke zemljevid, si videl, da je po sredini teh gozdob speljana tanka, kakor s svežo krvjo zarisana črta. Meja. Pa si videl onstran meje imena slovenskih vasi in ob pogledu na te vasi, ob pogledu na gozdove, ki so skrivali v sebi dragocene zaklade, ti je nehote legla na srce trpka bolečina. Naša zemlja, naši gozdovi! Ljudem ob meji je bilo, kakor da jim je ta krivična meja preklala1 srca na dvoje.
Danes ni več meje, tudi žalost iz naših src je z mejo izbrisana. Bogati notranjski gozdovi so zdaj naši, tako naši, kot niso bili še nikoli, saj so last vsega ljudstva. V kraljestvu smrek in bukev s o zakraljevali te dni novi ljudje, tihi, preprosti in s trdimi žuljavimi rokami. Pod temi rokami so se o letih narodnoosvobodilne vojne tresle hlače bahavim, klepetavim fašistom, pod temi rokami se bodo zdaj zrušili stoletni gozdni velikani.
Frontna brigada Semiča-Dakija se je naselila o gozdovih pri Planini. Komaj štirinajst dni je od takrat in vendar je IOOF, ki je sklenil, da bo o prvih dneh meseca gozdarstva odlikoval najboljše brigade, podelil med drugimi prehodno zastavico tudi brigadi Staneta Semiča-Dakija, saj dvigajo brigadirji storilnost dela slednji dan za 10 odstotkov in še več. Brigada je doslej na prvem mestu tudi po dobri organizaciji dela. Prva je napovedala tekmovanje ostalim brigadam in na stotine kubikov jamskega, celuloznega in resonančnega lesa je romalo skozi roke brigadirjev Pa saj ni čudno, večina frontoocev je doma iz Loške doline. Med gozdovi so rasli, zaradi gozdov so trpeli in gozdove ljubijo kot sami sebe. Vonj po smoli jim je dražji od najdražjih dišav.
Nedelja je. Nekateri brigadirji so se sklanjali nad časopisi. Jože si je krpal zadnjo plat hlač, katere mu je rogovila raztrgala. Micka je pisala prijateljici, da ji je dobro, naj se vendar odloči in pride o brigado tudi ona, nekateri so brusili žage, pregledovali orodje in ga pripravljali za naslednji dan, ko se bo spet začelo. V daljavi je veselo brnela motorka. Tine, ki mu ni mar za nedeljo in za počitek, je z lahkoto opravljal težaška gozdarska dela,
. »Kaj bi z nedeljo, jaz je še nikoli nisem praznoval, nedelja je za lenuhe! < tako mi je pripovedoval, ko sem ga vprašala, če ni potreben počitka. »Veste, tako je, naš tedenski plan bi
morda dosegli, čeprav moja skupina ne bi delala, toda presežen ne bi bil. Nam pa gre za to, da ga bomo presegli slednji dan, slednji teden za nekaj odstotkov. Vse življenje se že borim in brez borb bi se malodane dolgočasil.
V	stari Jugoslaviji sem se boril proti raznim lesnim trgovcem, ki so izkoriščali naše gozdove, v letih okupacije sem se boril proti fašistom in jih tolkel in preganjal kot vrag polhe, zdaj pa se borim za plan. Lepo se je boriti kitk or koli, kadar človek čuti, da ima ob sebi še tisoče, stotisoče borcev, ki jim ne pozna imen, pri tem pa ve, da se borijo za isto stvar kakor on sam. Živo občutim, da se z menoj vred borijo brigade, ki štejejo milijone ljudi, borijo slednji dan, slednjo uro in minuto za socializem — borijo za planit
Ko je videl moj začudeni obraz, je pripomnil:
»Ej, kaj bi se čudili, taki smo ljudje iz host, taki bodo postali vsi, ki pridejo k nam v goste. Poglejte nekatera dekleta iz brigade, plaha in nezaupljiva so prišla, nekatera je skrbelo delo, druga spet hrana, po enem tednu pa so se že vsega navadila. Zdaj so se same prepričale, da je beljenje celuloznega lesa sila lahek posel, ki ga z lahkoto opravljajo celo pionirji in zvečer pove Micka Francki vsa nasmejana: danes sem jih osem več kot očeraj.t Tako je večer za večerom. »Kaj mislite, da smo zastonj dobili prehodno zastavico? Tudi skrb za hrano je povsem izginila, saj je naša hrana dokaj mastna in izdatna. Mnoge celo na tihem skrbi, kako se bodo spet navadile kuhanja in vsakodnevnih ter enoličnih hišnih opravil, ko bodo prišle domov. Pred nami vsemi je zdaj samo ena, edina skrb. Izpolnitev plana, ki smo si ga zadali In izpolnili ga bomo tako gotovo, kot gotovo rastejo te hoje pred namiU
Tinetu sem stisnila roko krepko, toda prisrčno, kot jo stisneš človeku, ki ti je drag. Najrajši bi jih stisnila še vsem zapovrstjo, toda preveč jih je bilo teh pridnih delovnih rok naših borcev za plan.
V taboru je žarela kakor majhen, droben kres prehodna zastavica, kulturniška skupina se je pripravljala za večerni nastop in mlad brigadir se je pripravljal na študijski krožek, ki ga bo vodil jutri. Tako mi je bilo, kakor včasih, ko sem majhna šolarka stala ob mravljišču in opazovala vrvenje mravelj. In res, postojnska brigada Staneta Semiča-Dakija je kot mravljišče.
V	naročju gozdov se tiho bori za izpolnitev plana — za socializem.
29.	junija se je začel v Sarajevu II. kongres sindikata gradbincev Jugoslavije. Kongresu prisostvujejo član CK KPJ Veljko Zekovič, minister za gradnje zvezne vlade Vlada Zečevič, člani Politbiroja CK KP Bosne in Hercegovine, predsednik CO ZSJ Lazar Plav-šič, ministri vlade Bosne in Hercegovine ter drugi gostje.
Ko je kongres ob burnem vzklikanju sprejel predlog, da se sprejme v častno predsedstvo Politbiro CK KPJ s tovarišem Titom na čelu, je povzel besedo član CK KPJ Veljko Zekovič, ki je v začetku izrazil željo, da bi bil II. kongres gradbenih delavcev nova vzpodbuda vsem gradbincem pri nadaljnjem izpolnjevanju velikih nalog petletnega plana. Nato je poudaril, kako naš delavski razred, tesno strnjen okrog svoje Partije in tovariša Tita, uspešno gradi socialistično Jugoslavijo, čeprav ima cesto težke pogoje.
Minister za gradnje zvezne vlade Vlada Zečevič, ki je pozdravil kongres v imenu zvezne vlade in tovariša Tita, je med drugim dejal:
»Naše partijsko in državno vodstvo je postavilo gradbincem v letu 1949 odgovorno nalogo, da zgradijo gradbe-
ne objekte v vrednosti okoli 50 milijard dinarjev. Ob zaključku prvega polletja je kljub težavam, kakor vsakodnevnemu deževju v zadnjih dveh mesecih, ki otežkoča tudi proizvodnjo gradbenega materiala in gradnje, 25 gradbenih podjetij^ zveznega in republiškega značaja že izpolnilo polletni plan.«
Poudaril je, da je eden resnih problemov v gradbimstvu vključevanje delovne sile, v čemer smo od osvoboditve do danes že dosegli lepe uspehe, povečale pa so se tudi naloge planskega gospodarstva.
Ko je govoril o izgradnji stanovanjskih in družbenih objektov, je minister Zečevič dejal: »Če nam bo uspelo obvladati vse pomanjkljivosti, bomo v desetih letih ne samo v Evropi, ampak na vsem svetu država, kjer bo stanovanjsko vprašanje najboljše rešeno v interesu delovnih ljudi. To je edem najprepričljivejših odgovorov tistim, lci lažejo in klevetajo, ki pripravljajo zločine in sabotaže proti naši državi in našim narodom.
V imenu CO ZSJ je pozdravil kongres član predsedstva CO ZSJ Lazar Plavšič.
velikimi gradbenimi akcijami v rudnikih
bodo rudarji dobili 14.800 stanovanj
v našem socialistič-uspešnejše izvršilo
Da bo rudarstvo nem gospodarstvu svojo nalogo, potrebujejo tudi novih delovnih moči. Zato pa je potrebno urediti tudi pogoje, da bo dotok delavcev čim večji. Naša ljudska oblast in ministrstvo za rudarstvo pri Zvezni vladi je poleg ukrepov za preskrbovanje rudarskega delavstva in podobno, izvedlo široko dejo za izgradnjo novih stanovanj in novih naselij rudarjem. To deio se ie v tem letu posebno razvilo v rudarskih centrih. ki so po proizvodnji posebno pomembni, tako v Kreki, Rasi, Dolnji Lendavi in Velenju. To seveda ne pomeni, da v drugih sediščih rudnikov ni nikakih stavbnih akcij, nasprotno, skoraj v vsakem rudarskem kraju se prav tako gradijo stanovanjske zgradbe tako za družine kakor za samce. Te zgradbe gradijo večinoma same uprave rudnikov in so ponekod zaradi ovir. ki jih niso znali odstraniti, po nepotrebnem zaostajali.
Zvezno ministrstvo za rudarstvo j‘e predvidelo gradnjo 5800 stanovanj za samce in 8500 stanovanj za družine ru-
darjev. To je nedvomno velik načrt, ki se je začel v letošnjem letu uresničevati. To ne pomeni samo, da bodo rudarji dobili nova in higienska stanovanja, temveč tudi, da bodo ti rudarski stanovanjski centri predstavljali novo socialistično življenje, ki se bo oblikovalo tudi v kulturnem življenju, ki bo v teh centrih prišlo do večjega razvoja. Dosežen bo tudi splošni napredek, ko bodo v teh središčih zgradili 6 prodajaln, 26 restavracij, 25 kopališč, 6 ambulant in 11 internatov za učence v rudarstvu.
Poleg teh pomembnih gradbenih del v letošnjem letu bodo letos dokončali številne stanovanjske zgradbe, ki so bile v gradnji že lani. Tako so v rudnikih LR Srbije dogradili že 50 stanovanjskih zgradb, v rudnikih Bosne in Hercegovine pa 28.
Vsa ta velika gradbena akcija, ti veliki načrti, ki jih je predvidela naša ljudska oblast, so veliko nasprotje v primeri s stanjem v naših — odnosno tujih — rudnikih pri nas pred vojno.
SKRB n DELAVCE ¥ FRONTNIH BRIGADAH JE POGOJ ZA MNOŽIČNO VKLJUČEVANJE REZERVNE DELOVNE SILE
Delovni kolektiv »Gradis Litostroj« ima v letošnjem letu velike naloge, še nadalje gradi in širi ponos naše socialistične izgradnje — Titove zavode Litostroj; v njegov delokrog pa spada tudi gradnja stanovanjskih blokov za delavce te tovarne. Pri izpolnjevanju plana jim dela največje težave pomanjkanje delovne sile. Čeprav so delavci visoko dvignili delovni učinek posameznika in so v letošnjem prvem polletju povprečno izpolnjevali norme 119,4%, so prav zaradi pomanjkanja delovne sile uresničili mesečne plane le 63%. Frontne brigade, ki te dni prihajajo na gradbišče Litostroja, pa bodo pomagale tudi temu kolektivu, da bo do konca leta izpolnil svoj plan.
Šele meseca junija je zvedel kolektiv gradbincev v Litostroju, da bodo dobili v pomoč več sto novih delavcev. Kljub pomanjkanju časa pa so v slabem mesecu pripravili vse potrebno za sprejem frontnih brigad. Pri tem delu je prišlo do izraza zlasti tesno sodelovanje sindikalne podružnice in uprave podjetja. Posebni odbori, sestavljeni iz najboljših delavcev, udarnikov in sindikalnih funkcionarjev, so prevzeli organizacijo pri urejanju prenočišč za frontovce. Kolektiv je v prostem času postavil novo barako, utesnil nekoliko ležišča svojih delavcev v starih prostorih in jih dopolnil z novimi posteljami, selil slamnjače in izvršil še vsa ostala dela.
Tako si je kolektiv sedaj, ko je že prišla prva skupina frontovcev, popolnoma na jasnem, da bodo s tovariškim odnosom do tistih, ki prvič stopajo v našo plansko graditev, pritegnili marsikoga, da ne bo po mesecu dni dela zapustil gradbišča, temveč bo kot stalen delavec ostal v njihovem kolektivu. Da pa bo ta pritegnitev frontovcev za stalno delo zajela čim širši krog, si je tudi sindikalna podružnica izdelala svoj poseben plan. Vse frontovce, ki bodo pokazali zanimanje za sindikalno delo, bodo takoj vključili v komisije in tu bodo najlaže spoznali in doumeli našo borbo za plan in važnost delovne sile v. tej borbi. Fronfov-cem bodo nudili tudi vso možnost vključevanja v kulturnoprosvetne skupine. Prvi
ČETRTA FRONTNA BRIGADA SLAVKA ŠLANDRA V RAFOLČAH PRI LUKOVICI IE PRESEGLA PLAN ZA 14%
Brigadirji frontne brigade.Slavka Šlandra so na zadnji brigadni konferenci sprejeli obveznost, da ne bodo zapustili dela, dokler svojih planskih nalog ne bodo v celoti izpolnili. Dobra disciplina in tekmovanje med desetinami pa je pripomoglo, da so plan presegli za 14%.
Pri delu se je najbolj izkazala prva desetina Poljanška Andreja, ki je presegla dnevno normo tudi do 64%. Najboljši delavec v brigadi pa je bil sam brigadir, ki je dnevno presegal normo za 40%. Desetina si je priborila prehodno zastavico, ki jim je nihče, kljub tekmovalnemu poletu, ni mogel odvzeti.
Če bi KLO Lukovica dajal brigadi pri njenih naporih večjo pomoč, bi brigada lahko dosegla še večje uspehe.
tak korak so storili delavci kolektiva »Gradis Litostroj« že v torek 28. junija. Tega dne je priredil kolektiv proslavo ob priliki proglasitve udarnikov in odlikovancev. Pri pevskem zboru in pri recitacijah pa so že sodelovali člani frontnih brigad, ki so komaj pred nekaj dnevi prišli na gradbišče.
Vso pomoč pa bodo dobili novi delavci s strani Gradisovega kolektiva tudi pri delu in pri premagovanju začetnih težav. Izvedli bodo pregrupacijo svojega kolektiva tako, da bo na manjše število novih delavcev dodeljen po en kvalificiran delavec, ki bo vodil in pomagal frontnim brigadam pri njihovem delu.
Vsetranske priprave kolektiva »Gradis Litostroj« in načrti za delo s frontnimi brigadami pa so lahko vzgled tudi ostalim kolektivom, kamor prihajajo frontne brigade za pomoč pri izpolnjevanju plana. Prvi korak za vstop v plansko graditev je obveznost froriffivcev za enomesečno delo na gradbiščih ali v industriji. Od kolektivov je odvisno, kako bodo znali ta korak izkoristiti za propagando in pritegnitev čim večjega števila frontovcev za stalno delovno silo. Da je kolektiv »Gradis Litostroj« to stvar pravilno razumel, dokazujejo izjave in težka ločitev tistih frontnih brigad, ki so nekaj dni živele v njihovem kolektivu, a so jih kasneje dodelili kolektivu za gradnje cest, kamor so prav zaradi dobrega sožitja z Gradisovimi delavci odhajali prav neradi.
V ŠTIRIH MESECIH ZGRAJENI STANOVANJSKI BLOKI SO USPEH NOVIH NAČINOV ZIDANJA
V naši državi gradimo ter povečujemo industrijo in delavci, ki prihajajo z dežele v mesta in industrijska središča, potrebujejo vedno več stanovanj. Zato bodo samo v letošnjem letu zgradili v Sloveniji še za 400 milijonov dinarjev stanovanjskih blokov, dvo- in ironadstropnib stavb, z najmodernejšimi dvo- in trisobnimi stanovanji.
In kako jih bomo zgradili v tako kratkem času — v štirih mesecih od temeljev do popolne ureditve, primerne za vselitev, kot predvideva plan gradenj? — To bi bilo težko rešljivo vprašanje ne samo za naše zidarje, temveč tudi za zidarje gospodarsko naprednejših držav.
Da rešijo to uganko in da se naučijo novih, socialističnih načinov zidanja, prav zato so šli naši zidarji tudi v šolo.
Iz slednjega republiškega gradbenega podjetja Slovenije so prišli po trije zidarji v Ljubljano, a ne v običajne učilnice, kjer bi jim predavali profesorji, prišli so na gradbišče Tehnološkega instituta za Bežigradom. Tu je namreč’ tudi prvo gradbišče hitrogradnje — šola, iz katere bodo prenesli izkušnje in pridobljeno znanje trojke zidarjev v svoja gradbena podjetja, na svoje sotovariše pri delu.
Meseca maj so prišle iz mesta brigade prostovoljnih delavcev in izkopale temelje za 4 stanovanjske bloke. 8. junija so začeli delati in izpolnjevati plan zidarji. Kako zidajo?
Vodja gradbišča je kratek v odgovoru:
»Tako, da bo prva stanovanjska stav ba pod streho 9. julija in pripravljena za vselitev 4. septembra, druga pod streho 30. julija, dogotovljena pa koncem septembra. Ostali dve pa bosta v letošnjem letu dozidani v surovem stanju-Te datume so skoraj za mesec dni pred planski rok postavili naši zidarji kot obveznost za kongres gradbincev in danes so z delom tudi na tekočem.«
Pri izpolnjevanju takih planov, kar bo našim delovnim ljudem dalo v slabih štirih mesecih popolna stanovanja, pa se morajo zidarji nujno posluževati vseb dosedanjih novih načinov zidanja.
Včasih je zidanje zadrževalo opaševa-nje in sušenje cementnih okenskih preklad. Zato so pri hitrogradnjah to delo spremenili.
Brigada betonerjev izdeluje montažne okenske preklade v betonernici.
Ko jih zidarji potrebujejo, jih brez zamude vstavijo in zidajo naprej do prvega nadstropja. A tudi tu se °e ustavljajo niti za hip. Nov način, v bet°" nernici izdelane montažne konsolne pl?' šče, jih reši opaževanja in betoniranj3 povezi.
In strop, cementna plošča?
Ne, tudi ta jim ne jemlje več dragocenega časa. Inženirji iz Projektivnega zavoda so rešili tudi to vprašanje, 'z' vedla pa ga je betonerska brigada. Fotonske gredi, nekoliko slične črki ■' »Z-montažni strop«, kot ga imenujejo 1 darji, je zamenjal cementno ploščo.
40% cenejši je tak način zidanja. betonska dela lahko opravijo zidarji z pozimi in le 4 mesece se porabi nato z3 dograditev nove stavbe. To je social*' stično osvajanje uspehov na gospodarskem polju.	_	.
Velik prehranek in nadaljnjo pridobitev časa pa predstavljajo pri hitrograo* njah tudi vsa ostala dela,	(
Izdelovanje okenskih okvirjev in vra na tipiziran, industrijski način zmanjšuj odpadke in prav tako tudi racionalna lZj peljava vseh odtočnih cevi v en sat® odtočni kanal pri vsaki stavbi.
Vseh teh in še drugih novih načino^ dela se bodo trojke zidarjev iz republiških gradbenih podjetij naučile pri zida n ju prve stanovanjske stavbe za Bez^ gradom. Delo bodo nato nadaljevali »Graj disovi« delavci, oni pa se bodo vrni* v Maribor, Celje, Trbovlje, Jesenice drugam, kjer bodo gradbeni kolektivi letos zgradili vrsto takih blokov in z re' Sevanjem stanovanjske krize omogočili n3' ši industriji še večji vzpon in napredek'
Podeželje in frontne brigade — rezerva delovne sile za naša podjetja
Da bij naloge našega planskega gospodarstva čim bolje »n uspešneje izpolnjevali ter izrabili vse zmogljivosti naših tovarn, so nam potrebni' še tisoči in tisoči novih delovnih moči, V marsikaterem podjetju stoje in se pra šijo dragoceni stroji, ker ni rok, ki' bi jih spravile v pogon, da bi, proizvajal: Novf brigadni način dela je do neke mere omilil pomanjkanje delovne sile ker po tem načinu en delavec lahko opravlja več strojev. Dokončno pa vprašanje delovne sile s tem ni rešeno, še vedno je zelo pereče.
O velikih rezervah delovne sile nas je v zadnjih mesecih najbolje prepričala gozdarska akcija, kamor se je vključilo veliko število novih delovnih moči, predvsem s kmetov. Dejstvo pa, da kljub temu poljska dela niso zaostajala, dokazuje, da je na podeželju še vedno preveč delovne sile. Fo odvil no delovno silo bo treba le po iskati in ji prikazati nujnost vključitve v našo industrijo.
Ker naša podjetja v glavnem prepuščajo nabiranje delovne sile štabom, sama pa v tem pogledu storijo le malo, nekatera pa celo nič, dosedanji rezultati v tem pogledu niso zadovoljivi-
Železarna Guštanj potrebuje 264 novih delavcev, in jih tudi upravičeno
zahteva. Na drugi strani pa pod jed ni ničesar storilo, da bi ta cilj doseli in zato je od potrebnega števila ** bilo doslej le 34 novih delavcev. Železarna Jesenice, ki potrebuje 742 novl^ ljudi, jih je dobila le 162, Titovi 23v°, di Litostroj v Ljubljani od potreb®^ 397 le 65, v Štorah od 133, samo 28 ^ Tovarni avtomobilov v Mariboru ®o 0 245, dobili 144, Splošni v Mariboru od 63, bilo dodeljenih 40, v »Impol* . Slov. Bistrici pa je od 81 zahteva® prišlo 29 novih delovnih moči.
Okrajni štabi morajo upoštevati- ^ so do delovne sile upravičena Pr?g< vsem podjetja naše težke industru^ od katere je odvisno izpoln jevanje P na tudi v drugih industrijah. Čim Pokrite potrebe teh podjetij, šele P ^ dejo na vrsto manjša podjetja in P jetja lokalne industrije.
Velika rezerva stalne delovne za naša podjetja, so pa frontne de. K posameznikom je treba *e "
de. K posameznikom je trem* * -e vilno pristopiti in jim prikazati, gradnja socializma v naši »o jr-častna dolžnost in naloga vsakega žavljana in potem bo vključevan. ^ lovne sile uspešnejše in h*treje egste, zgradili tovarne, hidrocentra • železnice, stanovan ia, to je V ljenje — socializem.



■ m

m *

mmm
OE 150-LETNICI ROJSTVA ALEKSANDRA S. PUŠKINA
SPOMINI NA KAJUHA
Junija letos smo praznovali stopet-desetletnico rojstva enega največjih duhov človeštva, sodobnika našega Prešerna, Aleksandra Sergejeviča Puškina. Ne proslavljajo ga samo slovanski narodi, proslavlja ga ves svet, saj je Puškin človeški kulturi dal toliko, da je postal last vsega sveta prav posebej pa še tistim narodom, ki se še morajo boriti za svojo svobodo, in delavskemu razredu, ki je še v borbi za svoje socialne pravice,
bil pod strogim nadzorstvom, ki se je stopnjevalo tako daleč, da je moral nekatere svoje pesmi objavljati brez podpisa ali pa kot prevode. Leta 1831. se je oženil, zaradi žene pa je prišlo leta 183? do dvoboja, kjer je bil Puškin ranjen in je po dvodnevnem trpljenju umrl. Njegov nasprotnik v dvoboju d’Anthes pa je bil le orodje tistih, ki so se hoteli znebiti Puškina in med katerimi je bil — po novih dognanjih — tudi sam car.
^ajti Puškin ni bil samo poet, tem-JeČ tudi veliki borec, neustrašljiv bojevnik proti vsemu krivičnemu, proti tiranstvu, proti izžemanju. V svoji pesmi, ki jo je napisal prijatelju Caadajevu leta 1818. pravi:
Dokler za čast srce živi 111 za svobodo vseh goriva, naj domovini posvetiva vse svoje misli in vse dni, Veruj, prijatelj: pride dan, ko sreče zarja ljudstvu sine, Rusija vstala bo iz sanj in v samodrštva razvaline znak najinih imen bo vžgan.
Za to svojo veliko vero in neustrašno borbenost je Puškin dal tudi Sv°je življenje.
Puškin je prerodil rusko književ-0st. Vanjo je vnesel ljudske ele-ante, ki jih je jemal iz žive stvar-vEti, orisal je rusko družbo tako, ka-hosea ,je kila — v vsej njeni pisa-Hipti in resničnosti. In tako se je ]jj Sova umetnost približala ljudstvu, 8a je sprejelo kot svojega prave-C Pesnika, kajti Puškin ni bil le hjn n r‘snr Pravega, živega življe-jd?> temveč je razvijal v ljudeh ob-j( Ne. lepote in čustvo človečanstva, s v»le,r*m je vzgajal ljudstvo v spošto-SK?ia do človeka. Ruski kritik Belin-U 1 Pravi o njem: »V vsakem Puški-tlj,VeJU čustvu je vedno nekaj pleme-v ‘ffša, krotkega, nežnega, prikupno lavega in veličastnega.« Puškin je Uia velik rodoljub, toda ne ro-j ®atičen zanešenjak, temveč napre-w®.genij, ki je videl, da carska ti-|^nlJa tira njegov narod v zaostalost j^vRa dan za dnem uklepa še v hujše panjske verige. Zato je pisal ostre j.a,8rame proti carju in knezom, za-1 "l česar je bil tudi pregnan. Bil 6 Dulovit opazovalec življenja, zato
Puškinovo delo je postalo last vseh ljudstev sveta. Preveden je v vse jezike in so samo v Sovjetski zvezi po Oktobrski revoluciji izšla njegova dela v 76 jezikih. Puškin je za Ruse to, kar je Goethe za Nemce, Shakespeare za Angleže, Dante za Italijane — in še več: za ves svet, za vse človeštvo je Puškin eden največjih genijev. Puškin je res dosegel to, kar je napisal o sebi:
Po vsej Rusiji glas razširi se o meni, in slednji jezik v njej me cenil bo in
bral:
Finec in vnuk Slovan, Tunguz neukročeni,
Kalmik iz step me bo poznal.
In dolgo me moj rod ljubeče bo pozdravljal,
ker sem svobodo pel v okrutnih dneh
verig,
ker s svojo pesmijo dobroto sem
proslavljal,
in padlim bil sem priprošnjik.
In dosegel je še več: postal je last vsega sveta — tudi nas Slovencev, ki bomo za njegovo stopetdesetletnico rojstva izdali izbrano njegovo delo v šestih knjigah, ki jih bo uredil Mile Klopčič, katerega prevodi so uporabljeni tudi v tem članku. In tako se bomo tudi mi seznanili z njegovimi najboljšimi liričnimi, epskimi in dramskimi ustvaritvami.
Pesnik »Kajuhi:, Drago Destovnik, se je rodil 19. decembra 1922 v Šoštanju kot sin kino podjetnika. V rani mladosti je nastopil pot borbe proti krivicam, pri zadetim delavskemu razredu v stari ka pitalistični Jugoslaviji, Kot napreden mladinec je bil l. 1040 izključen iz celjske gimnazije. Ko je nadaljeval šolo v Mariboru, je bil aretiran in poslan v Ivanjico v internacijo, kjer se je znašel med drugimi tudi s starimi avantgardisti delavskega razreda. Ob okupaciji je bil takoj aretiran in poslan v zapore v Slovenj Gradec, kjer je bil nekaj tednov. Pod pogojem, da zapusti štajersko in da gre v Ljubljano, je bil izpuščen na svobodo. Pod isto pretvezo je odšel v Savinjsko dolino, kjer je stopil v partizanske vrste. Kmalu za tem se je ob priliki neke hajke v Mozirskih planinah s padcem preko skalovja težko ponesrečil. Z nadčloveškim naporom se je zavlekel s pomočjo tovarišev v bližino rodnega kraja, kjer se je skrival na kozolcu. Pod težkimi okolnostmi se je očetu posrečilo spraviti bolnega in pobitega Kajuha domov. Zaradi osumljenja, da se skriva Kajuh pri starših, je bila izvedena kmalu za tem preiskava. Skozi malo odprtino, kar bi bilo težko celo zdravemu človeku, je Kajuhu uspelo, da se je zavlekel na stransko podstrešje, kjer je srečno pričakal konca preiskave. Gb tej priliki so aretirali starše, na intervencije in pomanjkanje dokazov pa so jih izpustili, čeprav še ni popolnoma okreval, je kmalu za tem mladi Kajuh krenil 18. septembra 1941 iz Šoštanja preko Kranja v Ljubljano. Po prihodu se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, kmalu nato so ga zasledili in je bil prisiljen zapustiti Ljubljano. Na Dolenjskem se je priključil spomladi 1942 kulturni skupini XIV. divizije, s katero je ustvarjal nešteto lepih mitingov, ki so vedrili težke dneve borb naše mlade partizanske vojske.
V težkem herojskem pohodu naše slavne XIV. divizije je Kajuh padel v bližini rodnega kraja, rodnega mesta Šoštanja. »Veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!* je bila režija njegove smrti.
Odkod ilegalno ime »Kajuh*? Gotovo ste že pomišljali. »Kajuh* izhaja iz starega hišnega imena družine Destovnik. V Šoštanju še danes nazivajo nekatere sorodnike s tem imenom.
Kajuh je že v rani mladosti pokazal mnogo nagnjenja do poezije, le njegovi prvenci so izražali trpljenje in uporno borbo proti krivicam delavskega razreda. Ob vstopu v celjsko gimnazijo je Kajuh začel pisati pesmi. Uporno je pisal, po-
Matej Sternen - umrl
28. junija 1949 je umrl četrti od naših največjih slikarjev in impresionistov Matej Sterne. Poleg Groharja, Jakopiča in Jame je zasekal v našo zgodovino na polju slikovne umetnosti tisto veliko zarezo, ki je nas Slovence postavila ob bok umetnosti najkulturnejših narodov sveta.
Rojen je bil 1. 1870 na Verdu pri Vrhniki. Študiral je meščansko šolo v Krškem, nato obrtno šolo v Gradcu. Od tu je šel na Dunaj, potem pa k Ažbetu v Mona-kovo (1897—1905), kamor se je redno vračal. V letih 1906 do 1908 je dela! v družbi Jakopiča, Groharja in Jame v škofjeloški okolici, kar je bilo sila pomembno za njegov razvoj. Po letu 1911 se je stalno naselil v Ljubljani, ko se je bil vrnil iz Pariza.
Veliko je potoval tudi po Dalmaciji, Koroški in po vsej Sloveniji. Za nas ni pomemben samo po svojih delih, temveč tudi po tem, da nam je ohranil nešteto umetnin mojstrov preteklih časov, nam odkril premnogo srednjeveških fresk in jih, kar jih je bilo poškodovanih, tudi popravil. Njegovo ime bo za zmeraj zapisano v naši kulturni zgodovini.
Kaj bo izdala »Mladinska knjiga" v letu 1949
I
H »Poznal vse probleme svojega časa kut .'1 razredne odnose družbe, v je živel. Prav zaradi tega ni Pod vpliv sanjarskega razpolo-f6gj.a' temveč je v ustvarjanju postal ^slc' ‘n tiako postal vzgled poznejšim J1) umetnikom, kakor Lermontovu, vt, olju, Turgenjevu, Tolstoju, Čeho-te|’j Gorkemu in drugim, pa tudi pisa-. lvl, ostalih narodov.
MoL?skin se je rodil 6. junija 1799 v 0^ , vi, kot sin neznatnega plemiča. J1 (Ma 1811 do 181? je hodil v licej je (Cjskem selu. Ko je končal licej, stvn°"il službo v zunanjem ni in i st r-vo!n*r>i e v liceju se je seznanil z re-ske ‘Oltarnimi idejami, ki so jih ru-Voj„,‘‘hlode prinašale iz Napoleonovih IJaj- ‘P vedel, da se v Rusiji ustannv-tihiš#, ',n° proticarskn in protitiranskn 6een Sicer sam ni bil član nobe-*tiadl;- > ih društev, toda s svojimi je pnJv^aini in političnimi pesmimi <W ‘«?al k uporu dekabristov, de-pesnij ° 1825, faradi teh in poznejših « leta katerimi je znan epigram Kon, .	6,1 k' se glasi:
Že ?aj je.car postal,
Pri	raz'inša hvala:
Pr,ci ^ stodvajset jih v Sibirijo
Je Vi 1 iih * obesil na vešS-
[e,Pa odnntč?re-meŠČen na juS’ P°zne-PutieriiiinUsc^n *n Pregnan v pskovsko Vk„°d, tam P« P« je car Ni-»okhcal v prestolnico, kjer je
Založba »Mladinska knjiga« si je takoj po osvoboditvi zadala nalogo, da bo slovenski mladini izročala kvalitetna dela iz naše in iz tuje književnosti, dela, ki bodo mladini prikazala razvoj napredka človeške miselnosti v preteklosti, in dela, ki orisu jejo sodobnost, oblikujejo današnje življenje in slikajo stvarnost, v kateri živimo mi, gradimo socialistično družbo, in tisti, ki žive izven naših meja bodisi v državah ljudske demokracije, bodisi v zapadnem svetu. Pri tem je res, da je mnogo klasičnih del, iz katerih lahko založba črpa svoj izbor — da pa ie manj sodobnih, domačih in tujih, ki bi spontano umetniško izražala socialistični patriotizem In ustvarjala močne literarne vrednote dejanske stvarnosti. Kljub temu pa je založba letos postavila lep program, ki ga je razdelila v: a) program za najmlajše, b) program za višjo starostno dobo, c) program za odraslo mladino, č) »Mladinski oder«, d) nova dela mladih književnikov, e) poljudnoznanstvena, zgodovinska in fantastična dela in f) knjižnica »Ljudske mladine«.
Za naijmlajše izidejo letos naslednje slikanice in zbirke pesmi: »Gospod in hruška«, po narodni pesmi z ilustracijami Janeza Vidica, »Mravlja« od Frana Erjavca z ilustracijami Maksima Gasparija, »Na Krasu«, zbirka otroških pesmi od rajnega Iga Grudna z ilustracijami Mar-lenke Mukove, »Mi gradimo«, zbirka otroških pesmi od Vere Albrehtove z ilu. stracijami Franceta Slane, »Divji mož«, pesem Otona Župančiča z opremo Božidarja Jakca, »Ježeva hiša«, delo Branka Čopiča, ki ga je prevedel rajni Igo Gru d on in ilustriral Aljoša Jovič, »Prva knji -£U a rastlinah« od Ka.tie Šourove. »S
pesmijo okrog sveta« od V. Majakov-skega, »Gradišek« od S. Maršaka, »Martin Krpan« od Levstika, zbirka oitroških pesmi Mileta Klopčiča — in po možnosti še druga dela,
Za višjo starostno dobo izidejo: »Otroška leta«, ki je zbirka avtobiografskih črtic iz mladosti pisatelja Franceta Bevka, z ilustracijami in opremo Marija Preglja, »Butalci« Frana Milčinskega v izbiri V. Kralja in z ilustracijami Frana Podrekarja, »Nejček«, pesnitev Zorana Hudalesa v opremi I. Šubica, izbor pripovednih pesmi A. Aškerca z ilustracijami A, Koželja, »Basni« J. A. Krylova v prevodu Mileta Klopčiča in z ilustracijami F. Miheliča, »Pravljica o carju Sal* tanu«, pesem A, S. Puškina v prevodu Otona Župančiča, »Gauroche«, delo Viktorja Hugoja z ilustracijami Rika Debenjaka, »Andersenove pravljice« v prevodu Rudolfa Kresala in z ilustracijami E. Sajevca, ruske narodne pravljice o živalih itd.
Poleg naštetih izideta še dve knjigi množične izdaje, in sicer »Solzice« Prežihovega Voranca, ki ju bo ilustriral Fr. Mihelič, uvod pa jima je napisal Oton Župančič, in Branka Čopiča »Muhaste pripovedke«. Založba ima že danes za ti dve knjigi 85.000 naročnikov, lz česar sledi, da bosta prišli v vsako slovensko hišo, kakor lani Seliškarjeve »Mule« in Fr. Bevka »Tonček«.
Za odraslo mladino bodo izšla tale večja dela: »Maksim Gorki »Med ljudmi«, ki je drugi del trilogije, od katere sta že izšla prvi in drugi o el: »Detinstvo« in ♦Moje univerze«, L Tolstoj »Otroška leta«, detinstvo in mladost, Ch. Dickens »Oliver Tvist«, J. London »Beli ovčiak-
pravljal in nosil na kritiko. Tovariš Klopčič Mile bi lahko mnogo povedal o njegovih prvencih, ki so kljub začetništvu izražali trpljenje in poziv na borbo zatiranih in trpečih. Njegova neobjavljena zbirka »Sirene tulijo*, katero je namenil svoji izvoljenki, odraža kritiko in sovraštvo do vsega, kar zavira narodni in delavski polet, le v teh pesmih se odraža upanje na boljše in lepše dni na-
šega življenja, ki so morali priti in katere smo zaradi naporov naših borcev vendarle dočakali.
Pri ostri kritiki nekaterih naših poetov Kajuh vendarle ni klonil Korakal je pogumno svojo pot pravice. Njegove oči so bile uprte z ostalimi na vzhod, od koder so odzvanjali, vkljub glušilnim napravam in sovražni propagandi, zvoki dela in svobode, ki so oznanjali novo življenje. Kajuhu tega upanja niso zlomili zapori, izključitve in internacija. Po zlomu Jugoslavije, v družbi zavednih bratov Šolnov, Mravljakov, Muhovca, Ročka, Vrabiča in mnogih drugih, je stopil proti tisočkratni premoči neprijatelja po poti naše vodnice, naše Partije. Uprli so se nasilju in zločinu. Vseh teh kosti trohnijo po gorah in njihova kri, prelita v Celju in Mariboru, kliče po maščevanju.
Tudi Kajuh je padel. Padel je eden naših najboljših sinov, glasnikov lepega in boljšega življenja. Padel je v bližini svojega rojstnega kraja, katerega je ljubil nadvse. Onemela je pesem glasnika novega življenja. Onemela pa ni v mladini, ki danes koraka z njegovo pesmijo v novo življenje. Njegovo ime nosijo udarne brigade, kulturne skupine. Ni skoraj prireditve, kjer ne bi zadonela z odra njegova pesem, zapeta ali deklamirana. Njegove: »Samo milijon nas je*, »Mati Ireh partizanov*, »Dekle v zaporu*, »Kmetova pesem*, »Partizanovo slovo* in mnoge druge bogatijo programe naših prireditev. Zato se bomo Kajuha vedno spominjali s ponosom kot enega najboljših sinov naše domovine.
V taborišču Ivaniči — Kajuh v zgornjem desnem kotu s stisnjeno pestjo
V	Nazarjih so ustanovili
novo SKUD
V	Nazarjih so preteklo nedeljo ustanovili novo sindikalno kulturno-umetni-ško^ društvo. Do sedaj se je vpisalo v društvo 121 članov v različne sekcije. Največ jih je v dramski, glasbeni in plesni sekciji, pa tudi za slikarsko in literarno sekcijo je zanimanje. V odsek za domačo obrt se je vpisalo 17 članov. Na občnem zboru so bili sprejeti tudi
JD-a.
"M
F I L Ml
sklepi o bodočem delu ŠKUI
L. F.
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KNJIŽNA ZALOŽBA MED SLOVENCI V OBCELJUDSKI POSESTI V soboto 17. 6. 1949 je dosedanja Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celju prešla v državni, to je v obeeljudski, socialistični sektor.
Objava
Natečaj za besedilo novih pesmi, ki Ka je razpisal MLO — poverjeništvo za kulturo in umetnost. Ljubljana, ie podaljšan za en mesec. Zadnji rok za vlaganje je 1. avgust 1949.
HWW»WW»HWIM»H
v prevodu P Holečka in z ilustracijami Marija Preglja, S. Makarenko »Pedagoška pesnitev«, »Izbor A, Daudeta«. Vlad. Nazor »Istranke«, S, Matavalj »Bakonja fra Brač«, poleg teh pa še Toneta Seliškarja roman o partizanski mornarici in izbor jugoslovanskih pisateljev.
Iz zbirke »Mladi oder« je izšla Igrica J. Ribičiča »Tinče in Binče« — v programu pa so še zbirke kratkih igric in igric za lutkovno gledališče. Program se bo razširil, če bodo naši pisatelji predložili dobra nova dela.
Med novimi deli mladih književnikov je izšla pesniška, zbirka Lojzeta Krakarja »V vzponu mladosti«, o kateri smo že poročali, Izidejo pa še: zbirka Franceta Filipiča »Viharna leta«, zbirka A-d-e Škerlove »Senca v srcu« in Franceta Kosmača »Sonetni venec«.
Iz poljudnoznanstvene, zgodovinske in fantastične književnosti bodo izšla tale dela: »Plugi orjejo«, reportaža Katje Špurove, »Zgodba o tehniki«, ki jo je napisal Boris Žitkov, zgodovinska povest V. Jana »Feničanska ladja«, »Življenje zemlje« od Jakovljeva in še razna druga dela.
V knjižnici Ljudske mladine je že izšlo nekaj brošur, tem pa slede: »Tito govori mladini in pionirjem« in druga dela, ki so potrebna organizacijam Ljud ske mladine.
To je v splošnem pregled letošnjih načrtov »Mladinske knjige«, ki želi čim več sodelavcev ustvarjalcev-umetnikov in strokovnjaiov, da bi tako predvsem dvignila našo slovensko mladinsko litera turo. V ta namen bo razpisala stalne let ne nagrade za vse zvrsti mladinske knji že vnos ti, s čimer bo položila temelj svojemu cilju:	naši mladini najboljše
čtivo!	f
Gledališki prizori s n 1 m a n 1. — Centralni studio dokumentarnih filmov In filmskih novosti »Zvezda« snlma pri Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu nekaj scen lz dram: »Dnndo Maroje«. »Kralj na Betajnovi« ln »Ljnha Jaroveja«. Film, ki bo iz tega nastal, bo ilustriral delo našega centralnega gledališča, oprem. Ijen bo s pojasnili tp tako ga bo moglo gledati ljudstvo vseh naših republik, s čimer se bo seznanilo z delovanjem tega gledališča.
Filmsko naselje prt Zagrebu.
V Dubravl url Zagrebu raste filmsko mestece, ki bo obkoljeno s pasom visokih dreves, kar bo služilo deloma za okras, deloma za Izolacijo od mestnega hrušča. Dela so se začela pred štirimi meseci. Zdaj dokončujejo stanovanjske zgradbe ln menzo, sledila bo gradnja ateljejev za snlmanje, dvorane za sinhronizacijo ln drugih glavnih objektov Postavili bodo razsežna skladišča. garderobe ln sobe za Igralce, razne laboratorije, delavnice ln montažne prostore.
Porast obiskovalcev kinematografov. Lani je v marcu obiskalo klnopredstave v Srbiji 2,663.260 ljudi, letos v marcu pa 8,933.856. v Hrvatski lani 1,153.255 ljudi, letos 1,741.916, v Sloveniji lani 619.424 ljudi, letos 760.007, v Bosni In Hercegovini lani 447.697 ljudi, letos 849.970, v Makedoniji lani 422.999 ljudi, letos 432.381, v Crnl gori lani 92.058, letos 93.942 ljudi.
»Na svoji zemlji«, slovenski film, je v Skoplju do srede aprila gledalo 32.330 obiskovalcev.
Tovarna »Is kr a« v Kranju, ki je
začela Izdelovati projekcijske aparate, od katerih je eden v ljubljanskem kinu »Triglav«, drugi pa v beograjskem kinu »20. oktober«, bo začela te aparate, kakor tudi projekcijske aparate za ozki' film. Izdelovati v serijah.
Angleška filmska Industrija
Je v zelo težkem položaju, kajti angleška vlada Je pod pritiskom hoIlyivoodskih filmskih družb, ki Jih podpira ministrstvo zunanjih zadev ZDA, znižala odstotek domačih filmov, ki se dajejo v Veliki Britaniji, od 45% na 40%, s čemer se bo povečala brezposelnost angleških filmskih sodelavcev.
Kaj s n I m a j o francoski režiserji f Francoska filmska Industrija Ima čisto trgovski, kapitalistični, nrofltarskl značaj. Da bi privabili čim več gledalcev, režiserji po navodilih tvojih gospodarjev snimajo razne zgodovinsko.lažnive in sentimentalne filme Tako zdaj delajo veliki hrušča In trušča v svoji reklami za novi Ulm »Tajnosti Maycrllnga«, kjer lz starega prahu spet vlečejo na dan ituro avstroogr-sko zbanalizlrnno tragedijo princa Rudolfa In baronice Vccsere. Režiser tega filma Je znani Jean DelIanoy (Žan Delano?!). ki je nekoč režiral »Pastoralne simfonije«. Zanl mlvo je, da so v Franclji podvrženi cenzuri vsi znanstveni In medicinski filmi, da hi se onemogočila napredna znanost in ljudstvu ne prikazala prava resnica Na drugi strani na cenzura mlrnn nnstl predvajanje pornografskih filmov v -zaprtih prostorih« bram-dskl filmski delavci o .klonili, da bodo vložili nrntmd v knpščlnt zaradi na-redbe, ki vse te stvari dovoljuje
lotiti Ilieššaviia |@ gdlm dsftazala, °b **' kongre8U Sv(!tovn** Sindikalne federacije f~F~i z K ULTURAl
ttŽSai^ttgSSg* ..Za enotnost mm in mir n sneto" -»•SIIF-
življenjskih Interesov koroških Slovencev	jSi
Nota jugoslovanske vlade vladam Sovjetske zveze, ZDA, Anglije in Francije
je začel kongres s svojim delom
Sklep štirih ministrov, ki so na svojem zasedanju v Parizu sklenili, da ostane jugoslovansko-avstrijska meja nespremenjena in da Avstrija ni dolžna plačati Jugoslaviji nobene odškodnine za škodo, povzročeno med vojno, je izzval pri vseh naših narodih, zlasti pa med koroškimi Slovenci silno ogorčenje. Zjato je naša vlada, izražajoč voljo vseh jugoslovanskih narodov in težnje ljudstva Slovenske Koroške, po svojem zastopniku, prvem pomočniku ministra za zunanje zadeve FLRJ Vladimirju Popoviču, izročila 22. junija 1949 predstavnikom Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Anglije in Francije noto s sledečo vsebino:
»V zvezi s sporazumom Sveta ministrov za zunanje zadeve v vprašanj« mirovne pogodbe z Avstrijo ima vlada FLRJ čast sporočiti vladam ZDA, ZSSR, Združenega kraljevstva in Francije naslednje:
Vlada FLRJ si je prizadevala, tla bi bila pogodba z Avstrijo čimprej sklenjena in je zato ponovno izrazila pripravljenost za kompromisno sporazumno rešitev- Vlade ZDA, Velike Britanije in Francije so vztrajno odklanjale, da bi ugodile upravičenim in pravičnim zahtevam FLRJ glede Slovenske Koroške in glede reparacij, ki temeljijo na demokratičnem načelu samoodločbe narodov in na pravičnosti.
Svet ministrov za zunanje zadeve Ameriških Združenih držav, ZSSR, Združenega kraljestva in Francije je na zasedanju v Parizu od 23. maja do 22. junija 1949 sprejel sklepe, s katerimi se brez kakršne koli obrazložitve odklanjajo upravičene jugoslovanske zahteve nasproti Avstriji na dele ozemlja, ki je naseljeno s slovenskim prebivalstvom, kakor tudi jugoslovanske zahteve za reparacije, s katerimi naj bi bila, čeprav samo delno, povrnjena škoda za opustošenja, ki so jih utrpeli narodi Jugoslavije v tej vojni zaradi okupacije po nemško-avstrijskih fašističnih silah.
Te nepravične in neopravičljive odločbe, ki nasprotujejo življenjskim interesom narodov FLRJ, je sprejel Svet zunanjih ministrov, nc da bi poprej zaslišal predstavnika vlade FLRJ v Parizu, ki mu je bil na razpolago. Nasprotno pa so ministri ZDA, ZSSR,
Združenega kraljevstva in Francije ponovno zaslišali avstrijskega predstavnika dr. Gruberja. Tako ravnanje in neopravičljive odločitve Sveta ministrov za zunanje zadeve povzročajo veliko krivico zavezniški državi, ki je prispevala težke žrtve v vojni na strani protihitlerjevske koalicije; hkrati nasprotujejo načelom samoodločbe narodov in odgovornosti za izvršene vojne zločine in uničevanja ter zadajajo resen udarec mednarodnemu sodelovanju v tem delu Evrope.
Na osnovi navedenega pošilja vlada FLRJ, izražajoč razpoloženje narodov FLRJ, vladam ZDA. ZSSR, Združenega kraljestva in Francije odločen protest zoper odločbe Sveta ministrov za zunanje zadeve, k; so naperjene proti interesom FLRJ.
Vlada FLRJ izjavlja, da so omenjeni nepravični sklepi Sveta ministrov za zunanje zadeve, s katerimi se odklanjajo njene upravičene teritorialne in reparacijske zahteve nasproti Avstriji za njo nesprejemljivi, ter vztraja na tem, da naj Svet zunanjih ministrov vnovič razpravlja o upravičenih za htevah FLRJ nasproti Avstriji in sprejme pravične sklepe s sodelovanjem predstavnika vlade FLRJ.
Vlada FLRJ izjavlja, da se FLRJ ne 1k> odpovedala in ne more odpovedati svojim upravičenim teritorialnim zahtevam do ozemlja Koroške, kjer prebiva slovensko prebivalstvo, niti avstrijskim reparacijam kot plačilo za povzročeno škodo v minuli vojni, ter drugim upravičenim zahtevam nasproti Avstriji-
II, kongres Svetovne sindikalne federacije, ki je začel v Milanu s svojim delom 29. junija in bo trajal predvidoma 12 dni, bo poleg uspehov, ki jih je dosegla Svetovna sindikalna federacija, prikazal tudi napore Federacije, katere je vložila doslej za zaščito pravic delovnih ljudi, za utrditev mednarodne delavske enotnosti, obravnaval pa bo tudi naloge, pred katere je postavljeno mednarodno sindikalno gibanje.
Generalni tajnik Svetovne sindikalne federacije — Louis Saillant — bo podal poročilo o dosedanjem delu SSF. Poleg tega bodo podana poročila o posameznih važnih vprašanjih dela Federacije in mednarodnega sindikalnega gibanja. Pri delu za zaščito gospodarskih in socialnih interesov delovnih ljudi bo odigrala veliko vlogo združitev mednarodnih strokovnih zvez v strokovne oddelke SSF, ki se prav te dni ustanavljajo na konferencah v Gottvaldovu in v Torinu, ko pripravljajo kovinske in usnjarske zveze programe za svoje delo. Ustanovitev strokovnih oddelkov so namreč razbijači mednarodnega sindikalnega gibanja ovirali vse dotlej, dokler niso izstopili iz Svetovne sindikalne federacije. Referat o tem bo podal začasni predsednik SSF De Vittorio.
Ena izmed važnih točk dnevnega reda kongresa pa ho vprašanje splošne politike in delovanja SSF v 'borbi za mednarodno sindikalno enotnost, za mir in za zaščito demokratičnih pravic narodov. Razpravljanje o tem bo nedvomno veliko pripomoglo k temu, da bodo pred delovnim ljudstvom vsega sveta razkrinkani vsi podli in prikriti načrti razbijačev iz vodstva Ameriške federacije dela, Kongresa angleških trade-unionov in Kongresa industrijskih organizacij ZDA.
V zvezi s preganjanjem svobodnih sindikatov v kapitalističnih in kolonialnih državah bo kongres razpravljal tudi
turnih zletih
V zadnjem času so sc vršili skoraj v vseh okrajih nastopi fizkulturnikov. Namen izvedbe teh okrajnih zletov je bil. zbrati vso mladino na te prireditve ter prikazati z množičnimi nastopi rezultate dela naših fizkulturnih organizacij.
Letos so pokazali okrajni zleti veliko boljše rezultate kot prejšnja leta. V nekaterih krajih se je število nastopajočih učencev v gospodarstvu zelo povečalo, tako n. pr. jo v Mariboru nastopilo 50% učencev več, kot lansko leto.
Velikega pomena so bili ti zleti tudi za razvoj fizkulture na vasi. Kmečka mladina iz vseh okrajev se je za ta zlet pripravljala sistematično in so se prav na tej osnovi vršili množično izvedeni fizkulturni nastopi v nekaterih okrajih, kot na primer v Gorici, kjer je nastopalo 1800 fizkulturnikov, v Novem mestu 700 in v Trbovljah 020 fizkulturnikov. Na zletih je nastopalo tudi večje število žena, ponekod je število nastopajočih tovarišic, kot na primer v Ljubljani, celo preseglo število nastopajočih tovarišev.
Okrajni telovadni odbori so izvedli zlete skupaj s telovadnimi društvi. Pri izvedbi teh nastopov so jim športna društva le malo
o delu sindikatov v azijskih državah, v Avstraliji, Afriki in Latinski Ameriki.
Zato bo naloga kongresa, da bo sprejel takšne sklepe in osvojil takšne načine, ki bodo omogočili, da bo Svetovna sindikalna federacija lahko najbolj učinkovito pomagala sindikalnim organizacijam v teh državah. Končno pa bo na tem kongresu izvoljen tudi Generalni svet in nov izvršni odbor Svetovne sindikalne federacije, ko bodo tudi določili, kdaj se bo vršil naslednji kongres.
Iz tega obsežnega dnevnega reda vidimo, da bo kongres obravnaval vprašanja zgodovinskega pomena in da bo ta kongres velika manifestacija enotnosti mednarodnega sindikalnega gibanja.
Tega se preveč dobro zavedajo tudi vsi razbijači mednarodne sindikalne enotno- ^
sti, ki so tik pred tem kongresom orga- pomagatiiTtako da je del programa, zletov, nizirali celo vrsto poskusov, ko so neka- ki naj bi ga izpopolnili s športnimi pano-- - -	-	...... gami, bil skoraj povsod zelo površen, z iz-
jemo v Mariboru.
Naša ljudska oblast, množične organizacije in naši marljivi voditelji fizkulture po okrajih so veliko pripomogli, da so bili zleti dobro izvedeni in da so se vršili v številnih okrajih, kjer sta bila do sedaj fi/v kultura in šport malo poznana širokim množicam delovnih ljudi. Zleti v Novem mestu in Trbovljah predstavljajo velik doprinos k nadaljnjemu razvoju fizkulture. Samo v mesecu juniju je bilo izvedenih že 16 okrajnih zletov, na katerih je sodelovalo nad 15.000 fizkulturnikov.. Vse to nam dokazuje, da postajajo zleti resnično propagandna sredstva množičnega razvoja fizkulture.
Ce so zleti prikazali dobre rezultate pri vključevanju šolske in kmečke mladine v fizkulturo, ne moremo tega trditi za delavsko mladino. V industrijskem mestu Mari-: boru je sodelovalo na zletu od 6000 učencev' v gospodarstvu to okoli 200, na zletu v Ljubljani, kjer jo nad 5000 delavske mladine,! pa lotos ni nastopil razen redkih izjem nihče od predstavnikov delavske mladine.
tere sindikalne centrale prisilili, da so izstopile iz Svetovne sindikalne federacije, ko so svojim članom iz vodstva prepovedali, da bi se udeležili kongresa v Milanu in ko so pripravili celo poseben kongres sindikalnih organizacij marshalli-ziranih držav v Ženevi, da bi tako zmanjšali pomen kongresa, ki se vrši v Milanu. Toda tudi ti njihovi načrti so propadli, kajti delovno ljudstvo po vsem svetu ve, da bo edino kongres Svetovne sindikalne .federacije v Milanu lahko rešil vsa tista pereča vprašanja, ki najbolj živo posegajo v interese delovnega ljudstva.
»Zato se, — kakor je rekel pred začetkom kongresa Louis Saillant — vrši ta kongres v času, ko se izredno krepi sindikalno gibanje, ko se širi njegova ustvarjalna vloga v Sovjetski zvezi in državah ljudske demokracije in se čedalje bolj_ širi to gibanje tudi v ostalih kapitalističnih državah, da bi bile uresničene zahteve delavcev v borbi delavskega razreda za ohranitev sindikalnih pravic.«

S PARIŠKO KUPČIJO, KI JE PLOD NENAČELNE INFORMBIROJEVŠKE GONJE, SE JE SOVJETSKA ZVEZA RAZKRINKALA V OČEH VSEH MALIH IN ZATIRANIH NARODOV
Eden najboljših kolektivov v LR Srbiji
Ogorčenje med našim ljudstvom, ki ga je izzvala pariška kupčija, je bilo toliko večje, ker so naši narodi spoznali, da se je ob tem zasedanju sveta štirih ministrov znašla sedaj tudi Sovjetska zveza na strani imperialistov in poteptala vsa načela o samoodločbi malih narodov, ko vemo, da so predstavniki Sovjetske zveze vsaj do tega zasedanja odobravali upravičenost naših zahtev.
Še na zasedanju namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Moskvi, aprila 1947 je prav isti zastopnik Sovjetske zveze — Andrej Višinski — odločno branil stališče Sovjetske zveze glede jugoslovanskih teritorialnih zahtev in rekel: »Jugoslovanska vlada zahteva, da se popravi zgodovinska krivica in tej zahtevi mora biti ugodeno!« To stališče, katero je bilo vstavljeno v zapisnik na izrecno zahtevo Sovjetske zveze, je pesvedočeno tudi v zapisniku, ki pravi: »Sovjetska delegacija smatra, da so predlogi jugoslovanske vlade glede priključitve Slovenske Koroške k Sloveniji, ki je v sestavu -ugoslavije, osnovani. Prav tako smatra za osnovane tudi zahteve glede obmejnih slovenskih krajev Štajerske ter o sprejetju posebnega statuta za Gradiščanske Hrvate, ki bi zagotovil njihove narodnostne pravice, kakor je to navedeno v spomenici jugoslovanske delegacije, katero je izročila konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu 22. januarja 1947.«
Na zasedanju namestnikov zunanjih ministrov v Londonu leta 1948 se stališče sovjetske vlade ni prav v ničemer spremenilo in je ostalo nespremenjeno tudi aprila 1949 na sestanku namestnikov, ki je bil pred to konferenco ministrov za zunanje zadeve v Parizu.
Čez noč pa se je to stališče Sovjetske zveze spremenilo in predstavniki Sovjetske zveze so se znašli z imperialisti na pozicijah zahrbtnih kupčij, se z njimi pogodili za ceno 150 milijonov dolarjev, da so prenehali braniti upravičene zahteve jugoslovanske vlade in šli celo tako daleč, da niso hoteli niti zaslišati našega predstavnika, čeprav vemo, da so predstavniku avstrijske vlade — zunanjemu ministru dr. Gruberju — dali to možnost celo večkrat.
Takšna politika Sovjetske zveze je samo en dokaz več, da ni bila Jugoslavija tista, kakor skušajo to ob vsaki priliki dokazovati, ki je zaplavala v imperialistične vode, ampak da je prav Sovjetska zveza s takšno svojo politiko šla po resoluciji Informbiroja na linijo revizionizma, kar pomeni težak udarec tudi narodnoosvobodilni -borbi vseh malih in zatiranih narodov in kar upravičeno vzbuja nezaupanje v iskreno pomoč
Tovarna »Crvena zastava«. v Kragujevcu, iti je prejela za svoje uspešno delo za drugo polletje 1948. leta prehodno zastavo Centralnega odbora ZSJ in resornega ministrstva, je svoje plodonosno delo nadaljevala tudi v letošnjem. letu. To je dokazala s tem, da je polletni plan izpolnila 26 dni pred rokom, kar priča, da je kolektiv med najboljšimi. v Srbiji. V letošnjem letu so nadaljevalni delo na podlagi že lani doseženih uspehov in izkušenj v premagovanju težav, ki jih
podjetje ni imelo malo. Med temi s_o bile težave glede nedostavljanja strojev s
nadomestili s tistimi, ki do sedaj iz raznih razlogov niso bili v rabi. Vse. te stroje so popravili in z dobro organiziranim tekmovanjem, ki je dalo v prvih ietošnjih mesecih 584 udarnikov, dosegli tudi letos dobre uspehe v proizvodnji. Racionalizatorji in novatorji so predložili letos 39 predlogov in s tem prihranili podjetju 815.840 dinarjev. Delavec Živadin Brankovič je v tem pogledu prav posebno uspel. Izpopolnil je nekatere stroje tako., da ie prihranil pri vsakem stroju po tri
malim narodom v borbi za njihovo osvo- „trani in?0rmbirojevskih 'držav. Toda de-boditev. taksna politika pa končno po- .	- <• .--i—=	—i ct—en
meni tudi popuščanje Sovjetske zveze pred imperialističnimi državami. Zato ni prav nič čudno, če se danes nad uspehi pariške konference hvalijo in si mane-jo roke zapadne države, ki ugotavljajo, kakor je pred kratkim izjavil ameriški zunanji minister Acheson, »da za pariško konferenco ni toliko važno to, kar je bilo doseženo, ampak to, kar ni bilo doseženo« in da so ti uspehi rezultat dosledne politike ZDA, ki je s svojo ofenzivno
da je prihranil pri
delovne moči, ki so na drugih delovnih uspešnim delom je 297.582 din.
jih lahko zaposlili mestih. S svojim prihranil podjetju
lavci so našli tudi tukaj izhod. Stroje so
Novi Beograd daje našemu gospodarstvu nove strokovnjake
Iz vrst prostovoljnih mladinskih delovnih brigad, ki delajo na gradnja’
Novega Beograda, rastejo tudi novi strokovnjaki, ki jih naše gospodarstvo tako zelo potrebuje- Ti mladi delavci, ki so večinoma prišli' iz podeželja, dobijo prvi strokovni pouk na dobro or-
taktiko proti Sovjetski zvezi pripravila garviiziranih tečajih, kjer praktično in Sovjetsko zvezo, da je prešla v defen- teoretično poglabljajo, svoje znanje, a
tem si pridobijo zvanje polkvalincira-niih delavcev, pozneje pa imajo možnost, da gredo še v višje tečaje in v delavske tehnikume..
Gradbeno podjetje Novi Beograd je tudi letos organiziralo take tečaje za mladince na 'podlagi izkušenj iz lanskega leta. Lansko leto se je na tem velikem gradbišču strokovno usposobilo 101.982 mladincev.
V drugi polovici junija so se vršil: izpiti, katere je polagalo 720 tečajnikov, ki so bili v prvi’ izmeni na grad-
zivo.
Takšnih očitkov bi se Sovjetska zveza pač lahko izognila, če bi ostala dosledna načelom, katerih se je držala pred zloglasno resolucijo Informbiroja. Po objavi te resolucije pa je Sovjetska zveza zapadla v nenačelno politiko in se z njo razkrinkala v očeh vseh malih in zatiranih narodov, kar danes spretno izkorišča za uresničenje svojih ciljev ves imperialistični tabor.
Jugoslovanski narodi so v noti jugoslovanske vlade povedali, da se ne bodo in se ne morejo odreči svojim zahtevam, koroški Slovenci, ki bi najbolj občutili to krivico na svojih plečih, pa vedo, kakor pravijo v svojem proglasu, »da je z
bišču. Med njimi so bili zidarji, tesarji, arimirci, električarji td. Svoje znanje so pokazali s praktičnim delom in so bili rezultati prav dobri. Vsi ti tečajniki so s podjetjem sidenili pogodbo, da bodo ostali na gradbišču, še eno leto.
Obiskovali pa bodo še višje tečaje in si tako izpopolnili svoje znanje. Bazen tega je odšlo iz prve izmene v gospo darstvo okrog 500 mladincev in to prevsem v rudarstvu. Tako je prva
izmena v Novem Beogradu, ki je štela ----- -—- -	-	-	• ~.v T ,	, ,
7021 mladincev, v tem pogledu prav lepo tečaj se okoli. 50 tovarišev. Telovadna uspela. Dokaj lepe uspehe je izmena zveza Slovenije bo stavila.za ta tečaj imela tudi na kulturnem področju. Vsi
Takšni primeri se pojavljajo v glavnem zaradi tega, ker se no posveča dovolj po; zornosti vprašanju delavske mladine pri organizaciji zletov. Prireditelji se branijo takega sodelovanja, ker je njihov cilj 1® kvaliteta, ne pa množičnost in manifestacija. Skoraj' povsod se poslužujejo linije najmanjšega odpora in v pripravo zajemajo v večini le šolsko mladino, med tem ko domovi učencev in delavska mladina ostajajo ob strani. Ob sodelovanju delavske mladine pa bi lahko odpravili dve pomanjkljivosti, ki so skoraj na vseh zletih bile zelo očitne. Popularizirali bi dosedanje delo fizkulturnih aktivov v podjetjih in ustanovah ter internatih in domovih učencev v gospodarstvu, istočasno pa uvrstili v našo fizkul-turno organizacijo tisoče novih članov ter izboljšali njen socialni sestav.
Z ozirom na delo in učenje je treba dati delavski mladini več prilike, da hi se bolj aktivno bavila s fizkulturo Tak način vključevanja mladine s.o bile priprave za zlete fizkulturnikov, ki jih v mnogih industrijskih mestih niso znali izkoristiti.
V tesni povezavi s TZS skrb®
sindikati Slovenije za dvig
fizkelhirnega kadra
Prihodnji tedein se bodo zbrale v Mozirju na fizkulturni tečaj fizku.ltur-nice iz vse Slovenije, da bi se izpopolnile in osposobile za vodnice naši'® TD in vodov, ter fizkulturnih aktivo*-
Ta tečaj bo obiskovalo več. kot 40 tovarišic, največ delavk. Tečaj se b° vršil na prostem. V Lokah pri Mozirju so zgradili' fizkulturne objekte i11 fizkulturiniki si bodo postavili šotore; kjer bodo prebivali in se pripravljal} na važno nalogo, ki jo. bodo vodnik} v telovadnih organizacijah opravljali po končanem tečaju.
Tečaj za tovarišice bo trajal tri tedne, takoj za tem pa bo obiskalo ta
mladinci so se vračali domov pismeni. V tem času so imeli 130 političnih predavanj in 25 kulturnih prireditev.
V začetku junija se je začel drugi tečaj za mladince, Jej so prišli na delo v drugi' izmeni. Tečaj obiskuje že nad 500 mladincev.
Nova Siemens-Martinova peč v Zenici Plavž — prvi zgrajen z lastnimi močmi
. V drugi polovici letošnjega leta bo V Zenici so začeti topiti železo .v novi zač@1 obT*to£ti plavž za taljenje suro-
atu ^ravnjo v a vej v i,, ijHugianu, j«, * peči, ki je znatno večja o peci, i 6o ,	vega železa v ladjedelnici »3 maj« na
njimi Titova Jugoslavija, ki je edina do- zgradili lani. Ta pomemben uspeh je i	p0,d nadzorstvom strokovnjaka Po-
kazala, da je dosledna in neomajna za- dosežen v času, ko se je vršil 11. Kongres ra • je6enjc ;n 0i, sodelovanju delav-
kazala, da je stopnica in branilka življenjskih interesov koroških Slovencev.« Oni vedo, da so z njimi vsi jugoslovanski narodi, da je z njimi Titova Jugoslavija in vsa demokratična javnost, ki se je prepričala v upravičenost njihovih zahtev in da so slednjič z njimi tudi vsi tisti, ki so tudi zasužnjeni in zatirani.
Tiraf©p@sBa|a v laškem vidno napreduie
V lanskem letu je Mia trafopostaja v Laškem med prvimi,, kljub trdi borbi v tekmovanju in je za dosežene uspehe prejela zasluženo priznanje — prehodno zastavico, ki še sedaj krasi lepo urejeno sindikalno sobo.
Vsakdo, ki potuje iz Laškega proti Celju ali narobe, opazi ob cesti eles-triona postrojenja z novogradnjami, upravnim poslopjem in delavnicami ter na drug1! strani lično garažo. X kratkem pa bodo trafopostajo razširili. Na novih betonskih ogrodjih bodo ^ izvedli obširnejša montažna dela, vključili bodo v lanskem letu postavljeni daljnovod Velenje—Laško in s tem izpopolnili energetsko mrežo.
O delavnosti kolektiva priča že zunanjost zgradbe, čistoča in dejstvo, da kljub kompliciranosti, naslonjeni na lastne sile in sposobnosti, opravljajo v svojih delavnicah vsa dela.
Vodstvo skrbi za nastanitev zapo slanih delavcev. V lanskem letu so dobili finančne kredite za stanovanjsko hišo. Brez posebnih materialnih sred-
stev je delovni kolektiv v oktobru sklenil, da bo stanovanja gradil sam-V začetku oktobra je bila zasajena prva lopata za temelje — v decembru pa je bila 6 stanovanjska, dvonadstropna, viisokopritlična hiša pod streho- Ves material so si oskrbeli sami, vsa dela pa opravili v lastni režiji. Kompletne vodovodne, električne instalacije in moderni kuhinjski štedilniki so plod prostovoljnega dela njihovih rok.
Letos bodo stanovanja dograjena in vselili se bodo delavci, ki so največ prispevali in kj so podjetju vsak trenutek potrebni. Z novo zgradbo, ki bo postavljena letos, bodo rešili pereče stanovanjsko vprašanje.
Poleg Pivovarne v Laškem ima la kolektiv najboljše delovne pogoje v celjskem okraju. To naj pripomore, da bo tudi sindikalno delo doseglo boljše uspehe, da bo transformatorska postaja v Laškem v vrsti najboljših podjetij.
kovinarjev, na katerem je govoril minister težke industrije tov. Leskošek, ki je naglasil potrebo po čim večji proizvodnji jekla in valj enih izdelkov. Delo na izgradnji Siemens-Martinove peči se je začelo v drugi polovici lanskega leta. Sodelovali so domači inženirji in delavci Železarne Zenice in delavci tovarne »Rade Končar« iz Zagreba.
Gradnja prvega kombinata za proizvodnjo svile
Doslej pri nas nismo proizvajali svile in smo 'bili več ali manj odvisni od inozemstva, Letos maja pa so začeli z gradnjo kombinata, ki bo v Titovem Velesu v LR Makedoniji. To bo prva večja tovarna-kombinat, za katero so stroji že naročeni.
Nova tovarna nikotina v Skoplju
V središču proizvodnje tobaka v Makedoniji so dani vsi pogoji, da se načrtno razvije tobačna industrija. Že. takoj po vojni so bili postavljeni novi magazini za shrambo tobaka in zavodi za iz ven-sezonsko fermentacijo tobaka. V Prilepu sta tudi Tobačni institut in Srednja tobačna šola. V Skoplju pa je začela pred kratkim obratovati tovarna nikotina, ki je edina te vrste na Balkanu, Njeni proizvodi bodo dragocen doprinos za naše poljedelstvo, posebno še za medicino. Proizvode bomo tudi izvažali, saj je tovarna ena redkih v Evropi, Kakor že toliko pomembnih ustvaritev, je tudi to delo naših strokovnjakov.
rarja iz Jesenic in ob sodelovanju delavcev iz železarne Zenica, tovarne strojev v Železniku delo zelo dobro napreduje. Čeprav je to prvi plavž, ki ga gradimo sami, bo delo izvršeno prej kakor pa v roku, ki je za to potreben v inozemstvu.
asKianttsams
na razpolago svoje najboljše stroko^ ne voditelje. GO ZSS in CK LMS bosta obogatila program tečaja z znanstvenimi predavanji iz del Mars®" Engelsa in iz naše Narodnoosvobodilne borbe, ter borbe za izgradnjo prve Titove petletke.
GO Zveze sindikatov Slovenije b° podprl ta tečaj tudi finančno iz svojih proračunskih sredstev za dvig fiz-kulturnega kadra. S tem pomagajo sindikati graditi kader fizkulturnikov, ki bo vzgajal našo delovno mladino in jo s pomočjo fizkulture krepil i® usposabljal, da bo lažje prenašal® vse napore, ki nas še čakajo, da s' zgradimo socializem in očuvamo pri' dobitve naše ljudske revolucije.
3maeeionBaeeaBa»eaoBiieeas«BaBmaiE*BaBBB3iiaaBaiBas«BagBBBB»***
Obiskovalcem razstave lokalne industrije in obrti LRS
Razstava lokalne industrije in obrti LRS, ki se nahaja v prostorih štirinadstropno Tehnične srednje šole, je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 7. do 19. ure.
Vstopnina:	20 din. Za kolektivne
obiske dvajsetih udeležencev iz iste ustanove, podjetja oziroma šolo je vstopnina po 10 din. Za pionirje, ki se z vodjem skupine javijo ob 8. url zjutraj, je vstopnina 5 din, za vojake je vstopnina 10 din.
Obiskujte razstavo v dopoldanskih nrah!
Znižana vožnja:	Vsi udeleženci
razstave imajo v II. in III. razr. vseh brzlh in potniških vlakov 50% popusta. Na razstavi žigosane vozne karte veljajo za brezplačni povratek.
Podrobnejše informacije dobite pri poslovalnicah Putnika ter sindikalnih tajništvih.
Prehrana: Pri izhodu iz razstave je gostinski prostor. Skupine, ki se prijavijo pravočasno pri Potniku, uživajo popust tudi pri prebrani.
RAZNE PRIREDITVE
Revija oblačil jo vsak večer ob 20. url v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici. Vstopnina od 10—40 din.
Vokalni koncert obrtniških zborov bo v nedeljo 3. julija ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Vstopnina od 7. do 40 din.
Vstopnico se dobe v predprodaji v informacijskih pisarnah razstave.
Obiskovalci razstavo sl lahko ob tej Vjj. liki ogledajo razstavo del B. Jari, v Moderni galeriji v Cankar J®’ ulici, ki bo odprta od nedelje 3. julija da« j kakor tudi Narodno galerijo v Tomanih ulici 1, Narodni, etnografski in prirodoslovni muzej na Prešernovi (bivši Bleiweiso* cesti ter Mestni muzej stanovanjske kultu v Gosposki ulici 15.
Zanimanje za razstavo lokalne strije in obrti v Ljubljani je *zre veliko. Število obiskovalcev se vsak “ dviga, v sredo jih je bilo 10.000, ti1 pravi 3000 več kot prvo nedeljo. 21 ^ številni so obiskovalci iz drugih repu n STO-ja,
Z ozirom na veliko zanimanje za/„{1, stavo, je glavni razstavni odbor sk q da se razstava podaljša do vključno ^ iulija. Ugodnost polovične vožnje. P® lahko izkoristi do vključno 12. )Uhj ■ Delovnim kolektivom izven "P1 priporočamo, da se poslužujejo *.j«falfli n osti popustov pri prevozu po sin liniji,	,
-  ’	1.- oqi
Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik i Seliškar. — Uredništvo (telefon a- vga» šlčeva 22/11. ~ Uprava (telefon 49*70) Masarvkova 14/11. v Ljubljani . tiska*11* petek. — Mesečna naročnina din 12.— - šte čok. položnice fi-90603-9
»Ljudske pravice« v Ljubljani.