Posebna izdaja
V Ljubljani, v četrtek 3. septembra 1931
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno % Din, zo inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
COVENEC
Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopilur-jeva6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
izhaja vsak dan zjatraj, razen pon deljka in dneva po prnzniku
anifest kralja Aleksandra I.
Belgrad, 3. sept. AA. Danes je Nj. Vel. kralj izdal sledeči manifest:
Mojemu dragemu narodu!
Varstvo narodnega edinstva iu državne celote je moja sveta dolžnost in najvišji cilj moje vladavine, to je bila pobuda in glavna naloga režima, ki sem ga uvedel 6. januarja 1929, leta. V svoji besedi, ki mi jo je nalagala ljubezen do domovine, sem svojemu dragemu narodu odkrito pojasnil vse težkoče in nevarnosti, v katere sta zašla naše nacijor ~'ao življenje in državna celota. Te težkoče so bile tolike, nevar-
nosti tako resne, da so zbudile globoko skrb vseh rodoljubov in rušile narodno dušo. Vsi, ves narod je videl, kaj je vzrok temu zlu in se je zavedal velikosti tega zla in je zato razumel in s popolnim zaupanjem sprejel moje sklepe. Viscka uacijo-nalna zavest in zdrav razum je vrlina, ki fo je naš narod vsikdar kazal v resnih trenutkih svoje zgodovine. Moje zaupanje v narodovo ljubezen in v njegove moralne sile mi je nudilo sigurno podlago za vse podvige pri urejevanju razmer v državi.
Srečen in ponosen sem, da je ves moj dragi narcd od prvega -trenutka razumel
moje podvige in z enodušnim javnim odobravanjem močno podprl izvedbo mojih sklepov. S to veliko in široko narodno pomočjo se je doseglo v sorazmerno kratkem času, da so bile izvršene velike nacijonal-ue in državne naloge v korist trajnih osnov zdravega državnega življenja kraljevine Jugoslavije, sprejete s toplo nacijonalno dušo od vsega jugoslovanskega naroda. Ustvarjeni so potrebni pogoji za silen polet in veliko nacijonalno bodočnost. Prepričan, da doslej doseženi sadovi dela, zdrave politike, nacijonalne zavesti in narodnega izkustva dopuščajo, da se pristopi
k ustvaritvi in definitivni organizaciji onih ustanov in one državne ureditve, ki bo najbolje ustrezala narodnim potrebam in državnim interesom, sem sklenil, da postavim dosedanje delo pri izvajanju nacijonalne in državne politike na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja. Z vero v Boga in v srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije dajem ustavo kraljevine Jugoslavije.
3. septembra 1931. leta v Belgradu.
A4eksander s. r.
i
ustave
Belgrad. 3. septembra. AA. Danes so »Službene ncvine« objavile tole ustavo: Mi Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo ustavo kraljevine Jugoslavije, ki se glasi:
Oddelek I. Splošne določbe.
čl. 1.
Kraljevina Jugoslavija je dedna in ustavna monarhija.
Čl. 2.
Grb kraljevine je dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu. Na obeh glavah dvoglavega belega orla stoji krona kraljevine. Na prsih orla je ščit, na katerem je beli križ na rdečem ščitu. Poleg njega je ščit s 25 rdečimi in srebrnimi menja-jočimi se polji, pod njimi pa moder ščit s tremi zlatimi, 6 krakimi zvezdami in beli polumesec. Državna seslava je plavo- belo-rdeča trobojnica v vodoravnem položaju ob navpičnem drogu.
Čl. 3.
Službeni jezik kraijevine je srbsko-hrvatsko-slovenski.
Oddelek 11.
Osnovne državljanske pravice in dolžnosti.
Čl. 4.
Državljanstvo je v vsej kraljevini eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki. Vsi uživajo enako zaščito oblastev. Ne priznava se plemstvo, ne naslovi, ne krkršne-koli predpravice po rojstvu.
Čl. 5.
Zajamčena je osebna svoboda. Nihče ne sme biti poklican an odgovor, zaprt ali kakorkoli že oropan prostosti razen v slučajih, ki jih zakon predvideva. Nezakonito kratenje prostosti je kaznivo.
Čl. 6.
Nihče se ne sme soditi pred nepristojnim sodiščem.
Čl. 7.
Nihče ne sme biti obsojen, dokler ni na pristojnem mestu zaslišan ali na zakoniti način pozvan, da se brani.
Čl. 8.
Kazen se sme določiti samo z zakonom in se sme izvajati samo za dejanja, glede katerih je zakon naprej določil, da se kaznujejo s to kaznijo.
• Čl. 9.
Noben državljan ne sme biti izgnan iz države. Ne sme se pregnati v državi iz enega mesta v drugo, ne internirati v kakem kraju, razen v slučajih, ki jih zakon posebej predvideva. Nihče ne sme v nobenem slučaju biti izgnan iz domovinske občine brez sodne razsodbe.
Čl. 10.
Stanovanje je nedotakljivo. O jlastvo ne sme biti poklican na odgovor, zaprt ali preiskave v stanovanju državljana, razen v primerih, ki |ih je predvidel zakon in na način, kakor je zakon predpisal. Nezakonita kršitev te nedotakljivosti je kazniva.
Čl. 11.
Svoboda vere in vesti sta zajamčeni. Priznane veroizpovedi so ravnepravne pred zakonom in labko svojo vero javno izpovedujejo. Uživanje državljanskih in političnih pravic ni odvisno od veroizpovedi. Nihče ne smo biti oproščen svojih državljanskih ali vojaških dolžnosti in obvez s tem, da se poziva na predpise svoje vere. Vere se more priznali samo z zakonom. Priznane veroizpovedi samostojno urejajo svoje notranje verske posle in go-snedarijo s svojimi ionil? in s svojo lastnino v mejah zakona. Nihče ni prisiljen, da svojo versko iznoved javno izpoveduje.
Nifcče ni dolžan scielovati pri veT-skih dejanji:!, svečanostih, obredih in činih, razen ob državnih praznikih in svečanostih in v kolikor bi zakon odrejal to za osebe, ki so podvržene rodir-Mjskim, varuškim in vojašk<m oblastem. Sprejete in oriznane vere lahko vzdržujejo stike tudi s svojimi verskimi vrhovnimi no£la-varji v inozemstvu, ako to zahtevajo duhovni predpisi posamezne veroizpovedi. Način, kako nai se vzdržujejo ti stiki, bo uredil zakon. V kolikor so v državnem proračunu za posamezne veroizpovedi predvidena sredstva, jih je treba deliti med posamezne sprejete in priznane vero-iznovedi v razmerju šleviH njihovih vernikov in stvarno dokazanih potreb.
Verski zastopniki ne smejo uoorabiti svoje duhovne oblasti v cerkvi ali s pomočjo spisov verskega značaja ali sicer v svoje zasebne duševne ali strankarske svrhe. Ravno tako se ne sme dopustiti, da bi se vršila v cerkvah ali ob priliki verskih shodov in manifestacij kakršnakoli politična agitacija.
Čl. 12.
Vsak sme v mejah zakona izražati svoje misli z živo ali pisano besedo, s slikami in z drugimi primernimi sredstvi.
Čl. 13.
Državljani imajo pravico združevanja, zborovanja in dogovarjanja v mejah zakona.
Združenja ne smejo sloneti na verskih, plemenskih ali regijonalnih osnovah v strankarsko politične svrhe, kakor tudi ne zaradi telesne vzgoje. Na shode se ne sme prihajati z orožjem.
Čl. 14.
Državljani imajo pravico prošnje. Prošnje sme podpisati eden ali več njih, kakor tudi vse pravne osebe. Prošnje se lahko predlože vsem oblastem brez razlike.
Čl. 15.
7nann«l in umptnnst sla svnlmrlni.
Čl. 16.
Razen državnih javnih šol lahko obstoje tudi zasebno v mejah zakona. Osnovno šolarje obvezno. V državnih osnovnih šo ie pouk brezplačen. Vse šole morajo v. ..ti moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti.
Vse ustanove za izobraževanje so pod državnim nadzorstvom.
čl. 17.
Neprekršljiva je tajnost pisem, brzojava in telefona, razen v primerih kazenske preiskave, mobilizacije ali vojne. Vsi tisti, ki prekršijo tajnost pisemskega, brzojavnega ali telefonskega prometa, se bodo kaznovali po zakonu.
Čl. 18.
Vsak državljan ima pravico neposredno in brez vsakršnega odobrenja tožiti sodišču ali samoupravnim organom l-.rivice, storjene mu v službi. Za ministre, sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe. Za škodo, ki jo stori državljanu država ali samoupravni organ z nezakonitim ali nepravilnim vršenjem službe, odgovarja pred rednim sodiščem nameščenec kot izvršilec in država, odnosno samoupravno telo.
Čl. 19.
Vsi poklici v vseh strokah državne službe so enako dostopni vsem državljanom pod zakonskimi pogoji.
Čl. 20.
Vsak državljan uživa zaščito države v tujih državah. Vsak državljan lahko izstopi iz državljanstva, če je izpolnil vse obveze do. države. Prepovedano je izdajanje svojih državljanov.
Tretji oddelek. Soeijalne in gospodarske odredbe.
Čl. 21.
Zakon o rodbinah in otroci stoje pod zaščito države.
Čl. 22.
Svojina je zajamčena. Vsebina in obseg lastninske pravice se določi z zakonom. Eksproprija-cija zasebne lastnine je dovoljena v splošnem interesu na podlagi zakona ob primerni odškodnini.
Čl. 23.
Svoboda dela in. pogodb v privatnih gospodarskih odnošajih se prizna. Država ima v interesu celote in na podlagi zakona pravico in dolžnost, da intervenira v gospodarskih odnošajih državljanov v duhu pravice in odstranitve družabnih nasprotij.
Čl. 24.
Kot posvetovalno telo v vprašanjih gospodarskega in socijalnega značaja se ustanovi gospodarski svet, ki bo dajal na zahtevo kraljevske vlade ali narodnega predstavništva svoje strokovno mnenje. Gospodarski svet tvorijo zastopniki gospodarstvenikov in strokovnjakov v gospodarskih in sccijalnih vprašanjih. Način sestave in poslovanja gospodarskega sveta se uredi s posebnim ukazom.
Čel H i oddelek.
Državna oblast.
Čl. 25.
Državna oblast sc izvaja po odredbah
tp iiOavo
Čl. 26.
Zakonodajno oblast vršita kralj in narodno predstavništvo skupno. Narodno predstavništvo tvorita senat in narodna skupščina.
Čl. 27.
Ustavno oblast vrši kralj preko odgo vornih ministrov po odredbah te ustave.
Čl. 28.
Sodno oblast vrše sodniki. Njihove razsodbe in sklepi se izrekajo in izvrše v imenu kralja na podlagi zakona.
Peti oddelek. Kralj.
Čl. 29.
Kralj je zaščitnik narodnega edinstva in državne enote. On je čuvar njunih interesov. Kralj potrjuje in proglaša zakone, postavlja državne uradnike in daje vojaške čine po odredbah zakona. Kralj je vrhovni poveljnik vseh vojnih sil. On podeljuje rede in druga odlikovanja.
Čl. 30.
Kralj ima pravico amnestije. Z amnestijo se uničijo pravno posledice kaznjive-ga dejanja, vendar se z njo ne morejo kršiti pravice zasebnikov do povračila Škode. Amnestija se lahko podeli pred začetkom kazenskega postopka, med kazenskim postopkom in po izvršeni razsodbi. Amnestiia je splošna ali posamična. Kralj ima pravico pomilostitve, on sme prisojeno kaz<sj* 1 ustaviti, znižati ali ublažiti. Pravico pomilostitve za dela, kaznjiva samo na privatna tožbo, določa zakonik o sodno-kazenskem postopku.
Čl. 31.
Kralj predstavlja državo v vseh njerTfi odnošajih s tujimi državami. On proglaša : vojno in sklene mir. Če država ni napadena, ali ji vojna ni napovedana od katere druge države, je za napoved vojne potreben poprejšnji pristanek narodnega predstavništva. Če je državi napovedana vojna ali je napadena, se mora takoj sklicati narodno predstavništvo.
Čl. 32.
Kralj sklicuje narodno predstavništvo na izredno ali redno zasedanje. Kralj otvar-ja in zaključuje seje osebno s prestolno besedo ali preko ministrskega sveta, s poslanico ali ukazom. Kadar kralj otvarja ali zaključuje seje s prestolno besedo, zasedata senat in narodna skupščina obenem. Prestolno besedo, poslanico in ukaz sopodpiše-jo vsi ministri. Kralj sme vsak čas po državni potrebi sklicati narodno predstavništvo. Kralj ima pravico razpustiti narodno skupščino in odrediti nove volitve. Ukaz o razpustu, kakor tudi ukaz o novih volitvah 1 sopodpišejo vsi ministri.
Čl. 33.
Kralj ne more biti istočasno pogJavai i kake druge države brez pristanka narodne 1 skuoAčtne.
Čl. 34.
Vse pismene čine, ki jih vladar izda, podpišejo s protipodpisom pristojni ministri oziroma ministrski svet. Za vsa dejanja kraljeve oblasti odgovarja minister oziroma ministrski svet, ki je protipodpisal. Za iejanja kralja kot vrhovnega poveljnika armade odgovarja minister vojske in mornarice.
Cl. 35.
Kralj in prestolonaslednik sta polnoletna, ko dovršita 18. leto. Kraljeva oseba jc nedotakljiva. Kralj se ne more klicati na odgovornost za ničesar, niti ne more biti tožen. To ne velja za kraljevo zasebno imetje.
Čl. 36.
V kraljevini Jugoslaviji vlada kralj Aleksander I. iz dinastije Karagjorgjevič. Kralja Aleksandra nasleduje njegovo moško potomstvo po vrsti prvorojenstva.
Čl. 37.
Kadar kralj nima moškega potomstva, določi sebi naslednika iz pomožne linije. V slučaju, da kralj do svoje smrti ne določi svojega naslednika, voli narodno predstavništvo v skupni seji kralja iz iste dinastije,
Čl. 58.
Kraljev dom tvorijo:
Kraljeva soprogu, živi predniki kralja v prvi liniji iz iste dinastije s svojimi soprogami, živi potomci kralja v prvi liniji s svojimi soprogami in potomci, rojeni bratje kralja iu njihovi potomci s svojimi soprogami, sestre kralja vladarja, vse žensko potomstvo do poroke, stric kralja Aleksandra I. knez Arsen, knez Pavle s soprogo in potomci do poroke. Položaj odnošajev članov kraljevega doma se uredi s statutom, ki ga oredpiše kralj.
Čl. 39.
Stopajoč na prestol, poda kralj pred narodnim predstavništvom prisego, ki se glasi:
Jaz (ime) stopajoč mi prestol kraljevine Jugoslavije in sprejemajoč kraljevsko oblast, prisegam Vsemogočnemu Bogu. du bom čuval edinslvo naro-da, neodvisnost države in celoto državnega področja, da bom vladal po ustavi in zakonih in chi hočem imeti v vseh svojih težnjah pred očmi dobro naroda, kukor mi Bog pomagaj, amen.
*	Čl. 40.
Kralj biva stalno v državi. Ako se pokaže potreba, da gre kralj iz države za kratek Pas, ga zastopa po pravu nasledstva prestolonaslednik. Ako prestolonaslednik ni polnoleten in ako je preprečen, zastopa kralja ministrski svet. Zastopstvo se vrši po navodilih, ki jih daje kralj. To velja tudi za primer kraljeve bolezni, ki ne vstvarja trajne nesposobnosti. V času odsotuosti kralja ali prestolonaslednika ministrski svet nima pravice razpuščanja narodne skupščine. Zastopstvo ministrskega sveta more trajati najdalje 6 mesecev. Od iega roka dalje stopijo v veljavo ustavni predpisi o namestništvu.
Šesii oddelek. Naniestništvo.
Cl. 41.
Kraljevsko oblast vrši namestništvo:
1. kadar je kralj mladoleten;
2. kadar je kralj zaradi duševne ali telesne bolezni trajno nesposoben, da vrši kraljevsko oblast. V slučaju, da je kralj trajno nesposoben, da vrši kraljevsko oblast, sklepa o postavitvi naniestništva narodno predstavništvo v skupni seji. Kadar smatra ministrski svet, da jc nastopil slučaj kraljeve nesposobnosti, objavi to narodnemu predstavništvi: skupno z mnenjem treh zdravnikov domačih medicinskih fakultet. Na isti način se postopa, kadar V[rc za osebo prestolonaslednika.
Cl. 42.
Namestniška oblast pripada po pravu nasledstva prestolonasledniku, kadar je polnoleten. Kadar naslednik prestola iz vzrokov, naštetih v čl. 41., ne more vršiti namestniške oblasti, vrše potem na-mestniško oblast tri osebe, ki jih kralj določi s posebnim aktom ali oporoko. Istočasno določi kralj vsakemu namestniku po enega namestnika. V slučaju, če je mesto namestnika izpraznjeno ali namestnik noče vršiti svoje oblasti, voli narodna skupščina s tajnim glasovanjem v skupni seji novega namestnika izmed ostalih dveh namestnikov. Ako je živ satno en namestnik, pride brez volitve na izpraznjeno mesto namestnika. V slučaju, da kralj ne določi niti z aktom, niti z oporoko namestnika ali v slučaju bolezni ali smrti določenega namestnika in njegovega namestnika, ni mogoča sestava naniestništva od vsaj dveh namestnikov, voli narodno predstavništvo s tajnim glasovanjem v skupni seji potrebno število kraljevih namestnikov. Namestniki morejo biti samo državljani kraljevine Jugoslavije.
Preden prevzame kraljevsko oblast, morajo morajo namestniki položiti pred narodnim predstavništvom prisego, da bodo kralju zvesti jn da Sodo vladali po ustavi in po državnih zakonih.
Cl. 43.
Ako je eden izmed treh namestnikov podal ostavko ali pa je zadržan, moreta ostala dva namestnika tudi brez njega opravljati državne posle.
Cl. 44.
O vzgoji mladoletnega kralja odločajo namestniki. O imetku mladoletnega kralja mora skrbeti varuh, ki ga določi kraljev testament. Ako umrli kralj ni določil varuha, ga imenujejo namestniki po zaslišanju predsednika državnega sveta, kaea-eijskega sodišča in glavne kpptrptek
Cl. 45.
Do prevzema dolžnosti po namestniku ima ministrski svet kraljevsko oblast na lastno odgovornost.
V	primeru smrti ali kraljeve ostavke prevzame prestolonaslednik, ako je polnoleten, takoj vso kraljevsko oblast. To objavi narodu e proklamacijo in položi predpisano prisego pred narodnim predstava išlvom.
Cl. 47.
Ako kralj po svoii smrti ni zapustil moškega
naslednika, ali ako bi kraljica za kraljeve smrti bila noseča in v primeru, da kralj ni s posebno listino ali s testamentom določil naslednika, narodno predstavništvo izbere začasne namestnike, ki bodo opravljali kraljevsko oblast do poroda. Vlada je dolžna predložiti narodnemu predstavništvu pred izvolitvijo namestnikov izjavo treh zdravnikov iz domačih medicinskih fakultet o kraljičini nosečnosti. To velja tudi za primer, ako je prestolonaslednik preminul in je njegova žena bila noseča za kraljeve smrti.
Cl. 48.
V	slučaju, da ostane prestol po določbah le ustave brez naslednika, prevzame ministrski svet v svoje roke kraljevsko oblast in lakoj skliče narodno predstavništvo k posebnemu zasedanju, v katerem naj se reši vprašanje prestola.
Cl. 49.
Civilna lista kraljeva se določi z zakonom. Se določena civilna listo se ne sme povišati brez pristanka narodnega predstavništva, niti zmanjšali brez kraljevega pristanka. Kraljevi namestniki bodo za čas izvrševanja svojih dolžnosti prejemali iz državne blagajne znesek, ki ga določi narodno predstavništvo na predlog ministrskega sveta.
VII. oddelek. Narodno predstavništvo. Senat.
Cl. 50.
Senat setoji iz senatorjev, ki jih kralj imenuje in ki so izvoljeni. Senator ne more biti mlajši od 10 let. Določbo o števila izvoljenih senatorjev in o njihovi izvolitvi bo predpisal zakon. Kralj lahko imenuj« ravno tolikšno število senatorjev, kolikor jih iio izvoljenih. Nihče ne sme bri istočasna senator in narodni poslanec.
Cl. 51.
Mandat i7,voljenih senatorjev traja 0 let. V>a-ka Iri leta se senat z izvolitvijo novih članov obnovi za eno polovico izvoljenih senatorjev.
Cl. 52.
Mandat od kraljev imenovanih senatorjev traja iptotako 6 let. Ta mandat sc senatorju lahko vzame na predlog predsednika ministrskega sveta zaradi telesne nesposobnosti ali, ako jc bil senator po sodišču obsojen zaradi kaznjivega dejanja. Imenovani senator, ki je aktivni državni uradnik, ne sme obdržati uradniškega položaja.
Cl. 53.
Senat se sestane obenem i narodno skupščino iu preneha delovati i narodno skupščino. Senat preiskuje pravilnost mandatov izvoljenih senatorjev in odloča o njih.
Narodna skupščina.
Cl.
Narodna skupščina je sestavljena iz poslanceT. ki jih narod srobodno izvoli s splošno, enako in neposredno volivno pravico. Narodni poslanri so izvoljeni za 4 leta. Mandat narodnega poslanca lahko prestane tudi prej v primeru, ki ga predvideva volivni zakon. Določbe o številu in izvolitvi n.n-orlnih poslancev bodo t posebnem zakonu.
Cl. 55.
Volivno pravico ima vsaka oseba po rojstvu ali po pristojstvu, ako je dovršila 2t. leto starosti. Oficirji, aktivni, kakor (udi podnaredntki in vojaki pod zastavo, ne morejo vršiti Tolivne pravico in ne smejo biti izvoljeni. Z zakonom sc bo rešil« i vprašanje ženske volivne pravice.
Cl. 5<5.
Začasno izgube volivno pravico: 1. osebe, ki so obsojeuo na robijo (temnico) ali na zapor preko 1 leta, dokler se jim ne vrnejo njihove pravice.
2.	Osebe, ki se obsodijo na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja kazen.
3.	Osebe, ki so v konkurzu.
4.	Osebe, ki so pod varuštvom.
5.	Osebe, ki so s posebno razsodbo izgubile volivno pravico zaradi volivnih prestopkov.
Cl. 57.
Za senatorja oziroma narodnega poslanca jc lahko izvoljen samo oni, ki ima volivno pravico no glede na to, ali je vpisan v volivni spis. Od vsakega senatorja oziroma poslanca se zahtevajo tile pogoji:
1.	Da je državljan kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali pristojstvu.
2.	Prirojeni državljan mora stanovati v naši kraljevini najmanj 10 let od dne prirojstva.
3.	Da je končal 40. ozir. 80. leto starčevi.
4.	Da govori in piše narodni jezik. Izguba volivne pravice vključuje izgubo mandata senatorja ozir. narodnega poslanca. Senator ali narodni poslanec ne sme biti istočasno državni dobavitelj ali državni podjetnik.
C. 58.
Aktivni državni uradnik ne sme kandidirati za senatorja ali narodnega poslanca. Policijski, finančni in gozdarski uradniki, kakor tudi uradniki agrarne reforme nc smejo kandidirati razen ako «o prenehali biti uradniki eno leto pred razpisom volitev. Ministri, aktivni in na razpoloženju, lahko kandidirajo.
Cl. 89.
Vsak senator iu vsak poslanec predstavlja ves narod. Vsak član narodnega predstavništva položi prisego, da bo zvest kralju in da bo varoval nadvse narodno edinstvo, neodvisnost države in celoto državne oblasti, da bo spoštoval ustavo in la bo vedno imel pred očmi blaginjo naroda.
Cl. 60.
Narodno predstavništvo so skliče s kraljevim ukazom v prestolniški Belgrad k rednemu zasedanju
vsako leto 25. oktobra. Ako je vslučaju vojne prestolnica preložena, so sestane narodno predstavni-i stvo v kraju, ki ga kraljovi ukaz o sklicanju določi. Redno zasedanje se ne moro zaključiti pred sprejetjem državnega proračuna.	.
Cl. 61.
Narodna skupščina odloča o izvolitvi svojih članov iu sklepa o nji.
Cl. 62.
Narodna skupščina izbere iz svoje srediuc svoje predsedstvo.
Cl. 63.
Zakonske predloge vlagajo s pooblastitvijo kralja posamezni ministri. Pravica predložitve zakonskih predlogov gre vsakemu članu narodnega poslaništva, ako njegov predlog pismeno podpre, najmanj petina senatorjev, ozir. narodnih poslancev.
Cl. 64.
Zakonski predloe, ki ga skupščina šnreime, se pošlje senatu v nadaljno poslovanje iu obratno. Ako je bil zakonski predlog od narodue skupščine in od senata v celoti sprejet, se smatra, da ga je narodno predstavništvo sprejelo. Ako pa jc senat oziroma narodna skupščina izvršila kakršnokoli iz-premeinbo nli dopolnitev, sc zakonski predlog vrne j uarodui skupščini ozir. senatu v rešitev. Ako narodna skupščina ozir. senat to izpremembe in dopolnitve sprejme se sr>atra. da ja narodno "reri-stavništvo predlog sprejelo. Za slučaj, da senat in narodna skupščina ne snve.ijn za!-:-"«. '•■-a r. . loga v celoti ali v posameznostih, se smatra, da j« bil predlog odbi' in se ne sme več v istem zasedanju reševati. Kralj odloča o leni, ali naj predlog po-tioi no pride pred prihodnje zasedanje.
Cl. 65.
Kralj sklepa pogodbe s tujimi državami, vendar je za potrdilo teh pogodb potreben predhodni pristanek narodnega predstavništva. V vprašanju čisto političnih sporazumov ni potreben predhodni pristanek narodnega prt siavuištva. Za pogodbo, da tuja vojska zasede ozemlje kraljevine ali da ga prekorači, je potreben pristanek narodnega predstavništva. Narodno predstavništvo lahko, kadar lo zahteva državna potreba, s posebnim sklepom v naprej pooblasti ministrski svet, da izda ukrepe za . takojšnjo izvedbo predloženih pogodb. Drž. ozemlje se ne sme odtujiti ali zamenjati brez pristanka narodnega predstavništva.
Cl. 66.
Zakone proglaša kralj z ukazom, ki morajo obsegati sam zakon in sklep narodnega predstavništva. Ukaz sopodpisujejo vsi ministri, minister pravdo postavi ua ukaz državni pečat in poskrbi za razglasitev v Službenih novinah. Zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v Službenih noviu b, ako zakon drugače ne odredi. Dan razglasitve v Službenih novinah se računa kot prvi dan.
Cl. 67.
Narodno predstavništvo ima pravico ankete iu preiskave v volivnih iu čisto upravnih vprašanjih.
Cl. 68
Vsak član senata iu Narodne skupščine srne staviti ministrom vprašanja interpelacije. Ministri so dolžni odgovorili nanje v istem zasedanju.
senut ali narodna skupščina, ki da ali odreče pooblastilo za nadaljevanje postopka. Član se-natu in narodne skup.ščiue so sme poklicati na odgovor samo zarudi tistega dejanja, zaradi katerega je obtožen.
Cl. 76.
Senatu in narodni skupščini prpudata izključna pravica, du v svoji sredi vzdržujeta red po svojem predsedniku. Nobeua oborožena sila sc ne sme postaviti v zgradbo, niti no na njeno dvorišče brez dovoljenja predsednika. Pravtako ne sme brez njegove privolitve noben državni organ sioriti v senatu ali v narodni skupščini akta oblasti. Noben oborožen člo-vek ne smo stopili v zgradbo senuta in narodne skupščine razen oseb, ki nosijo orožje po predpisih in se nahajajo v službi pri senatu odnosno v narodni skupščini.
VIII. oddelek. Upravne oblasti.
Cl. 77.
Kralj imenuje in razrešuje predsednika ministrskega sveta in ministre. Predsednik mi-nistrskega sveta in ministri tvorijo ministrski svet, ki stoji neposredno pod kraljem. Ministri se nahajajo na čelu posameznih panog državne uprave. Minister sme biti tudi brez portfelja. Minister imenuje nižje državne uradnike po odredbah zakona. Ministri polože, preden prevzamejo dolžnost, prisego, da bodo kralju zvesti iu da bodo delali po ustavi in po zakonih
Čl. 78.
Kralj in narodna skupščina lahko obtožila ministre zaradi kršitve ustave in državnih zakonov, storjene v službi. Za škodo, ki jo mi-nisiri store državljanom z nezakonitim vršenjem službe, odgovarja država, ministri pa državi.
Čl. 79.
Minister se lahko obtoži tako za dobe mi-uistrovanja, kakor tudi pet let po odstopu. Predlog za obtožbo ministra se mora predati pismeno ter mora točno vsebovati obtožbo. Če ministra obtoži narodna skupščina, se mora sklep o tem, da se minister preda sodišču, sprejeti z večino dveh tretjin glasov od skupnega števila narodnih poslancev.
Čl. 80.
Podrobne določbe o odgovornosti ministrov vsebuje poseben zakou.
Čl. 81.
Upravne oblasti lahko izdajo uredbe, potrebne za izvajanja zakonov.
Čl. 82.
Uprava v kraljeviui se vrši po banovinah okrajih (srezih) in občinah.
Čl. 87.
Kraljevina Jugoslavija ima 9 banovin iu
USTAVA
Čl. 60.
Senat in narodna skupščina občujeta neposredno turno z ministri.
čl. ro.
V senatu in narodni skupščini imajo pravico govoriti samo njuni člani, člani vlade iu vladni poverjeniki, za to odrejeni s kraljevim ukazom.
Čl. 71.
Senat in narodna skupščina lahko polno-veljavno sklepata, če je na seji navzoča ena tretjina vseli senatorjev odnosno narodnih poslancev. Zn polnoveljavnost sklepu je potrebna večina glasov prisotnih. Čc jc enako glasov nu obeli straneh, sc smatra, da jc predlog sprejet.
Čl. 72.
O vsakem zakonskem predlogu sc mora dvakrat glasovati na istem zasedanju, preden jc predlog končno sprejet.
Čl. Ti.
Sklepanje senata in narodne skupščine v skupnem zasedanju sc vrši samo v slučajih, ki so izrečno omejeni. Skupnemu zasedanju predsedujeta menjaje sc predsednika senata in narodne skupščine.
Čl. 74.
Senatorji odnosno narodni poslanci ne odgovarjajo za glas. ki so ga dali kot člani narodne skupščine. Za vse izjave in postopke in vršenje mandata, bodisi v dvoranah senata ali narodne skupščine ali v odgovorih ali v posebnih odposlanstvih ali v posebnih misijah po odredbah senata ali narodne skupščine odgovarjajo senatorji odnosno narodni poslanci senatu odnosno narodni skupščini po odredbah poslovniku. Zu tiste izjave ali postopke, ki vsebujejo kazensko dejanje, odgovarja senator odnosno narodni poslanec tudi rednemu sodišču, čc senat oduosno narodna skupščina to odobrita. Za žalitve, klevete ali zločine odgovarja senator odnosno narodni poslanec rednemu sodišču tudi brez poprejšnjega dovoljenju senata odnosno narodne skupščine.
Čl. 75.
Brez dovolitve, senain odnosno narodne skupščine se njihovi člani ne morejo zn prestopke, storjene izven vršenja mandata, klicati na odgovor niti oropati svobode, dokler traja njihov mandat, razen takrat, če se zalotijo pri samem dejanju, zločinu nli prestopku, vendar sc v tem poslednjem primeru, scnnt odnosno narodna skupščina, če sta zbrana, takoj obvestita in dasta ali odrečeta pooblastilo, dn se pristojui postopek nadaljuje za dobe zasedanja. Imunitetna pravica senatorja in narodnega poslanca nastane z dnem izvolitve odnosno imenovanju. Če kdo postnne senator nli narodni IKislancc, preden je nad njim zaradi knkega prestopka izrečena izvršljiva razsodba, obvesti oblast, ki vrši ugotovitve in prei^kuvo, o tem
to:
ljani:
I. Dravska banovina s sedežem v Ljub-
imki;
J. Suvsko banovina s sedežem v Zagrebu; 7. Vrbaska banovina s sedežem v Banji
4.	Primorska banovina s sedežem v Splita;
5.	Drinskn banovina s sedežem v ■ Sara-
jevu;
6.	Zetska banovina s sedežem v Cetinju;
7.	Donavsko banovina s sedežem v Novem
Sudti;
8.	Moravska banovina s sedežem v Nišu
in
9.	Vardarska banovina s sedežem v Skop.
lju.
Dravska banovina obsega del ozemlja, ki ga meji severna meja sreza čabarskega in držav, meja proti Italiji, Avstriji in Madžarski, do kraja, kjer preide državna meja proti Madžarski na reko Muro, severno-vzhodno od Čakovca. Od reke Mure gre meja po vzhodni, odnosno južnih mejah srezov Lendava, Ljutomer, Ptuj, Šmarje, Brežice, Krško, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje, Logatec ter obsega vse omenjene sreze.
Savska banovina je omejena na severu do reke Mure z zgoraj omenjeno mejo dravske banovine, potem pa gre meja ob reki Muri in dalje po državni meji proti Madžarski do kraja, kjer zapusti reko Dravo, nato po Dravi in Donavi do severne meje sreza Ilok. Od reke Donave do reke Save gre meja ob vzhodnih mejah srezov Vukovar, Vinkovci, Županja ler obsega vse omenjene sreze. Nadalje gre meja ob reki Savi do izliva Une, nato ob Uni do severno-vzhodne meje sreza Dvor (jugo-zapadno od Kostajnice). Od tega kraja do Jadranskega morja (Morelski kanal) gre meja ob južnih mejah srezov Kostajnica, Petrinje, Glina, Vrgin Most ob jugo-vzhodni meji sreza Vojnik in vzhodnih mejah srezov Slun, Korenica, Donji Lapad. Nadalje gre meja po južni meji srezov Gračac in Gospič in obsega tudi ta dva sreza. Od obale gre meja tesno ob Ljubuški in kanalu Nove Poljane med otokoma Maone in Blaži in severno od otokov Olib in Sliva do državne meje na Jadransken morju.
Vrbasko banovino meji na severo-vzhodu meja sreza Dvor (jugozapadno od Kostanjice). Nadalje teče meja ob Lini do njenega izliva v Savo, potem ob Savi po vzhodnih mejah srezov Derventa in Gračanica do reke Bosne pri vasi Dolec, odkoder gre po meji sreza maglajskega do tromeje srezov Tcšanj, Maglaj in Zebče. Od te točke gre meja po severnih mejah srezov Zcbče, Zenica in Travnik do planine Velasič (Ljuta Greda K. 1440). Nato gre meja čez K. 1446 na vzhodu od Letinje (K. 1443) čez K. 1057 Jelič K. 1192, K. 1018, K. 1139 Obrenovac K. 1157 in gre čez Radanjo planino K. 1366 Igraište K. 1085 ter pride na Rakovico K. 1216. Nato gre meja med vasema Podrinjci in Sultano-viči, dalje med vasema Gonjiči in Guvna na Ostoj (K. 888) ter dalje po grebenu Šuljage (K. 1533) do Demirovca (K. 1724) na Črni vrh (K. 1403) na Mali Vitorog (K. 1748). Od Malega Vitoroga gre meja po južni in jugozapadni meji sroza Glamoč do K. 1156 na planini Staretini. Od tam pa preseka meja na zapadu Livanjsko polje in gre na Troglav (K. 1913) ter pride na jugozapadu do sreza Ljunc in dalje do Velikega Bata (K. 1851), ob južni ii zapadni meji Bosanskega Petrovca do tromeje srezov Dolnji Lapac, Knin in Bosanski Petrovac, nato pa gre do severno-vzhodne meje sroza Dvor (jugozapadno od Kostajnice) meja ob maii savske noviaa.
Primorska banovina meji na severu z obele- | ieno južno mejo savske in vrbaske banovine do tromeje, ki jo tvorijo srczi Jajce, Bogojna in Travnik (Rakovica, K. 1217). Odtod jre meja po vzhodni meji sreza Bogojno in po severni meji konjiškega sreza, nato pa po vzhodni meji do tromeje, ki jo tvorijo srezi Mostar, Stolac in Nevesinje, krene nato po vzhodni meji sreza Stolac in obsega tudi ta srez. Na Jadransko morje sega nato meja preko Neretvanskega in Pelješačkega kanala do državne meje na Jadranskem morju.
Drinska banovina je omejena na zapadni »trani s Savo, nato z obeležno mejo primorske in vrbaske banovine, krene potem na sever po Savi do izliva Kolubare. Od izliva Kolubare gre meja po zapadni meji primorske banovine do K. 2058 na planini Treskalica (vzhodna meja konjiškega sreza), nato gre po mejah srezov posavskega (Obre-novac), tamnjaekega, kolubarskega (Mionica), po-žeSkega in obsega srez ljubuški. Nato gre meja po vzhodni meji trnjavskega in gradaškega sreza in po vzhodno-južni in zapadni meji sreza Mora-vice, nakar krene po južni meji srezov Arivije, Zlatibor, Višegrad, Cajnice, Rogatica in Sarajevo, obsegajoč vse te sreze.
Zetslca banovina meji na severni strani z označeno južno mejo primorske in drinske banovine do tromeje srezov gradačevaškega, žiškega in studeniškega, odtod pa do državne meje proti Albaniji po vzhodni meji studeniškega, deževskega, mitrovaškega in dreniškega sreza ter sreza podrinj-skega. Pri tem obsega vse te sreze. Nato gre meja po državni meji proti Albaniji do Jadranskega morja.	. .
Donavska banovina meji na jugozapadni strani z navedeno mejo drinske in savske banovine, na severu in severovzhodu pa z državno mejo proti Madžarski in Romuniji do točke, kjer doseže ta meja Donavo. Nato gre po Donavi do vzhodne meje ramskega sreza, po jugovzhodni meji poža-revaškega sreza in po vzhodnih mejah moravskega, lepeniškega, kragujevaškega in gružanskega sreza do dulenjskega Črnega vrha, K. 919 na Glediški planini. Nato gre meja preko Krečana (K. 760) in Brzaka (K. 822) ter doseže mejo drinske banovine na planini Kotlenik pri Črnem vrhu (K. 768).
Moravska banovina meji na severu in vzhodu državna meja z Romunijo in Bolgarsko do južne meje lužniškega sreza (pri Desanem Kladencu). Nato gre meja po južni meji lužniškega, niškega, dobriškega, prokupljanskega, kostajniškega, lapov-skega in vučitrnjskega sreza, obsegajoč tudi te sreze. Na troraeji vučitrnjskega, gračaniškega in dreniškega sreza se meja dotika navedene meje zetske banovine. Nato gre meja na severu po označeni meji zetske, drinske in donavske banovine.
Vardarska banovina meji na severu z obeleženo mejo zetske in moravske banovine, na vzhodu, jugu in zapadu pa z državno mejo proti Bolgarski, Grčiji in Albaniji.
Sporna vprašanja o podrobnih mejah poedi-uih banovin bo reševal notranji minister.
Čl. 84.
Banovine so upravne iu samoupravne edi-nice. S posebnim zakonom sc določi razdelitev banovin na sreze in občine. Organizaciji! občinskih uprav in področje njihovega dela se določi s posebnim zakonom po načelih samu-uprave. Posamezne mestne občine morejo bili zakonom urejene tudi na drngi podlagi.
Čl. 85.
Mesto Belgrad z Zemunom in Pančevom <vori posebno upravno področje. V to upravno področje spadata dva okoliška kraja, ki bosta izločena iz banovine ter prideta v sestav občine Bclgrada, Zemuna ali Pnnčeva.
Čl. 86.
Na čelu banovine stoji ban. ki je predstavnik vrhovne oblasti v banovini. Bana postavlja kralj na predlog predsednika ministrskega sveta.
Čl. 87.
Ban postavlja; premešča, upokojuje in odpušča upravne uradnike v mejah s\oje pristojnosti, določene z zakonom o banski upravi.
Samouprava.
Čl. 88.
Vsaki banovini kot samoupravnemu telesu obstojita bauovinski svet in banovinski odbor.
Čl. 89.
Banovinski svet se voli na štiri leta s splošnim, enakim iu neposrednim glasovanjem po določbah zakona. Svet voli iz svoje srede bu-novinski odbor, ki je samoupravni izvršilni organ banovine. Ban poslavlja in razrešuje bano-vinske uradnike na predlog banovinskega odbora.
Čl. 90.
Banovinski svet more urediti gotove panoge banovinske uprave in življenja z bano-vinsko uredbo na podlagi zakona o ureditvi banovin in drugih zakonov. Banovinske odredbe imnjo v dotičnih banovinah moč zakona. One ne smejo biti proti ustavi in obstoječim zakonom, ker se drugače v tem slučaju ne morejo uporabljati.
Čl. 91.
Banovinski odbor pripravlja predloge bn-novinskih uredb ter sklepa o njih banovinski svet. Banovinske uredbe proglaša iu objavlja ban, ki zahteva prej soglasje državnega sveta o njihovi zakonitosti. V slučaju, da državni svet svoje soglasje odkloni, se uredba ne more objaviti. Državni svet jc dolžun dati ali odkloniti soglasje najdalje v roku meseca dni. Ako državni svet v tem roku ne izreče soglasja, se smatra, da jc soglasje podano.
Čl. 92.
Državna centralna oblast skrbi, do vrše sa-samoupravne oblasti svoje zakonite dolžnosti v določenih mejah in da ne kršijo kakih splošnih državnih interesov.
Čl. 93.
Ban oziroma z zakonom določeni državni organ ima pravico ustaviti vse sklepe bano-vinskegn sveta in banovinskega odbora, ali občinskih zborov ali odborov, ki so proti ustavi, zakonom in uredbam. Proti odločitvi bana je mesto pritožbe državni svet v zakonitem roku. Morejo se istotuko ustaviti oni sklepi in izjave, ki so škodljivi za splošne državne interese. V tem slučaju se pritožba predloži ministru za notranje zadeve v zakonitem roku. Banovinski
svet se more s kraljevim ukazom razpustiti pred štiriletno dobo na predlog notranjega ministru, ki odredi nove volitve za dotično banovino.
Čl. 94.
Banovinski svet sklepa vsako leto nn svojem prvem sestanku o bnnovinskein proračunu za prihodnje leto nn predlog banovinskega odboru.
Čl. 95.
Banovinski proračun odobrava finančni minister ter proučuje gla^a kontrola njegovo izvrševanje, ki tudi pregleduje zaključne račune.
Čl. 96.
Občine so samoupravna telesa. Njim sc nalagajo s posebnim zakonom tudi akti upravnih oblasti, ki jih izvršujejo pod nadzorstvom določenih upravnih organov.
Čl. 97.
Določila o organizaciji in pristojnosti ba-novinskih in občinskih samoupravnih oblasti se predpisujejo z zakonom.
Čl. 98.
Za zadeve upravnega značaja se listo navijajo upruvna sodišča. Njihov sedež, pristojnost in organizacija se določa z zakonom.
Čl. 99.
Državni svet je vrhovno državno sodišče. S posebnim zakonom se določi način postavljanja članov državnega sveta kakor tudi sestava, pristojnost iu njegov postopek.
Deveti oddelek. Sodne oblasti.
Čl. 100.
Sodišča so neodvisna. Pri izrekanju pravice ne stoje pod nikogar oblastjo in sodijo po zakonu. Sodišča in sodna pristojnost se ugotovi samo z zakonom. Z zakonom se predpisuje, na kakšen način se volijo in postavljajo predsedniki sodišč in sodniki. V družinskih in dednih zadevah muslimanov sodijo državni šerjatski sodniki.
Čl. 101.
Sodniki vseh sodišč so stalni. Sodnikom se ne sme vzeti njih poklic, niti se ne smejo iz kakršnegakoli vzroka odstraniti iz službe zoper njihovo voljo brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarnih razsodb kasacijskih sodišč. Sodnik nc sme biti tožen za svoje sodno delovanje brez odobritve pristojnega sodišča. Sodnik ne more biti poslan niti ne začasno na drago politično ali nepolitično javno službo brez svojega pristanka ali dovolitve kasacij-skega sodišča. Sodnik smo biti premeščen samo s svojim pristankom. Sodnik more biti v službi do izpolnjenega 70. leta svojega življenja. Pred tem rokom se sme sodnik vpnkojiti samo na pismeno prošnjo ali pa, kadar telesno ali duševno tako oslabi, da nc more vršiti svojo dolžnosti. Sklep o upokojitvi v tem poslednjem primeru izda kasacijsko sodišče.
Deseti oddelek. Državno gospodarstvo.
Čl. 102.
Vsako leto odobri narodno predstavništvo državni proračun, ki velja leto dni. Proračun mora biti predložen narodni skupščini najdelj mesec dni po njenem sestanku na redno zasedanje. Istočasno s proračunom se predlože narodni skupščini v pregled in odobritev tudi sklepni računi poslednjega minulega računskega leta. Narodna skupščina nc sme predloženih partij povečati, sme pa jih zmanjšati ali črtati. Proračun se odobri po partijah. Način sestave in izvršitve proračuna je predpisan z zakonom. Prihranki ene proračunske partije nli proračunskega leta se ne smejo porabiti za poravnanje postavk v drugih partijah ali letih brez odobritve narodnega predstavništva.
čl. 103.
Dokler ne odobri predloženega mu proračuna, mora narodno predstavništvo dovoliti dvanajstine za en mesec, ali več. Če je narodna skupščina raz-puščeua, preden je proračun rešeu, se proračun minulega računskega leta podaljša z ukazom najdelj za 4 mesece. Če se tudi v tem roku proračun ne reši, se lahko s kraljevim ukazom podaljša do konca proračunskega leta.
Čl. 104.
Državni davki in splošne državno dajatve se odrede samo z zakonom. Vlada predloži narodni skupščini od glavne kontrole overovljeno poročilo o izvršitvi sklenjenih pogodb o državnih posojilih in njihovi porabi v zmislu zakona.
Čl. 105.
Davčna obveza je splošna in vse državne dajatve so enake za vso državo. Kralj in prestolonaslednik plačata državni davek na privatno imovino. Nikaka podpora, stalna ali začasna, nikako darilo nc nagrade se ne morejo dati iz državne blagajne, če niso utemeljene z zakonom.
Čl. 108.
Državno imovino upravlja finančni minister, v kolikor to zakon drugače ne odreja. O načinu odtujitve državne imovine se bo izdal poseben zakon. Pravica do monopola pripada državi. Rude, zdravilne vode, vrelci in prirodna sila so last države. Način podeljevanja rudarskih, industrijskih ali kakršnihkoli drugih ugodnosti se uredi z zakonom.
Čl. 107.
Za pregled državnih 'računov ln nadzorstvo nad izvršitvijo državnega iu samoupravnih proračunov obstoji glavna kontrola, kot vrhovno računsko sodišče. Predsednika in člane glavne kontrole voli narodna skupščina in kandidacijska lista, ki jo sestavi državni svet in na kateri je predlaganih dvakrat toliko kandidatov, kolikor je praznih mest. Odredbo o pristojnosti in postopku glavne kontrole predpisuje zakon. Z zakonom se uredi, v katerem slučaju jo proti sklepom upravičena pritožba na kasacijsko sodišče. Glavna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune splošno administracije in vseh polagalcev računov nasproti državni blagajni. Ona pazi, da se ne prekorači noben računski izdatek iu da se nobena vsota ne prenese iz one
proračunsko partije v drugo. Ona zaključuje račune vseh državnih uprav iu jo dolina zbirati vse potrebne dokaze iu sporočila. Zaključene državne račune predloži narodnemu predstavništvu v sklop * pripombami glavne kontrolo in to najdelj v enem letu, računajoč od konca vsakega računskega leta.
Enajsti oddelek.
Vojska.
Čl. 108.
Vojaška obveza jo splošna po odredbah zakona. Ustroj in velikost vojske in mornarice se predpišeta z zakonom. Formiranje enot v obsegu, ki '.vi določa zakon, predpiše kralj z uredbo na predlog vojnega ministra. Koliko vojsko naj bo pod zastavo, določi vsako leto proračun.
Čl. 109.
Vojaška sodišča so neodvisna. Pri izrekanju razsodb nc stoje pod nobeno oblastjo ne pod sodiščem po zakonu. Sodnik prvostopnega vojaškega sodišča ne moro bili tožen za svoje sodno delovanje brez odobritve vojaškega apolacijskega sodišča, apelacijski sodnik pa brez odobritve kasacijskega sodnika. Razsodbe vojaških sodišč presodi v poslednji instanci kasacijsko sodišče.
Čl. 110.
Prestopke in dejanja državljanov v družbi z vojaki razsojajo civilna sodišča, za vojne pa vojaška sodišča.
čl. 111.
Nihče, kdor je dovršil 20. leto, ne more nastopiti državne službe ali v njej ostati, če ni po odredbah vojnih zakonov odslužil vojaškega roka ali pa bil vojaščine oproščen.
Čl. 112.
Za ohranitev notranjega reda se sme vojska porabiti samo na zahtevo pristojne civilne oblasti.
Čl. 118.
Tuja vojska se ne more vzeli v službo naše države, vojska naše države pa se ne more staviti v službo luje države brez poprejšnjega dovoljenja narodnega predstavništva.
Dvanajsti oddelek. Izpremenibe v ustavi.
Čl. 114.
O izpremembah v ustavi odloča kralj z narodnim predstavništvom.
čl. 115.
Predlog, da se v ustavi kaj izpremeni ali dopolni, lahko stavita kralj in narodno predstavništvo. V takem predlogu se morajo izrecno imenovati vse točke ustave, ki naj bi se izpremenile ali dopolnile. Če je predlog 6ta\ il kralj, se sporoči senatu in narodni skupščini, nakar se narodna skupščina takoj razpusti iu skliče nova najdelj v štirih mesecih. Če je tak predlog prišel od senata, odnosno
narodne skupščine, se o njem sklepa na način, določen za sklepanje o zakonskih predlogih, z večino treh petin skupnega števila poslancev. Predlog gro nato pred senat odnosno narodno skupščino, ki sklepa o njem z večino treh petin skupnega števila senatorjev odnosno narodnih poslancev. Kadar je predlog tako sprejet, se narodna skupščina razpusti, nova pa se skliče najdelj v roku štirih mesecev od dne, ko jo bil predlog sprejet. 1 v prvem i v drugem primeru, sineta senat odnosno narodna skupščina sklepati samo o tistih izpremembah in dopolnitvah ustave, ki jih vsebuje predlog, na podlagi katerega je bila sklicana. Senat odnosno narodna skupščina sklepata z večino ene polovice plus eden skupnega števila vseh članov. Če senat in narodna skupščina pri sprejemu predloženih izprememb ali dopolnitev ustave v celoti ali pa v jKisameznostih ne soglašata, je nadalnji postopek isti kakor za zakonske predloge (čl. 04).
Čl. 116.
V primeru vojne, mobilizacije, neredov in pun-tov, ki bi ogrožali javni red in varnost države, ali kadar so vobče ogroženi javni interesi, sme kralj izjemoma z ukazom odrediti, da se začasno izdajo izredni neobhodno potrebni ukrepi v vsej kraljevini ali v enem njenih delov neodvisno od ostalih in se zakonski predpisi in vsi izjemni ukrepi naknadno predlože narodnemu predstavništvu v odobritev.
Prehodne določbe.
Čl. 117.
Do dneva sestanka narodnega predstavništva kralj izdaja in proglaša zakone z ukazom. Ukaz sopodpišejo predsednik ministrskega sveta, resorni minister iu minister za pravosodje.
Čl. 118.
Vsi obstoječi zakoni razen zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi z dne 6. janu-nuarja 1929 ostanejo v veljavi, dokler se na reden način nc izpremene ali ukinejo.
Čl. 119.
Odredbe čl. 101 te ustave sc ne bodo izvajale v dobi pet let od dneva uveljavitve te ustave.
Sklepne odredbe.
Čl. 120.
Ta ustava stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novinah«. Za izvršitev te ustave bo skrbel predsednik ministrskega sveta in vsi ministri. Priporočamo našemu ministru za pravosodje, da to ustavo razglasi, vsem ministrom, da skrbe za nje izvršitev, in oblastvom zapsvedujemo, da po njej ravnajo, vsem in vsakomur pa, da se ji pokorava.
V Belgradu, 3. septembra 1931.
Aleksander s. r.
Važno! Ne prezrite!
Slavnostna izdaja »Slovenca« izide v doslej nedoseženi' nakladi v nedeljo zjutraj. Segali bodo po njej ne samo številni obiskovalci velesejma, ampak tudi mnogi desettisoči došlih gostov in vse prebivalstvo sirom Slovenije radi izrednega obsega.
Vsem pridobitnim krogom, pred vsem pa vsem razstavljalcem na velesejmu, je vsled tega
oglaševanje v »Slovencu«
nujna potreba, ker je priporočilo v tako razširjenem dnevniku za vse eminentne važnosti. Našemu tozadevnemu povabilu se je odzvalo že lepo število inserentov, vse druge pa prosimo, naj v lastno korist
ne odlašajo z naročilom,
ker zadnji dan ne bomo mogli vsem tako postreči, kakor bi bilo želeti.
Oglasna naročila sprejemamo danes in jutri ves dan, v soboto zjutraj pa le še najnujnejše objave.
Oglasni oddelek »Slovenca«
Telefon: Ljubljana 29-92 in 30-30, Maribor 29-50.
H. Osferman, Kranj
mesarija in prckajcvalnica.
Vedno sveže meso in vsakovrstni mesni izdelki.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
■j <1
ca §
NUDI PO IZREDNO OGODNIH CENAH
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
IC. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Insenrajše v „$!ov. listu !"
J9MSL0VANSKE KNJIGARNE ¥ UTONLJANI
nudi amaterjem Kamere in vse fO£Q ftOfre&ŠCIilC
svelovnoznanih tovarn.
Imamo stalno izbiro plošč, filmov, papirjev, kemikalij in drugih amaterskih pripomočkov. — RAZVIJAMO plošče in filme ter kopiramo slike po zmernih cenah.
Zahtevaffc cenih!

MjEIt.1 I VIBB SB,
•v-

V globoki žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je mirno umrl moj soprog
v 88. letu starosti.
Pogreb predragega se bo vršil	v četrtek 3. sept. ob 18 na pokopališče v Šmartno pri Litiji.
Šmartno pri Litiji, dne	3. septembra 1931.
Hermina Mladik, soproga.
iilgg« -V« :
. ZALOOA !N ZASTOPSTVO
VIKTOR BOHINEC
i:08lMNA-. DUNAJSKA C6K"A 2- '
MALO DAVKA i MALA PORAMA BLNZINA, OLJA IN PNEU MATIKE — MALO ALI NIČ POPRAVIL
ZALOGA IN ZASTOPSTVO:
Službeiičejo
Kuharica
išče mesto, najraje v žup-aišču ali pri samskemu gospodu. — Ponudbe na Marijo Kos, Cerovca, p. Litija.
Kuharica
samostoj. gospodinja, vajena vseh del, srednje starosti, išče mesta najraje v župnišču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.142.
Trgovska učenka
z nad dveletno prakso prosi za nadaljnjo učno dobo na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.192.
Mlado dekle
staro nad 20 let, s štirimi meščanskimi razredi, malo maturo, dovršeno s prav dobrim uspehom — išče službo pri ugledni družini kjerkoli. Vajena tudi kuhanja in drugih hišnih del. Naslov je izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 10.230.
Hlapec
h konjem za gozdna ali poljedelska opravila išče službo. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.229.
Službo oskrbnika
na kakem veleposestvu iščem ali tudi grem za '.išnika v mesto ali na deželo. Kdor mi preskrbi, mu dam 300 Din nagrade. Ponudbe prosim na 'pravo »Slovenca« pod i lifro »Nagrada 300 Din« št. 10.199.
Učenkam pletiljam
brezplačen pouk,	si
nabavijo pri nas pletilni stroj. »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Gorazdov učni zavod
Pouk stenografije in strojepisja ter potrebnih merkantilnih predmetov po najnovejši in najuspešnejši metodi. Priglasila 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure dopoldne Nunska ulica 19., pritličje. Pismene prijave do 14. septembra pod naslovom F. Gorazd, Bled 2, Vila Rodica.
3000 Din posojila
išče gospa posestnica. — Vrnem v enem mesecu 3500 Din. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Nujno« št. 10.200.
Stanovanja
Dve sobi
in kuhinjo oddam takoj. Marmontova ulica št. 19.
Suha drva
bukova, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Bukova drva« št. 10.070.
Stanovanje
krasno, solnčno, tri sobe, kuhinjo in pritikline, oddam za takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št, 10.228
Plahte
po najnižjih cenah dobavlja Mirko Mlakar, Slomškova 11, Ljubljana.
Stanovanje
soba in kuhinja in vse pritikline se odda v Zeleni jami. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.233.
Stanovanje
sobo s kuhinjo in pritik-linami išče za takoj v okolici Bežigrada ali Stožicah mirna stranka. Ponudbe pod šifro »Točno plačilo« št. 10.234.
Vrtne zaklopne stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605.
Pisalna miza
in kopalna banja naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.232
Trgovina
dobro vpeljana, s stanovanjem, v centru Zagreba, z nizko najemnino — naprodaj. Potreben kapital 20.000 Din. Franz, Zagreb, Šenoina 10/11, levo.
Dekle
priprosto, pošteno, iščem za prodajo kruha. Ponudbe lastnoročno pisane prosim na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 10.236.
Pekovskega vajenca
takoj sprejmem. Takoj aekaj mesečne plače. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.224.
Išče se sluga
Nastop takoj. Kavcija se zahteva. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod štev. 10.217. Sprejme se le prosilec neomadeževane preteklosti.
Dekle
pridno in pošteno, ki zna kuhati, dobi dobro služ-oo. — Naslov v upravi • Slovenca« pod št. 10.225
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
l.lugo-avto), Prva oblast. Mjncesijonirana ProtDeiu <t 16 zastonj. Pišite ponjl
Gosli poučuje
1 ivši učitelj konservatorija. Študentovska ul. 9-1.
»Privatna nastava«
(prej šola »Hajdukovič«) sprejema za vse razrede gimnazije. Pension. Pisati na: Njegoševa ulica 29, Beograd.

' " ~ \3 P*1
teuNt - uu vouo
te\et°n

U časa Ve\ese^a
Obiskovalcem jesenskega velesejma v Ljubljani priporočamo za nakup strojev in orodja za poljedelstvo in vsakovrstno obrt, kakor tudi za nakup vsakovrstne železnine, posode, okovja, peči, stavbenega materijala itd. itd. z bogato zalogo v največji izbiri tvrdko:
Schneider & Ve rov še k
p Ljubljani, Dunajska cesta 16
Cenj. odjemalce opozarjamo, da na velesejmskem prostoru nismo razstavili in da nimamo nobenih provizijskth potnikov, vsled tega smo v prijetnem položaju Vam nuditi vsako v našo stroko spadajoče blago po izrednih in najnižjih cenah. Blagovolite si na vsak način preje ogledati našo zalogo, predno potrebno blago drugje kupite.
Dve avbi
naprodaj. Marija Kurnik, Pražakova ulica štev. 3.
wmBSt

Trnovčanke —
Krakovčanke!
Poslužujte se damskega frizerskega salona Cerkvena ulica 21, Trnovo.

Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih j cenah nudi Ivan Kravos, ; Maribor, Aleksandrova 13 j
CeK
Dijaki
Dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo blizu II. državne gimnazije. Sv. Petra nasip 71/1, levo.
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje in zajutrek. Skrbno nadzorstvo. Gosposka ulica 3/II1, na koncu hodnika.
Sve dijakinji
spre|mem v vso oskrbo blizu Tabora. Naslov v upravi »Slovenca« pod «. 10.198.
Sprejmem dijake
na stanovanje, eventuel-no tudi s hrano. V bližini obrtne šole, realke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.231.
EZ3SH
Lokal
3 prostori za pisarne ali pa za trgovino, s skladiščem, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.109.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam.
Stanovanje
štiri sobe, kuhinja, kopalnica, poselska soba in pritikline, plin, elektrika, I. nadstropje, Dvofakova ulica, se odda s 1. oktobrom t. 1. mirni stranki. Več se poizve Dunajska cesta št. 25, dvorišče — pisarna.
Fiat auto
tipa 514, krasna limuzina s 4 vrati, zelo ugodno naprodaj. Na ogled v garaži hotela Union.
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1
Lesena hiša
pet minut od tramvaja, s 400 mJ zemljišča, ob glavni cesti, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.226.
Kupimo
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
Vsakovrstno
zlato kapnie
DO nafvlšiih cenah CERNE, iuvelir Lpihljana Wolfova ulica it 3.
Ročno dirco
poceni prodam. Dolenjska cesta 6, pri kovaču. ;
Poceni se proda
Austro Daimler, 6 sedežen, 38 HP, elektr. razsvetljava, za 11.000 Din. Fiat 503, 4 sedežen, za ' 17.000 Din, ter več drugih voz in motociklov po najugodnejših cenah. O. Žužek, Ljubljana, Tav- i Carjeva ulica 11.
Namizna jabolka :
prvovrstna, za takoj ali I kasneje, iz lastnih sadovnjakov — nroda noceni graščina Boštanj, pošta | Boštanj. .
Klavirje, pianine
rabljene, ceno prodam ali posodim na dom. — Zima, Wolfova ulica 10/1 |
Mlinsko tehnične
potrebščine v veliki izbiri in po solidnih cenah nudi tvrdka Brcar & Co, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
Lanene tropine
In drnrn krmilu nndl nnl -cnel Veletrgovina £ita in moke.
A VOLK, LJUBLJANA
Resljcvn rrsin 24.
Samo kdor v mirta izbira, dobro kupi .ii
Ako mora'e iz trgovine v trgovino, da si oghdate blaeo, se boste v stiski in narrlici odločili morda za neka i, radi česar se boste pozneje kesali;
ZATO IZItlRAJTK BLAGO DOMA!
'iuunuiivtiiunnuunuunuuuuuiuuuuuuuuunuuuuuuuuiinuuiuuuuuuiuiiuuuiuuiniiuuuiiiiiiiuuiiuini!
Tu imate čas, da pregledate in precen;te vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigovarial za nekaj, kar ne odgovarja Vašemu okusu.
ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO TKANiN ZA MOŠKA OBLAČILA IN OGRINJALA
in dobili jo boste v par dneh, seveda brezplačne in brezobvezno.
1812
Potem sedite in izberite ono. kar najbolj odgovarja Vašemu okusu.
Ker nabavljamo blago df. rektno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vam odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljše blago za manj denarja.
Ze pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcem. Največja trg. in odprenina tvrdka
Z^ufner/L|Ž£r
Ako še nimate našega
glavnega kataloga, zahtevajte ga. Cez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno.
n. u m um sms
zdravnica v Kamniku i ' i | se je preselila s Šutns v Majstrovo (Veliko) ulico št. 5 |
ter ordinira
E	£
j za splošno zdravstvo in zobozdravnico f
............................................................uiuimuumuiHuiiiuiimmuiiuinuuumiiiiiiiiiuut.
VASE OTROKE POTREBUJETE NOVIH ČEVLJEV
»Sro&Kl Cevlfl praktični ŽZ Mr
DchiKhi Cevlfl za šolo
ru j a vi in iz laka
Din Din
OGLEJTE SI IZBOR ČEVLJEV V NAŠIH PODRUŽNICAH | PRE-SKRBITE SI PRIZNANO SOLIDEN IZDELEK PO ZMERNIH CENAH
športni Cevlfl ;aob«om Din 8Sm-
U diiake tem Srr^K Din 165--
visoki Cevlfl
dekliški in fantovski iz kravine, Ia podplati
Din S5-- mm
Kupujte samo domaČi izdelek!
Zakaj, ker s tem omogočite za-poslenje domačih delovnih sil!
(DRAVSKA BANOVINA)
Ljubljana, Beograd, Maribor, Murska Sobota, Skoplje, Zagreb, Karlovac, Novi Vrbas, Osijek, Sombor, Subotica, Vršac, Vukovar, Sarajevo, Sušak, Split
Za Jugoslovansko tUkacoo i Uubi^oii Karel C#b
izda iu teli: Ivnn Hakoiea.
Urednik: Frane Kremžar,