PRIMORSKA DELAVSKA EH0THD5T GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., štev. 30 - Cena 4 lire TRST, četrtek 11. julija 1946. ZRUŠILI SMO MNOGO FAŠISTIČNIH POSTOJANK. PADLE BODO TUDI POSLEDNJE! 1—IB—WWHI|«IU!II »—a««—miT Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 '_________________Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo DELAVSTVO NE POPUŠČA * Jleomujmo zc&u&unje in soSMmimost stavfcujoiiik in vsega demofcratime&a tjudsivm stav&ovnega od tkc&iewega zzzškteivmjm mn&zice nadaijevanje ftmfoe za najosnovnejše devmo^atime pravice Stavkali bomo do zmage! Stavka traja že od 1. julija. Ljudstvo ne popušča, a delavci se ne bojijo pretenj in novopečenih pometačev, ki so zgrabili za metle le zato, da bi ustregli reakciji in svojim fašističnim voditeljem v CLN-u, ZVU je proglasila stavko za nezakonito, a delavstvo jo smatra za popolnoma upravičeno. Naše ljudstvo se je naučilo misliti v času dolgega trpljenja, posebno pa v času narodno osvobodilne borbe. Zato je našemu ljudstvu legalno to. kar odgovarja njegovim interesom m dolgoletnim težnjam, ki so jih 1 opravičevali vsi svobodoljubni narodi sveta pa tudi Angleži in Američani. Poslušali so njihove radio oddaje in takrat postopali tako, kot je bilo v interesu resničnih zavetnikov,: uničevali so fašiste in fašistične ustanove. Takrat so bili ene in iste misli, postopali so enotno, takrat so se borili skupaj proti fašizmu. Danes je pa naše ljudstvo'proglasilo stavko zaradi ponovnega vračanja fašizma in se s to stavko bori proti fašizrtiu z mirnodobskimi sredstvi, da b; ga spet. unfčilo, .Če je bila prt j opravičljiva in upravičena naša protifašistična borba, zakaj naj bi. danes bila neopravičljiva in protizakonita? Mar se moramo izneveriti svojim načelom, mar se moramo sprijazniti s tem, da nam nekdo narekuje pokornost pred istimi tolpami, ki So nas včeraj in nas tudi danes zahrbtno napadajo, danes celo spričo in s pomočjo policijskih organov; mar moramo pasivno sprejeti napade na naše prosvetne ustanove,, politične in sindikalne organizacije,, na vsakega doslednega demokrata in protifašista, na privatna stanovanja itd.? Motivacija proti stavki demokratičnega ljudstva julijske krajine pravi, da se stavka prepoveduje zalo, ker je politična. Ta politična stavka je za nas življenska obramba,, nadaljevanje borbe proti fašizmu, ter je jasno, da jo hoče naše ljudstvo še vedno in do kraja nadaljevati, četudi je protifašistična borba smatrana za protizakonito. Fašizem mora biti uničen, čeprav se to smatra za nezakonito! Če bi naše ljudstvo pristalo na opravičenje vseh fašističnih zločinov, če. bi se sprijaznilo z nasilji, požigi jn ubijstvi, bi to pomenilo, da se strinja s fašističnimi načeli, da je fašistično usmerjeno. Dolgo, predolgo se je naše ljudstvo borilo in upiralo fašizmu, preveč je gospodarsko, politično in nacionalno trpelo. da bi se moglo sprijazniti z njegovimi metodami. Zato se tudi stavka nadaljuje in se b0 nadaljevala, dokler se ne doseže svoboda in uničenje vseh tistih, ki fašizem podpirajo in tistih, ki ga praktično izvajajo, Naše industrijsko delavstvo je trpelo polnih 26 let in je v tem času zbralo ogromna izkustva, tako da se danes ne da več u-gnati ali prevariti. Naši kmetje so bili razen nacionalno tudi gospodarsko tak0 zatirani, da je bila večina posestev tako zadolžena, da v večini slučajev niso bili lastniki na svojih posestvih kmetje, marveč razne banke ali vsemogočni funkcionarji fašistične stranke. Kmetje se danes borijo za iste socialne, politične rjn narodnostne pravice in je zato ja-mp, 'da nočejo sprejeti tako šibke argu-mehtacije kot je proglasitev ilegalnosti Slavke, češ, da je politična. Ljudstvo to smatra kol prepoved stavke zato, ker je protifašistična. Sami angl.šk; in ameriški vojaki so se lahko na. svoji koži prepričali, da so te toipe fašistične saj so napadle tudi njih, saj so trgale tudi njihove zastave, saj so jih ižžvižgavali in nazivati izdajalce. Vsa ta sodrga je smatrala vsakega angleškega in ameriškega vojaka kot zaščitnika njihovih skritih ih podlih namenov. Sicer predstavljajo ti dogodki tudi del manevrov, ki naj bi povzročili dosego močnejših .pplltičnih pozicij, s, katerimi bi re-akcija. ož.'-fašizem dosegel vpliv pri upravi pokrajine. a kasneje tudi v upravi medna-rodne cpnej jasno je, da vse ljudstvo Jifuj-ske krajuie. posebno pa ljudstvo Trsta ne /e : ustvarjanje male državice, kjer bi vladah tasisli ’ ' Našim delavcem je bilo rečeno da seda-nja - av ^ predstavlja ogromno oviro za napa 1 j n.la naročila v naših ladjedelnicah in Os ami podjetjih bilo bi zanimivo vedeti, kakšne ovue.so hile v prvih časih, ko ZVU sc ni razpustila vse ljudske ustanove ko ni ustvarila civilne policije, ko še m uštvan.a vseh pogmev za oživljanje CLN-a in njenih fašističnih tolp 1 akiat ti izgovor' ne bi veljali. Kasneje pa se je pojavila potreba reševanja njenega prestiža. Takoj so se našli, fondi (govori se o okoli 70,000.000 lir) za pogozdovanje Bošketa. za katero se je že vnaprej vedelo, da ne bo uspelo Ves ta ,denar -e ie torej lahko nekoristno zapravil, medtem ko se ni našlo potrebnih kreditov za nujno obnovo ladjedelnic in drugih .industrijski!} objektov. Naše /delavstvo je odločno protestiralo pred nekaj meseci stopilo je tudi v stavko, da ne bi prišli fašistični elementi ponovno V ladjedelnice. Takrat se je vodila borba Proti fašistom, ki sb hoteli ponovno zavzeti vodilna meš a v podjetju Civilna policija je sicer' podpirala' in ščitila fašiste, kar sigurno ni delali) na svojo pest Takrat stavka n; bila proglašena za nezakonito; danes ko se je vse demokratično ljudstvo Julijske krajine uprlo z. istim ciljem a zaradi hujših posledic fašističnega nasilja, $e stavka smatra za protizakonito! Takih nedoslednosti naši delavci in proti-fašisti nočejo sprejeti ter zato stavka nadaljuje. Nadaljevali jo bomo s pomočjo kmetov in Vse .pokrajine, ki s0 pripravljeni dajati toliko hrane, da ne bo lačen, noben iskren demokrat. Da bi videli, kakšno je mišljenje ljudstva, je dovolj zapustiti strogi center mesta in se napotiti v bližnjo okolico. Pri Sv. Jakobu, v Skednju pri Sv. Ivanu, v Barkovljah in' sploh v vseh rajonih se opaža žilav odpor proti »fašistom« (tako ljudje nazivajo civilno policijo) Vsi odločno branijo dovoz hrane, ki jim j0 pošiljajo kmetje s Krasa, Furlanije, iz cone A in B. Ne pomagajo zastraševanja oboroženih civilnih policajev in anglo-ameriške vojaške policije, ljudje vztrajajo' in bodo vztrajali do' konca. Do danes ZVU še ni izdala nobene uradne izjave, da namerava ukreniti kaj pozitivnega. Fašisti se lahko še vedno sprehajajo po mestu, stavkovni odbor pa je poklican pred sodišče! Krivec je prost, a žrtev je obtožena. Če je to ljudstvo vztrajalo štiri leta, bo vztrajalo tudi nekaj mesecev — če bo potrebno. To je mišljenje vseh delavcev in kmetov. Poglejte le malo na Tržič in Furlanijo — vse je v zastavah, borbena odločnost se opaža na vsakem obrazu, a zastave z rdečo zvezdo plapolajo na vsaki hiši. Nič ne podlagajo aretacije tovarišev, ki jih je ljudstvo izvolilo kot zastopnike- svojih organizacij že za časa nemške okupacije in potrdilo njih delo pod anglo-ameriško okupacijo. Za borbo proti fašizmu nam niso nujni voditelji. To borbo lahko nadaljuje ljudstvo samo. Naši Voditelji niso tis ji," k; si zamislijo neko akcijo in jo nato prenesejo na člane svoje organizacije. Naša borba je ljudska borba,, ona. odraža ljudsko voljo, a voditelji so le njeni tolmači. Z aretacijo najuglednej- ših članov se torej ne bo strt antifašistični duh, ne bo se prenehala protifašistična borba! Eno leto vojaške uprave je pri nas leto polno borb in žrtev. Vsak dan so nam odvzemali vse kar smo si zgradili v času osvobodilne borbe. Vsak dan pa smo opažali, kako so si drugi vzpostavljali izgubljene fašistične pozicije. Polno leto se je razvijala politika črne borze' politika kronične brezposelnosti, gospodarske neaktivnosti, politika 800 kalorij hrane dnevno! Prišli smo s tem do napadov na demokratične ustanove in sindikalne sedeže ter celo na privatna stanovanja! Mar ZVU ni obvezna preprečiti take akcije? Ali jih mogoče ni opazila? Bilo je toliko opominov, toliko spomenic, in končno protestnih not. In koliko žrtev je zahtevalo to stanje od našega ljudstva! Zdaj ljudstvo ne more trpeti več! Če je stopilo v stavko, je to storilo zato, ker mu preostaja samo skrajno sredstvo stavke, s katero se bo zaščitilo pred novimi napadi, pokolji in požigi! ZVU ne more in ne sme ostati ob strani! Sama, po svoji policiji mora prevzeti varnost v pokrajini, razpustiti mora civilno policijo, ki je preveč omadeževana, razpustiti mora CLN. gnezdo fašistov in koljačev! Kntffc so solidarni s stavkajočimi in (im nudite izdatno podporo Če se„ napotiš le malo med naše kmete, boš takoj opazil živahno vrenje med njimi. Stara ženica ali mlada tovarišica, kmečki fantje‘ali očaki, vsi nekaj nosijo na določena zbirališča hrane za stavkajoče delavce v mestu! Nekdo' nos; mleko, 'drugi krompir, tretji zelenjavo, mast ,in še celo zavojček sladkorja. če ga je še kaj ostalo v hiši. Kmetice ne nosijo več mleka v mesto — oddajajo ga v skupno zbirališče za delaivce in po mnogo dostopnejših cenah Med vsemi vlada en duh, ena volja in iz skupne sloge izhaja velika moč. Vsako jutro, ko se zberejo na vasi, se naprej vprašajo, kaj je s stavko. Ko izvejo, da se stavka nadaljuje, feratko odvrnejo: »Prav je. še bomo pomagali.« Redek je primer. ko kmetica toži za mastnim zasluž: Gladovna stavka zaprtih antifašistov Zaprti antifašisti v tržaškem zaporu v ulici Tigor so stopili v gladovno stavko, ki so jo napovedali v svoji poslanici polkovniku Bowmanu. Ker ob nedeljah sprejemajo hrano, ki jo pripornikom prinašajo njihovi domači, so imeli policisti, ki hrano sprejemajo, pripravljene spiske tistih, ki siavkajo in so že pri vhodu odklanjali njihovo hrano. Srejemali so le cigarete. Bilten št. 1 STMUJOČIH V ZAPORU Danes se je začela gladovna stav. k a Vsi politični priporniki se je udeležujejo, to’je 107. Samo eden Sc je je vzdržal. Stavka se nadaljuje. Smrt' fašizmu! — svobodo narodu! Trst, 7. julija 1946. Protestno pismo polkovniku Bowmanu Antifašisti, ki sta jih civilna in vojaška policija v zadnjem času aretirali in odvedli v zapore v ulici Tigor, so zaradi krivice, kj se jim godi, posiaii polkovniku Bowmanu pismo, v katerem mu postavljajo svoje zahteve in napovedujejo gladovno stavko: »Podpisani zaprti antifašisti v zaporih v ulici Tigor protestiramo proti vsem proti-Ijudskim dejanjem, ki so jih izvršili tukajšnji fašisti z namenom, da bi terorizirali delovne množice vse pokrajine Protestiramo tudi proti pristranosti, ki jo je pokazala civilna policija Julijske krajine, katera, medtem, ko so antifašisti branili sedeže svojih organizacij, svoj časopis »JI Lavoratore« in svoje pravice pred šovinističnimi tolpami', ni intervenirala, temveč je zaščitila tiste, ici So pustošili. Potrebno je, da pojasnimo, da smo antifašisti po veliki večini borci partizanskih formacij in tisti, ki smo se vrnili, iz naci-, . stičnih in fašističnih koncentracijskih tabo- »Vse kar pridelamo, dajemo Je prehran^e- riše< torej vaši zavezniki v vojni, edini, ki moramo krivično trpeti v zaporih, medtem ko vsi, ki so se še včeraj borili proti nam. valnim odborom. Dajemo dovolj za vse Tržačane, nihče ne bo lačen, ali to velja samo za antifašiste Fašističnim tolpam pa ne damo niti plevela«, je dejal naš krepki vrtnar. Ko smo mu pojasnili našo nalogo, se je nasmejal in dodal: »Le zapiši tovariš v časnik, da imamo dovolj vode za zalivanje, dovolj semenja za sejanje in če bo potreba, bomo hranili naše ^delavce, dokler ne dosežemo vsega, kar je pravično.« Poslovila sva se kot stara prijatelja in znanca. Ko sem presekal Novo cesto, da bi obiskal nekaj zbirnih mest, kjer se tudi razdeljuje hrana, sem naletel na kmečki voz. Kraški Osliček sive dlake je počasi korakal proti mestu, a na vozu je sedel kmet Voz je bi! poln vreč s krompirjem. Spremljal sem ga par sto metrov in v tem sva se pogovar- : : j: .. : . . . . Ne bomo klonili! Prišel *e z dežele nov kamion hrane. kom v mestu, kjer se danes plača mleko 7-8 krat draže kot po navadi. Danes je torej jasno, v praksi dokazano, kaj pomeni Trst brez zaledja, mesto brez kmetov; danes se jastfo vidi, v kolikih čislih je pri šovinistih . , . mleko, a ne kmetje. Gospoda spoštuje kmečko mleko, čeprav pošilja na kmeia oborožene tolpe, da bi ga usmrtile, ker je »s'ciavo«. Danes je stvar drugačna. Delavske družine stavkujočih prejemajo mleko zase in svoje otroke Po povoljnejših cenah in v dovoljni količini prav s pomočjo demokratičnih ustanov pri odborih, k; so jih delavci izvolili in postavili za to priliko. In tako tkejo danes kmetje tisto nit, ki je postala tako močna vez med njimi in industrijskimi delavci, da je ne bo mogoče ni. koli več pretrgati. Med njimi sta danes ponovno potrjena enoinošt in, bratstvo kot v borbi. Saj je borba prav za prav še vedno živa in ho taka tudi ostala, dokler se bodo fašistične bande , prosto sprehajale po tržaških ulicah in ogrožale tako delavca kot kmeta. Bili smo tudi med našimi »mandrarji«, o-koliškimi vrtnarji. Pojavili smo se kot kupci. in zaprosili, naj nam prodajo malo zelenjave. Odgovor je bil kratek in dosleden: Naše nesrečne radijske oddaje : Zares nimamo sreče pri radijskih oddajah! Ko. smo lan; v jeseni s težavo dosegli ubogih četrt ure na tržaškem radiu, da bi se malo pogovorili v slovenščini z našimi delavci o raznih vprašanjih, ki jih t-rejo, takrat smo se zares razveselili. Pa tud; naši delavci so z veseljem pozdravili to skromno delavsko radijsko oddajo. No, niso bili dolgo srečni naši delavci. P0 dveh oddajah je nastopila »reorganizacija« v radio-postaji. To je trajalo skoro dva meseca. Spet smo tedaj spregovorili, ali tudi tedaj le dvakrat. Zopet smo čakali, končno je bil ustanovljen radio Trst H0- Imeli smo tedaj le eno predavanje in spet so radijska predavanja prekinjena! Sedaj velja kot izgovor, izredno stanje v Trstu! Dragi tovariši delavci! V nedeljo torej ne bo nobenega našega delavskega programa! Bo pa že napočil dan ko nas bodo bolj razumeli ... jala. Prišel je s Krasa. Dan prej je skopal krompir in ga sedaj vozi tržaškim delavcem. Tudi drugi kmetje so pričeli kopati krompir in se pripravljajo pripeljati ga »doli« V tem sva-prišla do zbirališča. Tu so ravno razkladali poln tovorni avtomobil. Isti prizor kmečke solidarnosti, ista volja do vztrajanja, ista odločnost, da se'zatre fašizem kakršnekoli oblike ali uniforme. nekaznovano nadaljujejo s svojimi deli. Zaradi^tega zahtevamo: 1. takojšnjo izpustitev iz zaporov vseh priprtih antifašistov, ki so v zaporu samo zato. ker so branili svoje ljudske organiza-eije-. 2. da oblast te pokrajine kaznuje takoj vse, ki so krivi pustošenja an ifašističnih organizacij; 3. razpust civilne policije Julijske krajine in da red vzdržujejo samo zavezniške vojaške sile, V znak protesta, kakor je navedeno zgoraj, bomo ob 24. uri dne 6.’ 7. 1946. preko 100 delavcev in družinskih očetov v zaporih v ulici Tigor pričeli z gladovno stavko in jo nadaljevali, dokler ne bodo izpolnjene naše zahteve.« Vlogo na polkovnika Bowmana je podpisalo nad 100 zaprtih antifašistov. Istočasno so zaprti antifašisti poslali brzojavko zunanjemu ministru ZSSR Molotovu v Pariz. Brzojavka Se glasi: Brzojav Molotovu »V tržaških zaporih priprti antifašisti prosijo Vaše intervencije in obrambe demokratičnih institucij.« Tudi to brzojavko so podpisali vsi zaprti antifašisti. —o—■ Pismo polk. Borvmanu Mi podpisani, aretirani v dneh 30. junija, L, 2., in 3 julija, medtem ko je neofašistična reakcija zažigala prostore naših organizacij: Zveze primorskih partizanov. SIAU-ja itd., ogorčeno protestiramo zaradi mučenja in pretepanja, ki smo ga pretrpeli na kvesturi v ulici XXX Oktobra po agentih civilne policije, to je po dveh znanih pretepačih: poročniku Marconu in brigadirju Coscia. Te zlorabe čisto fašističnega kova nas ne bi presenečale, da ne bi culi Vaših izjav, po katerih je treba izključevati, da bi jih mogli-vršiti agenti civilne policije Julijske krajine, ker So nasprotne najosnovnejšim načelom demokracije. Zato zahtevamo, da se la policija, vpričo katere je bilo v teh dneh izvršenih, toliko zlih dejanj, razpusti in omenjena pretepača pravično kaznujeta, (Pretepeni priporniki) Sfavhuioči prejemajo brzojavke Tržaško stavkujoče delovno ljudstvo je prejelo iz najrazličnejših krajev brzojavke, s katerimi mu razne organizacije izražajo najtoplejše simpatije v borbi proti fašističnim banditom, v borbi za najosnovnejše demokratične pravice, za varnost in mir. Prinašamo besedilo ene izmed teh brzojavk: Brzojavka delavcev in nameščencev s svečane proslave ljudske vstaje v Srbiji. »Delavci in nameščenci zbani na svečani proslavi ljudske vstaje v Srbiji, se pridružujemo protestu proti odločitvi v vprašanju Trsta in razmejitve med Italijo in Jugoslavijo. Občutimo veliko krivico, ki -:e je izvršila ljudstvu Trsta in Julijske krajine, ki je v borbi proti fašizmu imelo in ima veliko zaslugo. Teror fašističnih banditov civilne policije, proti herojskemu ljudstvu Trsta in Julijske krajine, pomeni najbolj grobožalitev ljudskih pravic, zlasti pa še ljudstva, ki je za splošno stvar človeštva dalo tako velike materialne in človeške žrtve. Mi smo daleč od vas, toda v borbi proti' fašistični reakciji smo z vami in bomo tudi z vami ostali j* Z rudarskmj pozdravi Policija pleni živež za stavkujoče Odločnost ljudstva preprečuje nasilja policije V ponedeljek okoli IS ure je skušala Civilna policija zapleniti 7 vozov polnih živeža za stavkujoče, k; so se kretali od Lokve proti Trstu. Voznike je ustavila Civilna policija z izgovorom, naj jim pokažejo osebne izkaznice. Ko so Padričani izvedeli za to, so Naše žene in stavka Tudi sedaj so naše žene dokazale, da so iste partizanke, kot so bile v narodno osvobodilni borbi. Borbeni duh in protifašistična doslednost sta vedno na višini. V Miljah so 5. t. m. zborovale žene v Ljudskem domu. Udeležba še nikoli ni bila tako močna kot takrat. To ravno dokazuje, da kolikor- je večja nevarnost, toliko večja je tudi prisotnost naših žen. Pretresale so vsa važna vprašanja v tem trenutku, posebno pa potrebo solidarnosti in sloge na delu za stavkujoče. Žene so si zadale posebno nalogo prt delitvi hrane in skrb za otroke in bolnike. Vendar njihovo delo nima le značaj domače organizacije: danes žene soodločajo o vseh vprašanjih javnega značaja ter so v tem smislu poslale tudi dve protestni pismi: eno na Z.V.U. in drugo na konferenco v Parizu. V obeh pismih zahtevajo razpust civilne policije in pogon vseh fašistov in vseh fašističnih ustanov ter priključitev k Jugoslaviji, našemu pri-rednemu zaledju. * Iz Herpelj so žene peljale 8. t. m. mleko k Sv. Ani. Ali železničarji, ki so večinoma pritepenci iz »južne«, s0 hoteli izigrati naše žene in niso ustavili vlaka na postaji pr; Sv. Ani, marveč šele na naslednji- t. j. na končni postaji pri Sv. Andreju. Ko so žene opazile, kakšen namen imajo ti železničarji in uvidele, da jih hočejo na ta način prisiliti, da oddajo mleko v mestu, a ne v prehrambenih odborih stavkujočih delavcev, so prevrnile vse svoje vrče. do zadnjega, izlile mleko in dejale: »Ne bi bile partizanke, če bi se pustile izigrati«. takoj pritekli v pomoč voznikom ter je zato tudi policija odstopila, toda" še vedno s puškami naperjenimi na ljudstvo. Vozniki so kasneje prišli s svojim tovorom na cilj. Ta postopek dokazuje odločnost ijudstVa, ki hoče vztrajati v stavki in preprečiti vsako nasilje policije, Pol ure kasneje sta se pojavila na istem mestu dva kamiona, prvi poln »Čerinov«, drugi Amerikancev. Z orožjem so pretili ljudstvu in zaplenili en voz hrane Vreče so natovorili na svoj kamion med protesti domačinov; odgovorili so s strelom. Pretili so tudi z aretacijo dveh žen, ki sta bili osvobojeni od drugih prisotnih žena. Neki ženi, ki je imela y naročju otroka, je civilni policaj dejal: »Nesrečen otrok!« Dolina Istega dne je bilo ustavljenih v bližini Doline 7 vozov hrane določenih za stavkujoče delavce. Zaustavila jih je anglo-ameri-ška vojaška, policija, ki ima svoj sedež v Dolini., Zbralo se je takoj ogromno število ljudstva, ki je bilo pripravljeno braniti z vsemi sredstvi odvoz hrane, določene za mestne tovariše. Kmalu nato so prispeli tudi drugi civilni in vojaški policaji iz Trsta, ali ljudstvo ni popustilo Ker ni bilo mogoče ukreniti drugače, so vozniki vrnili tovore spet v Dolino, ziasti, ker je policija pričela razganjati ljudstvo z orožjem. Ko so prišli v Dolino, se je zbralo še večje število ljudstva, kljub dežju. Ljudstvo je bilo vedno bolj vznemirjeno ter pričelo spričo policije iztovarjati moko in jo nositi na varno mesto. Ker so civilni in vojaški policaji videli, da je ljudstvo odločno in da ne popušča, so se stisnil; v kraj; ljudstvo pa'je nato ondeslo prav vso hrano pod streho na varno. Pri tem je nastal majhen vrvež; nekateri dejavci so bili ranjeni. Vsega skupaj je’ bilo ranjenih 7 moških, dve ženski in štirje anglo-ameriški vojaki Med vrvežem je anglo-ameriški vojak tudi ustrelil iz revolverja. Značilno je. da se je v tako kratkem času zbralo okoli 70b0 ljudi, ki so rešili 194 vreč moke kljub intervenciji treh kamionov policije. To je moč ljudske sloge. Prehranjevalni odbori dobro poslujejo Prišel sem k Zgornji Sv. Mariji Magdaleni Dva trgovca sta dala na razpolago svoje lokale za delitev hrane družinam stavkujočih. Organizatorji so določili delitev hrane po raznih skupinah, a vsaka skupina dviga hrano ob določeni uri. Tako gre vse to ljudstvo osem do deset ur dnevno skoz; prodajalno in nosi domov zadostne količine hrane. Vsak član,dobi po 1 kg moke, 1/2 kg krompirja. 1/2 testenin, 50 gr maščobe, vse brezplačno, ker so to darovali kmetje. Zelenjava se deli po zelo znižanih cenah, na vsak način pa veljajo polovične cpne od tržnih cen Sadje, ki velja na trgu 40-50 lir kg, ne sme biti nikoli dražje od 20 lir po kg. Meso so delili po 100 lir kg, 200 gr na osebo. Vsako uro dobi hrano približno 60 družin. Policija sicer ovira dovoz hrane, vendar volja ne klone, hrane je vedno dovolj. Odvzeli so 5 stotov maščobe, ki So jo odpeljali v hladilnike silosa v novem pristanišču, a 50 vreč testenin in 20 stotov moke tvrdke Maurich, Razen tega so odpeljali 24 so odpeljali v ul. Macchiavelli v skladišča stotov olja in 25 vreč testenin po 50 kg. Delitev se razvija redno in v najlepši slogi. Par tovarišev, redarjev, stoji vedno na vratih trgovine ali pa v vrtu pri delitvi zelenjave. Za vsako pojasnilo se ljudje obračajo k njim Razpoznavajo jih po rdečih trakovih na levi roki. Prihajajo gospodinje, starčki in tudi sestra iz otroškega zavetišča »Sergio Laghk kjer imajo 50 sirot. Za sirote je odbor daroval brezplačno vso P°; trebilo zelenjavo, a sadje po določeni ceni od 20 lir za kg. Zjutraj so delili ribe. Križki ribič; so jih nalovili in pripeljali v zamenjavo za zelenjavo. Na trg jih pa niso oddali Pri Sv. Ivanu je delitev razdeljena na ulične odbore. Vsak ulični odbor je delil po 1/2 kg mesa, 1/2 kg krušne moke na osebo, nekaj ječmena, fižola in krompirja. Zelenjavo dobijo redno in v velikih količinah oj okoliških vrtnarjev, zato jo večkrat tudi darujejo! Z drugih zbirališč dobijo mleko, tako da se daje vsem od 1-2 litra. Ko so jim »Čerini« (civilna policija) hoteli odvzeti moko in krompir, so žene nastopile tako odločno, da so jih zavrnile V nedeljo je pel novo mašo domačin Hrovatin Marij, pa so družini poslali nekaj hrane. Mladi novomašnik je pošten in dober rojak; domačini So prepričani, da bo vedno ostal ob strani ljudstva in da se mu ne bo izneveril. Tudi mi mu voščimo plodno in koristno delo! Razpoloženje je veselo: hrane je dovolj, stavbarji in njihove družine ne bodo lačni! Za to so poskrbeli naši kmetje. Opčine V ponedeljek zvečer je bil promet skozi Opčine posebno živahen. Motor za motorjem je drvel po glavni cesti od Trsia proti Sežani; iz mesta je prišla obilna pomoč civilnih policajev že itak precej številni posadki, ki se stalno nahaja na Opčinah. Policaj do policaja se je šopiril in izivalno gledal na domačine, medtem ko so skozi vas večkrat vozili polni kamioni civilne in ameriške policije Vsi so bili v vojni opremi in z brzostrelkami. Zaustavljali so vse privatne avtomobile in motorje ter jih natanko pregledovali. ■ Medtem so ljudje zelo ostro kritizirali zaplembe živil v Lokvi in v Padričah, od koder so dobili vesti o nasiljih civilne in vojaške policije. Ogorčenje je bilo veliko, posebno zato, ker so zvedeli, da je poiicija celo streljala, četudi le v zrak. Zastrašiti se ne da nihče, posebno pa ne ko gre za hrano, ki jo kmetje darujejo stavkarjem — borcem za svobodo in proti vsem^blikarh fašizma in zatiranja. Odmev stavke v tujini Stavka se nadaljuje in svet ji je prisluhni!. Izmed mnogih brzojavk, ki so jih poslale razne sindikalne organizacije tržaškim delavcem, naj navedemo le eno. Poslala jo je Pokrajinska sindikalna zveza iz Marseillesa: »Sindikalni kongres Pokrajinske zveze v Marseillesu izraža v imenu 180 tisoč članov vso solidarnost italijanskim in slovenskim delavcem" v Trstu spričo njihove zahteve po priključitvi vse Primorske in Trsta k Jugoslaviji. Javna dela 5--grS~ Dne 5. t. m. se je vršila tiskovna konte-1 politično. A niti g-osjjotlarska, še' manj pa renca, ki jo je sklical major Ricnardson. j politična odvisnost nista v interesu delov Xa tej konferenci se je razpravljalo o te1 | nega ljudstva kocih kakor tudi o jivnih delih v načrtu, j V načrtu javnih del je tudi ižgrkdnja Doslej je bilo za javna de'a odobrenih žs j nove ceste Trst-Padriče. Kolikor vemo. je 600 milijonov lir kreditov, žal pa moramo j ta nova cesta prvi del projekta interna-ugotoviti, da so se vsa dosedanja dela izjeionahie avtostrade, ki naj bi potekala po teh kreditov izvršila v glavnem v Trstu/Ozemlju avtonomne pokrajine, nato pa v Gorici in Pulju. j okolici Tržiča obrnila proti severu, proti Pri analizi stanja obnovitvenih del v pa j Avstrijj.po italijanskem ozemlju, su A opažamo; da se iz fonda za iAvna dela j ?a projekt je že stara zamisel in v me-odobrujejo krediti pretežno za obnovo za seču maju je s>La voce liber«.« priobčila razna dela v korist krajev, ki po dose4a-j članek, v katerem je reklamirala začetek njih vesteh iz Pariza ne bodo pripadali fe-jteh del. Toda nekaj dni nato je »Giomale derativni ljudski republiki Jugoslaviji lalleato« prinesel tozadevni demanti. To razmerje črpanja razpoložljivih sred-j R#s čudno, da je ia projekt kot stara štev pa je bilo že od vsega začetka, odkar ,zamisel tako izdelan, da poteka trasa intef so se pričela v pasti A razna dela., tako- j nacionalne ceste izključno p0 avtonomnem, da so se razna dela pospeševala oziroma j oziroma italijanskem ozemlju! Dejstvo pa izvrševala predvsem na nzemlju. ki naj bi je, da bj se. ta zamisel dobre zvčze, dobre tvorilo avtonomno pokrajino oziroma pri iinternacionalne ceste dala. izvesti po ugod* padlo Ttaliii. jnejšetri načrtu, ki bi povsem odgovarjal ________________ Če zasledujemo obnovitveno politiko an- jpcitrCbam zveze Trsta, z zaledjem. « Avstri- veihio borim glo-ameriške vojaške uprave od n'enega j ---------- ----------------------------------------- jo. Toda la ugodnejši načrt ima nedostatek, napako, kajti cesta bi po tem načrtu potekala po ozemlju federativne ljudske republike Jugoslavije. Zato ta načrt ni upoštevan, ni zašel jen! Izvajanje načrta izgradnje prvega dela te internacionalne ceste na odseku Trst-Padriče bo zaposlila 2500 delavcev in ne 25.000, kot je javila »N.Čv.U,« Ušla jim je pač ena ničla, tista ničla, ki tolikokrat manjka prt poročilih o manifestacijah de lovnaga ljudstva. Ne Sinemo si tudi delati nobenih iluzij glede zaposlitve delovnih sij. Posamezni načrti, k j se izvajajo, zaposlijo določeno število delavcev, ki pa ostanejo brez dela, ko bodo dela. teh načrtov dokončana Zato je zaposlenih vedno le toliko delavcev, kolikor jih zaposluje izvedba posameznih projektov' v delu. Delovno ljudstvo pa nikdar ne bo mirno in brčz kritike sprejelo razna dela, s katerimi bi postalo gospodarsko ali pa politič' no odvisno. Popolna nedvisnost je največji interes delovnega ljudstva in za to se bomo pričetka dalje, moramo nehote uriti do j omenjene ugotovitve Ta slučajnost nas ze- j lo čudi in istočasno tudi zaprepASča. Polk. Smuts Je pred kratkim opiasnil za-stops.tvn delavcev položai v pogledu finansiranja raznih del Dejal ie ia pomeni pričeti z velikimi finansirani! zadolžitev pri finančnh ustanovah katere v.a lolžifve pa | bo morala država lastnica tega • »zemlja, i priznati in povrniti stroške t/. teaa jasno j izhaja dejstvo, ki smo ga že neštetokrat j ugotavljali pri obravnavani« obnove stanovanjskih hiš. ki se vrši po raznih iziavah »zastonj«. Poročila iz cone B Tako je treba j Icvstva, k; hoče živeti v miru ter združeno i c skupni domovini Jugoslaviji. za katero so i dali tudi sinovi tržaškega delavstva v težki štiriletni borbi svoja dragoceiva življenja. Sindikalno delovanje t ll. Bistrici Ičp vzgled iznajdljivosti tovarištva in sa-| moiniCiative sd pokazali dejiaVci in uahie-i ščenci ter sindikalna podružnica voznike-.- v j LokaVcu. Sindikalna podružnica voznikov iz Lokavca ; namreč stglno izvaža les za upravo lesne j industrije Rizzatto Ajdovščina. Tako je tu-Bremena za vsa izvršena dela kot ie raz- i di sedaj zaposlena z izvozom večje količi, vidno tudi iz prej omeiven* iziave polk j ne lesa iz Trnovskega gozda. Ker je pa od* Tukajšnja sindikalna gospodarsko uprav- Smtitsa. bodo obremenievula i žavno, ozi- j.dejek, iz katerega les izvažajo, deloma Silno ha podružnica je Organizirala tedenske štu- rorna avtonomno skupnost : težak in za izvoz neprikladen. bi morala cjijeke sestanke. Namen teh sestankov je, Razumljivo je, da bo država oziroma av- i f,Pr*Va 2n*tP0 zvišati cene izvozne takse da se člani izgradijo in da postanejo res- tonornna pokrajina zadolžena pri 'aznih fi’ | veliko6 živmenlk^nevarnostio^za fivt ttifno r“'avi ker le z dobrim nančnih ustanovah pri raznih bankah &1'j no jn voznike - i 1 1 znanjem bomo največ pripomogli k čim* pri drugih državah, ki so iz 'ega ati dru- j Pri Vgem tem uprava n< bi mo«la opra- 'E^ obnovi.tvi n«*« Porušene domovine, geaa razloga tu zamte esirane Avtonomna j vičit, visoklh prevoznih stroškov Zaveda- ^animah.!e pri predvajanjih je veliko- |e pokrajina bo v finančni odvisnosti in če | joč se današnje (Jobe. ep «6 delavej in nante-1*» *>i bik’ želeti, da se člani čim pogosteje - - --**•' ------ in v večjem Številu oglasijo k debati, ker Samovolja ali nalog? Postopanje finančne intendance V zadnjem času je Finančna intendanca, tako v Trstu, kot v Gorici, zavzela stališče, da škode, povzročene tekom te vojne našemu ljudstva od Nemcev, fašistov ali kogar koli z nasilnim odvzemom premične i-movine, plenjenjem in podobnim postopkom, ni smatrati kot vojne škode v smislu zakona od 20. 10. 1940. ter odklanja plačilo predujmov za iake škode. Izgleda, da priznava kot pravo vojno škodo samo tisto, ki je nastala tekom pravih bojev vojaških oddelkov To stališče je povsem zgrešeno, Ker zadeva zelo hudo velik del Vojnih oškodovancev naših vasi, bi si človek nehote mislil, da se namerava s tem tolmačenjem zakona in postopanjem čim bolj preprečiti slovenskemu ljudstvu našega podeželja dosego predujma na pripadajočo mu vojno odškodnino. Zato opozarjamo na jasne določbe italijanskega zakona o vojni škodi, ki v členu 2, izrecno smatra kot vojni dogodek (fatto d; guerra) z ozirom tna odškodninsko pravico ne le prava vojna dejanja, izvršena od vojnih sil, domačih, zavezniških a’ii sovražnih z namenom, priprave ali izvedbe vojnih operacij, temveč tudi dejanja, ki sicer ne služijo direktnim pripravam ali vojnim operacijam. pač pa so z njimi v vzročni zvezi. Vsekakor so bili vojni dogodki vsi spopadi, nastali zaradi upora primorskega ljudstva i zoper fašizem in okupatorje, ravno tako tudi »čistke«, represalija in vsa najraz-novrstnejša nasilja vseh vrst vojaških in pol-. vojaških oddelkov, fašistov, policijskih, o* j rož.niških in drugih, domobranskih, četni-ških, kozaških ter kdo ve kakšnih oddelkov, ki so divjali po naši zemlji in jo spremenili v *no samo strašno bojišče; to So bili pravi vojni dogodki v smislu zakona o vojni ne hi bila v -tanin pravočasno /polniti, kenci odtočili, da sartli s pomočjo voznikov, svojih finančnih obveznosti, bi zapadla v udarniško zgradijo pot do najbolj nepristop-gospodarsko odvisnost in potom te tutT v ! nega dela, kjer se nahaja ca 30 m* lesa, Z vsem potrebnim Orodjem in trdno voljo, da • izvršijo zadano nalogo, so se odpeljali v rtč-~ i. « . , „ deljo dne 23. junija ob 5. uri zjutraj s to- Odlog poljedelskih pogodb | BrS&8& S V Trstu in okolici ie precejšnje število! nj*mi-poljedelcev, ki se mučijo za-svoj vsakda- j Ko so PrišH na cilje, se jim je nasmejalo nji kruh na kmetiiah. na poljih v najemu. !v za odločnost najlepse sonce Zm- . . peli so krampi m sekire. Ko je bila ura po|- Ai- na t'-h najemnikov mia z gospodar. ; dne, so si ogledati; Jn presodil; uspeh dela. jeru enoletno pogodbo. Ta pogodba, se avto- j Naredili so dve sto metrov gorske poti V matično podaljšuje leto za letom, če se ne ' najtežjem skainatem terenu. Če rečunamo, preklir-e z ene ali druge strani. - da so g tem zmanjšali stroške prevoza na Za, fa-a vojne gospodarji niso mo*Ji po- j 5£I?''IC°* višati najemnine, miti s0 mogli odstraniti “jjJr.nT^SJ %.0čb* ** ’ najemnika zaradi poteka pogodbene dobe. Toda takoj po končani vojni so pričeli gospodarji pošiljati najemnikom odpovedi pogodil. Ker niso mogli najemnikom povt. Sati najemnin, so jili sklenili vreči z njihovimi družinami ha cesto, v negotovost in bedo, alj pa spremeniti pogodbe v najemni, štvo na polovico. Enotni sindikat, kmetijske stroke, je takoj pod v zel potrebne korake, da bi zaščitil tb pom siga I vsem zainteresiranim poljedelcem. Obrnil se je do anglo-amerlške vojaške u. prave, ki naj bi izdala odlok, da se podalj, šajo poljedeljske pogodbe do konca kmetij, sitega leta. ki sledi tistemu kmetijskemu letu, v katerem je bilo razglašeno in sicer uradno, da je vojna končana. Po večmesečnem prizadevanju in posre, dovanju pri anglo.ameriški vojaški upravi, je Enotni sindikat, kmetijske stroke Jzdčj. stvoval, da ie vojaška uprava izdala odlok št. Ul. S tem odlokom se podaljšujejo vse pogodbe za 6 mesecev po mirovni pogodbi ki bo podpisana. Vsekakor je to lep uspeh in zasluga Enotnega sindikata, kmetijske stroke, ki je dosege! z neumornim prizadevanjem po zaščiti naših poljedelcev, ki so jih skušali lasnikj še nadalje izrabljati- Delo Enotnega sindikata, kmetijske stroke ni bučno. Njega delovanje je skromno, problemov in tekočih zadev, kf zahtevajo rešitve je mnogo. Povsod in vedno poskuša zainteresirati odgovorne čdnttelje. da bi dou. mel: težave kmetovalcev in jih podprli v borbi proti vsem težavam in vsem poskusom zatreti njihov normalni razvoj zg dosego srečnejše in mirnejše bodočnosti Pomoč Idrijčanov za stavkajoče tiste oddelke fašistov, domobrancev pa tu- v smislu zakona o škodi. ,____ Kot vojhte dogodke jih je smatrala tudi j di orožniških in podobnih skupin, ki so te-okupatorska vojna oblast in vsi njeni Vojni j kom vojne dan za dnern vršili te vrste v.oj-in upravni organi, kot so .smatrali tudi' vso j na dejanja, naravnost žaljivo z vojaškega našo pokrajino, izvzemši središča mest Trsta | stališča ker smatra ta dejanja za plenitve in Gorice, kot vojno in operativno področ- j in navaden rop in tedaj tudi Vse take Od-je Kot tako je bilo tudi izrecno označeno ! deike za Običajne roparje^ in razbojnike Ker z napisi, ki $0 se nahajali pri Vseh vbodih v | pa je bilo vse vojskovanje nacistov in fasi-središče mesta: »Bandengebiet« ali podob-| st,o v in vseh njihovih hlapcev v resnici liano. To pa je istovetno z operacijskim voj-' vadno razbojništvo. so bila ta dejanja pač nim ozemljem. Da je tako bilo. dokazujejo j prava in resnična vojna dejanja po vojnih utrdbe in postojanke, zasedene z močnimi načelih in strategiji, ki so.jo uvedli fašisti stražam; pri vseh dohodih v mesto, od ko-1 in nacisti v vojskovanju za osvojitev sveta. se ravno pri debatiranju največ nauči. Saj že star pregovor pravi- »Vsi ljudje, vse vedo« Pri takih debatah pride do različnih mnenj, ta ima to misel drugi zopet drugo itd., razvije 'se živahna diskusija, katere končni rezultat je takšen, kot mora biti, vsestransko zadovoljiv ^ Torej, dragi tova- Dne 23 VI. 1946 je sklicala krajevna pp-' ve. Udarniki so bili takoj po. prihodu v H-n. le smelo se udejstvujte jari debatah , dnii!lj(.., Knotf,jh sindikatov svojo redno vas razporejeni na raz: kraje po načrtu, ih d i*ik usi ta h f mejo, na kateri je proučila položaj' svoji ki ga je napravila podružnica E. S. Zani- * t0 bi ral i« '!>i Mio dobro, v Sj 5 ugotovila, da v vasi ni dovolj pie- mivo je bilo, k0 so prikorakali udarniki iz ce bi e# zsmrai omeniemh sestankov udele- • 1 - ^ ~ * ... ... *••• • ževali vaj člani, ker'se mi zdi ležha malo šibka: pa der se je ob vsakem sumljivem znaku Streljalo. Na teli mestih in izven njih, povsod širom vse pokrajine so se vrstili dan za dnem spopadi in streljanja s partizanskimi oddelki in patrolami in tud; večje bitke skozi Vsa zadnja leta vojrte. Vse to je bila prava vojna, so bila vojna dejanja, kot jih je rodila zadnja vojna. Zato je bilo tudi vse podeželje julijske krajine vojno ozemlje in so vsa nasilna dejanja, ki So jih izvršili Nemci, fašisti, pa tudi manjši oddelki ter domobranci, četniki in slični vojaški oddelki, prava vojna dejanja in vojni dogodki. Zaradi tega so tudi vse škode, ki so nastale zaradi takih dejanj, pa naj so bili to požigi, plenjenja, čiščenja, aii tudi škode zaradi dejanj izvršenih pod imenom preiskav, prave Vojne škode po duhu in v smislu vojnoodškodnirtskega zakona. Zaradi tega je stališče finančne intendance povsem napačno in pomenja nepriznavanj« škod nastalih našemu ljudstvu na premični imovini zaradi odvzema in plenjenja, oziroma o priliki dejanj nacifašističnih oddelkov tekom te vojne, težko krivico in naravnost sovražen postopek. Zato je nujilo potrebno, da finančna intendanca to svoje stališče spremen; ter- prizna tudi te škode' kot vojne škode in- nakaže nanje oškodovancem predujme. Zavezniško vojaško upravo pa naprošamo, da s svoj« strani napravi potrebno, da bo finančna intendanca spoštovala zakon in j ko za dunajske reveže, ____, i — naše domovine proti podivjanim nacifaši-! stom in njihovim hlapcem. Saj je stališče, j .m vilo in veliko posestvo, ki se obdeluje s ki ga je zavzela finančna intendanca. Za vse Socialna zavest tržaškega bogataša Z imenom barona Leona Kconoma je združen pojem bogataša, človeka, ki ne pozna pomanjkanja, gladu, ne pozna težkega dela. ne pozna socialnih dolžnosti. Pozna pa drugo ugodje, razkošje, vozi se z avtomobilom, prebiva v razkošni vili v ulicj Largo Promontorio št. 1, s j er skrbi za njegovo in njegove družine ugodje okoli 20 služinčadi. Šest članov šteje njegova družina. Da, baron Ecouomo ne pozna svojih socialnih dolžnosti, ker sicer ne bi plačeval svoje služinčadi po 300.— ali pa morda 375.— lir tedensko. Če bi se zavedal svojih dolžnosti, ne bi dopuščal, da bi se delovne sile izrabljale pri delu. za njegovo in njegove družine ugodje če bi bil človek na mestu, bi vsem pristojneje plačeval in jim pustil živeti, ne pa životariti. Životari njegova služinčad. A kako proti-Ijudsko, protidemokratično je razpoložen, razvidhno že po tem, da ie zahteval, da se marajo vsi vpisati v Julijske ne pa v Enotne sindikate. Zaupanje ima do Julijskih sindikatov. Ve pač. da se potom Julijskih sindikatov ne ho ničesar podvzeio proti njegovemu postopanju do delovnih sil. ve pa tudi dobro-da bodo Enotni sindikati grajali in ukrenili vse. da se izrabljanje in izkoriščanje razgalj in odstrani. Revno so oblečeni razni delavci pri njem. nnanuid imenua.ica Raztrgani so. a on pošilja razno staro oble- spoštovala tudi borbo m žrtve našega Ijud- . , , - , ' - siva, ki se je borilo po vseh kotih in koncih jko za ‘lunai?ke _ j--------- narifas;. I . Da. tak le Leon Economo. ki ima v Ogle- Udarniško delo v Vojščici vsak dan bolj dobiva mirnodobsko lie» V trm cifro se naše nrilike silno -azHkutojo od prilik v pasu B Ml se moramo še vedno borltj ze najosnovnejše pravice, ki nam jih nočejo priznati Zeto pomeni za nas nji-Kot vedno, je tudi pri tej priliki razumelo bora moralna in materialna podpora odTč idrijsko delavstvo t«r priskočilo na pomoč no pomoč ▼ današnji lazi naše berbe, tržaškemu ljudstvu, ki bije odločilnp bor*1 bo proti ostankom nacifašizma ter se še vedno bori za pravte«, z* priključitev Trsta k Jugoslaviji. V teku dveh d n j se je po paših rajonih nabrgio za stavkujočt tržaško delavstvo 73,CW lir ter 70 stotov živeža in 250 konzerv g .jem je pokazalo idrijsko delavstvo, da «toji zvesto ob strani v pravični borbi vsega tržaškega delavstva. 4-. , voznih sredstev za uspešno udarniško delo. j Se] v vrstah 6 krampi ih lopatami. Na čelu mi zdi da ie ude. Xafo predložita sv6r'delovni I6«*« klavska žartaVa in harmopika. Se po- tudi malo v«- toč- : iia{t.t 0ki,ajn(>iTiu oiboi.u Knolnill ^indika- sebe' uioramo poudariti, da so bili v tej pn prihaian.iu na Uti „ Omenjeni odbor je takoj'tudi starejši ljudje, kot na primer ta,* , , . . , .. . , , . . mk E. S. iz Sol tov. Frančeškin Jožef, star — ! odobril načrt in. ukrenil potrebno, tja se bo , , kj jp da, M y nagim udami. življenje v pasu B s« na9Io urejuje in Tudi udarniki iz Ivanjgrada in Zb.- at, 1 . Igrajta ter ostalih vasi niso zaostajali. Vsi zora e -g0 se poka;,a]i prj r]Piu /jCio dobro, Mladina nostj hi moralo biti sestanke si iz'okolice ter določil dan in uro škega dela Dne 30 A'l 1916 so se na -Vojščici ob 7 urj zjutraj sledeče vasi: Sela, Ivanjigrad. Temnica- Novelo in Klanc. 'Že pred sedmo uro sc je slišalo veselo razpoloženje s petjem in godbo udarnikov ki so prihajali na delo z vozovi; na katerih so plapolale delavske in jugoslovanske zašla CiioiU in h\iU Primorsko delavsko enotnost / Ljudstvo vseh rajonov naravnost tekmuj« med »eboj, kajti zaveda se težke borbe, ki jo vrši naše zavedno ljudstvo v coni A ter še posebno v Trstu samem. Tud) tov. Ivo Didie se dobro zaveda, kaj se pravi trpeti pod fašizmom, kajti bil j9 večkrat konfiniran in preganjan, zat® je dobro razumel pravično borbo tržaškega delovnega ljudstva ter podaril v ta namen za stavkajoče delavstvo 10.000 lir. Ljudstvo ne bode dopustilo, da bj se 8e v katerikoli oblik; pojavil fašizem, kj mu jg v teku 27 let prizadejal neizmerno gorja. Zato je sklenilo podpreti z vsemi razpoložljivimi silami pravično borbo tržaškega de- iz Vojščice ni bila osamljena.: takoj po pri* hodu Se je združila z udarniki ostalih vasi tako da ie zglodalo, kot da bi bila vse ena družina. Delo je potekalo s petični v veselem razpoloženju: tudi svirači harmonik so stalno obiskovali razne skupine, Poudariti (moramo, da nam fe hil V veliko pomoč odred J. A za Trst in Istro, ki nam je priskočil na pomoč s prometnimi sredstvi za prevoz materiala. V tem dnevu je bilo oči-! š'*enih ll požganih hiš in material speljan j na cesto Ceste je bilo dolilo popravljene 5 000 m- skupaj je bilo napravljenih 900 de-I tovmb ur Ob zakliučku. preden so se udarniki razšli, je bil zbor vseh udarnikov, na katerem se je v imenu mladine in vseh Kmetje! Mestni delavci stavkajo za skupno srečo. Pedpirajte jih ie nadalje s hrane. ’ f-, i organizacij zahvalila za polno udeležbo tov. Pirc Marija. Za zaključek pa je moški pevski zbor iz Vojščice zapel Delavski pozdrav. S tem je bilo zaključeno udarniško delo; sledila je prosta zabava. Delo te podružnice moramo objaviti v našem časopisu za vzgled ostalim, kako maj si postavljajo delo v časih, ko moramo obnavljati našo porušeno domovino. Samo na tak način si bomo čimprej zgradili našo boljšo bodočnost, če bomo složni in enotni. traktorji. Štiri kolonske družine delajo na 'tem posestvu, a jo je v glavnem prodal-prodno so prišli partizani. — Denar je poslal v Dalijo Zakaj ga je strah ljudske, oblasti? Odgovor ni težak, če vemo, da plačnic svojo služinčad pn 300.-— lir. To je baron Leon Economo.' Vedno, ko se je vrnil iz fašističnega Rima- je bilo pri njem vse polno gostov. Razni deriarni mogotci, kapitalisti in visoki hierarhi fašizma so hill pr; njem v vili na obisku, na banketu. V Rimu sta se tudi slikala on in njegova žena z banditom Mussolinijem. Ko pa se je fašizem zrušil- so prihajali k njemu razni nemški »odličniki«, predvsem oficirji. Sedaj se obiski nadaljujejo. Obiskujejo ga razni anglo-ameriški oficirji, njegove hčerke pa se vozijo z njihovimi avtomobili na, kopanje in druge zabave. Ta gospod je že odpeljal razne vrednosti v Benetke. Odpeljal jih je s kamionom, ki je bil polh; na njem je bilo 16 zabojev. V enem izmed njih je bila preproga, ki je bila že v predvojnih časih vredna 1,000.000 lir To je baron Leon Economo, kj plačuje svojo služinčad po 300,— lir tedensko. To je Leo Economo. ki je dejal tistim, ki so zaprosili za povišanje plač sledeče: >>Eha, vrata vodijo v službo k meni, a sedem jili je. ki vodijo ven.« To je Leon Economo, čigar ime nosi en«, izmed tržaških ulic, v kateri je ena stran z vsemi hišami njegova last, a vendar nima. socialnega čuta. Nima ga. ker njegovo bogastvp sloni na. načelu brezvestnega izkoriščanja, kakršnega pač poznamo pri kapitalistih. Zato plačuje svojo služinčad tako bedno, zato ima na razpolago še vse ugodje in vse razkošje. NAROČNINA ZA »PRIMORSKO DELAVSKO ENOTNOST" za cono A in B i za Jugoslavijo Letna .... lir 200— 1 din 80-— Polletna . . . „ 100— „ 40— Četrtletna . , „ 50— j „ 20— Plačuje se: V coni A potom sindikalnih organizacij, oziroma v Trstu pri Ljudski založbi, Via Carducci 6. V pasu B potom podružnic Gospodarske bank« in sicer na račun Ljudske založbe. Trst, Via Carducci 6 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost« V Jugoslaviji pa potom Pošt. hranilnice in sicer na čekovni račun št. 20-016 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost.« Odgovorni urednik: Albin ZABRIC Kmečki upori v Slovenskem Primorju Do.ga in nepieirgana Krvava nit se vleče skozi zgodovino človeštva: borba tlačenih in trpečih proti tlafltNjetn in gospodujo* čiru. V raznih dobah so si gospodujoči nadeli najrazličnejša »oblačila*: tako so se v mračnem srednjem veku obleMi ali v razkošne plemiške halje «li pa v preprosto meniško kuto. V vseh dobah človeške zgodovine pa je ostal lik trpečega večno enak; lik kmeta — delavca, kj mu odseva z obraza trp’j en j e v očeh pa. zaradi prizadejanih krivio, odpor-. Danes, ko stoji človeštvu na doslej naj-višji stopnji za izenačenje človeški družbe, za odstranitev krivic, kj .rib 1e močnejši samovoljno in brezobzirno nalagal šibkejšemu, .narodi radi. posegajo nazaj v svojo zgodovino in iščejo vse one velike in male dogodke, kj so posiopon;-* dovedli do današnjega stanja Koncem srednjega in začetkom novega veka smo .Slovenci doživeli dobo, ko se je ljudstvo slovenskih tlačanov organiziralo in s silo hotelo doseči svojo prač Ivo. Tft je doba slovenskih puntov, slovenskih kmečkih uporov. Čeprav razmere za uveljavljenje take kmečko revolucije Se niso bile zrele in so bili vsi punti s silo zarrii. ima lahko slovensko, ljudstvo to dobo svoje zgodovine za slavne- dobo-, slovensko ljudstvo je pokazalo, da nj voljno večno 'prenašati krivice ih da. je pripravljeno žrtvovat) tudi imetje in živl|en)e za njih odpravo. V roj. dobi predstavlja slovensko ljudstvo en sam stan. nesvoboden stan tlačanov. Plemiška gospoda, večina duhovščine, predvsem vsa višja duhovščina, meščanstvo iti obrtništvo vsi so tujci. Kmet je prikovan »a zom jo. Svojemu gospodarju graščaku mora odrajtovarj od ten z-uuljišč dajatve v denarju, naravi in delu Vse dajatve so bile zapisane v urbarjih, nekaki zemljiški in služnostni knjigi -. Za žemljo. Uj jo je kmet k-met dobil največkrat samo v deživjjenjski užitek. |e mora,! odrajtovatj zemljiškemu gospodu, letni «čmž», nekak davek v denar. ju. povrh tega pa še določeno količino žita, vina. živine (prašiče, koze, ovce, kokoSi) in druge manjše dajatve (drva, jajca, sir, itd.}. Huda Je bila tudi tlaka: vsako l«to ie mot-ai določeno število dni delati na polju ali gradu zemljiškega gospoda. Cerkvi Je moral vsako leto redno dajati deseti, no 'deseti do vladarji pošiljali nad Sovražnike je bito .-treba plačal L Plačati bi Jih morala, zemljiška gosposka, ali bolje i-e. Ceno tlačani, na katere so prevalili graščaki nove dajatve. Življenje slovenskega kmeta-tlačana je postalo nevzdržno. Kmetje so se začeli posvetovati. - kaj bi bilo ukreniti. Shajati so se in Organizirali. Pošiljali so pritožbe celo na samega cesarja: njihove zahteve so bile v začetku umerjene, saj niso zahtevali nič drugega kot priznanje zgolj onih služnosti, kj so veljale skozi stoletja in so bile zapisane v urbarjih kot »stara pravda*. Toda povsod so naleteli na gluha ušesa. Tudi pred sodišči zanje nj, bilo pravice, ker ven. dar ni mogla obveljati tlačanova pravica prid gospodovo zahtevo. In tako se je začel krvavi ples. Potrpljenja je zmanjkalo. Slovenski človek ni imel več kaj izgubiti. Ostalo mu te le Sc golo življenje in tista neuničljiva ljubezen do rodne grude, ki je ni hotel zapustiti kljub vsemu nasilju. Ko slo za rodno zemljo, je slovensko ljudstvo unlelo pokazati čudežno moč in drznost, tako danes v osvobodilni borbi kot nekdaj pred davnimi stoletji. Zdaj tu, zdaj tam, izbruhne po slovenski zemlji Oborožen »kmečki punt«. »Boj za staro pravdo« je geslo, ki druži slovenske puntarje v neenaki borbi s tlačitelji. Zdaj v Ziljski dolini (leta 1478.), pozneje v Škofji Lokj (1400. leta; ju v Gornjem gradu (1495. teta}, dokler ni prišlo r-o večjega »Slovenskega kmečkega punta« leta lotu. Uporni duh se širi. kmetje naskakujejo gradove in jih požigajo, cesarske komisije posredujejo, tod vse zaman Kmečko revolucijo stre šele surova sila plemstva na Slovenskem, k; si je edino v tem, da je neba brezpravno »rale« spraviti k pameti Toda že leta 1573. izbruhne nov kmečki, punt. ki zajame vse slovenske pokrajine m sosedne hrvatske zemlje. Izkušnje so sicer mnogo koristile, toda zadostovale niso. Dobro organiziran upor je bil tidušen radi neenake oborožitve, Ta upor, ki ga imamo lahko za na,(večji zgodovinski upor- sloVen-skegg kmečkega ljudstva, je imel za- Posledico strahotno razdejaiijc; požgane vasi, tisoče pokla ih - in, obešenih, še hujše nasilje in ge večje dajatve. Toda kakor v osvobodilni borbi, tudi takrat nasilje ni mogle uničiti odPM A slovenskega ljudstva, ze koncem XVT. in, začetkom XVII. stoletja se objavijo novi punti po štajerskem in v Posavja, Kakor vse ostale slovenske zemlje tako so tudi Primorci dali svoj delež v kmečki puntanji. V tem so se odlikovali predvsem »Tolminci*, kj so organizirali dva manjSa in eden veliki kmečki punt. s- Ze leta 1642. so se Tolminci uprli .tolminskemu grofu zaradi njegove nasilnosti in prevelikih zahtev. O tem uporu ni dosti zmanega. Znano je je, da sč s kosami, cepci in kopačami območen i kmetje niso mogli vpirati dobro. oboroženi in izvež-bani vojsk; tolminskega grofa. Organizatorje je zadela, smrtna kazen, ki je bila izvršena deloma na dvorišču, deloma, v temnicah »Kozlovega roba«, to je tolminskega gradu. Toda uporni duh Tolmincev ni popustil. 2o leta 1627 se je vnel drugi tolminski punt. katerega jč povzročil tolminski glavar Gašper Dornbtrg, k; je uvajal nove davščine -jn žitpiue, katere so njegovi uradniki neusmiljeno in brezobzirno izterjevali. Na Čelu uporniškega gibanja je bil neki Jernej Mavrič, ki je s svojimi ljudmi imel zelo velik vpliv med Ljudstvom. Uporniškemu gibanju so se priključili tud) nekateri duhovniki. Ljudstvo se je shajalo in navduševalo za oboroženo vstajo. Pobirali so tudi-^poseben puntarski davek. Cesar Ferdinand je poslal posebno preiskovalno komisijo,, ki je zasliševala in spraševala ljudstvo, predvsem pa voditelje upora. Na podlagi izjave te komisije je cesar izdal razsodbo, ki je glavarju Dom-bergu priznala pravico do skoraj vseh novo uvedenih služnosti, tolminskim podložnikom pa strogo ukazalo opravljati vse obveznosti -in dajati Doihbergn, kakor so jih, moraij žo od nekdaj tolminskim glavarjem. puntarji so bili vsi pomitoš&čni » pogojem. da prosijo Dornber-ga odpuščanje, plačajo komisijo ir) vrnejo kmeto puntarski davek. Mavrič je til izgnan. Ker kazen ni bila ravno stroga, se j® uporniško razno-loženie med Tominci kmalu poleglo. Skoraj sto let. kasnea® (1713.) pa vzplamti na Tolminskem novi punt. Povzročili so ga grofje coronini, ki so bili od leta 1651 dalje tolminski, graščaki in glavarji m kj so •bfti strogi in > n&usmilj eni gospodarji. 2e lota 1702. so se podložniki uprli zaradi previsbkib davkov. Poslali so k ce- sarju kmečko deputacijo pod - vodstvom Simona Golje. Toda na porošilo grofa Cor-ninrja so vse odposlanstvo na Dunaju zaprli. Leta 1706. je uvedla vlada na Goriškem davek na meso in vino. Temu so se Tolminci uprli. Glavni davkar Bandelj je neizprosno zahteval ta davek. Dolgove je neusmiljeno izterjeval. Zato so Tolminci na tihem zasnovali upor. Središče upora je bila Idilisko-Baška dolina; pridružili so se jim Tribušarji, Cepovanei in Banjška rji. Pobirali šo tudi puntarske prispevke. Ker kmetje kljub opominom niso hoteli plačati zaostalih davkov, je Bandelj Ob neki priliki, ko je bilo posebno mnogo Tolmincev v Gorici, dal s silo odvesti v grad vse Tolmince s tovori in konji vred. Na vest o tem nasilju so voditelji sklicali vse, uporne kmete k Sv. Luciji, Bilo jih je okoli 500, Oboroženi so bili. s cepci in kosami. Na vest o preteči nevarnosti, je poslal glavar Coronini četo vojakov v Solkan z nalogo, da kmete razkropijo in voditelje polovijo. Ker sekrnetje nis hoteli z raziti, so začeli vojaki streljati. Večina 'Je zbežala, nekaj pa jih je bito ujetih. Toda tolminski vodje se niso uda-!L Ponovno' so se zbrali pri Sv. Luciji iti sklenili pohod na. Gorico. Pridružili s0 se jim še Kanalci. V Solkanu pa so se jim pridružili glavarjevi, brambovci, »medtem ko so« mušketirji zbežali v Gorico. Ko so prišit Tolminci v Gorico, so začeli poganja z glavarje-fn. do bi fspuatil ujetnike. Toda pogajairja so brez uspeha- Ola* var in Bandelj sta se zatekla v grad. Med tem pa so kmetje razdejali Bandljevo hišo in Vso i-movino razprodali. Pod gradom so začeli nova pogajanja z deželnim glavarjem. kateremu so zagrozili, da mu vaz-denejo hišo. Prestrašen J« dal izpustiti vse ujetnik?-, vrnil vso zaplenjeno irnovino in podpisal preklic nepriljubljene trošarine. Po Gorici so navdušeno manifestirali.. Iskra upora se .ie zanesla v Brda, Vipavsko dolino, predvsem v Rihemberg. DSvin-ci se upro graščaku. Upor zajame vso Goriško. Deželni glavar zaprosi v tej stiski cesarja za pomoč. Sedem sto Hrvatov in nekaj drugih čet je v kratkem uničilo upornike. Kazen je bila huda. Goriški glavar je razporedil čete po Tolminskem in Kanalskem, kjer jih je moralo ljudstvo nastaniti in prehranjevati. Voditelje g0 polovili in odgnali na goriški grad. Strahovanja in mučenja so bila na dnevnem redu. Ro 9-mesečnem zasliševanju je bilo ll punta-rijev obsojenih na smrt z obglavljenjem, 150 kmetov pa na večletno ječo. Vsi župani z vsega Goriškega so morali prisostvovati obglavljenju. Na Travniku v Goricjd, tem, kjer je sedaj znamenje Sv. Ignacija, so> napravili veliki oder. 20. aprila 1714. so prignali v spremstvu duhovni ka prve štiri obsojence, ki so jih obglavili, trupla razčetverili, posamezne kose trupel pa obesili na šrne drogove skese več dni. Drugi in tretji dan so bili ha enak način justificirani tudi ostati. - Tako se je končal zadnji knecki punt. Tako Tolminski kot vsi ostali punti Kažejo. da so naši slovenski kmetje uporabili silo šele takrat, ko so njih življenjske prilike postale naravnost neznosne. V tujem plemstvu in duhovščini so gledali nasilnike, ki‘jim kratijo njih stare pravice, njihovo staro pravdo, šele pozneje se podzavestno pojavljajo zahteve po odstranitvi deželne gosposke kot mestne oblasti, med njimi in vladarjem, katerega so priznavali. Kljub temu. da so kmečki upori propadli, vendar niso ostali brez koristi. Pokozali so našemil delavnemu ljudstvu, da nad lastno usodo teptani narod-ne sme obupati, pokazali so, da je tu še vedno poj, pot samoobrambe in Samopomoči; narodu, ki je gei, na fo pot, ne more groziti propast. Spomin na junaško dobo naše prve revolucije delovnega ljudstva je lebdel skozi stoletja nad slovenskim ljudstvom. 'Njegovo jedro je odpor za vsako ceno. Koliko tiso-čev je še po tej puntariji dalo svoje življenje za iste ideale. »Na svoji zemlji svoj gospod« je bilo njih geslo prav do dana-šft.iiti dni. S tem geslom je šlo naše ljudstvo v osvobodilno vojno, ki je zaključila Usto, kar so naši predniki pred stoletji skromno začeli. In kdaj bo. ta punt za našo pravdo v slov. Primorju zaključen ? Kdaj b6 tej izmučeni slovenski zemlji zasijalo sonce svobode, za katero je bil naš Primorec veidno pripravljen na vse — tudi največje žrtve ?