(kodni vestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto XVI	Ptuj, 1. februar 1979	Številka: 3
KRAJEVNE SKUPNOSTI 17. Statut Krajevne skupnosti Kidričevo;	VSEBINA:	
Na podlagi 142. člena Ustave Socialistične republike Slovenije in 93. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) so delovni ljudje in občani na svojih zborih v mesecu novembru 1978 in Skupščina krajevne skupnosti Kidričevo na 12. redni seji, dne 26. decembra 1978, sprejeli naslednji
STATUT
KRAJEVNE SKUPNOSTI KIDRIČEVO
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Krajevna skupnost Kidričevo je temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi v kateri delovni ljudje in občani sami in skupaj z delovnimi ljudmi in občani v drugih krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih neposrednih skupnih interesov, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in pri odločanju o vseh tistih vprašanjih neposrednega skupnega pomena, ki jih ne'morejo reševati .in odločati v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in ki so določeni z ustavo, zakonom ter statutom in z drugimi splošnimi akti.
2.	člen
V krajevni skupnosti Kidričevo se povezujejo delovni ' ljudje in občani, ki delajo ali živijo na območju naslednjih naselij: Kidričevo, Kidričevo II., Apače pošte Lovrenc na Dr. polju, Kungota, Njiverce, Strnišče.
Točna meja območja krajevne skupnosti Kidričevo je' vrisana na mapni kopiji 1:25.000 in je sestavni del tega statuta.
Območja naselij krajevne skupnosti Kidričevo so v katastrskih občinah Gerečja vas (del), Hajdina (del), Lovrenc na Dr. polju (del), in Zupečja vas (del).
Površina krajevne skupnosti je 2437 ha.
Evidenca območij krajevne skupnosti Kidričevo je razvidna v registru območij teritorialnih enot, ki jo vodi geodetska uprava Skupščine občine Ptuj.
3.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba, sedež krajevne skupnosti je v Kidričevem 12. Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom treh centimetrov in enojnim robom, ob katerem je besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO občina PTUJ.
4.	člen
Krajevno skupnost kot pravno osebo predstavlja in zastopa predsednik Sveta skupščine krajevne skupnosti, v primeru njegove zadržanosti ga nadomešča član sveta skupščine krajevne skupnosti, ki ga določi svet.
5.	člen
Krajevna skupnost Kidričevo se je preimenovala ob smrti našega velikega revolucionarja, borca in heroja Borisa Kidriča v Kidričevo. Za svoj krajevni praznik so delovni ljudje in občani ter družbenopolitične organizacije sklenile, da se praznuje 10. april kot spomin na našega velikega revolucionarja Borisa Kidriča. Praznik krajevne skupnosti Kidričevo se praznuje vsako leto 10. aprila.
6.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo ter uresničujejo svoje skupne potrebe in interese na področjih:
—	medsebojnih odnosov v naseljih, ki so vključena v krajevno skupnost,
—	gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, drugega prostora in varstva človekovega okolja,
—	otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva,
—	vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture in rekreacije,
—	ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske samouprave,
—	upravljanja družbenega premoženja ter komunalnih in drugih podobnih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje potreb ljudi, družin in gospodinjstev,
—	varstva interesov potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin,
—	raziskovalne dejavnosti
—	ter na drugih področjih skupnega življenja in dela.
7.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih možnosti za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v raznih oblikah povezujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi ter skupaj tudi lahko oblikujejo skupnost krajevnih skupnosti v kateri samoupravno ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo skupne interese.
8.	člen
Krajevna skupnost Kidričevo se lahko razdeli v več krajevnih skupnosti, združi z drugo krajevno skupnostjo, lahko pa se del krajevne skupnosti priključi drugi krajevni skupnosti.
Pobudo za razdelitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajejo:
—	krajevna konferenca SZDL
—	ena tretjina delovnih ljudi in občanov, ki živijo in delajo na območju krajevne skupnosti ali njenem delu, za katerega se predlaga razdelitev, združitev ali priključitev k drugi krajevni skupnosti.
O pobudi za priključitev k drugi krajevni skupnosti razpravljajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti Kidričevo, ko jo podpro tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, kateri se namerava priključiti krajevna skupnost ali njen del.
9.	člen
Delo krajevne skupnosti in njenih organov je javno. Vsak delovni človek in občan ima pravico vpogleda v gradivo or-
ganov krajevne skupnosti. Določba prejšnjega stavka ne velja za zadeve ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za druge zadeve, ki so v skladu z veljavnimi predpisi označene za zaupne.
Javnost dela se zagotavlja s sprotnim obveščanjem delovnih ljudi in občanov o vseh pomembnejših dogajanjih v krajevni skupnosti, predvsem pa o delu organov krajevne skupnosti ter delegacij in delegatov. Obveščanje delovnih ljudi in občanov se opravlja potom informativnih sredstev in glasil DO, na zborih občanov ter na drug primeren način. Sprejeta stališča in sklepi organov krajevne skupnosti pa se objavljajo v skladu z določbami tega statuta.
II.	TEMELJNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI TER NAČIN URESNIČEVANJA SKUPNIH INTERESOV IN ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH POTREB V KRAJEVNI SKUPNOSTI
10.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo svoje skupne potrebe in interese na zborih, v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva in v drugih družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah ih društvih, v skupnosti potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev in v drugih interesnih zborih, v hišnih svetih, z referendumom, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v skupščini delegatov, v delegatskih povezavah z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z drugimi krajevnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z občinsko skupščino ter s skupščinami širših družbenopolitičnih skupnosti ter preko organov krajevne skupnosti.
11.	člen
Delovni ljudje in občani si v krajevni skupnosti prizadevajo za humanizacijo medsebojnih odnosov, za uveljavljanje, spoštovanje in utrjevanje načel socialistične morale, za vzajemno razumevanje, spoštovanje in solidarnostno pomoč ter za pošteno in delovno sožitje.
Za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in pri razvijanju dobrih odnosov med delovnimi ljudmi in občani v krajevni skupnosti skrbi poravnalni svet kot samoupravno sodišče. Kadar se udeleženca v sporu o tem sporazumeta pa lahko poravnalni svet v sporu tudi odloči.
12.	člen
Delovni ljudje in občani samostojno na podlagi znanstvenih spoznanj in na njih temelječih razvojnih možnosti, sprejemajo plane in programe razvoja krajevne skupnosti. Te plane in programe usklajujejo s plani in programi dela ozi-rpma razvoja temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter z drugimi krajevnimi skupnostmi, z družbenimi plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
13.	člen
Na področju gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, drugega prostora ter varstva človekovega okolja delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zlasti:
—	skrbijo za racionalno izkoriščanje stavbnih zemljišč in sodelujejo pri urbanističnem programiranju z organi občine in republike,
—	javno razgrinjajo in razpravljajo o urbanističnih in zazidalnih načrtih,
—	skrbijo za tako gradnjo stanovanjskih naselij, da bo v njih zagotovljeno zadovoljevanje skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov,
—	skrbijo za urejenost gradbišč ter sodelujejo pri oddaji gradbenih del in pri nadzorovanju gradenj,
—	spremljajo izvajanje in način zazidave nezazidanih površin v krajevni skupnosti,
—	skrbijo za varstvo naravnega okolja.
Te pravice in dolžnosti uresničujejo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov preko skupščine delegatov in preko sveta skupščine krajevne skupnosti in njegovih komisij ter preko delegacij in delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih.
/	•	14. člen
Na področju varstva družine, otroškega varstva, socialnega skrbstva in zdravstvenega varstva delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zlasti:
—	skrbijo skupno z organi socialnega skrbstva v občini za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb,
—	skrbijo skupaj z organi socialnega skrbstva v občini za družbeno varstvo socialno ogroženih delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti, .
—	predlagajo pristojnim organom ukrepe s področja živilske, komunalne in šolske higiene ter skrbijo za higieno na javnih mestih,
—	skrbijo za preventivno zdravstveno varstvo delovnih ljudi v krajevni skupnosti,
—	skrbijo s pomočjo organizacije Rdečega križa Slovenije za stare in onemogle ljudi s tem, da organizirajo patronažno službo, stalne in občasne obiske na domu ter predlaga socialnemu skrbstvu za občasno ali stalno denarno ali drugačno materialno podporo,
—	pomagajo organizacijam Zveze borcev NOV pri reševanju socialnih problemov borcev,
—	skrbijo za pomoč družinam z ustanavljanjem ustreznih uslužnostnih dejavnosti in z družbenimi službami,
—	predlagajo v sodelovanju z organi socialnega skrbstva ter otroškega varstva v občini skrbnike in rejnike za socialno ogrožene otroke in za odrasle osebe in skrbijo za vključevanje oseb, ki se vračajo v družbeno okolje po prestajanju kazni,
—	v sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi organizacijami in z zdravstvenimi organizacijami spremljajo zdravstveno stanje mladine in predlagajo ukrepe za izboljšanje tega stanja.
—	v sodelovanju z organi socialnega skrbstva v občini rešujejo probleme mladoletnih in drugih prestopnikov in zdravljenja alkoholikov in jim pomagajo pri vključevanju v družbeno življenje in delo,
—	preučujejo potrebe o varstvu dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok in skrbijo za to, da so otroci v organiziranem varstvu in vzgoji, pri čemer imajo prednost socialno in vzgojno ogroženi otroci,
—	pomagajo mladini s posredovanjem pri dodeljevanju raznih štipendij in socialnih pomoči za šolanje, pri pomoči s šolsko prehrano ter pri zaposlovanju mladih.
Te pravice in dolžnosti uresničujejo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov, preko organov krajevne skupnosti ter preko delegacij in delegatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti s tega področja ter kot delegati v samoupravnih organih organizacij, ki opravljajo dejavnosti otroškega varstva, zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva.
15.	člen
Na področju vzgoje in izobraževanja delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zlasti:
—	sodelujejp s šolami in z drugimi vzgojno izobraževalnimi in vzgojno' varstvenimi organizacijami na območju krajevne skupnosti pri programiranju in pri uresničevanju posameznih nalog s tega področja,
—	se povezujejo z delavsko univerzo in z drugimi samoupravnimi in družbenimi organizacijami pri organiziranju tečajev, seminarjev, predavanj in drugih oblik izobraževanja ter pri poklicnem svetovanju in poklicnem usmerjanju,
—	skrbijo za vzdrževanje otroških igrišč in drugih prostorov, kjèr se zbirajo otroci in mladina ter organizirajo letovanja oziroma varstvo mladih med počitnicami,
—	zagotavljajo lastna in združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela pri gradnji vzgojno varstvenih organizacij in objektov, ki so namenjeni varstvu, vzgoji in izobraževanju ter razvedrilu otrok.
Delovni ljudje in občani uresničujejo te pravice in dolžnosti na zborih delovnih ljudi in občanov, preko delegatov v skupščini samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje, preko organov krajevne skupnosti in preko delegatov v samoupravnih organih vzgojnovarstvenih in vzgojno izobraževahnih organizacij.
16.	člen
Na področju prosvete in kulture, telesne kulture in rekreacije delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zlasti:
—	si prizadevajo, da se mladina in drugi delovni ljudje in občani čimbolj množično vključujejo v razne oblike telesne kulture in druge rekreativne dejavnosti in ustvarjajo možnost za tako vključevanje,
—	sodelujejo pri načrtovanju, upravljanju ter preko samoupravnih interesnih skupnosti zagotavljajo finansiranje in vzdrževanje prosvetno-kulturnih in telesnokultumih objektov in naprav za potrebe delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	ustanavljajo oziroma dajejo pobude za ustanovitev posameznih društev, klubov, sekcij in drugih organizacij s tega področja,
—	sodelujejo pri organizaciji prosvetno-kulturnih in te-lesnokulturnih prireditev.
Te pravice in dolžnosti uresničujejo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi, preko organov krajevne skupnosti, preko delegacij in delegatov v skupščinah kulturnih in telesnokultumih skupnosti in preko družbenih organizacij in društev.
17.	člen
Na področju stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske
samouprave delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zlasti:
—	skrbijo za dobro gospodarjenje s stanovanji in s stanovanjskimi hišami,
—	sodelujejo pri odločanju o investicijskem in tekočem vzdrževanju ter drugim gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter sprejemajo programe vzdrževanja stanovanjskih hiš,
—	oblikujejo stališča in predloge v zvezi s solidarnostno pomočjo pri uresničevanju stanovanjskih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov,
—	ustanavljajo organe, ki skrbijo za uspešno delovanje in nudijo pomoč samoupravnim organom na stanovanjskem področju.
Te pravice in dolžnosti uresničujejo delovni ljudje in občani na zborih stanovalcev stanovanjskih hiš, v hišnih svetih in preko njih, na zborih stanovalcev v krajevni skupnosti in kot člani delegacij in delegati v skupščini stanovanjske skupnosti.
18.	člen
Na področju uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi ter na področju komunalnih dejavnosti ter druga gospodarstva delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zlasti:
—	upravljajo družbena sredstva, ki jih uporabljajo,
—	vlagajo lastna sredstva in sredstva združena s sredstvi temeljnih organizacij združenega dela v izgradnjo komunalnih in drugih objektov in naprav,
—	sodelujejo pri gradnji, vzdrževanju in upravljanju komunalnih objektov, pri vzdrževanju čistoče in videza naselij, javnih nasadov, zelenic, igrišč in nezazidanih površin s svojimi sredstvi, ki se zbirajo v samoupravni interesni skupnosti,
—	predlagajo ukrepe in pripravljajo programe komunalne ureditve lokacij za objekte družbenega in komunalnega standarda ter dajejo ustrezne predloge,
—	spremljajo gospodarska gibanja raznih dejavnosti na svojem območju, predvsem razvoja obrti in drugih storitvenih ter družbenih dejavnosti ter spodbujejo in pomagajo pri razvoju teh dejavnosti ter vplivajo na oblikovanje davčne politike.
Te pravice in dolžnosti uresničujejo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov, preko organov krajevne skupnosti, preko delegacij in delegatov v skupščinah družbenopolitičnih in ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih in preko delegatov v organih ustreznih organizacij, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena na tem področju.
19.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v krajevni skupnosti, njenih organih ter organizacijah na njenem območju zlasti naslednje pravice in dolžnosti s področja ljudske obrambe:
—	skrbijo za svojo idejnopolitično in obrambno vzgojo ter pripravljenost,
—	določajo obrambni načrt krajevne skupnosti in ga usklajujejo z obrambnim načrtom občine,
—	oblikujejo, oborožujejo, opremljajo in strokovno usposabljajo enoto teritorialne obrambe in izvajajo druge priprave za vodenje oboroženega boja,
—	sodelujejo pri načrtovanju in pripravljanju ukrepov za pripravljenost,
—	organizirajo in pripravljajo štabe in enote civilne zaščite ter skrbijo za priprave in za izvajanje ukrepov samozaščite ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah,
—	organizirajo zbiranje podatkov, ki so pomembni za ljudsko obrambo in varnost ter jih takoj sporočajo centru za obveščanje in alarmiranje,
—	po svojih načrtih in možnostih pripravljajo materialno osnovo za preskrbo prebivalstva, enot oboroženih sil in drugih dejavnikov ljudske obrambe v vojni,
—	pripravljajo in skrbijo za nastanitev enot oboroženih sil, umaknjenih obratov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, umaknjenih šol in drugih vzgojnovarstvenih ustanov, zdravstvenih postaj in bolnišnic ter z ogroženih območij evakuiranih prebivalcev in beguncev,
—	organizirajo informativno-propagandno dejavnost in obveščanje prebivalstva,
—	izvajajo varstvene in zaščitne .ukrepe pri pripravah ljudske obrambe in pri izvrševanju nalog splošnega ljudskega odpora,
—	organizirajo in izvajajo druge naloge v pripravah krajevne skupnosti na splošni ljudski odpor.
Ob neposredni vojni nevarnosti delovni ljudje in občani krajevne skupnosti opravljajo ukrepe za pripravljenost, v vojni pa organizirajo in vodijo splošni ljudski odpor ter skrbijo, da se v oboroženi boj in druge oblike odpora vključijo vse zmogljivosti krajevne skupnosti.
20.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito kot svojo pravico in dolžnost v krajevni skupnosti zlasti s tem, da:
—	varujejo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične samoupravne družbene odnose ter druge družbene odnose, ki temeljijo na družbeni lastnini in samoupravljanju delovnih ljudi,
—	neposredno ali v sodelovanju z organi za notranje zadeve in drugimi pristojnimi državnimi organi varujejo neodvisnost in nedotakljivost države, oblast delovnega ljudstva ter samoupravne in gospodarske temelje socialističnih družbenih odnosov, socialistično samoupravno demokracijo, bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter preprečujejo dejavnosti, ki to ogrožajo,
—	varujejo družbeno lastnino, ki jo upravljajo in z njo gospodarijo ter druge družbene in naravne dobrine pred oblikami neupravičenega odtujevanja in prisvajanja oziroma zlorabljanja, uničenja in propadanja zaradi malomarnosti, nediscipline in nevestnega gospodarjenja, ter pred vsemi drugimi škodljivimi dejanji,
—	zagotavljajo osebno m premoženjsko varnost ter pomagajo, če je ogroženo življenje in varnost človeka ali družbeno ali zasebno premoženje oziroma obvestijo o tem pristojne organe,
—	se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in drugega, družbeno škodljivega delovanja, ocenjujejo varnostne razmere v okolju kjer žive in delajo ter v skladu s tem določajo varnostne ukrepe ali aktivnosti svoje organizacije in skupnosti ter za varnost širše skupnosti,
—	se v zasebnih in poslovnih stikih s tujimi državljani pri nas ter v času bivanja v tujini, ravnajo po načelih družbene samozaščite,
—	organizirajo narodno zaščito in sodelujejo v njeni enoti,
—	določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, način ter ukrepe za uresničevanje družbene samozaščite v samoupravnih aktih ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	izvajajo ukrepe in dejavnosti v sistemu družbene samozaščite kot najširšem temelju varnosti države, s katero se uresničuje in izgrajuje celotni varnostni in obrambni sistem naše družbe.
21.	člen
Pri varstvu interesov potrošnikov, dobrin in storitev delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zlasti:
—	varujejo lastne interese kot potrošniki in zagotavljajo svoj vpliv na preskrbo z življenjskimi potrebščinami in storitvami neposredno in preko sveta potrošnikov ter preko delegatov v občinskem in konferenci potrošnikov,
—	sodelujejo pri oblikovanju cen življenjskih potrebščin in storitev,
—	sodelujejo s samoupravnimi organi organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbe za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb,
—	sodelujejo s sanitarno in tržno inšpekcijo.
III.	DRUŽBENO PLANIRANJE RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
22.	člen
Podlaga za uspešno uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti ter za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti je družbeno planiranje, ki temelji na sklepanju samoupravnega sporazuma o temeljih planov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti in na dogovoru o temeljih plana občine Ptuj.
Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sklenejo:
—	temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo svoj sedež na območju krajevne skupnosti,
— samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na območju krajevne skupnosti,
—	skupščina delegatov krajevne skupnosti, po predhodni razpravi na zboru delovnih ljudi in občanov.
23.	člen
Plan krajevne skupnosti obsega naloge za uresničevanje skupnih interesov in solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb, o katerih je bilo s samoupravnim sporazumom o osnovah plana krajevne skupnosti doseženo soglasje udeležencev.
Plan krajevne skupnosti vsebuje predvsem cilje in naloge, medsebojne obveznosti udeležencev samoupravnega sporazuma o osnovah plana ter sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na področju urejanja naselja, stanovanjskem področju, področju komunalnih dejavnosti, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, kulturne in telesne kulture, varstva potrošnikov, varstva in izboljšanja življenjskega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih živ-
Ijenja in dela, zadeve skupnega pomena, ki jih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti opravljajo po samoupravnih interesnih skupnostih, v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih, kakor tudi naloge, ki zadevajo področje prostorskega razvoja in namestitve proizvajalnih sil.
24.	člen
Temeljni plan razvoja krajevne skupnosti je srednjeročni plan, ki se sprejema za obdobje petih let po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja vseh udeležencev oziroma njihovih nosilcev, in sicer po usklajevalnem postopku in smernicah dogovora o osnovah družbenega plana občine Ptuj.
25.	člen
Nosilec priprave srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti je svet skupščine krajevne skupnosti. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ptuj in samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti podpiše predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti ali tisti, ki ga določi skupščina delegatov krajevne skupnosti.
26.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti določi po smernicah skupščine delegatov delovni program za pripravo srednjeročnega plana, usklajuje delo vseh organov krajevne skupnosti v'postopku priprave plana, zagotavlja pravočasno sporazumevanje o temeljih plana z vsemi udeleženci in sodeluje v usklajevalnem postopku sočasnega planiranja na ravni krajevne skupnosti in občine Ptuj.
27.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti je dolžan predložiti predlog srednjeročnega plana tudi Skupščini občine Ptuj, samoupravnim interesnim skupnostim v občini Ptuj in vsem temeljnim organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam na območju krajevne skupnosti.
28.	člen
Ko je srednjeročni plan razvoja krajevne skupnosti sprejet, ga svet skupščine krajevne skupnosti v najkrajšem možnem času objavi v informativnem biltenu krajevne skupnosti.
29.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti je nosilec uresničevanja srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti in je zato dolžan nenehno spremljati in analizirati izvrševanje s planom določenih nalog in o tem najmanj enkrat letno poročati skupščini delegatov krajevne skupnosti in predlagati potrebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje srednjeročnega plana za naslednje leto.
30.	člen
Za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje letnih planov razvoja krajevne skupnosti v srednjeročnem obdobju razen za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana, se smiselno uporabljajo določbe tega statuta kot za srednjeročni plan.
IV.	SAMOUPRAVLJANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI
1.	Zbor delovnih ljudi in občanov
31.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov (v nadaljnjem besedilu: zbor) sestavljajo vsi delovni ljudje in občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti in delavci v temeljnih organizacijah- združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki delujejo na območju krajevne skupnosti. Ti delavci se udeležujejo zbora in na njem odločajo po svojih delegatih.
Zbor se lahko skliče za celotno območje krajevne skupnosti ali za njene posamezne dele naselja, soseske ali ulice.
32.	člen
Delovni ljudje in občani obravnavajo na zborih vprašanja, ki sò pomembna za njihovo življenje in delo v krajevni skupnosti ter v družbenopolitičnih skupnostih ter odločajo, sprejemajo stališča ter dajejo predloge oziroma mnenja za reševanje teh vprašanj.
Delovni-ljudje in občani na zborih zlasti:
—- volijo delegate v škupščino delegatov krajevne skup- • nosti in v svet potrošnikov in uporabnikov dobrin in uslug in jih odpokličejo,
—	obravnavajo predlog statuta krajevne skupnosti ter njegove spremembe in dopolnitve,
—	odločajo o predlogih o razdelitvi, izločitvi in pripojitvi krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti ter o spremembi območja krajevne skupnosti,
—	sprejemajo srednjeročne in dolgoročne programe razvoja krajevne skupnosti,
—	ocenjujejo delo zbora delegatov krajevne skupnosti in delegacij, krajevne skupnosti v skupščinah družbenopolitičnih
skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti ter razpravljajo o poročilih organov krajevne skupnosti,
4 — razpravljajo o letnih in drugih občasnih poročilih organov samoupravnih interesnih skupnosti, o programih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena,
—	razpravljajo o vseh drugih vprašanjih, ki jih določa zbor v skladu s samoupravnimi splošnimi akti krajevne skupnosti o vprašanjih, ki jih predlaga skupščina delegatov krajevne skupnosti, svet skupščine krajevne skupnosti, organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti.
33.	člen
Delovne ljudi in občane seznanjata na njihovih zborih z delom krajevne skupnosti predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti in predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti.
Ce delovni ljudje in občani zahtevajo, mora posamezne zadeve pojasniti tudi predstavnik organa družbenopolitične skupnosti, organa samoupravne interesne skupnosti in tistega organa temeljne organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena.
34.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov se sklicuje po potrebi.
Zbor mora obvezno obravnavati vprašanje iz 32. člena tega statuta.
Zbor delovnih ljudi in občanov skliče predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti.'
Pobudo za sklic zbora delovnih ljudi in občanov lahko da:
—	skupina najmanj 30 delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti,
—	skupina najmanj petih delegatov v skupščini delegatov krajevne skupnosti,
—	organ družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti,
—	skupščina družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti ter organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena na območju krajevne skupnosti,
—	svet skupščine krajevne skupnosti in
—	delegacija krajevne skupnosti za skupščino družbeno-' politične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti.
Predsednik skupščine delegatov je dolžan sklicati zbor delovnih ljudi in občanov v roku 8 dni potem, ko je sprejel ponudbo za sklic zbora od kateregakoli pobudnika, navedenega v prejšnjem odstavku. Ce ne skliče zbora delovnih ljudi in občanov v desetdnevnem roku, lahko skliče zbor pobudnik, naveden v prejšnjem odstavku tega člena.
35.	člen
Sklicatelj zbora delovnih ljudi in občanov mora objaviti sklep o sklicu zbora najmanj pet dni pred zborom na oglasni desni krajevne skupnosti. Tajništvo krajevne skupnosti pa mora poskrbeti, da je v roku petih dni pred zborom vročeno delovnim ljudem in občanom vabilo za zbor.
Sklep o sklicu zbora lahko sklicatelj objavi tudi v sredstvih javnega obveščanja.
Sklic zbora delovnih ljudi in občanov mora vsebovati predlog dnevnega reda zbora, čas in kraj zbora ter navedbo sklicatelja zbora.
Cas in kraj zbora delovnih ljudi in občanov se določita tako, da se ga udeleži največ delovnih ljudi in občanov.
Ce se na zborih delovnih ljudi in občanov obravnavajo zadeve o kaiterih občani ne morejo odločati brez ustreznega gradiva, se mora delovnim ljudem hkrati z vabilom na zbor dostaviti tudi ustrezno gradivo.
36.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov lahko odloča, če je na njem prisotnih najmanj ena desetina delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti.
Ce na zboru nd navzočih toliko delovnih ljudi in občanov kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko pol ure po roku, ki je določen za začetek zbora, opravi zbor s prisotnimi delovnimi ljudmi in občani in se šteje, da so odločitve zbora veljavne.
Zbor delovnih ljudi in občanov odloča praviloma o vseh vprašanjih javno, odločitve pa sprejema na podlagi usklajenih stališč udeležencev zbora ali pa z večino njihovih glasov.
37.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo udeleženci zbora ob začetku zbora.
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi zbor predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti ali kdo drug, ki ga določi predsednik skupščine delegatov.
2.	Referendum
38.	člen
Z referendumom kot obliko predhodnega izjavljanja ali potrjevanja določenih odločitev odločajo delovni ljudje in občani neposredno o vprašanjih, tei Imajo poseben pomen za krajevno skupnost ali za del te skupnosti. Referendum se za to razpiše za celotno območje krajevne skupnosti ali za del tega območja.
Referendum razpiše skupščina delegatov krajevne skupnosti.
39.	člen
Referendum mora biti razpisan, ko gre za:
—	uvedbo krajevnega samoprispevka,
—	spremembo območja krajevne skupnosti,
—	zadeve, za katere tako določa zakon ali za katere tako stelenejo delovni ljudje in občani na zboru v skladu s tem statutom.
40.	člen
Razpis referenduma lahko predlaga:
—	10®/o delovnih ljudi in občanov z območja za katerega naj se referendum razpiše,
—	krajevna konferenca SZDL,
—	svet skupščine krajevne skupnosti.
41.	člen
Za razpis .in izvedbo referenduma se uporabljajo določbe zakona o referendumu.
3.	Javna razprava in anketa
42.	člen
Delovni ljudje in občani vplivajo na urejanje skupnih zadev v krajevni skupnosti in v družbenopolitičnih skupnostih z organizirano javno razpravo.
V javni razpravi izražajo delovni ljudje in občani svoja mnenja in dajejo predloge za urejanje določenih skupnih vprašanj.
Javno razpravo praviloma organizira in vodi krajevna konferenca SZDL.
43.	člen
Javna razprava mora biti organizirana pred sprejetjem:
—	statuta krajevne skupnosti ter predpisov in splošnih aktov občine in kraja, za katere je tako določeno v statutih teh družbenopolitičnih skupnostih ter statuta samoupravne interesne skupnosti, katere ustanovitelj je krajevna skupnost,
—	prostorskega plana,
—	programa razvoja krajevne skupnosti in razvojnih aktov občine dn kraja,
—	urbanističnega programa razvoja, urbanističnega dn zazidalnega načrta krajevne skupnosti in
—	vseh drugih aktov, za katere tako določajo zakon ali statut občine.
44.	člen
Predlagatelj javne razprave je dolžan:
—	zagotoviti, da so delovni ljudje in občani pravočasno .in v zadostni meri seznanjeni z vsebino gradiva za javno razpravo,
—	navesti družbene in eventuelne razloge, tki so pomembni za sprejem predloga,
—	določiti rok za javno razpravo in zagotoviti za to potrebna sredstva,
—	zagotoviti zbiranje in obdelavo mnenj in predlogov iz javne razprave in jih ob sprejemanju odločitve predložiti organu, ki odloča o aktu in predlogu, ki je bil obravnavan v javni razpravi,
—	obvestiti delovne ljudi in občane o stališčih predlagatelja in odločiti o predlogu, ki je bil podan v javni razpravi.
. 45. člen
Delovni ljudje dn občani izražajo svoja mnenja o vprašanjih skupnega pomena lahko tudi z anketo ali z izjavljanjem prek pismenih izjav oziroma s pismenim pristopom k takim izjavam. O tem, da se izvede anketa, odločajo delovni ljudje in občani na zboru ali pa skupščini delegatov krajevne skupnosti.
Anketo izvede oziroma organizira svet skupščine krajevne skupnosti. Mnenje večine ugotovljeno z anketo obvezuje nosilca anketiranja.
4.	Svet skupščine krajevne skupnosti
46.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti je kolektivni izvršilni organ skupščine delegatov.
47.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti šteje II članov, ki jih izvoli skupščina delegatov na podlagi kandidatne liste, ki jo predloži krajevna konferenca SZDL.
Svet skupščine krajevne skupnosti sestavljajo člani iz vrst delovnih ljudi in občanov, iz vrst delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ter .iz vrst temeljnih in drugih or-
ganizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, društev in krajevnih odborov krajevne skupnosti.
Mandat članov v svetu skupščine krajevne skupnosti traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko znova izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
48.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti odloča o zadevah, za katere je pooblaščen s tem statutom ali sklepi skupščine delegatov. Za svoje delo odgovarja skupščini delegatov.
Svet skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	odloča o zadevah iz pristojnosti krajevne skupnosti, razen tistih, ki so v pristojnosti zbora delovnih ljudi in občanov ali skupščine delegatov oziroma drugih organov skupščine delegatov,
—	sklepa o poročilih svojih odborov in komisij in daje obvezna napotila za njihovo uspešno delovanje,
—	ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito dn imenuje njegovega predsednika, podpredsednika ter člane odbora,
—	daje smernice za oblikovanje obrambnega načrta krajevne skupnosti,
—	ustanovi štab teritorialne obrambe Ln predlaga imenovanje poveljnika teritorialne obrambe,
—	ustanavlja enote civilne zaščite in imenuje štab za civilno zaščito,
—	ustanovi enoto narodne zaščite in imenuje načelnika narodne zaščite,
—	imenuje in razrešuje člane stalnih in občasnih komisij sveta skupščine,
—	organizira in odgovarja za finančno materialno poslovanje krajevne skupnosti in sklepa o uporabi finančnih sredstev, iki jih za svoje delovanje potrebujejo komisije sveta,
—• organizira posvete o določenih vprašanjih, v ta namen sklicuje predstavnike zainteresiranih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in združenj delovnih ljudi in občanov,
—	sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, če gre za sredstva velike vrednosti predlaga, da odloči skupščina delegatov,
—	sodeluje s temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi, ki delujejo na območju krajevne skupnosti in so zainteresirane oziroma so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju interesov in potreb delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti,
—	daje predloge delegacijam krajevne skupnosti in delegatom, razen če jih je dal že zbor delegatov, in skrbi za delovne pogoje delegacij oziroma delegatov,
—	pripravlja vsa gradiva za sejo skupščine delegatov in za zbore delovnih ljudi in občanov,
—	posreduje občinski skupščini predloge in mnenja, izražena na zborih in skupščini delegatov,
—	predlaga skupščini delegatov ustanovitev servisov in drugih temeljnih ter ostalih organizacij združenega dela, ki jih ustanavlja krajevna skupnost ali sodeluje pri njihovem ustanavljanju,
■— opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina delegatov.
49.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvoli skupščina delegatov.
50.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti dela na sejah, ki so javne.
Svet Skupščine krajevne skupnosti je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov prisotnih članov.
51.	člen
Predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje sveta skupščine,
—	podpisuje finančno materialne listine krajevne skupnosti in je odredbodajalec za izdatke krajevne skupnosti,
—	neposredno odgovarja za izvrševanje sklepov zborov delovnih ljudi in občanov in skupščine delegatov ter sveta skupščine krajevne skupnosti in o izvršitvah sklepov seznanja, skupščino delegatov in svet skupščine krajevne skupnosti,
—	usklajuje delo odborov in komisij sveta krajevne skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem statutom ali sklepi sveta skupščine krajevne skupnosti ali skupščine delegatov-
Predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini delegatov.
52.	člen
Za neposredno izvajanje nalog >sveta skupščine krajevne skupnosti ter za uspešno delo na posameznih delovnih področjih ima svet skupščine krajevne skupnosti stalne in občasne komisije kot svoja delovna in posvetovalna telesa.
53.	člen
Stalne komisije sveta skupščine krajevne skupnosti so predvsem:
1.	Komisija za programiranje in planiranje razvoja krajevne skupnosti, (3 člane)
2.	Komisija za komunalno gospodarstvo, urbanizem in urejanje naselja, (7 članov)
3.	Komisija za varstvo naravnega okolja,
4.	Komisija za zdravstveno in socialno varstvo, (7 članov)
5.	Komisija za stanovanjsko gospodarstvo in razvoj samoupravljanja na tem področju, (6 članov)
6.	Komisija za finančno in materialno poslovanje (3 člane)
7.	Komisija za statut in druge splošne akte, (3 člane)
8.	Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
(3 člane)
9.	Komisija za informativno propagandno dejavnost (3 člane)
10.	Odbor za agrarno politiko in gospodarstvo (6 članov)
11.	Komisija za sprejem otrok v otroški vrtec
12.	Odbor za pogrebe
Stalne komisije sveta skupščine krajevne skupnosti imajo najmanj 3 člane, število članov določi svet ob vsakokratni izvolitvi na obseg in vsebino nalog komisije na posameznem področju.
Predsednika in člane izvoli svet skupščine krajevne skupnosti za 4-letno mandatno dobo. Predsednik komisije praviloma mora biti član sveta skupščine krajevne skupnosti.
Za izvršitev posameznih nalog lahko svet imenuje občasne komisije ali odbore. S sklepom o imenovanju se določijo naloge lin sestav komisij oziroma odborov.
Komisije opravljajo svoje delo s posameznega področja v skladu s potrebami krajevne skupnosti ter po programih in smernicah sveta skupščine krajevne skupnosti. Za usmeritev svojega dela izdelajo letne ali daljše delovne programe. Komisije delajo po svojem poslovniku, ki je v skladu z določili tega statuta.
Komisije iz svojega delovnega področja predlagajo svoje odločitve in predloge svetu skupščine krajevne skupnosti, skupščini krajevne skupnosti ter drugim organom in organizacijam skupnosti in občine.
Komisije so za svoje delo odgovorne svetu skupščine krajevne skupnosti in so mu dolžne poročati o svojem delu.
5.	Zbor stanovalcev krajevne skupnosti
54.	člen
Za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti stanovalcev krajevne (skupnosti pri delu samoupravnih stanovanjskih skupnosti in za ureseničevanje drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva v krajevni skupnosti in v širših družbenopolitičnih skupnostih se oblikuje v krajevni skupnosti zbor stanovalcev.
Zbor stanovalcev krajevne skupnosti je delegatsko sestavljen samoupravni organ, v katerega volijo svoje delegate stanovalci na svojih zborih v tistih stanovanjskih hišah v krajevni skupnosti, v katerih je organizirana stanovanjska samouprava v skladu z zakonom.
55.	člen
Volitve delegatov v zbor stanovalcev krajevne skupnosti so javne.
Zbor stanovalcev skliče na prvo sejo predsednik skupščine delegatov.
Zbor stanovalcev na prvi seji izvoli izmed sebe predsednika in njegovega namestnika.
56.	člen
Mandat delegatov v zboru stanovalcev krajevne skupnosti traja 4 leta.
Mandat delegata v zboru stanovalcev krajevne skupnosti preneha, če mu preneha status stanovalca stanovanjske hiše iz 54. člena tega statuta.
Zbor stanovalcev stanovanjske hiše oziroma konference stanovalcev soseske lahko odpokliče svojega delegata v zboru stanovalcev krajevne skupnosti, če ne opravlja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti.
57.	člen
Pravice in dolžnosti zbora stanovalcev krajevne skupnosti so:	'	•
—	da iz svojega sestava delegira delegate stanovalcev v skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti,
—	da daje svojim delegatom v skupščinah samoupravnih stanovanjskih skupnostih smernice za odločanje v zadevah, ki jih obravnavajo stanovanjske skupnosti,
—	obravnava poročila svojih delegatov v samoupravnih stanovanjskih skupnostih in poročila o delu samoupravnih stanovanjskih skupnostih ter daje k tem poročilom svoje pripombe, mnenja in predloge,
—	obravnava splošno problematiko stanovanjskega gospodarstva in seznanja s svojimi stališči stanovalce, skupščino delegatov in svet skupščine krajevne skupnosti, samoupravne stanovanjske skupnosti, občinsko skupščino ter druge organe in samoupravne organizacije ter skupnosti,
—	obravnava delo hišnih svetov in problematiko tekočega in investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš,
—	opravlja druge zadeve v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami, ki jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti in drugi splošni akti samoupravnih skupnosti.
58.	člen
Zbor stanovalcev se pri opravljanju zadev iz prejšnjega člena povezuje in sodeluje s skupščino delegatov, s svetom skupščine krajevne skupnosti in njegovimi organi ter z delegacijami v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
6.	Poravnalni svet
59.	člen
Krajevna skupnost ima poravnalni svet, ki kot samoupravno sodišče posreduje v sporazumnem reševanju sporov med delovnimi ljudmi in občani krajevne skupnosti in določa v sporu, če se o tem udeleženci v sporu sporazumejo.
60.	člen
Poravnalni svet sestavljajo predsednik, njegov namestnik in 10 članov.
V posameznem sporu poravnalni svet posreduje oziroma odloča v senatu 3 članov.
Predsednika poravnalnega sveta in člane izvolijo zbori delovnih ljudi in občanov na predlog krajevne konference SZDL izmed delovnih ljudi in občanov, ki so splošno razgledani in uživajo zaupanje.
Mandat predsednika poravnalnega sveta in članov traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
61.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov lahko predčasno razrešijo predsednika in člane poravnalnega sveta zaradi razlogov, ki jih določa zakon.
Poravnalni svet dela v skladu z zakonom, s tem statutom, ustanovitvenim aktom in svojim poslovnikom.
62.	člen
Krajevna skupnost zagotavlja z letnim finančnim načrtom materialna sredstva za uspešno delovanje poravnalnega sveta.
63.	člen
Poravnalni svet mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu zboru delovnih ljudi in občanov.
7.	Svet potrošnikov in porabnikov dobrin in storitev
64.	člen
Za varstvo interesov delovnih ljudi in občanov kot uporabnikov in potrošnikov dobrin in storitev izvolijo zbori delovnih ljudi in občanov svoje delegate v svet potrošnikov in uporabnikov dobrin in storitev (v nadaljnjem besedilu svet potrošnikov).
65.	člen
Predsednika sveta potrošnikov in njegovega namestnika izvolijo člani sveta izmed seboj na prvi seji sveta potrošnikov.
Svet ima 11 članov.
Naloge sveta potrošnikov so podrobneje opredeljene v njegovem poslovniku.
66.	člen
Svet potrošnikov se sestaja po potrebi, vendar pa najmanj enkrat v treh mesecih.
Svet določi na svoji prvi seji dan in uro, ko neposredno sprejema vloge in predloge delovnih ljudi it* občanov krajevne skupnosti in to objavi na oglasni deski krajevne skupnosti.
V.	TEMELJI DELEGATSKEGA — SKUPŠČINSKEGA SISTEMA
a)	Delegacije krajevne skupnosti v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti
67.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih ustavnih in samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi soudeležbe pri opravljanju funkcij skupščin in družbenopolitičnih skupnosti, oblikujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti svojo delegacijo.
Delovni ljudje in občani pošiljajo svoje predloge in pobude
skupščinam družbenopolitičnih skupnosti prek svoje delegacije oziroma delegatov ali preko organov krajevne skupnosti.
68.	člen
Delegacija krajevne skupnosti šteje 7 članov.
Sestav delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva in zagotoviti ustrezno zastopanost posameznih področij družbenega dela in življenja in posameznih območij krajevne skupnosti.
69.	člen
Prvo zasedanje delegacije skliče predsednik skupščine delegatov.
Delegacija krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov vodjo delegacije in njegovega namestnika. Vodja delegacije sklicuje in vodi zasedanje delegacij, podpisuje akte delegacije in skrbi za sodelovanje delegacije z organi krajevne skupnosti in delegacijami sosednjih krajevnih skupnosti.
O zasedanju delegacije se piše zapisnik.
Delegacija sprejme poslovnik o svojem delu.
Za opravljanje tajniških poslov delegacije skrbi tajnik krajevne skupnosti.
Vodja delegacije krajevne skupnosti mora sklicati delegacijo, ko sprejme vabilo za zasedanje občinske skupščine časovno tako, da delegacija lahko pravočasno prouči gradivo in se dogovori z organi krajevne skupnosti, po potrebi pa tudi z drugimi delegacijami oziroma delegati glede skupnega stališča.
Vodja delegacije je dolžan, da za vsako točko dnevnega reda zasedanja priloži poleg vabila tudi gradivo, da bi lah_ ko delegacija sprejela svoje stališče.
70.	člen
Delegacija krajevne skupnosti določi na svojem zasedanju iz svojega sestava glede na vprašanja, ki bodo obravnavana, delegata za sklicano zasedanje ustreznega zbora skupščine občine Ptuj.
71.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s splošnimi interesi delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti in temeljnimi stališči delegacije krajevne skupnosti ter v skladu s skupnimi in širšimi družbenimi interesi ter so samostojni pri opredeljevanju ter glasovanju.
O vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti si morajo delegati, potem, ko je delegacija zavzela svoje stališče prizadevati z drugimi delegacijami krajevnih skupnosti, da bi lahko oblikovali skupno stališče.
Delegacija krajevne skupnosti lahko da iniciativo za sklic skupne seje z delegacijami drugih krajevnih skupnosti na območju občine Ptuj zaradi usklajevanja skupnih stališč.
72.	člen
Ce na zasedanju delegacije krajevne skupnosti ni doseženo o konkretnem vprašanju enotno stališče, skuša vodja delegacije uskladiti različna mnenja in doseči sporazum med člani delegacije. Ce sporazum ni mogoče doseči, lahko obravnava delegacija sporno vprašanje skupaj s skupščino delegatov krajevne skupnosti, če ni doseženo soglasje, odloči delegacija o spornem vprašanju z večino glasov vseh članov delegacije.
73.	člen
Delegacija je dolžna obveščati o delu delegacije in o delu delegatov skupščino delegatov, svet skupščine krajevne skupnosti ter delovne ljudi in občane na njihovih zborih. Delegacija hkrati obvešča oba organa in zbore tudi o pobudah in predlogih, ki so jih dale delegacije, oziroma delegati drugih krajevnih skupnostih.
Na zborih delovnih ljudi in občanov poroča delegacija o vprašanjih, o katerih je sprejela in posredovala skupščinam družbenopolitičnih skupnosti svoja stališča.
Delegat je dolžan o svojem delu in o delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti poročati delegaciji krajevne skupnosti.
74.	člen
Delegacija krajevne skupnosti je dolžna pred obravnavo in odločanjem na zasedanjih skupščin družbenopolitičnih skupnosti predložiti v obravnavo zborom delovnih ljudi in občanov:
—	predlog statuta občine Ptuj, njegove spremembe in dopolnitve,
—	predlog programa družbenega razvoja kraja in občine,
—	predlog proračuna, rebalansa proračuna občine Ptuj ter zaključnega računa,
—	druga vprašanja, ki so posebnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
O vseh vprašanjih, navedenih v tem členu, mora najprej razpravljati skupščina delegatov.
75.	člen
Skupščina delegatov lahko s sklepom določi vprašanja, ki jih mora delegacija predložiti v obravnavo svetu skupščine krajevne skupnosti.
76.	člen
Delegacija krajevne skupnosti in vsak njen član imajo pravico dati ostavko.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti lahko odpokličejo delegacijo v celoti ali posameznega člana delegacije na način, določen z zakonom.
b)	Delegacije krajevne skupnosti v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti
77.	člen
Zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, zdrav, stva in kulture, telesne kulture, zdravstvenega in socialnega varstva, zaposlovanja, raziskovanja, raziskovalne dejavnosti, komunalnih dejavnosti ter na drugih področjih se delovni ljudje in občani združujejo in ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
78.	člen
Delovni ljudje in občani izvolijo v krajevni skupnosti zaradi zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb, upravljanja posebnega družbenega interesa, svobodne menjave dela ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin samoupravnih interesnih skupnosti svoje posebne delegacije za skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ali za več skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s sorodnih področij družbenega dela.
O oblikovanju posebnih delegacij odločajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti na svojih zborih na predlog skupščine delegatov.
79.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri odločanju v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti preko svojih delegatov, ki jih za vsako zasedanje skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti določi ustrezna delegacija v skladu z določbami zakona, tega statuta in statuta posamezne samoupravne interesne skupnosti.
Delovni ljudje in občani pošiljajo svoje predloge in ponudbe skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti in odločajo prek svoje delegacije oziroma delegatov ali preko samoupravnih organov krajevne skupnosti.
80.	člen
Delegacije krajevne skupnosti za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti štejejo 7 do 15 članov.
81.	člen
Sestav delagacije kdajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva in zagotoviti ustrezno zastopanost posameznih področij 'združenega dela in posameznih območij krajevne skupnosti.
Sestav delegacije mora biti tak, da bodo člani delegacije sposobni in tudi odgovorni za razpravljanje in odločanje o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti:
82.	člen
Za postopek kandidiranja, volitev in odpoklica članov delegacij krajevne skupnosti za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona ter tega statuta glede delagacije krajevne skupnosti za skupščine družbenopolitičnih 'skupnosti.
83.	člen
Pri opravljanju svoje funkcije imajo člani delegacij kra jevne skupnosti iste pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki veljajo po določbah zakona jn statuta za delgeacijo krajevne skupnosti za skupščino družbenopolitičnih skupnosti.
84.	člen
Vsaka delegacija krajevne skupnosti je dolžna pred obravnavo in odločanjem na zasedanjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti predložiti v obravnavo in odločanje zboru delovnih ljudi in občanov ali skupščini delegatov:
—	predlog statuta posamezne samoupravne interesne skupnosti, njegove dopolnitve in spremembe.
—	predlog programa dela in razvoja posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	predlog finančnega načrta in zaključnega računa po. samezne samoupravne interesne skupnosti,
—	predlog normativnih aktov, s katerimi se nalagajo delovnim ljudem in občanom materialne obveznosti,
—	druga vprašanja, ki so posebnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti in na območju samoupravne interesne skupnosti.
Pred razpravo o navedenih vprašanjih na zboru delovnih
ljudi in občanov mora o njih predhodno razpravljati skupščina delegatov krajevne skuponsti.
85.	člen
Krajevna skupnost ima 10 delegacij SIS, ki štejejo od 5—7 članov in sicer naslednje:-
— SIS vzgoja in izobraževanje — SIS za kulturo — SIS za otroško varstvo — SIS za socialno skrbstvo — SIS za stanovanjsko gospodarstvo — SIS za zaposlovanje
— SIS za invalidsko-pokojninsko zavarovanje — SIS za telesno kulturo — SIS za zdravstvo — SIS za raziskovalno dejavnost
c)	Druga delegatska razmerja
86.	člen
S temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, ki delujejo na območju krajevne skupnosti ali izven nje, pa so delavci, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti, člani delovne skupnosti teh organizacij, sodelujejo krajevna skupnost prek skupščine delegatov in njenih organov oziroma prek delegatov teh organizacij v skupščini delegatov.
87.	člen
Za posamezna vorašanja, ki zadevajo delovne ljudi in občane, ki delajo ali prebivajo na območju krajevne skupnosti, se organizirajo razgovori ali posvetovanja med delovnimi ljudmi in občani ter člani njihovih delegacij oziroma delegati. V teh primerih mora svet skupščine krajevne skupnosti zbrati vprašanja delovnih ljudi in občanov, organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter jih posredovati delegacijam oziroma delegatom, da se lahko nanje pripravijo.
88.	člen
Delovni ljudje in občani lahko v krajevni skupnosti na delegatski osnovi ustanavljajo tudi druge organe za obravnavanje specifičnih vprašanj njihovih skupnih interesov kot so npr. zbori uporabnikov komunalnih storitev itd.
VI. SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI
89.	člen
Skupščina delegatov krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah, ki so ji dane s tem statutom in s sklepi zbora delovnih ljudi in občanov.
Skupščina delegatov odloča in usklajuje dejavnosti vseh organov v krajevni skupnosti.
Skupščina krajevne skupnosti šteje 86 delegatov, od tega se voli 42 delegatov na zborih občanov po ključu: Kidričevo 10, Kidričevo II. 5, Apače 8, Kungota 8, Njiverce 7, Strni-šče 4 delegate.
Za ostalih 44 delegatov pa se izvolijo delegacije, ki bi delegirale svoje delegate na zasedanje skupščine, tako bi imele DPO, društva in delovne organizacije naslednje število delegatskih mest:
KK SZDL Kidričevo	12	delegatov
ZKS Kidričevo	2	delegata
ZB Kidričevo	2	delegata
ZSMS Kidričevo	8	delegatov
Vsa društva v KS Kidričevo	2	delegata
TGA Kidričevo — vsaka	7	delegatov
TOZD po 1
Vse ostale delovne organizacije 11 delegatov, in sicer: na območju KS Kidričevo
1.	Pleskar Ptuj, obrat Kidričevo
2.	Zdravstveni dom Kidričevo
3.	Les Ptuj, poslovalnica Kidričevo
4.	Mercator Ptuj, obrat zaščita
5.	Mercator Ptuj, poslovalnica Market Kidričevo
6.	Izbira Ptuj, poslovalnica Kidričevo II.
7.	Izbira Ptuj, poslovalnica Apače
8.	Perutnina Ptuj, farma nesnic Kidričevo
9.	KK Ptuj, obrat Kungota
10.	KK Ptuj obrat Kidričevo
11.	Osnovna šola Kidričevo
90.	člen
Skupščina delegatov opravlja zlasti naslednje naloge:
—	voli, razrešuje in odpokliče predsednika, njegovega namestnika in člane sveta skupščine krajevne skupnosti,
—	sklepa o razpisu referenduma, sprejema statut krajevne skupnosti ter njegove spremembe ter dopolnitve ter sprejema druge samoupravne splošne akte krajevne skupnosti,
—	razpravlja o predpisih in splošnih aktih, ki jih sprejemajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti,
—	podeljuje priznanja krajevne skupnosti najzaslužnejšim družbenim delavcem z območja krajevne skupnosti,
—	sklepa o ustanovitvi oziroma o prenehanju dela servisov ter drugih organizacij združenega dela ali delovnih skupnosti, ki jih ustanavlja ali soustanavlja krajevna skupnost,
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
—	obravnava in sprejema predloge za uvedbo 'krajevnega samoprispevka,
—	obravnava in sprejema predloge v zvezi z vprašanji in problematiko dela posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena,
—	razpravlja o delu' delegacij in delegatov krajevne skupnosti v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti,
—	upravlja družbena sredstva, ki so v upravi krajevne skupnosti,
—	obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	razpravlja o delu sveta skupščine krajevne skupnosti in drugih organov krajevne skupnosti,
—	določa predlog prostorskega in urbanističnega programa razvoja krajevne skupnosti ter drugih srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja urbanističnega ip zazidalnega načrta in obravnava predloge takih programov družbenopolitičnih skupnosti,
—	obravnava predlog družbenih planov ter predpisov o proračunih družbenopolitičnih skupnosti ter predlog statuta občine in krajevne skupnosti,
—	razpravlja o predlogih, mnenjih in stališčih krajevne konference SZDL, organizacije Zveze komunistov ter drugih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti o vprašanjih razvoja samoupravnih odnosov ter razvoja dela in življenja v krajevni skupnosti,
—	sodeluje z občinsko skupščino,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščena s tem statutom | in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ter s sklepi zborov delovnih ljudi in občanov.
91.	člen
Ce se v izrednih razmerah skupščina delegatov ne more sestati, odloča o Zadevah iz njegove pristojnosti svet skupščine krajevne skupnosti. Ta predloži sprejete odločitve v potrditev skupščini delegatov, takoj ko se ta lahko sestane.
92.	člen
Skupščina delegatov-šteje 86 delegatov, ki jih izvolijo:
42 delegatov delovni ljudje in občani na zborih,
11 delegatov delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela z območja krajevne skupnosti,
7 delegatov delovni ljudje iz TGA Kidričevo,
26 delegatov delovni ljudje in občani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in v društvih z območja krajevne skupnosti.
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela z območja krajevne skupnosti izvolijo svoje delegate v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
Skupščino delegatov lahko na podlagi predloga krajevne konference SZDL ali zborov delovnih ljudi in občanov sestavljajo tudi delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela izven območja krajevne skupnosti, ki pa opravljajo svojo dejavnost na njenem območju kot tudi delegati ustreznih enot samoupravnih interesnih skupnosti. V tem primeru se ustrezno poveča število delegatov v skupščini.
. '	93. člen
Organi skupščine krajevne skupnosti so:
1.	Zbor stanovalcev
2.	Svet skupščine krajevne skupnosti
3.	Samoupravna kontrola
4.	Volilna komisija
5.	Svet potrošnikov
6.	Poravnalni svet
94.	člen
Delegate družbenopolitičnih organizacij ter društev v skupščini delegatov izvolijo te organizacije na podlagi 92. člena statuta.
95.	člen
Delegate delovnih ljudi in občanov, ki jih le-ti volijo na zborih, volijo zbori iz 2. odstavka 31. člena, in sicer vsi zbori 42 delegatov.
96.	člen
Mandat delegatov v skupščini delegatov traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata v skupščino delegatov. V skupščino delegatov ne more biti izvoljen član strokovne službe krajevne skupnosti-
97.	člen
Za delegate, ki jih izvolijo zbori delovnih ljudi in obča-
nov, vodi kandidacijski postopek krajevne konference SZDL, za delegate v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela osnovne organizacije v teh organizacijah, za ostale delegate v skupščini delegatov pa organi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev.
Volitve delegatov so javne. Delegat je izvoljen, če je zanj glasovalo dve tretjine na zboru prisotnih delovnih ljudi in občanov.
98.	člen
Predlog za odpoklic delegata v skupščini delegatov se lahko uvede pred potekom dobe, za katero je bil delegat izvoljen, če:
—	ne opravlja ali če malomarno opravlja svoje dolžnosti,
—	se odseli iz območja krajevne skupnosti,
—	mu preneha lastnost delavca v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela, ki ga je delegirala, ali če mu Preneha članstvo v družbenopolitični ali drugi družbeni organizaciji oziroma društvu, ki ga je delegiralo.
Postopek za odpoklic posameznega delegata začne skupščina delegatov, o odpoklicu pa odloča organ, ki je delegata izvolil.
99.	člen
Skupščina delegatov dela na sejah, ki so javne. Skupščino delegatov sklicuje in vodi predsednik. Skupščina je sklepčna, še je na seji navzočih večina delegatov. Skupščina sprejema sklepe na podlagi usklajenih stališč svojih članov, če pa uskladitev stališč ni bila dosežena, pa z večino glasov vseh svojih članov.
100.	člen
Skupščina delegatov izvoli na prvi seji po konstituiranju predsednika in njegovega namestnika, in sicer za dobo štirih let. Do izvolitve organov zbora vodi sejo predsednik krajevne konference SZDL ali delegat, ki ga on določi.
VII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
101.	člen
V krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani neposredno organizirajo, pripravljajo, in usposabljajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter ob drugih izrednih razmerah ter za izvrševanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, tem statutom, obrambnim načrtom in smernicami krajevne skupnosti Kidričevo.
a)	Teritorialna obramba
102.	člen
Teritorialno obrambo sestavljajo štab, enote in zavodi teritorialne obrambe. S posebnim aktom jih ustanavlja v skladu z obrambnim načrtom občine Ptuj ali v skladu z obrambnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti Svet skupščine krajevne skupnosti. Ob ustanovitvi jim določi sestavo in naloge, način funkcioniranja, razmerje do višjih štabov ter do ostalih organov in organizacij v krajevni skupnosti in občini.
103.	člen
Ce se v krajevni skupnosti ne ustanovijo enote in zavodi teritorialne obrambe, izvajajo nekatere njene naloge enote narodne zaščite. Svet skupščine krajevne skupnosti v tem primeru določi enotam v skladu z varnostnim načrtom ali s posebnim načrtom obseg njihovih nalog.
104.	člen
Komandanta teritorialne obrambe imenuje na predlog Sveta skupščine krajevne skupnosti in ob soglasju Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito komandant teritorialne obrambe Skupščine občine Ptuj.
b)	Civilna zaščita
105.	člen
Enote civilne zaščite so posebno organiziran ter tehnično Ui strokovno usposobljen del civilne zaščite, namenjen zaščiti lli reševanju ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. Enote civilne zaščite so lahko splošne, specializirane in združene. Ustanovi jih Svet skupščine krajevne skupnosti, če tako določa načrt civilne Zaščite družbenopolitičnih skupnosti in načrt civilne zaščite krajevne skupnosti, pri čemer je odvisna vrsta in velikost enote ter njih število od ocene ogroženosti krajevne skupnosti Pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
Ekipe delujejo po navodilih ustreznih štabov za civilno zaščito, ki njihove dejavnosti usmerjajo.
Enote civilne zaščite vodi poveljnik enote ali enot.
Natančnejšo organi/' cijo, naloge, sestavo, delovanje in yodstvo enote ter nadzc r lad njim določi svet skupščine kra-Jevne skupnosti s posebnim aktom.
106.	člen
Štab za civilno zaščito je operativni strokovni organ Od-
bora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga s posebnim aktom ustanovi svet skupščine krajevne skupnosti.
Stabu načeljujeta poveljnik štaba in načelnik štaba, ki ju imenuje svet skupščine krajevne skupnosti. Štab ima .6 članov, ki jih prav tako imenuje svet skupščine krajevne skupnosti. Svet lahko imenuje namestnike in pomočnike članov štaba.
107.	člen
Štab deluje v plenumu ali v operativni sestavi.
Za svoje delo je štab odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu skupščine krajevne skupnosti.
V	strokovnem pogledu je štab odgovoren občinskemu štabu za civilno zaščito.
Štab deluje po posebnem poslovniku.
V	njem mora določiti, kdaj bo delal v plenumu in kdaj v operativni sestavi in konkretne zadolžitve članov za primer vojne, za primere naravnih in drugih nesreč in izrednih razmer. Z navedenim poslovnikom natančneje določi razmerja do organov krajevne skupnosti, katerim odgovarja za svoje delo.
Poslovnik štaba ali kakšen drug akt iz prejšnjega odstavka je sprejet, ko z njim soglašajo vsi organi v krajevni skupnosti, katerim štab odgovarja za svoje delo.
Štab za civilno zaščito opravlja naloge, ki so določene z zakonom ali mu jih določi Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in nadrejeni štab, zlasti pa skrbi za usposabljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito in za ukrepe civilne zaščite ter vodi in organizira akcije za reševanje, pomoč in'varstvo prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah v vojni.
Štab opravlja zlasti naslednje naloge:
—	ustanovi v skladu z načrtom civilne zaščite po stanovanjskih naseljih in vaseh enote civilne zaščite,
—	v skladu z načrtom civilne zaščite imenuje štabe po blokih, naseljih in vaseh, jim določi delokrog opravil in nadzoruje njihovo delo,
—	izdela, izpolnjuje in dopolnjuje načrt civilne zaščite v krajevni skupnosti in ga prilagaja ostalim organom in organizacijam v krajevni skupnosti,
—	usmerja in organizira izvajanje ukrepov civilne zaščite,
—	skrbi za usposabljanje in pripravljenost prebivalstva ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v vojni,
—	skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite,
—	nadzoruje delo nižjih štabov in jih inštruira,
—	organizira izdelavo načrtov nižjih štabov in nadzoruje njihovo izvajanje,
—	sodeluje z ostalimi štabi na svojem območju,
—	v skladu z zakonom sodeluje z organi varnosti,
—	opravlja ostale naloge iz obrambnega načrta krajevne skupnosti in širših družbenopolitičnih skupnosti.
c)	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
108.	člen
Za izvrševanje obrambnih priprav krajevne skupnosti in za izvajanje drugih nalog, določenih v zakonu, ustanovi svet skupščine krajevne skupnosti Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (v nadaljnjem besedilu: odbor).
109.	člen
Odbor ima predsednika, podpredsednika in 13 članov.
S sklepom o imenovanju članov Odbora se določi tudi tajnika odbora.
Člane odbora imenuje in razrešuje v skladu s smernicami in navodili, izdanimi na podlagi zakona, svet skupščine krajevne skupnosti.
V	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delegirajo svoje predstavnike kfajevne organizacije Zveze komunistov, S..DL, Zveza socialistične mladine, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne in Zveza rezervnih vojaških starešin. Po položaju so članu odbora načelnik narodne zaščite, komandant teritorialne obrambe krajevne skupnosti, v kateri je v skladu s tem zakonom imenovan, in poveljnik štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti.
110.	člen
Odbor deluje na sejah ter operativno, pri čemer si poslovnik za svoje delo v soglasju s svetom skupščine krajevne skupnosti določi sam.
Za svoje poslovanje odgovarja Odbor svetu skupščine krajevne skupnosti ter organom in organizacijam v skladu z zakonom in v skladu z obrambnimi pripravami in ostalimi načrti družbenopolitičnih skupnosti ter v skladu z njihovimi predpisi.
V	skladu s tem statutom ter v skladu s pooblastili izdanimi na podlagi predpisov in aktov širših družbenopolitičnih skupnosti lahko odbor izdaja akte s katerimi si zagotovi izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.

111.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge, ki so določene z zakonom, izvaja konkretne obrambne priprave, skrbi za obrambno vzgojo delovnih ljudi in občanov, pridobiva mladino za vojaške šole in poklice, zagotavlja udeležbo delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in drugih oblikah odpora, poroča svetu skupščine krajevne skupnosti o stanju obrambnih priprav in obravnava, načrtuje priprave in poročila štaba za teritorialno obrambo in štaba za civilno zaščito, usklajuje nujno delo in potrjuje nujne programe dela. Zlasti pa opravlja naslednje naloge:
—• na podlagi smernic in mnenj sveta skupščine krajevne skupnosti sprejme načrt samozaščite in varnostnih ukrepov in načrt dopolnjuje in spreminja,
—	v okviru varnostnega načrta sprejme posebni načrt o organizacij i in delovanju enot narodne zaščite,
—	določa nosilce nalog in načrtov in občasno obravnava njihova poročila o varnostnih razmerah, stanju in uresničevanju družbene samozaščite na območju krajevne skupnosti,
—	določi program usposabljanja in vzgoje delovnih ljudi in občanov na svojem območju in organizira njihovo izvajanje,
—	določi nosilce za sodelovanje na področju samozaščite s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, spremlja njihovo delo in usklajuje svoje delo z njimi,
—	sprejme poseben akt o organizaciji, odgovornosti in o nalogah enot narodne zaščite,
—■ ustanovi enote narodne zaščite in spremlja njihovo delo,
—	sprejme razpored o sodelovanju občanov in ostalih delovnih ljudi v enotah narodne zaščite,
—	v skladu z organizacijo samozaščite v krajevni skupnosti imenuje odbore, pododbore in komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po naseljih in vaseh in jim določi konkretne naloge, roke za njih izvajanje in nadzor nad izvajanjem teh nalog,
—	sprejme poseben akt o organizaciji spremljanja varnostnih razmer, stanja in uresničevanja družbene samozaščite v krajevni skupnosti in v skladu z njim organizira spremljanje razmer, stanja An uresničevanja družbene samozaščite,
—■ določi načrt sodelovanja s sosednjimi krajevnimi skupnostmi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, s pristojnimi organi širših družbenopolitičnih skupnosti, s TOZD in z drugimi organi in organizacijami in skupnostmi na območju krajevne skupnosti in na širših območjih,
—	usklajuje, spodbuja in spremlja ha svojem področju razvoj družbene samozaščite,
—	v skladu z zakoni določi in organizira zavarovanje naprav,
—	v okviru načrta civilne zaščite določi naloge štaba za civilno zaščito, nosilce teh nalog, odgovornost in nadzorstvo nad njihovim delom,
—	organizira obrambno vzgojo in izobraževanje prebivalstva,
—• organizira popis vseh zmogljivosti in materialnih virov v krajevni skupnosti in skrbi, da bodo pripravljene za oboroženi boj in za druge oblike odpora in za vse druge potrebe ljudske obrambe,
—	sprejme in dopolnjuje obrambni načrt krajevne skupnosti in ga usklajuje z obrambnim načrtom SO Ptuj in širših družbenopolitičnih skupnosti,
—	če ni drugače določeno v obrambnem načrtu, lahko sprejme poseben akt o organiziranju in o usposabljanju teri-tonialne obrambe in skrbi za izvajanje le-te,
, — če ni drugače določeno v obrambnem načrtu določi s posebnim aktom nosilce za organiziranje in pripravljanje vojne zveze, za vse dejavnike odpora v krajevni skupnosti, njihove naloge, nadzor ipd., '
—	organizira opravljanje organizacijsko-mobilizacijskih priprav za JLA in izvaja v okviru obrambnega načrta ostale naloge, za katere je zadolžen,
—	če je ustanovljena služba za opazovanje, javljanje in obveščanje v krajevni skupnosti, določi v skladu z vojnim načrtom ,s posebnim aktom njene naloge, nosilce teh nalog ipd.,
—	'Opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statuti širših družbenopolitičnih skupnosti, predpisi izdanimi na podlagi zakonov, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, smenniice, mnenja, povelja ipd.
Odbor usklajuje in povezuje obrambne priprave in družbeno samozaščito znotraj krajevne skupnosti z družbenopoli-tičniimi in drugimi družbenimi organizacijami, TOZD, SIS, društvi in drugimi krajevnimi dejavniki.
Odbor lahko imenuje stalne in začasne komisije za opravljanje posameznih nalog, zlasti pa za naloge s področja družbene samozaščite.
č) Enote narodne zaščite
112.	člen
Enote narodne zaščite sestavljajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti.
Enote vodi načelnik enot oziroma oseba, ki jo določi svet
skupščine krajevne skupnosti. Ustanovljene so z namenom, da se z njimi varujejo pogoji dela, družbena sredstva in objekti splošnega pomena v krajevni skupnosti in da se z njimi zagotovi mirno in varno življenje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in varstvo njihovega premoženja.
Enote delujejo po posebnem načrtu, ki je sestavni del varnostnega načrta krajevne skupnosti ter varnostnih načrtov družbenopolitičnih skupnosti, v neposredni vojni nevarnosti ali vojni pa delujejo po vojnem načrtu. Ta načrt določa število enot, njihovo sestavo ter natančneje opredeljuje naloge enot.
Sodelovanje občanov v enotah podrobneje določa poseben akt organa krajevne skupnosti, ki v skladu z zakonom nadzoruje in vodi te enote.
V	enotah sodelujejo občani po posebnem razporedu, ki mora biti izdelan v skladu z zakonom.
Enote narodne zaščite lahko opravljajo v vojni posebne naloge, v miru pa vse ali posamezne naloge splošnih enot teritorialne obrambe.
113.	člen
V	soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito SO Ptuj imenuje načelnika enot narodne zaščite svet skupščine krajevne skupnosti.
Načelnik enot narodne zaščite za svoje delo odgovarja svetu skupščine krajevne skupnosti in opravlja naslednje naloge:
—• pripravlja spremembe osnutkov načrta narodne zaščite,
—	spremlja spremembe načrtov narodne zaščite ostalih organov in organizacij in usklajuje z njimi načrt krajevne skupnosti ter predlaga tako usklajen načrt v sprejem ustreznemu organu krajevne skupnosti,
—• o svojem delu občasno poroča svetu skupščine krajevne skupnosti,
—	izdela razpored enot in sestavo narodne zaščite,
—	o sodelovanju v enotah ali enoti narodne zaščite obvešča občane,
—	organizira instruktažo delovnih ljudi in občanov v teh enotah,
—	sodeluje z organi varnosti in s postajo milice na svojem območju,
—	opravlja druge naloge iz načrtov ali ostalih aktov krajevne skupnosti in njenih organov, za katere ga ti organi pooblastijo ter naloge iz ustreznih predpisov in aktov družbenopolitičnih skupnosti.
d)	Služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje miranje
114.	člen
Če tako določa obrambni načrt ali kakšen drugi akt družbenopolitične skupnosti ali krajevne skupnosti, lahko ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito posebno službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
Odbor ustanovi službo s posebnim aktom, v njem pa mora določiti njeno sestavo in njene naioge, povezavo oziroma razmerja te službe do ostalih organov in organizacij v občini in v krajevni skupnosti, njeno vodstvo in funkcioniranje ter nadzor nad njenim delovanjem.
Služba deluje v skladu z navodili, smernicami, povelji in ostalimi akti in ukrepi ustreznih organov, ki so posebej zadolženi za nadzor te službe in za njeno vodenje in delovanje v občini Ptuj.
VIII.	JAVNOST DELA V KRAJEVNI SKUPNOSTI
115.	člen
Zaradi zagotovitve javnosti dela in posamezne ter kolektivne odgovornosti v krajevni skupnosti pri opravljanju skupnih in posameznih nalog, so vsi samoupravni organi in delovna telesa ter delegacije krajevne skupnosti dolžni:
—	pravočasno in sproti obveščati in seznanjati delovne ljudi in občane o vseh problemih in o stanju na posameznih področjih življenja in deda v krajevni skupnosti ter o vseh predlogih za odločitve,
—	seznanjati delovne ljudi in občane z vsemi sklepi samoupravnih In drugih organov ter s stališči delegacij oziroma delegatov krajevne skupnosti,
—	najmanj enkrat letno poročati delovnim ljudem in občanom o svojem delu,
—	zagotoviti javnost dela posameznih in kolektivnih organov delegacij in delegatov krajevne skupnosti.
Samoupravni in drugi organi ter delegacije krajevne skupnosti zagotavljajo javnost dela z objavami v vseh in v drugih sredstvih javnega obveščanja z neposrednimi pismenimi obvestili, s poročanjem delovnim ljudem in občanom na njihovih zborih, prek hišnih svetov In organov upravljanja v organizacijah združenega deda in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih in z drugimi krajevno običajnimi načini obveščanja.
/
IX.	KADROVSKA POLITIKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI
116.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih organizacijah SZDL kol frontni organizaciji, so skupno 'z zvezo komunistov, nosdlec kadrovske politike v krajevnih skupnosti.
V	krajevni organizaciji S ZDI. na demokratičen način:
—	oblikujejo načela in družbene cilje kadrovske politike,
—	zagotavljajo uresničevanje svojih volilnih pravic,
—	oblikujejo kriterije za izbiro delegatov in za nosilce družbenih funkcij v krajevni skupnosti, družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti ter predlagajo kandidate in določajo kandidate za odgovorne družbene funkcije,
—	usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike,
—	skrbijo, da sp na vse pomembne družbene funkcije v
krajevni skupnosti izbrani predvsem mlajši občani z zahtevanimi sposobnostmi in znanjem, družbenopolitičnimi in moralnopolitičnimi kvalitetami, da so predani samoupravnemu sacializmu, idejam naše revolucije in resnični borei za hitrejši in vsestranski samoupravni in družbenopolitični razvoj krajevne skupnosti,	. '
—	sprejemajo program strokovnega, idejnopolitičnega, dmžbeno-ekonomskega vojaškoobrambnega in splošnega izobraževanja.
117.	člen
V	krajevnih skupnosti deluje koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, ki ga sestavljajo vsi odgovorni predstavniki družbenopolitičnih .in samoupravnih struktur krajevne skupnosti.
Koordinacijski odbor vodi predsednik krajevne konference SZDL.
Pred izvolitvijo kandidatov za predsednika skupščine krajevne skupnosti, predsednika sveta skupščine krajevne skupnosti* tajnika samoupravnih organov krajevne skupnosti in predsednika odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, se koordinacijski odbor dogovarja s pristojnimi organi občinske konference SZDL in mora z njim skupno doseči soglasje o evidentiranih oziroma predlaganih kandidatih.
X.	POGREBNE SVEČANOSTI
118.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v skladu z odlokom SO Ptuj v pogrebnih svečanostih, poslovitvi in drugimi predpisi zagotavljajo svojim umrlim občanom dostojen pogreb.
119.	člen
Skupščina krajevne skupnosti na podlagi števila občanov v svojih naseljih določi število govornikov in zastavonoš. V imenu krajevne skupnosti se od umrlega občana poslovi govornik, ki ga določi svet skupščine krajevne skupnosti za vsak kraj posebej. Krajevna skupnost ima odbor za poslovitve, ki skrbi za izvajanje odloka.
120.	člen
Od pokojnika se poslovijo svojci, sorodniki, sosedje, znanci, prijatelji, družbenopolitične organizacije in predstavnik krajevne skupnosti. Ob smrti pokojnika lahko izberejo iz liste govornikov govornika ali pa ga določi predsednik odbora za pogrebe v krajevni skupnosti.
121.	člen
Odbor imenuje svet skupščine krajevne skupnosti iz vrst delegatov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih občanov. Funkcija govornika je družbenopolitična in humana.
XI.	ZBIRANJE IN ODLOČANJE O UPORABI SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE POTREB V KRAJEVNI SKUPNOSTI
122.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter za opravljanje nalog združujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa razvoja krajevne skupnosti, v skladu s statutom krajevne skupnosti, občine Ptuj svoja sredstva, ki jih prispevajo iz naslednjih virov:
—	samoprispevek občanov, ki ga zbirajo občani,
—	dodatni prispevki občanov v materialnih dobrinah, s prostovoljnim delom in denarju,
—	prispevek temeljnih organizacij združenega dela s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana razvoja krajevne skupnosti za določeno obdobje,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana in proračuna občine Ptuj ter programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih^ socialnih in drugih skupnih potreb delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih terjatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina Ptuj odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani oz. programi razvoja krajevne skupnosti in občine Ptuj,
—	proračunska sredstva za redno dejavnost krajevne skupnosti,
—	lastni dohodki krajevne skupnosti,
—	sredstva posojil in obresti,
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti,
-- s sredstvi, zbranimi z darili, volili ali zapuščinami,
—	drugi dohodek krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost sklepa za pridobivanje sredstev iz tretje alineje prejšnjega odstavka s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in skupnostmi družbene dogovore ter samoupravne sporazume.
123.	člen
Krajevna skupnost razpolaga z lastnimi sredstvi samostojno ter jih z letnim finančnim načrtom razporedi glede na potrebe in v skladu z letnim delovnim razvojnim programom. Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere s samoprispevkom, so strogo namenska in jih ni mogoče uporabiti v druge namene.
Vsi, ki prispevajo sredstva za uresničitev sprejetih programov krajevne skupnosti, imajo vsak čas pravico vpogleda v porabo teh sredstev in lahko pod vzamejo dogovorjene oziroma določene sankcije in druge ukrepe, če ugotovijo, da se sredstva po krivdi organov krajevne skupnosti ne uporabljajo smotrno in v namene, za katere so bila dana.
124.	člen
Samoupravni organ 'krajevne skupnosti, ki je dal pobudo za uvedbo krajevnega samoprispevka, mora najmanj enkrat letno poročati delovnim ljudem in občanom na njihovih zborih o višini in uporabljenih sredstvih iz samoprispevka.
125.	člen
Krajevna skupnost lahko najema posojilo pri poslovnih bankah. O najetju posojila sklepa skupščina delegatov krajevne skupnosti na predlog sveta skupščine krajevne skupnosti.
Pogodbb o najetju posojila s poslovno banko podpiše predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti na podlagi ustreznega sklepa in pooblastila skupščine delegatov krajevne skupnosti.	1 x
Najeto posojilo odplačuje krajevna skupnost iz svojih sredstev.
126.	člen
Krajevna skupnost sestavi vsako leto finančni načrt za zaključni račun.
XII.	DRUŽBENOPOLITIČNE TER DRUGE DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA
127.	člen
Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti, vsaka v skladu s svojo ustavno funkcijo, s političnim delom spodbujajo in idejnopolitično usmerjajo samoupravno dogovarjanje in odločanje delovnih ljudi in občanov, delovanje njihovih skupnosti in organizacij, samoupravnih organov in drugih teles krajevne skupnosti in na ta način omogočijo uresničevanje neposredno izraženih interesov delovnih ljudi in občanov ter zagotavljajo uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda.
128.	člen
Člani in organizacije Zveze komunistov v krajevni skupnosti s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom so glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in nadaljnji razsoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov, posebej ,za razvijanje in krepitev socialistične in demokratične družbene zavesti, za uresničevanje solidarnosti delovnih ljudi in občanov ter za razvijanje bratstva in enotnosti.
129.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ter njihove družbenopolitične organizacije, povezani v socialistični zvezi delovnega ljudstva kot enotni fronti organiziranih socialističnih sil, v Zvezo komunistov so organizator in usmerjevalec politične aktivnosti delovnih ljudi in občanov na vseh področjih dela in življenja v krajevni skupnosti. V SZDL obravnavajo vsa družbenopolitična pomembna vprašanja in dajejo politične pobude ter oblikujejo mnenja in stališča za njihovo reševanje in usklajujejo stališča glede teh vprašanj, določijo družbena merila ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije, spremljajo delo delegacij in delo organov oblasti ter samoupravnih organov, zagotavljajo vsestransko in objektivno obveščanje delovnih ljudi in občanov o vseh družbenih vprašanjih, ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju krajevne skupnosti in občine, si prizadevajo za razvijanje huma-
nih odnosov med ljudmi, razvijanje socialistične zavesti ter pravil socialističnega življenja in za odpravljanje vseh pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih sil.
Samoupravni in drugi organi ter delegacije krajevne skupnosti zagotavljajo javnost dela po prejšnjem odstavku z objavami v občinskem glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj in v drugih sredstvih javnega obveščanja, z neposrednimi pismenimi obvestili, s poročanjem delovnim ljudem in občanom na njihovih zborih, prek zborov stanovalcev in hišnih svetov, organov upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in z drugimi krajevno običajnimi obvestili.
130.	člen
O delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zagotavlja krajevna skupnost javnost dela v skladu z pravilnikom o zaščiti tajnih podatkov ljudske obrambe.
131.	člen
Da bi bile informacije aktivni in ustvarjalni pobudnik vseh družbenih procesov, se organizira pri krajevni konferenci SZDL informacijska skupina, ki jo sestavljajo člani samoupravnih organov krajevne skupnosti, delegacij krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, temeljnih in drugih organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti.
Naloga informacijske skupine je, da skrbi za medsebojno informiranje delovnih ljudi in občanov, da ureja informacije, ki jih krajevna skupnost pošilja sredstvom javnega obveščanja in opravlja funkcije uredništva za občasni ali interni informativni bilten krajevne skupnosti.
XIII.	TAJNIK SAMOUPRAVNIH ORGANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI
132.	člen
Tajnik samoupravnih organov krajevne skupnosti opravlja naloge, ki so določene s tem statutom in druge naloge, s katerimi ga zadolži svet skupščine krajevne skupnosti. Tajnik samoupravnih organov krajevne skupnosti vodi administrativne pošle za krajevno skupnost, spremlja delo odborov in komisij sveta skupščine krajevne skupnosti, pripravlja gradivo za sejo sveta skupščine in skupščine delegatov. Tajnik samoupravnih organov krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta skupščine krajevne skupnosti.
133.	člen
Tajnik samoupravnih organov krajevne skupnosti skrbi, da so opravljene naloge, ki so določene s tem statutom in druge naloge, ki mu jih naložijo organi krajevne skupnosti in komisije ter odbori sveta skupščine krajevne skupnosti.
134.	člen
Za tajnika samoupravnih organov krajevne skupnosti velja 4-letna mandatna doba kot za voljene in imenovane funkcionarje in ni razpisa, ampak ga predlaga koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri KK SZDL Kidričevo in ga imenuje skupščina krajevne skupnosti.
135.	člen
Tajnik samoupravnih organov krajevne skupnosti ima pravico in dolžnost udeležiti se dela organov krajevne skupnosti brez pravice glasovanja na njihovih sejah. Tajnik samoupravnih organov KS je dolžan opozarjati te organe na zakonitost njihove odločitve.
XIV.	STROKOVNE SLUŽBE KRAJEVNE SKUPNOSTI
136.	člen
Zaradi uspešnega uresničevanja funkcij krajevne skupnosti ter racionalnejšega in učinkovitejšega opravljanja knjigovodskih, administrativno-tehničnih, pomožnih in podobnih del krajevna skupnost ustanovi strokovno službo.
137.	člen
Naloge strokovne službe so natančno opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi strokovne službe krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost se lahko povezuje z drugimi krajevnimi skupnostmi zaradi organiziranja določenih del za potrebe krajevne skupnosti.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
138.	člen
Osnutek sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti pripravi svet skupščine krajevne skupnosti in ga predloži krajevni konferenci SZDL, da o njem organizira javno razpravo.
Po končani javni razpravi svet na podlagi pripomb, stališč in mnenj iz javne razprave sestavi predlog statuta krajevne skupnosti, ki ga sprejme skupščina delegatov po poprejšnji obravnavi na zborih delovnih ljudi in občanov.
Predloge za spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti lahko dajejo predvsem:
—	delovni ljudje in občani na svojih zborih,
—	temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na'območju krajevne skupnosti,
—	skupščina delegatov,
—	družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva v krajevni skupnosti,
—	svet skupščine krajevne skupnosti.
139.	člen
Skupščina delegatov in svet skupščine krajevne skupnosti sta dolžni prilagoditi vse splošne akte temu statutu najkasneje v 6 mesecih od dneva, ko začne veljati.
140.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Kidričevo, 18/1-1979
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Kidričevo
Franc Klemenčič, 1. r.
KAZALO
I. Splošne določbe
II. Temeljne pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in način uresničevanja skupnih interesov in potreb in zadovoljevanje potreb v KS IH. Družbeno planiranje razvoja krajevne skupnosti
IV.	Samoupravljanje delovnih ljudi v krajevni skupnosti
1.	Zbor delovnih ljudi in občanov
2.	Referendum
3.	Javna razprava in anketa
4.	Svet skupščine krajevne skupnosti
5.	Zbor stanovalcev krajevne skupnosti
6.	Poravnalni svet
7.	Svet potrošnikov in porabnikov dobrin in storitev
V.	Temelji delegatsko-skupščinskega sistema
a)	delegacija krajevne skupnosti v skupščinah in družbenopolitičnih skupnostih
b)	delegacija krajevne skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih
c)	druga delegatska razmerja
VI.	Skupščina krajevne skupnosti
VII.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
a)	Teritorialna obramba
b)	Civilna zaščita
c)	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito č) Enote narodne zaščite
d)	Služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje
VIII.	Javnost dela v krajevni skupnosti
IX.	Kadrovska politika v krajevni skupnosti
X.	Pogrebne svečanosti v samoupravnem sistemu krajevne skupnosti
XI.	Zbiranje in odločanje o uporabi sredstev za zadovoljevanje potreb v krajevni skupnosti
XII.	Družbenopolitične ter druge družbene organizacije in društva
XIII.	Tajnik samoupravnih organov krajevne skupnosti
XIV.	Strokovne službe krajevne skupnosti
XV.	Prehodne in končne določbe
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda je 2 dinarja. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno. Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva
Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.