Tečaj XIV. List 21. gospodarske, obertnijske in národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; sa pol leta 2 fl. po pošti, sicerl fl.30kr. V Ljubljani v sređo 12. marca 1856. y Graška aseknracija proti ognju v preteklem letu 1855. Iz izkazka , ki ga je vodstvo graške asekuracije proti ognju ravno na svetio dalo , se vidi, da v preteklem letu 1855 je iz novega 2002 gospodarjev k nji pristopilo in sicer 100 več kakor predlanskim: iz Stajarskega 1109 iz Krajnskega 483, iz Koroškega pa 410. Bilo je lani 4633 pohištev zavarovanih za 2.606.100 fl. zavarovane vrednosti, za 3.496.625 fl. pa klasne vrednosti. Celo premoženje pa, ki je bilo lansko leto pri imenovani asekuracii zavarovano, je znašalo 71 milijonov 830.325 gol-dinarjev. Povernila je lani pogorelcom v vsem skupaj 148.079 fl. in 48 kr., in sicer: Staj are em 82.038 fl. 47 kr., Ko-rošcem 48.011 fl. 59 kr., Krajne em pa 18.029 jl. in 2 kr. Letošnj a tarifa je postavljena na 15 krajcar jev od 100 gol dinar jev. To plačilo se mora tudi letos kakor vsako leto do konca tega mesca sušca, gold, dobicka, ga tak si bo prodaja, ne pa v ze on v dru go spet za 100 prodá y pse , "" » Mf» V K>|JV/H iVV gold, več zaslužil, ceravno svoje blago ceneje Se vé da to veljá le od obertnikov in rokodeleov od kmetijskega gospodarja, kteremu ne rasteta nica ali krompir tako hitro, kakor se olarju (pivarju) delà ol (pivo), kteri po hitro spečani eni kuhi kmali drugo nastavi itd. Drugi pomoček. Treba je blago svoje svetu dobro razglasiti. Časniki, kteri nosijo oznanila deleč po svetu y so dandanašnji poglaviten pripomoček, po kterem si prodajavec privabi kupcov iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi za tega voljo je V ze treba y da se tako imenovanim „drugim rokamu dovoli kaj več dobicka, da zamorejo one potem blago oznanovati po časnikih in da jih ne zaderžujejo ti-skarni stroški. Vémo, da tù in tam kdo poreče „dobro blago se samo hvali in ne potřebuje trobente, da ga razgla-suje po svetu". Res je to večkrat, ali vselej ne. Kdor ne vé, da se to tit in tam kupi y ga tudi ne more kupiti. to je y zadnji čas 10 dní po s v. Jožefu upravnikom te asekuracije odrajtati, Kdor ta čas plačilo zamudi y je Tretji pomoček. Blagu, ki se prodaja, naj se dá vse lična podoba. Blago lično na vi v ze sam kriv, ako pogon pa povračila ne dobi. S pomocjo te asekuracije se je bilo lansko leto 362 pohištev, ki so bile s slamo krite, s ceglom pokrilo, 7 so jih pa s škerlmi, eno s kositarjem , 14 pa s škodlami po- ■■■■■iMHMHH^H^HiliHHaHHl lej tudi od zunaj d e z postavljati, je važen pripomoček dobri kupčii : ličnost vabi kupce, jim delà veselje ga kupiti, jim delà zaupanje do prodajavca. Al nihče naj ne misli, da naj bode to le od od zunaj ali na verhu naj bo blago lepo Napravilo se je tudi 219 zidanih opažev, 44 varnih dimnikov, 36 strelovodov; 139 pohištev pa se je na bolji sleparija, da znotraj in spodej pa slabo. Poštenost terja y y da je V r blago in prostorniši kraj přestavilo. Gospodarjem na Štajarskem , Koroškem in Krajnskem za ktere je vzájemná graška asekuracija napravljena, po-dajamo vsakoletni izkazek preteklega leta z živo željo: da bi vsako leto več gospodarjev zavarovalo svoje pohištva in y skoz in skoz enako in dobro, ne le tam, kjer ga oči kupca Ličnost ne smé biti zakrivalo slabega blaga, ampak Blago lično na vi vidijo. le unanja oprava dobre notranje robe. dez postavljati, je umetnost, v kteri so Angleži in Francozi mojstri, Nemci pa še precej nemarni. Ako se anglež-kemu fabrikantu, naj je suknar, platnar ali kaj druzega y naključi kterikrat, da mu kak kos blaga ni po volji se na da bi kadaj mogli reci vsi naši V . y gospodarji spijo mirno ker vsi imajo, ako bi jih utegnila nesreča ognja ponoći zadeti, svoje poslopja zavarovane!" redil ali da se mu je v njem tam pa tam kaj pokazilo, ne bo on pokváre nikoli skrival; pri glavini bo on to vselej zaznamoval in zatega voljo tudi ceno nižje postavil. Ceravno tako tudi pošteni nemški fabrikantje delajo , ravnajo Kako naj se bla^O za kupcijo in prodaj pa nasproti drugi ravno narobe; če je, na priliko, v blagu i• kje kakošna luknja , jo zadelajo kolikor morejo , in če ne napravlja Blago naj bode dob kje kakošna luknja, jo zadelajo kolikor morejo meri kos navadne mere, ne povejo od tega ničesa. ne Tako naj bo pošt to je da se kupec neogoljufa; cena ravnanje pa ne delà zaupanje do fabrikanta, ker se kupee Naj , tolika, kolikor je blago res vredno. ne more zanasati, da je blago cisto in mera poštena, poštenega kupčijstva. Od teh ne bi bili Angleži in Francozi o tem vsim fabrikantom in obert-bomo tedaj govorili. Mislimo, da bi povsod imele biti pod- nikom v izgled ^ ker poštenost je perva podlaga stanovitno To so že stare prav laga tudi dandanasnje kupcije. Omcniti pa hoćemo še nekterih pripomočkov, po kterih se zamore kupčija pospešiti srecnega tergovstva. (Ind. u. Gew. BI.) in prodajavcu, naj je obertnik ali kmetijsk gospodar, prido biti dobro ime. Pervi pripomoček. C e pa vendar taka, da zamore naj bo kolikor moč nizka izdelovavec blaga pošten dobi Gospodarske skušnje. V (Setine, njih korist, naprava, beljava itd.) Naj bolje Šetine so, kakor je znano, za mnogotero rabo. cek nakloniti tudi tištim, ki ga kupujejo in ga spet naprej so šetine iz tako imenovanih griv y to je tište, ki prešiču y prodajajo, da tudi oni zamorejo živeti. Iz tako imeno- rastejo po herbtu; kertačarji, čevljarji itd. jih naj dražje vane „perve roke" ne morejo vsi ljudje vsega blaga kupo- plačujejo; pa tudi druge šetine so kupčijsko blago. Na treba je tako rekoč skor povsod posrednik vati kupčii velja sedaj pravilo: ,,z maj h ni m dobičkom pa Pri več vadno se zaklani prešič popari in potem ogara; tako po prodati :u y to se pi z drugimi besedami „dnar večkrat Lahko se obračati". Kdor prodá kakošno blago, da ima pri 100 gol-dinarjih 6 gold, dobicka in ga zategavoljo hitro spečá, da v tem času, ko ga kdo drug tudi za 100 gold, prodá z 10 parjene šetine so pa malo vredne in se slabeje prodajajo od nepoparjenih, ker niso več krepko pružive. dobé od žive g a prešiča drugač. Prešič se guli mesca rožnika in malega serpana (julija) in tako zgubiva tako imenovane zrele šetine. Takrat kaj dobro dé pre 82 šiču, ako se mu izpulijo (izčcšejo) šetine; ogara in šetine se pogube prešic se sam v gnoj , z gnojem pridejo na Ruardovih fuzin, ki so bile pred malo leti na novo postav precej proti Vrat am. V" razni podobi se nam ta polje, kjer pa se dolgo ne sperstené in s polja še med ži- tesna dolina kaze; kolikor delj pa gremo, toliko bolj nam m m m m m • 1 t # • • v I 1 t • i ••• v # v 1 • 1 • 1+1 • V • * v _ _ vinsko klajo pridejo in ji skodujejo. Ce stařeji je presic, bilj bolje so šetine. Od svinj za pleme se dobivajo tudi naj bolje se nam tudi kazejo proti j planinsko naznanuje domovino svojo; čezdalje bolj pa šetine kadar se gulijo. Naj bi gospodarji si vse to dobro zapomnili. Belijo se pa setine, da se izperva prav dobro umijejo v gorki žajfnici, potem izperó v merzli vodi, potem sedj uro orjaskega Trig gu sivi goli velikani, bližnji so Prešli smo kmali, že poldrug y ves cas ob levem bregu hladne snežene Bistrice po m u y wmm^m h^h . t i^^mhmh^h pa dva ali tri dní namakvajo v vodi, kteri se je přililo en- šim pripodí bobneč potok od desne doli in se koj na levo malo hudićevega olja (žvepljene kisline). Ceterti dan se kolovoza izliva v Bistrico. Kol, stojeći ob potu, na kterem vzamejo iz te namake, ter se z merzlo vodo dobro izmijejo je menda pred malem še kazavna roka popotniku kazala precej zloznem kolovozu , ko se, okoli malega gricka prid v • v r in posuse gori ozreti in glej čuda (Mlado vino postárati.) Mlado vino naj se pozimi kolikor dolgo je mogoče postavi v kraj, kjer je blizo do 4 stopinj R. mraza ali zmerzline. V malo gorkem kraji, kjer je le 5 stopinj gorkote do 4 stopinj mraza se v malo tednih veliko popolniše ločijo v vinu raztopljene gnjilčine stvari kakor pri navadni gorkoti hranio v (keldrov) . le z na desno gori, nas opomne se proti veličanski slap Peričnik se srebernemu pasu enak valí skoz zevajoče kamnite škerbine, in z divj togiavo pada. vi ali 2 letih. Sode i pa ne smejo preveliki biti, enim, dvema ali tremi vedri, in kraj za to mora pripraven biti. Ogled po kranjskem Gorenskem. Pot od Ljubljane do Belepečí (Weisseiifels). (Dalje.) mocjo cez ver- stermino v skalnato, od vekov časa izdobljeno skledo Slap se vendar v celi svoji visokosti tii ne vidi, ker pada za homec, ki se je berž ko ne odkrojil v teku časa Enako nevoš-omenjeni stermi skoz ktero pritece od sterme pećine ljivemu zagrinjalu se pred hlap homec, po kterem nas pelje dobro uravnana steza dviguje y ktero nam zopet unkraj mostka pokonci stoječ kol, ki je bil pervemu enak, s kazavcom previđen, kaže. Hrepenenje pospehuje naše korake na višino ; vedno bolj in bolj udarja bobnenje slapa na naše ušesa ; popoinoma pa je naše stermenje, ko dospemo na verh kamnitega homca, kjer je kakor od na Kmalo unkraj Javorníka se z veliko cesto sklene stran- rave nalašč postavlj skala za podnožje popotniku Tii ska, ktera derži od leve sčm cez Poljane od Bohinja, Bledá sem se ustopimo! Mogocen, od Stvarnika storjen zid iz in Radovne, ter sklepa baron Coisove fužine po eni, pa tudi javorniške in savške fužine z ogljabogato Jelovico po drugi strani. Komaj gremo še pol ure, in znajdemo se, skalovja se v podolgastem polokrogu dviguje naravnost kvi ško nad enako dolgo, okroglasto in od narave izobkano pe čino, kamor bi se skoraj , kakor Predjamo (Lueg) na No okoli nizkega peščenega gricka pridši, na Savi, kjer so trajnskem, hiša postavila, in kar nam široko pot tje okoli v • y druge, ravno omenjene fužine, lastnina gosp. Viktor Ruard-a. slapa dopusti. Kakih 20 sežnjev nad nami se Peričnik Tudi te lužine so zlo stare, zastran izverstnega jekla (zdaj kakor popoinoma potok valí skoz ozko špranjo iu se razprostre, tudi železa) od nekdaj imenitne in po unajni opravi in no- kadar skalnato podlago zapustí, v jezero in jezero kaplj trajni vrednosti v versti pervih na Krajnskem. Četertinko ure še gremo naprej in znajdemo se na J e s e n i c a h ceste. ki so enako umetno iz tančíce tkanému krilu v širokém kolobarju penijo in podij o ena drugo s stermoglave visine na tretji poštni postaji Ijubljansko-beljaške v poleg našega podnožja kakih 8 sežnjev globoko izdobljeno votlino, in potem kakor šumeč potok tje okoli iz kotla Jesenice, po Valvazorji terg ne vas, stoje tik v v kotel cez skalovje v dolino doli. Res, nepopisljivo lep je ta slap, in naj nihče se ne čudi, ako tii besede ponavljam, podnožji desnega hriba iu ob stranéh velike ceste, so pre- Posebna imenitnost tega kraja cej velik in prijazen kraj. Posebna imenitnost tega kraja ktere niso moja, ampak zvedenih naravoslovcov razsodba, pa je lepi marmelj , kteri je pač večje pozornosti vreden. da Peričnik prekosi še slovečo Savico. Karkoli človeško Vse premalo se v naši domovini rabijo bogati viri zaslužka, oko naravsko lepega imenovati zamore, je dano temu kraju ktere nam Stvarnik tako obilno ponuja. Z kolikim veseljem in po vsi pravici se šteti more med bisere domovine. S in pridom bi drugi obdelovali take zaklade, da bi jih le serčnim vabiloni, naj bi tudi ta slap mnogo naše šolske imeli ! Ne deleč nad Jesenicami je stala nekdaj tudi velika mladine obiskovalo, jemljemo slovo od njega! Kdor ima fužina ,,na plavžu", od ktere pa menda že zdaj sledu ni. Kaj jo je vničilo : ali zanemarjenje ali kaka nevihta, ne vem cas , naj se podá še nekoliko naprej proti Vrat a m gori, zakaj dolina je čedalje lepša in znamenitneja in nam kmali povedati, ker neveden , da ravno blizo tii so omenjene fu- gori kaže perve verhunce krajnskih velikanov. Ozka doli- _ y žine stale, tudi jez ob svojem potovanji bolj natanko nisem nica nas pripelje tudi v Tren to na Gorisko. opraševai po njih. Pot od Jesenic do Dovjega, kamor se pride v kakih 2 urah, nam ne kaže ravno nobenih posebnost, ker razun vasi H rus i ce, ki stoji blizo pol ure nad Jesenicami, je kraj bolj samoten. Unkraj Hrušice nas pelje pot, zapustivši polje (Dalje sledi.) Ogled po svetu. V . A _ Svajcarske vasi. ob stranéh ceste, po precej dolgem klancu navkreber, verh Popotniki terdijo soglasno, da vasi v Svajcu so jako in lične; oni pravijo, daje ve- kterega se zopet navzdol spusti. Kmalo se nam zlo v enaki daljavi od vélike ceste: farna vas Dovje na poševnem klancu pod hribom na desno, vas Mojstra na pa v dnu doline na levo unkraj Save v iztoku divje-lepe doline pokaže. Kolikor bližej se pomikujemo potom, ki nas v ravno omenjene vasi na desno in levo peljeta, toliko lepša in mičniša se nam kaže tudi mojstranska dolina vabijoča popotnika v lepi hram svoje naravske lepote. Da! tudi mi se hoćemo nekoliko va-njo ozreti; saj v poldrugi uri bomo obilno poplaćani za svoj trud. prijetile, ker so čedne Vse zgornjo-gorenske gore od Mojstrane naprej proti Kranjski gori, Ratečem , Belipeči in tudi v koroški kanalski dolini do Pontabla se nam v zlo enaki podobi kažejo. Verhovi so zlo skoz in skoz sterme skalnaté škerbine , ob ktere so naslonjene obrašene gore. Narbolj gotovo se je zemlja vsled kakega po- enako vsedla proti ravnini. To moje mnenje so mi poterdili tudi retiški gosp. fajmošter Dremelj, ki so mi marsikaj, posebno pa o izviru koren ške Save za me in tudi za cast, bravce „Novici znamenito no vost pravili. O tem kaj več, ko do Rateč gori pridemo. třesa ločila od kamnitnih podlag, in se pl Vas Moj strana, kakor sem Že rekel, stoji unkraj **) Steza in kazavca so, če sem bil prav podučen, osnova Ruardo Save ob iztoku romantične doline. Kmali v pricetku se nam dolina v dva stremena precepi. Levi pelje za goro Možaklo, ktera nas je od Javorníka gor včs čas na levo spremljala vega tuzinskega vodstva. Hvala Kam pa so prešle kazavne roke Up da ne hudovoljnost pak zimske ihte uničile, ker res sirovost da bi bila, ako bi se kaj jih hu- y proti Radovni nazaj doli; desni pa ob reki Bistrici memo dovoljno končaloj kar služi popotnikom v kazalo poti, in bi na- šineorn po pravici očitanj neotesanosti naklonilo Pis 83 seljc viditi te sela in po jih prehajati se. Kaj nek na- Literatur des ôsterr. Kaiserstaates vom 1. Jânner bis 31 ? To izvira odtod, ker svaj-vse drugačne od naših. Pri nas December 1854. 2. Bericht Erstattet im hohen Auftrage pravlja jih ptujcom tako ljube carske vasi večidel so namreč vasi so večidel tako zanemarjene, nesnažne in ne- k. wirkl. geh. Rath « V« , it ,.V V. da se kdor čudi. se je polepšalo ga je vidil pred Velike hiše in kažej tici to lepi t pred hišami ali poleg ceste i ver ki so tako majhni, da so komaj vredni tega imena da y ako bi ne bili polni cvetlic. Naj pa nikdo ne misli, Švajcar zavolj ljubave do cvetlic nepotrebnih stroškov si vodnjak, kteri bo kaj lep široke ulice so lišp reškega mesta. Luka, v kteri je sedaj čez 20 velikih kupčijskih in čez 50 manjih ladij, je prostorna. Za novi terg Irmeni se delà iz ličnega kamenja te^a nikdar ne; svajcarski kmet je stirj prav velikani (giganti) bodo nalaga, varicen. ^i ne vinarja nepotrebno; on se tam ne vpij ani, ter ne pride liko poslopj na pol živina domu; on gospodari z vsim natanko in pre- V cesarski fabriki ramah Njih veličanstvo cesarja Franc Jožefa nosili. Cetert Ce, postavimo, na živinsk somenj gré, ne potroši ure od mesta pa vsaki dan do 800 ljudi zida lep in ve kterem bo c. k. mornarska (nautiška) šola. delaj vidno, ter ne potrebno, več ur deleč daj dnarja kakor tam i tobak in cigare, ima vsak z a tl tudi ne. On pa ni len je neobhodno dan okoli 900 ljudí delà dosti. Pa od vsega tega drugi i ter gre vé, da v svoj vertič bi utegnil kaj le krat kaj več, ker sem se namenil Re ko „Novicam" obšir niše popisati pega 3 cvetlic gove, da je tonj dobiti, kakšno go m olj ali me prijetnih Sadij pa sej ej o njegovi otroci, posebno hčere nje Iz Pole v Istri 4. marca pridne in cveteče, ktere se vedejo po cvetnjaku elje gledati jih. (Konec sledí.) i jazno pomladansko bele in rumene cvetlice Razveseluje nas že pri vreme ; po polji cvetó dišeče vijolice y i in povsod cvetè že drevje Lep sega casa v teh krajih si clo vek komaj želeti more bomo imeli mir. Up 1 da Slovanski popotnik. Na Dunaji je přišel na svetio pregled vsih v letu 1854 v našem cesarstvu na svetio danih bukev in časnikov pod naslovom : „Bibliografisch-statistische Uebersicht der V/ , nam je veliko skerbi odvzel, ker je že večidel živeža tako nizke cene, da si zdaj tudi revež pomaga. Delo pri novem arsenalu napreduje; nova, lepa kosama bo do prihodnje jeseni doveršena; njena sprednja str Nam bo ljubo. Vred r gotiško sostavljena, je kaj krasna. — Zadnje dní p. m. nas je obiskal poveljnik mornarstva N. V. nadvojvoda Ferdinand Maks; pripeljal je sabo amerikanskega inženirja, kteri bo vodil ravnanje nove redne ladije. Ta ladija se bo začela delati koj po veliki noči; 25. t. m. bo postavljeno podladje. Pri ti priložnosti bo tù velika slovesnost, ker austrijanska deržava morda ni še imela tako velikega broda, kakor bo nova ladija; imela bo tri odeve in pol, in perva redna ladija bo, ki je bila domá narejena. K osnovanju podladja (Kiellegung) bodo prišli sem naš presvitli cesar Franc Jožef, stari cesar Ferdinand in veliko druge gospode. Sedaj pa še nekaj čudnega. V Barb an i blizo reke Reše imajo šolo, in učitelj dobiva v dnarjih na leto 250 fl. Malo je sicer, pa vendar je nekaj. Ker pa v šolo hodi le malo otrok , se Barbančanom škoda zdí, da bi se učitelju dajalo to plačilo, tedaj so sklenili šolo z a pre ti. Za gotovo Vara povedati zamorem, da je že bila neka komisija tam pa tam in da je prosila za dovoljenje ali saj za pomoč k dovoljenju, da bi se šola zaperla. Ker v Istri ni bilo mogoče tega doseći, se bo podala ta komisija po veliki noči v Terst k deželnemu poglavarstvu in bo prosila, naj se Barbančanom dovoli v témi — brez šole biti ! ! Prepričani smo, da taka prošnja ne bo uslišana. Učitelju, ki mladino podučuje v za življenje potrebnih znano-stih, je škoda dajati 250 fl. na leto, — komisija pa, ktera se klati o ti zadevi okoli, sme popivati iz tega dnarja! Ali ni to čudno? Možje bistrega uma in milega serca, kteri v tisti okolici bivate in kterim vam je znano, da ljudska šola je s keršanskim naukom vred perva in potrebna podlaga omike človeške, stopite krepko v bran takemu početju! Pri ti priložnosti prosimo gosp. Subica na Dunaji, naj bi nam še kakošno pismice v natoroznanstvu po ,,No-vicah" pisal ; saj natora je knjiga stvarjenja in bukve stvar-jenja vsak clovek rad prebira. Iz Ljubljane. V sredo je bil mesečni zbor muzej- nega družtva, v kterem je gosp. prof. dr. Mi te is razla-gal moč galvaniške elektrike in potem kazal, kako razkroja vodo in solí in užiga oglje, da gori svetio itd. Gosp. kustos Dež m an je vremenstvo nam popisalpre-teklih dveh mescov (januarja in februarja) v Ljubljani, iz kterega smo zvedili, da přetekli mesec je bila gorkota v Ljubljani za eno stopnjo in 3 desetinke višja od na-vadne v tem mescu (+ 0. 3°), zato ker je malo snega bilo; ponoći je bilo skor skoz in skoz m erzi o , podnevi bi bilo gorko bilo, ako bi ne bila burja večidel pihala. Deževnih dní je bilo 5, sneženih 3. Nenavadna gorkota je zbudila pod milim nebom ljubljanske okolice do konca februarja čez 30 cvetlic iz zimskega spanja, pa morebiti še več. — V če-tertek popoldne je bil občni zbor zgodovinskega dru- y V # V • - ztva. Vazmsi pomenki in sklepi tega zbora, v kterem se je snidilo čez 30 družbenikov, so bili sledeči: Pervi če-tertek vsacega mesca bojo vprihodnji mesečni zbori ; — družtvo bo vis. c. k. ministerstvu nauka predložilo prošnjo, naj bi velelo, da bi se povestnica krajnske dežele na tukajšni gimnazii obširniše razlagala ; pri ti priliki se je sprožila spet potreba knjižice, ktera bi obsegala povest-nico domačo; morebiti se je bota gosp. fajm. Hicinger in gosp. dr. Kl un lotila; — gosp. dr. H. Costa je govo-ril o Valvazorji in zlasti o zlatih njegovih bukvah „Ehre des Herzogthums Krain"; — gosp. Hicinger je razložil čertice zgodo vine krajnske pod rimskim gospodstvom in v srednjem veku, oziraje se sosebno na zemljopisne meje krajnske dežele pod Rimci, ker le iz teh bi se dalo za povestnico srednjega veka kaj bolj gotovega dognati; — gosp. kustos Dežman je razodel nektere rimske napise na spominkih, ki so bili najdeni v černomeljski okolici, in pa napis nekega kamna nad grajšinskim hramom v Vinic ah ob Kolpi,. na kterem je letna številka 1556 pisana tudi zglagolitiškimipismenkami. Odgovorni vrednik : Dl. Janez Bleiweis. Novicar iz raznih krajev. Dunajski časnik „Wien. Zeit." je razglasil te dní pismo, s kterim je gosp. minister bogočastja in nauka povabil 25. jan. vse gosp. škofe našega cesarstva, naj se snidejo drugo nedeljo po veliki noči na Dunaji v zbor, ki se bo posvetoval zastran postav, ktere izvirajo iz nove zaveze (konkordata), ki jo je austrijanska vlada sklenila s sv. oče-tom papežem. Gosp. ministrovo pismo pravi, da gosp. škofje bojo imeli sami razsoditi: kteri naj bojo predlogi tega zbora; vendar si tudi cesar sami prideržijo nektere zadeve, ki jih bojo v prevdark priporočili škofom po svojem pooblastencu, dunajském nadškofu in kardinalu. Ker pa je treba , da bi po vsem cesarstvu veljale edine postave, pričakujejo cesar. da se gosp. škofje v posamnih škofijah ne bojo prehiteli s razglasom postav, dokler ne bojo sklenjene v tem zboru. — Dosihmal je 50 stolov v tej zbornici pripravljenih , pa pravijo, da jih bo več potreba, ker se blizo 80 zbornikov pri-čakuje. — C. k. ministerstvo dnarstva je velelo vsim dotičnim uradnijam odkritoserčno povedati: kaj je dosihmal s kuš nj a učila zastran kolkovnih ali štempeljskih mark, ktere so namesto kolkovanega papir ja: ali so všeč ljudstvu, ali so kakošne pravične pritežnosti znane zoper nje, kolikšni so dohodki? itd. Sliši se, da na podlagi pozvedenih skušenj se bo po potrebi tii in tam pri rabi štempeljskih mark kakošna polajšava vpeljala. — Kadar po-zimi zlo sneg gré ali pa debela megla stoji, na železnič-nih čuvavnicah ni mogoče vozovom potrebnih vidljivih znamenj postavljati ; namesto teh znamenj se bojo vprihodnje s posebnim strelom znamenja dajale. — Parižki zbor se re-doma sniduje trikrat v tednu. To je vse, kar dosedaj gotovega vemo. Ceravno od ene straní vsi časniki terdijo, da se iz zborov ničesa ne zvé, pripovedujejo od druge strani vendar ravno tisti časniki, da je grof Orlov rekel, da Rusi ne bojo več vojnih bark v Nikolaje vu izdelovali, — da bojo Kar s Turkom nazaj dali, — da bojo s Francozi, An-gleži in Austrijani vred zapustili turško zemljo, — da se ne zoperstavljajo zoper zedinjenje Moldave in Valahije itd. Dnarničarji pa gledajo le na obraze poslancov; ako vidijo tega ali unega veselega, berž poskočijo akcije mirú; ako ga vidijo kis lega obraza, berž padejo za 50 centimov. Orlov pa je, kakor se navadno v jeziku salo-nov pravi, „oroslan dneva" v Parizu, ali kakor bi po našem rekli: „on nosi zvonec"; to je, vse govori od njegar vse ga hoče viditi ; 71 let stari mož meri šest čevljev in je kaj ponosne postave ; vêde se v vsem ko mládenec, lepi gosti lasi so mu še komaj sivi. —V Londonu je pogorelo do tál gledišče „Conventgarden"; škoda se ceni na 2 mil. 500.000 fl. — V naši armadi ali na Francozkem itd. zamore vsak mlad vojak kakoršnega koli stanu ali premoženja v oficir ja povišan biti, ako se te časti vrednega skaže; na Angležkem se more pa vsaka oficirska služba le kupiti: fenrih plača 4500 fl., lajtnant 7000 fl., stotnik 18.000 fl., major 32.000 fl., oberstlajtnant celó 45.000 fl.,. pri konjikih so pa take službe še dražje. Zato pa se je v poslednji vojski tudi očitno razodelo, da osnova vse angležke armade na suhem je zlo piškova. — Od 1. dneva t. m. se ne gane cesarica francozka več iz svojega poslopja, ker vsaki dan pričakuje poroda. Papež bojo vendar boter, kakor se zdaj sliši; če bo dete cesarjevič, se bo nek imeno-val „kralj algierski"; cesar Napoleon se bo presrečnega čislal, ako mu pride následník na svet. Zastavica. Zadnji dan preteklega mesca. to je, v petek 29. februarja, je povabila neka gospa svoje prijatle in prijatlice k praznovanju pet--naj ste g a svojega godii (rojstnega dneva). Prav zidane volje so bili vsi. Pri tem gostovanji je bila pa tudi šestnajst let stara hci — prava unukinja gori imenovane gospé, ktera je obhajala danes svoj petnajsti god. — Kako to? _„Neven". — Natískar in založnik : Jožef Blaznik.