Glasilo delavcev Papirnice Vevče Številka 1-2 — Leto XXV — Januar-februar 1985 Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni in odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarne Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 Ljubljana-Poije. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Izpeljimo naloge, ki smo si jih zadali in ki nam jih narekujeta čas in delo Družbenoekonomski pogoji, v katerih bomo poslovali v letu 1985, sa za razliko od preteklih let več ali manj znani, v glavnem pa podobni kot prejšnje leto. Razpolagalna pravica do ustvarjenih deviz bo v globalu enaka (45,9 °/o), delitev le-teh pa bo tudi v bodoče odvisna od povezav znotraj reprodukcijskih verig. PROIZVODNI PLANI PODREJENI IZVOZNIM načrtom Zaradi izredne uvozne odvisnosti ter visokih zapadlih konvertibilnih obveznosti do tujine (ca. 2,5 milj. $) so naši plani še bolj izvozno naravnani. Tako predvidevamo po količini za dobrih 5 %> več izvoza papirja ter 32 %> več tapet na konvertibilni trg, prilivi Pa naj bi se povečali za ca. 10 °/o. Izvozili naj bi torej 38.000 ton papirja, 600.000 rolic tapet na konvertibilni trg in 1 milijon rolic na klirinški trg. Realizacija tako ambicioznega izvoznega načrta je Predvsem odvisna od enakomerne zasedenosti proizvodnih zmogljivosti med letom, kar je seveda pogojeno z zadostnimi naročili. Žal pa je obdobje visoke konjunkture na tujem trgu minilo. Izvoznim načrtom in tudi spremenjenim pogojem plasmana naših izdelkov na domačem trgu smo podredili proizvodne plane Papirja, ki po količini zaostajajo za proizvodnjo v letu 1984. Planirana skupna proizvodnja 71.280 ton papirja je za ca. 6 %, oz. za 4300 ton nižja. V proizvodnem Programu smo predvideli znatno več zahtevnih enostransko premazanih (etiketnih) papirjev za izvoz, pri tem pa računamo z Večjim odstotkom izmeta, saj tudi domači trg ne absorbira več vsega nenamenskega in manj kvalitetnega blaga. Oskrba z reprodukcijskim materialom je bila z razliko od preteklih let lani dokaj normalna in s tem računamo tudi v letu 1985. Pri izvozu smo se in se še bomo posluževali oblik, ki prinašajo več deviz, boljšo oskrbo z osnovnimi surovinami iz domačega trga pa smo si zagotovili s samoupravnimi sporazumi na osnovi skupnega prihodka z glavnimi proizvajalci celuloze že v lanskem letu (Krško, Matroz, Medvode). Načrtovanje kolikor toliko realnega finančnega rezultata je bilo zaradi naraščajoče inflacije izredno težavno. Posebno težko je ujeti pravo razmerje med vhodnimi in izhodnimi cenami, oceniti poprečni tečaj dinarja proti ostalim valutam itd. Za izvoz in uvoz blaga smo računali s poprečnim tečajem dolarja 250 din, vhodne cene domačih materialov smo povečali za 40 %>, izhodne pa za ca. 23 %>, za tapete 64 %. Manjše povečanje cen papirjev nam je narekovala spremenjena tržna situacija, saj bo cene krojil trg in ne več republiška ter zvezna administracija. Obdobje visoke konjunkture na domačem trgu, ko je bilo možno plasirati po enakih cenah kot kvalitetno tudi nenamensko in manj kvalitetno blago, je na žalost minilo. Razkorak med izvoznimi in domačimi cenami papirja se bo zaradi aktivne politike tečaja dinarja zmanjšal v primerjavi z letom 1984, ko je bil zaradi nekajmesečne zamrznitve nevzdržen. Na ravni DO načrtujemo 13.862 mio din celoletnega prihodka, 2939 mio din dohodka ter 1094 mio din ostanka za sklade, kar je nominalno na ravni doseženega v 1. 1984, realno pa najmanj pol manj. To pa glede na to, da smo pred intenzivnimi investicijskimi pripravami, ni nič kaj spodbudno. Obveznosti, ko so jih posamezne temeljne organizacije sprejele z gospodarskimi načrti, so naslednje: IZREDNO POZORNOST POSVETITI KVALITETI PROIZVODOV TOZD TEHNIČNI PAPIR Proizvodnja Plan 1985 Doseženo 1984 Indeks Papir skupaj ton: 33.450 34.929 96,0 — od tega klasični pap. 17.360 18.735 92,7 — od tega premazani pap. 16.090 16.094 100 Lesovina 3.809 3.640 104,6 El. energija Mwh 45.000 41.956 107,3 Izkoriščanje papirnih strojev v °/o: 90,9 91,8 99,0 Izmet v °/o: klasični pap. 12,7 12,5 101,5 premazani pap. 18,7 18,8 99,4 Izvoz: ton 16.100 15.377 105 S 10,338.700 10,048.347 103 Planirana višina proizvodnje papirja je za ca. 4 % nižja od dosežene v 1. 1984 in to predvsem zaradi predvidenih remontov II. in III. papirnega stroja ter zaradi ca. 5 %> večjega izvoza. Zmanjšanje proizvodnje nam je narekovala tudi domača tržna situacija, saj si kupci ne morejo več privoščiti večjih zalog in bodo kupovali le blago, ki ga trenutno rabijo v predelavi. S tem bo zelo omejena možnost plasmana namenske proizvodnje, to pa pomeni, da bomo morali kvaliteti proizvodov nameniti izredno pozornost. Lesovino smo planirali le v višini programskih potreb, v kolikor pa ne bo realiziran izvoz ku-lerjev v Iran, pa še ta količina ne bo realizirana. Z obnovitvijo kapacitet na hid- roenergetskem sistemu Papirnice Vevče lahko računamo tudi z večjo proizvodnjo el. energije. Pri novi proizvodnji polnil — CaCO;; bo letošnje leto preizkusno in ker kalcijevega karbonata nismo vgradili v snovne sestave papirjev, ga tudi nismo še planirali. Planirani poslovni rezultat je v primerjavi z rezultatom tozda Grafični papir zaradi manjših obremenitev (obresti od kreditov), uporabe cenejših surovin (domača lesovina, premazne mešanice), možnosti doseganja višjih prodajnih cen ter manjšega deleža izvoza, dokaj ugoden. Ustvarjeni dohodek naj bi znašal 1578 mio din, kar znaša ca. 92 °/o vse akumulacije, ki jo bomo ustvarili s skupno proizvodnjo papirja. PREUSMERITEV V ZAHTEVNEJŠI PROGRAM TOZD GRAFIČNI PAPIR Proizvodnja Plan 1985 Doseženo 1934 Indeks Papirja ton 37.830 40.802 92,7 — od tega klasični papirji 14.700 23.356 62,9 — od tega premaz, pap. 23.130 17.446 132,7 Izkoriščanje zmogljivosti V. PS v %>: 83,8 85,4 98,1 Izmet v %>: 15,3 11,1 137,7 Izvoz: ton 21.900 20.670 106 $ 13,897.600 12,065.508 115 Rekordne proizvodnje, ki smo jo dosegli v letu 1984, letos ne bomo mogli doseči; realno lahko računamo s ca. 300 ton nižjo proizvodnjo. Medtem, ko je lani znašal delež manj zahtevnih ofset papirjev okoli 57 %> celotne pro- izvodnje, predvidevamo v letošnjem letu le še za 38 °/o tovrstnih papirjev. Proizvodni program bomo preusmerili v zahtevne, predvsem (Nadaljevanje na 3. str.) Delavkam Papirnice Vevče in vsem bralkam našega glasila iskrene čestitke za 8. marec, dan žena! Aktualen pogovor Vedno debelejše kuverte so vredne vedno manj To je področje, ki je sicer zakonsko in družbeno opredeljeno z merili, pa vendar odvisno od toliko »čejev«, da je silno različno razgibano in nikoli dokončno dorečeno. Njegovi rezultati so velikokrat tudi nepravični, saj je silno težko tehtati delo in njegovo učinkovitost. V velikih primerih za to nimamo ustreznih objektivnih meril in odločajo le človeška merila. Ljudje pa smo že takšni, da zaradi lastnega socialnega miru največkrat nočemo ali pa tudi ne znamo dobro delo razlikovati od slabega in ga temu primerno nagrajevati. In tako je osebni dohodek delavca, ki se ob svojem delu res razdaja in je njegov delovni prispevek velik in učinkovit, prav tak kot sosedov, ki je delovno prispeval mnogo manj ali pa nič. Nekateri so zelo hitro dojeli načelo: kdor ne dela, ima samo eno napako — kdor dela, jih ima lahko veliko ... In še nekaj; če izvajaš lastne pobude, s tem prevzemaš tudi odgovornost zanje. Da odgovornost, te tudi nismo nikoli znali oziroma je nismo hoteli ocenjevati. Zato tudi ni bilo pametno nakopavati si jo. Vendar pa bodo v vedno bolj zaostrenih gospodarskih razmerah prav ti elementi od odgovornosti do dobrega in učinkovitega izvajanja delovnih nalog kot pogojev za dobro poslovno uspešnost morali prodreti v ospredje in od njih bo morala v večji meri biti odvisna tudi vsebina izplačilne kuverte. V Papirnici Vevče lahko ugotavljamo, da imamo sistem nagrajevanja v osnovi dokaj dobro izdelan oziroma ga v tem smislu dograjujemo (normativi!) in urejamo (razvid del in nalog, SaS!); seveda pa se tudi v njem pojavljajo stvari, ki sem jih uvodoma nanizala kot človeške slabosti v vsej naši družbi. O tem, kakšno je bilo v preteklem letu uveljavljanje delitve po delu in njegovih rezultatih v vevški papirnici, sva se pogovarjala z vodjem oddelka za nagrajevanje tov. Mi-ljenkom Riglerjem. Tov. Rigler, ali je bilo v Papirnici Vevče ustrezno vrednoteno tako proizvodno kot kreativno in strokovno delo ter delo v težjih pogojih in kako bo v bodoče? Menim, da je bilo dosedaj proizvodno delo v papirnici sorazmerno dobro vrednoteno v pogledu relativnih razmerij med posameznimi kvalifikacijskimi skupinami, premalo poudarka pa je bilo na težjih delovnih pogojih, ne glede na dokaj ugodne dodatke za izmensko, nočno in praznično delo. Povsem neumestno še mi zato zdi razpravljanje »dnev-ničarjev« o višini osebnih dohodkov delavcev na izmenskem delu ter primerjava višine OD za samo dopoldansko delo. Tudi v naši delovni organizaciji še vedno ne znamo ali nočemo ustrezneje vrednotiti kreativnega in strokovnega dela ter ga mečemo v isti »administrativni« koš. Delo na razvidu del in nalog je praktično končano, istočasno pa je tudi že potekalo usklajevanje vrednotenja del in nalog. V mesecu januarju je bil v razpravi osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih opravah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovni organizaciji ter zbrane pripombe nanj. Osnutek SaS je usklajen s panožnim sporazumom dejavnosti celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije ter med drugim zajema metodo za vrednotenje del in nalog, ki je analitična ter vsebuje štiri osnovne elemente; sestavljenost del in nalog, odgovornost pri delu, napore dela in pogoje okolja, pri čemer je dan večji poudarek težjim delovnim pogojem. To se pravi, da sta zadnja dva osnovna elementa, ki sta sedaj udeležena s 30 %> celotnih možnih točk, sedaj vsebovana z manj kot 20 %>. Tako je na osnovi predlaganega modela analitičnega vrednotenja del in nalog precej spremenjeno razmerje v korist del in nalog, ki se opravljajo v težjih delovnih pogojih. Ali je naš sistem delitve osebnih dohodkov stimuliral k zmanjševanju materialnih stroškov ter k boljšemu, kakovostnejšemu delu? Dosedanji sistem delitve sredstev za osebne dohodke ni kaj dosti vplival na boljše in kakovostnejše delo, kakor tudi ne k zmanjševanju materialnih stroškov. S predlaganim novim SaS naj bi se tudi tu obrnilo na bolje, saj ta vsebuje poleg osnov in meril za količino opravljenega dela tudi osnove in merila za ugotavljanje kakovosti in gospodarnosti opravljenega dela za vsa delovna področja, od neposredne proizvodnje, financ, računovodstva, raznih komercialnih služb, vzdrževanja do administrativnih opravil. Konkretno bodo delavci določili merila za kakovost in gospodarnost v pravilnikih za posamezne temeljne organizacije. Kakšna je bila višina osebnih dohodkov, izplačanih na osnovi inovacij? V preteklem letu je bilo na osnovi inovacij izplačano 556.145 dinarjev OD. To pomeni za 1350 članski delovni kolektiv 400 din na delavca, ali 0,08 %> od celotne letne mase, namenjene za OD v preteklem letu, kar je praktično zanemarljivo. Kot je iz navedenega podatka razvidno, se inovacijska dejavnost v naši DO navkljub precejšnjemu trudu posameznikov ne more in ne more razmahniti, čeprav je predlogov precej, a ne najdejo poti skozi labirinte vseh služb, ki bi bile dolžne inovacijske predloge strokovno pregledati, predlagati konkretne rešitve ter predloge realizirati. Ali je bila z osebnimi dohodki zagotovljena materialna in socialna varnost vseh delavcev? Najnižji osebni dohodek za poln delovni čas znaša sedaj pri nas okoli 25.000 din, kar naj bi sicer zagotavljalo socialno varnost, seveda pa se o tem postavlja drugo vprašanje; kakšno raven standarda ob današnji inflaciji še omogoča ta osebni dohodek predvsem materam samohranilkam. Vedeti pa moramo, da je trenutno republiški zajamčeni OD 15.000 din, čeprav se sindikati že nekaj časa zavzemajo, da bi se ta znesek povečal na 17.000 din. Kako bomo zaustavili padanje realnih osebnih dohodkov? Vprašanje je kompleksno ter je odvisno od več dejavnikov, notranjih, na katere lahko vplivamo, ter zunanjih, na katere pa praktično ne moremo vplivati. Od mnogih, na katere lahko vplivamo, naj omenim samo nekatere: kakovostnejše delo, racionalno izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih kapacitet, zahtevnejši proizvodni program, omejevanje nadurnega dela, kjer to ni nujno potrebno, racionalna poraba surovin in energije, omejevanje nenačrtnega zaposlovanja in še in še. Skratka, če bomo dobro gospodarili nam bo rastel ostanek dohodka, s tem pa seveda tudi osebni dohodek. Seveda pa na padanje realnih osebnih dohodkov vpliva stopnja inflacije, ki nažira sicer zneskovno vedno višji osebni dohodek. Hvala lepa za pogovor. Vida B. Predstavljamo novega sodelavca Novembra lani je dela in naloge našega predstavnika v Beogradu po upokojitvi Dra-goljuba Nikoliča prevzel diplomirani inženir tehnolog IVAN JAMNIŠEK. Ker je tov. Jam-nišek član našega kolektiva, vendar pa v nekem smislu izven njega, je prav, da ga našim bralcem predstavimo. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, na katera nam je prijazno odgovoril. Tov. Jamnišek, bi hoteli prosim svojim sodelavcem na Vevčah na kratko povedati, kako vam je teklo osemintrideset življenjskih let, kdo ste in kaj ste počeli do predkral-kim, ko ste se zaposlili na našem predstavništvu v Beogradu? Sem sin slovenskih staršev, rojen v Beogradu, kjer sem končal gimnazijo in potem študij kemične tehnologije na beograjski fakulteti. Prvič sem se zaposlil leta 1972 v zunanji trgovini pri »Jugotehni«, ki je slovela kot izkušen uvoznik papirniške opreme. Deset let v tej službi mi je prineslo komercialne izkušnje pri uvozu in izvozu, pa tudi precej stikov z jugoslovansko industrijo papirja. Pred odhodom v Papirnico Vevče pa sem opravljal komercialne naloge v Zastopstvu ameriške družbe »Du Pont de Nemours«, kjer so se moje delovne izkušnje še dodatno obogatile. Vsakdanje, pa vendarle zanimivo vprašanje: zakaj ste se odločili prevzeti dela in naloge predstavnika Papirnice Vevče v našem glavnem mestu? Opravljati delo predstavnika Papirnice v Beogradu je vendarle odgovorna, samostojna, pa tudi zanimiva naloga. Ker sem čutil, da bom to nalogo lahko uspešno opravljal, sem se odločil za to delo. Vemo, da v Beogradu za vevško papirnico opravljate določene posle. Zanima nas kakšne in kako je sestavljen vaš delovni vsakdan? Glavni posel je reden in oseben kontakt z našimi kupci v Beogradu in v drugih predelih Jugoslavije. Ne manj pomemben pa je stik z zveznimi uradi pri Zbornici in sekretariatih ter z ostalimi. Tudi ambasade naših tujih kupcev so na tem seznamu. Moj delovnik se prične ob 7. in konča ob 15. uri, kar se ujema tudi z delovnim časom poslovnih partnerjev. Urediti je najprej treba pošto in izmenjati informacije s »centralo« v Vevčah, upoštevati njene in-štrukcije ter pripraviti razvrstitev dnevnih poslovnih obiskov ali sestankov. Po končanem delu na »terenu« sem zopet v pisarni in se ukvarjam z obdelavo informacij in ustreznimi poročili. Nasledili ste 30-letno dediščino vaših delovnih predhodnikov, vendar nov človek na odgovornih nalogah vnese nekaj novega duha in novih organizacijskih idej v svoje delo, ki se ob novem človeku laže in hitreje uveljavlja v celotnem sistemu, za katerega delovanje in uspeh smo vsi zadolženi. Kako ste si vi zamislili delo predstavništva Papirnice Vevče v bodoče? Zaradi kratkega časa si še nisem ustvaril celotne slike svojih aktivnosti in vloge predstavništva v celotnem sistemu. Mislim pa, da so v hitro spreminjajočih okoliščinah napori močno usmerjeni v uspešnost zunanjetrgovinske menjave ter v uresničitev razvoja proizvodnih moči kot pogojih za obstoj. Predstavništvo ima možnost prispevati svoj delež k tem skupnim naporom, podobno, kot je doslej dajalo delež k razvoju domačega trga. Tov. Jamnišek, prisrčna hvala za pogovor; v imenu vevških papirničarjev vam želim, da bi bili pri svojem delu kar najbolj uspešni v vaše in seveda naše skupno zadovoljstvo. Vida Bartol Skrb za obstoj in bodočnost TOZD Veta S srednjeročnim planom 1981 do 1985 je bila predvidena tudi nova linija za proizvodnjo tapet. Da bi se v širšem krogu o nadaljnjem razvoju in s tem o obstoju tozd Veta pogovorili v odkriti polemiki in dorekli najboljše rešitve, je bila 17. januarja organizirana okrogla miza s temo: Razširitev obrata tapet z možnostjo sovlaganja tujega kapitala. Kot vemo uvoz tehnološke opreme že nekaj let ni dovoljen. Prav zato nam je pobuda našega dosedanjega kupca tapet iz ZRN — firme Hastra, ki je pripravljena vložiti kapital v razširitev naše proizvodnje tapet, zelo dobrodošla. Razširitev proizvodnje tapet s sovlaganjem tujega kapitala bi bila v obojestransko korist, za Papirnico Vevče pa v prvi fazi predvsem ta, da bi TOZD VETA lahko na ta način le pridobil novo linijo za proizvodnjo tapet. Z obstoječo opremo lahko obrat tapet preživi le še par let, saj je konkurenčnost zaradi nizkih hitrosti strojev in velikega števila strojnih prehodov že sedaj vprašljiva. Poslovni partner Hastra je pripravljen vlagati v proizvodno linijo za proizvodnjo ekspandira-nih, tako imenovanih schaum tapet. O tovrstni proizvodnji tapet razmišlja tudi naša domača konkurenčna tovarna Lipa Mil, medtem ko jih Pazinka že proizvaja, prav tako na osnovi sovlaganja s firmo Hastra. Načrtovani stroj za proizvodnjo tapet je kombinirani stroj, na katerem je moč proizvajati ekspan-dirane tapete pri hitrosti 30 m/ min, lahko pa se na njem izdelujejo tudi druge vrste tapet, kot so simplex tapete — pri hitrosti 120 m/min. Nov stroj bi zmanjšal razliko v tehnološkem razvoju med nami in zahodom. Del rizika pri tem skupnem vlaganju nosi tudi firma Hastra. Ob tej investiciji bi lahko izkoristili tudi možnost, da bi pospešili izkoriščenost novega tiskarskega stroja in vključili oplemenitenje tapet kot novo finalno možnost. Investicija je izvozno aktivna, z obvezo do inozemskega poslovnega partnerja z mesečnim izvozom ca. 50.000 rolic ekspandira-nih tapet po ceni 4,05 DM za roli-co za dobo enega leta po podpisu pogodbe. S tem sicer ne bi dosegli praga rentabilnosti, vendar pa bi v sklopu obstoječe proizvodnje, katere izvozni del je tudi pod pragom rentabilnosti, ter ob delni prodaji ekspandiranih tapet na domačem trgu dosegli zadovoljiv poslovni uspeh, predvsem pa je bistveno to, da si bomo na ta način podaljšali oziroma zagotovili nadaljnji življenjski obstoj proizvodnje tapet na Vevčah. Brez smelosti in volje ni razvoja. V razpravi o enem delu našega razvoja so se izoblikovala naslednja stališča: enotni smo v usmeritvi razvoja tozd Veta za nabavo tehnologije za proizvodnjo ekspandiranih tapet s sovlaganjem tujega kapitala firme Hastra ter s tem v zvezi z investicijo nove proizvodne hale za razvoj obrata tapet do leta 2000; pospešiti je treba investicijski program in zaključek finančne konstrukcije ter v čim krajšem času pripraviti predlog za sprejem na samoupravnih organih (v času redakcije glasila je delavski svet TOZD Veta že sprejel sklep o nadaljevanju pripravljalnih del za II. fazo izgradnje obrata tapet in v ta namen izločil denarna sredstva). Upamo, da bomo situacijo s trenutno še aktualnimi schaum tapetami uspeli pravočasno izkoristiti na trgu (lovili jo bomo z zadnjimi vagoni!), potem pa tehnologijo izkoristiti za novitete, ki jih je treba v svetu zasledovati in loviti, če hočemo vsaj delno slediti zahtevam trga, tako domačega kot tujega. Vida Bartol Razpravo o razširitvi obrata tapet, ki je bila 17. januarja, je vodil vodja tozda Veta inž. Ivo Bogovič. Eden izmed sklepov razprave je, v čim krajšem času pripraviti predlog za sprejem investicije na samoupravnih organih Gibanje proizvodnje januarju 1985 TOZD TEHNIČNI PAPIR v mesecu Doseženo I. 85 0 1. 1984 Plan 0 mes. 85 Indeks 0 1984 Plan = 100 = 100 1. Proizvodnja Papir skupaj ton 3.120 2.902 2.788 107,5 111,9 — od tega klasični 1.804 1.561 1.447 115,6 124,7 — od tega premazani 1.316 1.341 1.341 98,1 98,1 Lesovina ton 268 303 318 88,4 84,5 El. energija Mwh 3.420 3.496 3.750 97,8 91,2 2. Izvoz ton 994 1.281 1.342 77,6 74,1 S 621.300 : 847.564 872.934 73,3 71,2 3. Izkoriščanje zmogljivosti papirnih strojev v °lo: I. 85 0 1. 1984 Plan 1985 II. PS 86,2 92,0 91,2 III. PS 88,0 93,2 90,3 IV. PS 86.7 90,1 91,2 PS skupaj: 86,9 91,8 90,2 PRS 69,2 67,9 69,9 4. Izmet v °lo: klasični papirji 14,63 12,46 12,65 premazani papirji 21,78 18,77 18,65 Kljub praznikom je bila proizvodnja papirja nadpoprečno visoka, kar je predvsem posledica znižanja zalog nedovršene proizvodnje (za ca. 500 ton). Proizvodni program je bil zaradi pomanjkanja izvoznih naročil bolj usmerjen za domače tržišče. Tako smo na II. PS izdelali v primerjavi s preteklimi meseci znatno več tapetnih in brezlesnih papir- jev in to na račun izvoznih ku-lerjev. Zaradi izpada skupnega izvoza smo izdelali tudi največ premazanih papirjev za domače kupce. Lesovine smo izdelali kot običajno za potrebe osnovne proizvodnje glede na proizvodni program, ki pa so bile glede na večjo proizvodnjo brezlesnih papirjev manjše. TOZD GRAFIČNI PAPIR Doseženo I. 85 0 1. 1984 Plan 1985 0 mes. Indeks 1. 1984 Plan = 100 = 100 1. Proizvodnja Papir ton 3.414 3.400 3.153 100,4 108,3 2. Izvoz ton 1.780 1.723 1.825 103,3 97,5 $ 1,008.242 1,005.459 1,158.133 100,3 87,1 3. Izkoriščanje zmogljivosti V. PS: Stopnja v %> 76,6 85,4 83,8 4. Izmet v °U 13,57 11,1 15,26 Tudi nedokončana proizvodnja iz meseca decembra je bila na tozdu GP v toliki meri dodelana, da ni bilo občutiti izpada zaradi 3-dnevnega remonta ter državnih praznikov. Izvoz papirja se je po količini odvijal po predvideva- TOZD VETA njih, še vedno pa smo v nasprotju s planom izvažali največ ofset papirjev. Porast izmeta, ki smo mu priče že v zadnjem kvartalu preteklega leta, da že slutiti zaostrene pogoje prodaje tudi na domačem tržišču. Doseženo I. 85 0 1. 1984 Plan 1985 0 mes. Indeks 1. 1984 Plan = 100 = 100 Proizvodnja: Tapete rolic 239.894 284.591 291.667 84,3 82,2 Lepilo zavitkov 9.300 10.418 12.500 89,3 74,4 Izvoz: rolic 60.893 106.586 133.333 57.1 45,7 US $ 57.112 39.140 40.000 145,9 142,7 Cl. 3 — 179.101 225.000 Izpeljimo naloge, ki smo si jih zadali in ki nam jih narekujeta čas in delo (Nadaljevanje s 1. strani) enostransko premazane papirje (etiketne, darilne, D C) za izvoz, od katerih pričakujemo tudi boljši devizni efekt. Ob tem, ko načrtujemo po količini za 6 %> večji izvoz, naj bi se devizni prilivi v primerjavi z letom 1984 povečali za 16 °/o. Vsekakor pa se bo ta usmeritev odražala na količinski proizvodnji, saj moramo računati z večjim izmetom, pa tudi na domačem trgu ni več možno prodati vsakršnega blaga. Zaradi izredno visokih obveznosti od kreditov za osnovna sred- POMEMBEN KLIRINŠKI IZVOZ TOZD VETA Planirana proizvodnja v višini 3,500.000 rolic bo dosežena v primeru da bomo to količino lahko tudi plasirali na trgu. Nova kolekcija, s katero vstopamo v to leto, pri tem ne bo ovira, saj smo z rekonstrukcijo stroja za klejni tisk odpravili ozko grlo v proizvodnji flexo tapet, ozka grla v dodelavi pa smo rešili že leto prej. Za dosego solidnega finančnega rezultata je klirinški izvoz v višini 1,000.000 rolic tapet izredno pomemben, saj pri proizvodnji tapet za konvertibilni trg ne pokrivamo vseh stroškov, za domači trg pa komaj. 150.000 zavitkov lepila za tapete ne bo težko izdelati, če bo le dosegljiva domača komponenta zanj ali pa tudi uvožena, le da v tem primeru ta proizvodnja dohodkovno ne bo zanimiva. V kolikor bo realiziran na klirinško področje, dokaj optimističen finančni rezultat ni dosegljiv. Tako pričakujemo dohodek v višini 291 mio din ter ostanka za sklade 184 mio din. Tega bomo še kako potrebovali, saj smo sredi intenzivnih priprav za proizvodnjo ekspandiranih tapet. Se vedno je preskrba REPROMATERIALA V VELIKI MERI ODVISNA OD KONVERTIBILNEGA UVOZA TOZD BLAGOVNI PROMET stva (320 mio din), visokega izvoza ter visokih proizvodnih stroškov bo TOZD Grafični papir v letu 1985 posloval na meji rentabilnosti. Za dosego planiranega pozitivnega rezultata smo morali v primerjavi s papirji iz tozda Tehnični papir vgraditi nekoliko višje cene na domačem trgu, za kar ni realno veliko možnosti. Vsekakor bomo morali razmisliti o preusmeritvi v proizvodnjo drugih kvalitet. S tem bi v tozdu Grafični papir ustvarili 720 mio din dohodka in ca. 67 mio din za najnujnejše sklade. uvoza (Obir, Poljska), na domačem trgu jo bomo uspeli nabaviti le kakih 3500 ton. Glavni del celuloze listavcev nam bodo dobavljali domači proizvajalci, manjkajoči del pa bomo še nadalje dobili iz klirinškega trga, ki ostaja tudi v naprej glavni dobavitelj kaolina. Izvoz papirja v višini 38.000 ton bo zaradi upadanja konjunkture na tujem trgu zelo težko doseči. Realizacija bo možna le v primeru, da bodo vse proizvodne kapacitete med letom enakomerno obremenjene z izvoznimi naročili. Doseganje plana je v veliki meri odvisno od realizacije izvoza kulerja in ciklostila v Iran, saj v nasprotnem primeru nimamo nadomestnih trgov za večje količine teh papirjev. Izvoz bomo tudi letos usmerjali na naša tradicionalna tržišča kot so Italija, ZRN, Poljska, Indija, Iran, Grčija, Anglija ter Nizozemska, kamor bomo izvozili ca. 80 %> vseh količin. V Italijo, ki je naše največje tržišče, bomo še naprej izvažali predvsem ofset papirje (ca. 10.000 ton). V ZRN imamo letos realno možnost poleg ostalih vrst izvoziti ca. 3600 ton etiket-nih papirjev, pa tudi izvoz na Poljsko ima letos večje razsežnosti od lanskih. Možnosti izvoza v Indijo, kamor smo lani izvozili rekordne količine, so se zaradi poslabšanih razmer na indijskem trgu precej zmanjšale. Tudi razmere na iranskem tržišču so za- radi vojne zelo slabe, vendar je to tržišče kot smo že omenili edino, ki sprejme večje količine ku-lerjev in ciklostila. Od novih tržišč sta omembe vredni Tunizija in Sirija, kjer se odpirajo možnosti plasmana kromo papirjev. Tudi z Bolgarijo je podpisana kompenzacijska pogodba za izvoz različnih papirjev v zameno za slanino celulozo. Izvoza tapet na konvertibilni trg v višini 600.000 rolic ne bo težko realizirati, problem so izredno nizke cene zaradi zasičenosti trga s tem blagom. Ovira so tudi omejene možnosti v modernem designu, da bi lahko prodrli na to prostrano in zahtevno tržišče. Nove možnosti izvoza tapet so le v ožjem sodelovanju z nekaterimi zahodnimi partnerji iz ZRN in Nizozemske, s katerimi že sedaj sodelujemo preko kooperacijskih poslov (valji, design, tehnološko sodelovanje). S ponudbo na tržiščih dežel v razvoju ter tržiščih vzhodne Evrope si prizadevamo, da bi zapolnili vrzel, ki bi nastala na drugih tržiščih. Izvoz v SSSR v višini 1,000.000 rolic smo predvideli na osnovi preteklih rezultatov, vendar naročilo za I. kvartal v vrednosti 500.000 Cl. $ ni realizirano. Izgleda, da se bo tudi letos ponovila praksa iz prejšnjih let, ko smo z realizacijo izvoza pričeli šele v II. polletju, s tem pa v proizvodnji naleteli na veliko težav. Zaradi normalnih cen je realizacija tega izvoza izredno zanimiva, saj bodo v nasprotnem primeru rezultati tozda Veta ogroženi. ZARADI ZAOSTRENIH TRŽNIH POGOJEV ZAOSTRENA TUDI PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Kot že omenjeno tudi realizacija papirja na domačem trgu zaradi zaostrenih tržnih pogojev ne bo potekala brez težav. Že sedaj je, zelo težko planirati namensko ter manj kvalitetno blago, če pa že, pa po precej nižjih cenah. Tudi pri tapetah zaradi padanja kupne moči ne bo nič boljše. Vsekakor bi se ob nepričakovanem izpadu izvoznih količin znašli v težkem položaju. Zato kljub bolj sproščenemu oblikovanju prodajnih cen ne moremo računati z več kot 20—25 °/o povišanjem za papir in 64 °/o za tapete v primerjavi z letom 1984. Naloge smo si zastavili zato, da bi dosegli cilje. To pa bomo uspeli le, če bo vsakdo izmed nas prispeval svoj delovni delež, vsi skupaj pa demokratično samokritičen odnos do dela in poslovnih odločitev. Le tako si bomo uspeli ustvariti pogoje za uspešnejši jutri. Milena Avbelj Proizvodnja Plan 1985 Doseženo 1984 Indeks Tapete rolic 3,500.000 3,415.088 102,5 Lepilo zavitkov 150.000 125.015 120,0 Izkorišč. tapetnih strojev: 77,1 81,7 Izvoz rolic: konvertibila 600.00 453.910 132 kliring 1,000.000 825.120 121 US? 480.000 469.737 102 Cl? 2,700.000 2,149.213 126 Priprave na novo kolekcijo, državni prazniki in izdelava tapet za konvertibilni trg, so se odražale na nižji proizvodnji. Čeprav je bil plan izvoza na kon- vertibilni trg presežen, do realizacije tapet na klirinški trg še ni prišlo, česar tudi pred II. kvartalom ni pričakovati. Glavna naloga, ki jo za 1. 1985 prevzema TOZD BP, je realizacija 68.000 ton papirja ter 3,5 milj. rolic tapet (od tega 38.000 ton papirja in 1,600.000 rolic tapet na tujem trgu) in oskrba proizvodnje s potrebnim repromaterialom. Celuloza kot naša osnovna surovina, nam je v zadnjih letih povzročala največ težav, vendar pa nam jih je že lani uspelo omiliti s samoupravnimi sporazumi na podlagi udeležbe v skupnem prihodku z domačimi proizvajalci celuloze in večjim izvozom. Seveda pa bomo morali še vedno okoli 40 °/o potrebnega reproma-teriala uvoziti iz konvertibilnega trga. Za ta namen in uvoz rezervnih delov ter opreme bomo potrebovali ca. 16,5 milj $, za odplačila zapadlih obveznosti pa še nadaljnjih 2,5 milj. S. Tudi domačim dobaviteljem bomo morali odstopiti ca. 0,6 milj. $. Za kritje vseh teh potreb nam bo kljub planiranim višjim priHvom od izvoza zmanjkalo ca. 1 milj. S, ki jih bomo skušali pridobiti od naših kupcev ali pa z najetjem novega blagovnega kredita. Oskrba celuloze iglavcev bo še nadalje odvisna od Ob odhodu našega dolgoletnega poslovnega sodelavca v pokoj sta nas obiskala bivši in novi direktor Petrola — Skladišče Zalog. Na sliki (z leve) novi direktor Maintingen Svitan, tov. Zulovec Adolf, ki odhaja v pokoj in je sicer rojen Vevčan in direktor Papirnice Stane Ermenc Med potencialnimi dobavitelji tehnološke opreme za naše nove investicije je tudi firma Voith iz St. Poltna. Na sliki direktor Ermenc z generalnim direktorjem firme Voith univ. doc. dr. Francem Silber-magrjem Papirniški strokovnjaki iz slovenskih fakultet Na 17. rednem zasedanju Izobraževalne skupnosti Slovenije, združenim s sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, je bil med ostalimi sklepi sprejet tudi zgodovinsko pomemben življenjski sklep za papirno industrijo: V programu za pridobitev višje (VI.) oziroma visoke (VII.) izobrazbe kemijske dejavnosti se predvidijo na višji in visokošolski stopnji smeri papirništvo. Predsednik skupščine tov. Ferenc je imel na naša programa naslednje pomisleke: da je premajhen obseg kadrov; zakaj bi odpirali šolo za celo državo; kdo bo nosil finančno breme in razmišljati bi morali o periodičnem vpisu. Zaželeno je, da bi tudi naši sodelavci papirničarji posredovali svoje pripombe na program višje in visokošolskega študija papirne smeri. Skupščina PIS tiska in papirja je potrdila program za VI. stopnjo papirniški inženir in VII. stopnjo dipl. inž. papirništva, vendar pa naj se PIS za kemijo in naš PIS dogovorita za ključ financiranja novih programov. Cokla študiju ob delu Iz besedila drugega odstavka 22. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in odhodka (Ur. list SFRJ, št. 56/84) povsem nedvoumno izhaja, da izdatki za strokovno izobraževanje delavcev, ki je namenjeno pridobivanju šolske izobrazbe, niso materialni stroški in se kot taki ne vštevajo v breme celotnega prihodka. To velja tudi za izdatke za izobraževanje ob delu, če slednje ni v funkciji namenov, opredeljenih v drugem odstavku. Po domače bi rekli takole: če delavec dela na delih in nalogah, kjer se zahteva višja izobrazba od tiste, ki je delavec trenutno ima in si jo pridobiva, gredo stroški za to izobraževanje iz materialnih stroškov. Za tistega delavca pa, ki se strokovno izobražuje, pa trenutno ne rabi »višje« izobrazbe za opravljanje svojih del in nalog, gredo stroški izobraževanja iz sklada skupne porabe, ali pa iz delavčevega žepa. Kaj pa pri nas v Papirnici Vevče pravimo in mislimo o tem načinu? Strinjamo se z ugotovitvami stanja šolske izobrazbe zaposlenih delavcev in problemov, ki bodo nastali pri izobraževanju delavcev za pridobitev šolske izobrazbe. Menimo pa, da moramo predvsem sami v svoji hiši v okviru materialnih možnosti zagotoviti sredstva za financiranje izobraževanja delavcev za pridobitev šolske izobrazbe, saj gre tudi v tem primeru za svojevrstno »NALOŽBO«. Kot delegat in član izvršilnega odbora izobraževalnih centrov in drugih izobraževalnih institucij se čutim dolžnega, da z združenimi močmi pristojnim forumom strokovno prikažemo njihovo zmoto ob tem — upamo le »začasnem« ukrepu. Vid Vilfan tapete vevče OSNUTEK PREDMETNIKA ZA VIP 4 SMER: VŠ — PAPIRNIŠKA — VI. st. I. letnik skupaj za vse VŠ in VIS smeri Semester 1 2' Sku- I. LETNIK P vaje sem. P vaje sem. paj Matematika I 60 30 — 60 30 — 180 Fizika 60 30 — 60 30 — 180 Anorganska kemija 60 90 15 45 — 15 225 Analizna kemija — — — 30 90 15 135 Strojeslovje s tehn. ris. — 45 — 30 15 — 90 SLO in DS 30 — — 30 — — 60 SKUPAJ 210 195 15 255 165 30 870 Semester 1 2’ Sku- II. LETNIK P vaje sem. P vaje sem. paj Organska kemija 75 — 15 30 90 15 225 Analizna kemija 30 45 — — — 75 Uvod v računalništvo 30 15 — — — 45 Procesno računanje — — 30 — — 30 60 Pregled tehnologij 45 — 15 — — 60 Tehnol. pridobivanje vlaknin in izdel. pap. — — — 120 — 60 180 Obratoslovje 60 — 30 — — — 90 Ekonom, in org. proizvodnje — — — 30 15 — 45 Temelji filozofije 15 — 15 — — — 30 Temelji politične ekonomije — — — 15 — 15 30 SLO in DS 30 — — 30 — 60 SKUPAJ 285 60 105 225 105 120 900 OSNUTEK PREDMETNIKA ZA VIP 4 SMER: — PAPIRNIŠKA VII. st. I. in II. letnik sta skupna za vse VIS smeri Semester 1 2' Sku- I. LETNIK P vaje sem. P vaje sem. paj Matematika 60 30 — 60 30 — 180 Fizika 60 30 — 60 30 — 180 Anorganska kemija 60 90 15 45 — 15 225 Analizna kemija — — — 30 90 15 135 Strojeslovje s tehn. ris. — 45 — 30 15 90 SLO in DS 30 — — 30 60 SKUPAJ 210 195 15 255 165 30 870 Semester 2' Sku- II. LETNIK P vaje sem. P vaje sem. paj Matematika II 45 30 — 30 15 — 120 Organska kemija 75 — 15 30 90 15 225 7o Analizna kemija 30 45 — Fizikalna kemija 60 — 15 45 120 15 255 Uvod v računalništvo 30 15 — — 45 Kemijsko procesno računalništvo — — 30 — Temelji filozofije 15 — 15 Temelji pol. ekonomije — — — 15 15 2! SLO in DS 30 — — 30 60 SKUPAJ 285 90 75 150 225 75 900 Semester 1 2' Sku- III. LETNIK P vaje sem. P vaje sem. paj a) skupni predmeti Mehanske operacije 45 — — 60 10j Meritve, reg. in avtomat. 45 60 — 30 15 150 Tok tek. in hidrodin. operacij 45 — 45 — 90 Prenos toplote in snovi — — — 45 45 90 Temelji sociologije 15 — 15 — 30 Temelji politologije — — — 15 15 30 b) obvezni predmeti Osnove tehnologij 30 — — 60 S! Ekološka tehnologija 30 — — 30 60 Tehnologija pridobivanja vlaknin 90 — — 15 45 Kemija lesa in celuloze 30 — — 15 15 60 Tehnologija papirja — — — 30 15 45 SKUPAJ 330 60 60 240 135 75 900 Semester 1 2' Sku- IV. LETNIK P vaje sem. P vaje sem. paj a) skupni predmeti Termične in difuzijske operacije 45 — 45 — OP Kemijsko inž. kinetika 45 — 45 — Gradiva v kem. tehniki 45 — 15 — 60 Ekonomika in org. industrijske proizvodnje 30 — — 30 60 b) obvezni predmeti Uvod v tiskarstvo — — — 30 30 60 Kemijsko inž. praktikum — 90 — — 90 Tehnologija papirja 30 — — 30 60 120 Teh. oplem. papirja — — — 45 15 60 Fizika in kemija vlaknin in papirja 45 15 — — 60 Stroji in naprave v pap. — — — 90 90 Projektiranje procesov — — — 60 30 90 Varstvo pri delu — — — 30 — 30 SKUPAJ 240 105 105 315 315 — 900 Vse informacije o višje in visokošolskem dobite v oddelku za izobraževanje. študiju papirništva Vid Vilfan »Tržišče zahteva delo po novih standardih, tega pa se s starimi in dotrajanimi laboratorijskimi aparati ne da doseči,« pravi vodja laboratorija dipl. inž. kemije Breda Ulčakar Žal vsi ti aparati niso naša last, pač pa smo si jih za nujne analize izposodili IGT — potiskovalni testi se obvezno opravljajo v klimatiziranem prostoru, ki je sestavni del laboratorija. Novost pa je prostor, ki bo urejen za namene fotografiranja oziroma v temnico Del oddelka papirnega laboratorija; ob aparatu za merjenje beline Zdenka Flerin Laboratorij - servis za vso proizvodnjo Pred 29. novembrom lani se je kompleten laboratorij preselil iz lokacije nad petim papirnim strojem v nove prostore nad drugim in tretjim papirnim strojem v »stari« proizvodnji. Prostori v tozdu Grafični papir so bili zaradi neprestanih tresljajev in močnih sunkov, ki so stalni spremljevalci proizvodnje in dodelave papirja, popolnoma neprimerni za laboratorij, saj so bile onemogočene vse natančne analize in raziskave, ki pa so seveda osnova za dober proizvodni program. Zato je bila s sklepom delavskega sveta za laboratorijske prostore dana možnost adaptacije vzhodnega dela etaže nad drugim in tretjim papirnim strojem. Kot najugodnejši ponudnik za adaptacijska dela je bila izbrana firma SCT. Laboratorijski kompleks vključuje razvojni, tehnološki, premazni, kemični, analitski in papirni laboratorij. Vsi prostori še niso dokončno opremljeni; predvsem manjkajo določeni instrumenti, ki bi jih naši tehnologi nujno rabili, pa jih zaradi uvoznih restrikcij po legalni poti ni moč dobiti. Morda bo letos za realizacijo potreb novejših aparatur le kdaj pa kdaj zasvetila zelena luč. S starimi laboratorijskimi aparati, ki so v glavnem že vsi dotrajani, sploh pa zastareli, se po novih standardih, ki jih tržišče zahteva, ne da delati. Tako ni mogoče slediti proizvodnih programov, ki imajo prihodnost in so akumulativni. Laboratorijsko delo je osnovni servis proizvodnje. Zal pa v naj-večih primerih to delo ni tako vrednoteno in tudi pri nas je v primerjavi z nekaterimi drugimi nalogami več ali manj zapostavljeno. V novem razvidu del in nalog so za tehnologe predvideni diplomirani inženirji, za vsa strokovna dela in naloge je predvidena višješolska izobrazba, za ostale spremljajoče naloge pa srednja šola. Vendar ocenitev predvidenih nalog ni takšna, da bi lahko pričakovali zanje odziv izkušenih domačih proizvodnih strokovnjakov, kar bi bilo seveda prav in najbolje, saj bi le ti lahko svoje bogate izkušnje prenašali preko razvoja nazaj v proizvodnjo. Tako pa vse kaže, da bodo dela in naloge v laboratoriju — predvsem mislim na razvoj — za- sedali novi, ne domači, ampak zunanji ljudje brez proizvodnih izkušenj, ki se bodo najprej v razvoju učili, namesto da bi ga le dopolnjevali in oplemenitili z dosežki v proizvodnji. Od novih aparatov, ki so že v laboratoriju, lahko omenimo nov mikroskop in aparat za ugotavljanje alg oziroma biološko onesnaženost vode, aparat za tlačno odpornost, ki sicer še ni v uporabi zaradi neustreznega območja in ga bo treba zamenjati ter aparat za raztrg in debelino. Za površinske obdelave, to je premaze, imajo v svetu že marsikaj novega, kar pa nam seveda manjka. Novi laboratorijski prostori so zelo primerni za vsa laboratorijska dela in tudi aparature imajo svoje odrejeno mesto, tako da jih ni potrebno premikati in jim s tem ogrožati natančnost uporabe. Vida B. Drobne poslovne zanimivosti Izdelati je treba študijo rekonstrukcije petega papirnega stroja, ki naj bi bila realizirana v naslednjem srednjeročnem obdobju in katere prioriteto bi bilo treba preveriti glede na ostale investicije. Brez rekonstrukcije na tem papirnem stroju ne bo mogoče povečati količinske proizvodnje papirja, pa tudi ne izboljšati kvalitete. Analitski laboratorij je sklop kemičnega in premaznega laboratorija ^ sklopu tehnološkega laboratorija, katerega del vidimo na sliki, je tudi prostor za mikroskope Skladiščne hale rastejo in mogočno zaključujejo papirniški kompleks Skladišče za surovine kmalu uporabno V Papirnici Vevče predelamo letno okoli 72.000 ton surovin, od tega pretežno oziroma 62.000 ton celuloze in lesovine. Izredno skromni skladiščni prostori pa nam ne omogočajo racionalno in varno skladiščenje surovin. Celulozo in lesovino skladiščimo v glavnem na odprtih skladiščih, surovine pa nam kljub prekrivanju s cerado in polivinil folijami, izpostavljene vremenskim vplivom, propadajo. Dodatne težave nam pozimi povzroča zmrznjena celuloza, ki jo v tehnološjd predelavi ne moremo uporabiti. Tako nastopajo velike izgube v materialu, kar pa je s stališča ekonomike sila negospodarno. Veliko večino surovin namreč tudi uvažamo in to predvsem iz konvertibilnega področja. Glede na navedene težave smo v letu 1984 pristopili k pridobivanju potrebne gradbene dokumentacije ter k izdelavi načrtov. Po načrtih bo hala zasnovana v montažni izvedbi in sestavljena iz tipskih elementov. Raster hale je v prečni meri 3 X 16 m in v vzdolžni 10 X 6 m (2929 m2). Izmera hale B je 32 X 48 m (1692 kvadratnih metrov), višina hale pa 6,9 m. Kritina je valoviti salonit. Vsa strešna voda bo speljana prek peskolovov in revizijskih jaškov v ponikovalnico. V hali so predvidene konzole za kasnejšo montažo jeklenih nosilcev žerjava nosilnost 50 kN. Razsvetljava v obeh halah bo izdelana s svetilkami z živosrebrno žarnico moči 400 W, osvetljenost pa bo v skladu z veljavnimi predpisi. V programskem delu zazidalnega načrta so omenjene kritične prometne situacije razreševane z uvajanjem po dveh blagovnih-to-vornih uvozih-vhodih z vzhodne in zahodne obvozne ceste zazidalnega otoka MP 7 ter predvideno izgradnjo novega internega mostu čez Ljubljanico, ki bo povezal razvojni območji Papirnice Vevče predvsem s cestno povezavo. Istočasno so v okviru zazidalnega otoka ustrezno zadostno dimenzionirani prostori za optimalno funkcioniranje cestnega prometa in nemoteno odvijanje transportnih tokov. V decembru smo pridobili gradbeno dovoljenje, takoj nato pa je bila podpisana pogodba z izvajalcem del SCT. Vrednost del bo po predračunu 64,190.000 din. Rok izvedbe je 3 mesece po pravnove-ljavnosti pogodbe oziroma mesec april. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo surovine (celuloza, lesovina, palete, pokrovi, natron papir itd.) uskladiščene v urejenih in preglednih skladiščih. S primerno mehanizacijo pa bo tudi učinkovitost večja. Stane Jalovec V slovo in spomin Janez Rome Njegovo mlado življenje je ugasnilo sredi prešernega prednovoletnega vzdušja; ena izmed naših lučk je mnogo prezgodaj dogorela. Janez je prišel v vevško papirnico pred šestnajstimi leti. Najprej je bil nekaj časa nanosilec, potem paznik pri papirnem stroju, nato nekaj časa pomočnik vodje priprave snovi, pa pomočnik vodje gladilnega stroja v premaznem obratu, devet let je opravljal naloge pomočnika vodje premazne kuhinje, zadnji dve leti pa je bil zaradi zdravstvenih razlogov premeščen na lažja dela pomočnika pripravljalca pigmentov. Na Vevče je Janez vsak dan prihajal iz Volavljega, kjer se je rodil in živel na kmetiji, ki po njegovi prerani smrti ostaja brez moške roke, na strtih materinih ramenih. Ostaja grenka bolečina ob izgubi sina, grenka bolečina ob izgubi sodelavca, ki ga je smrt iztrgala iz naših vrst v času, ki bi bil zanj lahko najbolj ustvarjalen. Usodi ni moč ubežati. Ob spominu na sodelavca Janeza izrekamo vevški papirničarji njegovim domačim iskreno sožalje. Sodelavci Poslovili so se Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami ZAHVALA SODELAVCEM, KI NISO POZABILI NANJ ANTON KEBER je prišel v vevško papirnico kot šestnajstleten fant in se šel učit za ključavničarja. Ker tedaj za ta profil ni bilo prostega mesta, je pričel delati kot mazač v Janeziji in pozneje tudi na drugih papirnih strojih. Tone se je rodil na Pancah; ko mu je bilo tri leta, se je njegova družina preselila v Zadvor. Od tod pa se je potem, ko si je sam ustvaril družino, preselil najprej v zasilno stanovanje na Fužine, Anton Keber nato je vrsto let stanoval v tisti hiši na Vevčah, ki je danes ni več in na katere mestu je sedaj parkirni prostor pred upravno stavbo, potem se je preselil v fužinski grad in sedaj živi v novem naselju Fužine. »Najlepše je bilo živeti v fužinskem gradu,« pravi, »v novem stanovanju enega izmed fužinskih blokov, kjer sedaj živim, se ne počutim najbolj dobro. Preveč ljudi je na enem mestu.« Vendar se Tone zna v vsaki situaciji dobro znajti, to vemo tisti, ki ga dobro poznamo. Življenjskega optimizma mu nista uspeli odvzeti niti bolezen, ne težka operacija glasilk in ob tem uspehu smo zadovoljni tudi njegovi sodelavci — vevški papirničar-ji, ki Tonetu dolgujemo globoko zahvalo za nešteto spremstev na zadnjih poteh naših sodelavcev in upokojencev, saj je polnih osem let dostojno predstavljal naš sindikat kot praporonoša ob najbolj tragičnih življenjskih trenutkih, pa tudi ob počastitvi raznih jubilejev in spominskih dogodkov. Ob odhodu v invalidsko penzijo mi je Tone posebej naročil, naj zapišem tole: »Osnovni organizaciji sindikata tozda Tehnični papir se iskreno zahvaljujem za denarne pomoči v času moje bolezni, tovarišu Cirilu Zupančiču pa osebno prisrčna hvala za obiske v bolnišnici. Lepa hvala sodelavcem za darilo, ki so mi ga izročili ob mojem slovesu od dela v tovarni«. Sodelavci so Tonetu za slovo podarili daljnogled, ki si ga je posebej želel. V PAPIRNICI SEM SE DOBRO POČUTIL Leta 1971 se je DJORDJE MILKOVIČ zaposlil v naši tovarni kot nanosilec oziroma vnašalec, pozneje kot pomočnik mlinarja in zadnja tri leta kot mlinar. Djordje je prišel v Slovenijo iz Negotinske krajine, kjer takrat ni bilo industrije in tako tudi službe ne. Trinajst let je delovno preživel v Papirnici Vevče, na katero mu bodo ostali prijetni spomini. Ker mu je prepih zapustil revmatične posledice in ga je zdravje pričelo izdajati, se je odločil za starostno upokojitev, ki jo bo užival v Ljubljani na bežigraj- skem koncu, kjer si je že pred časom uredil stanovanje. ZA DOPUST NI BILO NIKOLI Časa STANE JUVAN je domačin iz Sostrega, ki ga skoraj bolj poznamo kot mojstra žage, kot pa vodjo dodelavnega stroja. Njegov oče mu je zapustil kmetijo in vodno žago ob Dobrunj-ščici. Leta 1962 je izšla odredba o ustavitvi vseh malih žag in Stanetu ni kazalo drugega, kot da gre v službo. Ta je bila najbližje Djordje Milkovič v vevški papirnici in Stane ji je ostal zvest dvaindvajset let, do odhoda v pokoj ob izpolnjenih šestdesetih letih življenja. Ves čas je delal v satinaži, ki mu je posebej prirasla k srcu. Prvi njegov šef je bil Drnovšek, potem pa mojstri Potočnik, Fras, Lam-pelj in sedaj Ravnik. »Včasih je bilo precej težje delo, kot je danes. Ves izmet, ki ga ni bilo malo, smo morali pospraviti in odpeljati z ročnimi vozički v razpu-ščevalec četrtega papirnega stroja. Danes je to popolnoma drugače. Tudi zamenjava valjev ka-landra je bilo pred časom zamudno in utrudljivo delo; danes je zanj potreben le občutek, ko pritiskaš na gumbe. Talna proga je velika pridobitev in če bi se vsi naučili pravilno ravnati s komandnimi gumbi, ne bi bilo nobenih težav. Tudi nočna malica je za delavce zelo pomembna.« Tako je Stane paberkoval ob slovesu, ko smo skupaj obujali spomine na prehojeno delovno pot v vevški papirnici. Ob vprašanju, če je bil kdaj na morju na dopustu, se je le zasmejal, tako kot se on posebno zna, in odkimal. Ne, za to ni bilo nikoli časa in ga najbrž tudi sedaj ne bo. Žaga, živina, njive, travniki mu bodo še vnaprej izpopolnjevali dneve, ker pa mu na »šiht« ne bo več treba, bo žena malo bolj razbremenjena jutranjih obveznih opravil. Očetovo tradicijo v vevški papirnici pa bo nadaljeval sin Lado. VSAK USPEH VEVŠKIH PAPIRNIC AR J EV MI BO V VELIKO VESELJE Konec leta se je iztekla tudi polna delovna doba VLADA TRAJKOVIČA, katere sedemindvajset let je vpetih v papirnico in sam kraj Vevče. Kot je Vlado zapisal ob slovesu za naše glasilo, mu ni lahko, ko zapušča delovni kolektiv, s katerim je preživljal težke čase in tudi lepe dogodke, na katerega ga vežejo lepi spomini, tovarištvo in delovni uspehi. Četrti papirni stroj, upravna stavba, premaz, tapete, kotlarna, peti papirni stroj in še drugo so bile velike investicijske spremembe v obdobju njegovega aktivnega dela v tovarni, na kar je ponosen in vesel, da je doživel tak razvoj in dediščino za bodo- če rodove. »Vedno bom vesel, kadar bom slišal za nove uspehe vevške tovarne, za njen nadaljnji razvoj in vsak njen uspeh bo tudi moj uspeh in mi bo v veselje, četudi ne bom več aktivno pri njem sodeloval. Vsem sodelavcem želim veliko delovnih uspehov, celotni papirni industriji smel razvoj, vsem vevškim papirničar-jem pa, da bi tako kot jaz dočakali upokojitev še kar se da zdravi, da bi lahko veselo uživali v novem družbenem statusu,« je zapisal Lado. Od aktivnega dela so se poslovili tudi MARIJA OVEN, zavi- Stane Juvan jalka papirja, ki je vseh petintrideset let pustila v naši tovarni, IVAN JERIHA, skladiščnik tapet, zvest tovarni od leta 1951 dalje in DRAGOLJUB NIKOLIČ, zastopnik Papirnice Vevče v Beogradu od 1968. leta dalje. Vsem našim novim upokojencem se vevški papirničarji zahvaljujemo za njihov delovni prispevek, da bi bili zdravi in zasluženo pokojnino uživali v zadovoljstvu in ob dobrem počutju, da nas ne bi pozabili in se še vračali med nas. Vida Bartol Društvo psoriatikov SR Slovenije je bilo ustanovljeno 19. I. 1979. Namen društva je uvesti enotno evidenco članov ter ob pomoči zdravstvenih in drugih ustanov in na strokovno utemeljen način obravnavati obolele za psoriazo —• jim pomagati. Po oceni je v SR Sloveniji psoriatikov okrog 30 do 40 tisoč, ali približno toliko kot sladkornih bolnikov. Glede na število obolelih domnevamo, da je v vsaki organizaciji združenega dela zaposlenih določeno število psoriatikov, zato želimo po petletnem delovanju razširiti svojo dejavnost in v širšo akcijo vključiti tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Luskavica (psoriasis vulgaris) je dokaj pogosta nenalezljiva, dedna kožna bolezen, za katero so značilna rdečkasta, z luskami pokrita kožna žarišča, ki se med sabo združujejo v večja in trajajo različno dolgo časa. Potek bolezni je običajno kroničen. Pri posameznih rasah je različno razširjena, pri Evropejcih se pojavlja v 1,5 do 2 °/o. Točni vzroki bolezni niso znani, zato je ne znamo zaenkrat dokončno pozdraviti. Za nastanek oziroma izbruh bolezni so važni naslednji dejavniki: — dednost — če ima eden od staršev luskavico, je do 30 °/o verjetnosti, da jo bodo imeli tudi otroci, če pa jo imata oba, je verjetnost do 60%; — dejavnikov, ki bolezen lahko izovejo pri tistih, ki nosijo skrito V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo — in ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? Ste tudi vi že kdaj razmišljali o tem? Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah — pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih ..knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, _na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone bolezen, so: različne poškodbe, druge bolezni (npr. angina), spremembe v ravnovesju žlez z notranjim izločanjem, težki duševni pretresi itd. Luskavica se redko pojavi pred tretjim letom starosti; prvi znaki so često opazni med šestim in osmim letom, največkrat pa se pojavi v ali po puberteti. Včasih nastane prvi izbruh šele v starosti. Rdečkaste in luskaste plošče na komolcih, kolenih ali križu so najpogostejša oblika bolezni. Lahko pa se razširijo, zlijejo med sabo, tako da postane rdeča, zadebeljena in luskasta koža celega telesa. Včasih otečejo tudi sklepi, drugič se pojavijo na koži še gnojni mehurčki. V takšnih primerih je tudi bolnik prizadet, ima vročino, je slabo pokreten. Taki primeri so na srečo redki. Bolezen pa lahko tudi izgine in ne pusti sledov ali brazgotin. Bolezen ni nalezljiva. Pri bolezni, ki je tako različna, je tudi nemogoče govoriti le o enem načinu zdravljenja. Vsakega bolnika je potrebno individualno obravnavati. V grobem lahko razdelimo zdravljenje luskavice na: — splošne, nespecifične ukrepe — to je predvsem seznanjanje bolnika in njegove okolice z naravo bolezni, pomiritev bolnika, če ga je to spoznanje potrlo, odstranjevanje kroničnih vnetnih procesov v organizmu, odvajanje alkohola itd., — klimatoterapija in bajleore-habilitacija — izkoriščanje zdra- Škrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike. Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljejo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Z delovanjem poverjenikov v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih je moč lepo in poceni knjigo v resnici lahko približati bralcem. In kdo je poverjenik Prešernove družbe v naši delovni organizaciji? Za tiste, ki morda še ne vedo, naj povemo, da je to Janez Jerebič, referent za razpored izmenskega dela v tozdu Tehnični papir. Drobne poslovne zanimivosti Na delavskih svetih je bil sprejet sklep, da planirani prispevek za usmerjeno izobraževanje po stopnji 0,62 % za mesec december 1982 v višini novembrske akontacije nakažemo Srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani za dokončanje začete investicije. Delegati delavskih svetov pa so ob tem zahtevali pojasnilo o prekoračitvi predračunske vrednosti in o fazi adaptacije. vilnega vpliva sončnih žarkov, tople morske vode, določenih termalnih vod, kar predstavlja pri luskavici zelo važen del zdravljenja, — lokalno zdravljenje — vsakodnevno mazanje z mazili, ki so za obliko belezni, ki jo bolnik ima, najprimernejša, — zdravljene s hormonalnimi ali citostatičnimi tabletami in injekcijami, — selektivno ultravijolično obsevanje in fotokemoterapija, — zdravljenje z modernimi sintetičnimi derivati A vitamina, — kombinacije različnih oblik zdravljenja. Ne glede na to, katero obliko bolezni ima bolnik, ali se zdravi v bolnici ali doma in hodi le na ambulantne kontrolne preglede, bo k njegovemu zdravljenju bistveno prispevalo razumevanje njegove ožje okolice — družine in sorodnikov in prav tako širše okolice — sodelavcev, prijateljev in znancev. Vsak, ki želi postati član društva psoriatikov SR Slovenije, naj pošlje pristopno izjavo z matičnimi podatki ter točnim naslovom tajnici društva —• Marija Kolman, Visoče 3, 64290 Tržič. Članarina znaša letno 200,00 dinarjev in jo vsak lahko poravna s splošno položnico in to na naslov: Društvo psoriatikov SRS, Ljubljana, Lavričeva 4a, št. žiro računa: 50102-678-77521. dr. Milena Kocijančič Človek in psoriaza - luskavica Srebrni znak — priznanje Papirnici Vevče za dosežene rezultate pri razvoju dejavnosti Rdečega križa, napredku zdravstvene kulture in solidarnosti je predsednica občinske organizacije RK Roza Rus izročila direktorju papirnice Stanetu Ermencu Priznanja Rdečega križa Slovenije vevški papirnici in njenim delavcem Rafael Jakoš je prejel priznanje za 35-kratno darovanje krvi Za 30-kratno humano dejanje — darovanje krvi je prejel priznanje Miljenko Rigler Leon Kurent, prejemnik priznanja za 25-krat darovano kri Naš kuhar Franček, tudi krvodajalec, za klepet in zabavo na družabnem srečanju krvodajalcev po proslavi ni imel časa, saj je moral poskrbeti za dobro želodčno počutje Ljubiteljem dobre knjige Sindikalna knjižnica Papirnice Vevče deluje v okviru komisije za kulturo pri konferenci sindikata. Odprta je dvakrat na teden in sicer ob torkih od 14. do 15. ure in ob četrtkih od 18. do 19. ure, razen ob praznikih. V preteklem 1984. letu je bilo vpisanih 157 članov, ki so si od 3703 vpisanih knjižnih enot izposodili 1431 knjig. Za ilustracijo naj navedem še naslednje podatke o delovanju Sindikalne knjižnice v preteklih letih. Zaradi obnavljanja in nameščanja novih knjižnih polic je bila knjižnica precej časa zaprta. Ponovno smo jo odprli v novembru 1981. leta. Do konca tega leta se je vpisalo 12 članov in si od 3465 takrat vpisanih knjig izposodilo 91. V letu 1982 si je 69 članov izposodilo 957 od 3547 vpisanih knjig, v letu 1983 pa si je 132 članov izposodilo 1380 knjig od 3638 vpisanih. Obiskovalci često sprašujejo, kdaj bomo nabavili kaj več novih knjig, da bi si jih lahko izposojali še več. Do sedaj se vsako leto dodeli le bolj malo denarja za nakup novih knjig in sicer od sredstev, ki so odobrena komisiji za kulturo. Če lahko naša delovna organizacija pomaga tudi drugim knjižnicam, mislim, da bi bilo lahko malo več posluha tudi za našo Sindikalno knjižnico, ki bi jo tako obogatili še z večjim izborom aktualnih knjižnih del. Ob tej priložnosti naj spomnim še nekatere manj vestne člane, ki s svojim neodgovornim odnosom do knjižnice, kot tudi z nevestnostjo do članskih dolžnosti zaradi nepravočasnega vračanja knjig onemogočajo večji pretok knjig v izposojo. Nekateri člani kolektiva, zlasti tisti, ki pri nas še niso dolgo zaposleni, verjetno še ne vedo, kje pravzaprav je naša Sindikalna knjižnica. Zato naj vsem povem, da ima svoj prostor v zgradbi papirnega skladišča poleg pisarne Krajevne skupnosti Vevče-Zgor-nji Kašelj, ob Cesti 30. avgusta, vhod z rampe. Namenjena je vsem članom našega kolektiva, njihovim svojcem in tudi krajanom, torej vsem, ki imajo radi knjige. Člane kolektiva tudi obveščam, da je socialna služba pri Krajevni skupnosti Vevče-Zgornji Kašelj odstopila Sindikalni knjižnici Papirnice Vevče knjige, ki jih je zapustila naša upokojenka pokojna Valči Hebain in se ob tej priložnosti za to pozornost v imenu vseh ljubiteljev knjig zahvaljujem. Med podarjenimi knjigami je največ strokovnih priročnikov, kot so: Vse o šivanju, Ročna dela, Enciklopedija in druge iskane in vedno uporabne knjige. S. B. Takole so se na PUSTNEM VELESLALOMU »Trebeljevo 84« predstavili brata Steve in Phil Mahre ter ginekolog Grča. (foto Drago Žagar) Pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje je občinska organizacija Rdečega križa 20. 12. 1984 organizirala proslavo ob 40-letnici obnove in delovanja Rdečega križa Slovenije v samou-pravni socialistični družbi. Vev-cani smo bili počaščeni, ker je bi-™ Proslava v našem kulturnem oornu. Slavnostni govornik je bil Predsednik OK SZDL Ljubljana Moste-Polje tov. Janez Lah, v kulturnem programu pa sta sodelovala Mešani pevski zbor Vevče in plesna skupina Zadobrova- Sneberje. Za dosežene rezultate pri razvoju dejavnosti Rdečega križa, napredku zdravstvene kulture in solidarnosti je Skupščina Rdečega križa Slovenije podelila priznanje — SREBRNI ZNAK tudi Papirnici Vevče. Konferenca OOZS Papirnice Vevče pa je za krepitev solidarnosti, humanih odnosov med ljudmi, napredek zdravstvene kulture in aktivnosti pri razvoju organizacije Rdečega križa prejela JUBILEJNO PRIZNANJE Na proslavi so bila podeljena krvodajalska priznanja občanom za 25, 30, 35, 40 in večkratno darovanje krvi. Prejeli so jih tudi naši sodelavci in sicer: za 25-krat darovano kri — Leon Kurent, za 30-kratno darovanje krvi — Miljenko Rigler, za 35-kratno darovanje — Rafael Jakoš in za 40-krat darovano kri — Drago Žagar. A. B. Naš krvodajalski rekorder Drago Žagar prejema priznanje za 40-krat darovano kri razpisuje nagrade za poverjenike — prvo v višini 20.000,00 dinarjev — dve drugi po 15.000,00 dinarjev — sedem tretjih po 10.000,00 dinarjev Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 — ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986. Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985. S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe. Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, tel. 218 909 ali 218 950. Prešernova družba Sem dolgo upal in se bal Z bogatim kulturnim dogodkom smo vevški papirničarji in krajani krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj počastili SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK. Zbrali smo se ob pesmi, besedi in misli velikega sinu slovenskega naroda Franceta Prešerna, ne le zato, da počastimo dan njegove smrti, pač pa zato, da vsako leto obudimo spomin nanj, ki je majhen slovenski narod s svojimi pesmimi postavil na piedestal evropske kulture. Kulturni program so oblikovali: Ženski pevski zbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke, Moški pevski zbor Bizovik, Mešani pevski zbor Vevče in povezovalec Jože Logar. Dvorano vevškega kulturnega doma smo ob tej slovesnosti napolnili vsi, ki nam ni vseeno, kako se iz roda v rod prenaša in ohranja naša kulturna dediščina, vsi, ki »dobro v srcu mislimo«. V. B. Lova Sta sve čovek sebi čini U šugavo ona doba; Da što više novca ima, Sam od sebe pravi roba. Lova! Mamice več ravnopravno Na sva zvona zvone, Dok tatice bebe paze, Druga smenu rade one. Lova! Tako tate neumorno Danunočno rade, Da sinčiču kola kupe, Vilu mu sagrade. Lova! A ja vama eto: Pisarn se na sve to; Za mučenja nišam ova Jer kurva je Lova! Jovan Durič DROBNE POSLOVNE ZANIMIVOSTI Vevški most čez Ljubljanico in most čez turbinski kanal sta bila vpisana kot osnovna sredstva Papirnice Vevče — TOZD Blagovni promet, čeprav služita za javni promet in le delno za potrebe papirnice. Ne glede na to ju je doslej vzdrževala Papirnica Vevče. Zato je bilo delavskemu svetu tozda Blagovni promet predlagano in sprejeto, da se ti dve osnovni sredstvi brezplačno preneseta na upravljalna ceste Heroja Trtnika, seveda pa bo vevška papirnica za nujno vzdrževanje še naprej prispevala določen delež sredstev. Na eni izmed sej strokovnega sveta tozd Grafični papir je bila obravnavana tudi nenamenska proizvodnja in težave v dodelavi, katerih odstranitev bi občutno zmanjšala nenamensko proizvodnjo. Izoblikovano je bilo stališče, da je treba soteke, ki nastajajo v glavnem zaradi realizacije izvoza, ostanke, ki so od izvoza rezani za dom ter viške, ki nastajajo pri odpremi papirja, zmanjšati na najnižjo možno mero. Po možnosti je treba znižati tudi število menjav programov, spremeniti organizacijski pristop pri sprejemanju naročil in pravočasno zagotoviti izdelavni material. Letos bomo prvič volili hkrati vse delegate delavskih svetov za dveletno mandatno bodo, kot smo si zapisali v spremembe določb statutov. Letos poteče tudi mandat vsem članom odborov delavske kontrole, finančnemu odboru delovne organizacije in našim delegatom v delavskem svetu SOZD Slovenija papir ter v komisiji delavske kontrole SOZD. Sindikat je dolžan do konca februarja evidentirati kandidate za vse organe in sestaviti predloge kandidatnih list. Pevke ženskega pevskema zbora KUD Fran Levstik iz Gabrovke so s prijetno pesmijo popestrile slovesnost, ki jo je v počastitev slovenskega kulturnega praznika organizirala kulturna komisija konference sindikata Papirnice Vevče V počastitev slovenskega kulturnega praznika so naši likovni samorastniki pripravili razstavo svojih del v avli kulturnega doma Vevče. Dosedanjim članom likovne sekcije Papirnice Vevče sta se pridružila tudi dva nova — Jovan Durič in Andrej Novak; razveseljivo in spodbudno Rešitev nagradne križanke »psi« Vodoravno: Pes, vrag, ris, Iri, J, FIS, EK, ona, RO, Nal, Els, boa, Ind, t, čarter, Ada, Ri, Ra, Lie, kees, era. Navpično: PV, jerebičar. Er, ko-lonada, Sa, sadra, K, grifon, T, Lee, Irina, terier, sisal, Riesa. V uredništvu smo komaj izžrebali šest reševalcev, ki so imeli križanko pravilno rešeno. Veliko število križank je bilo rešeno nepravilno, pravzaprav bi lahko kar rekli malomarno, z neštetimi pre-pisovalskimi napakami. Kot kaže tudi lažja križanka ni pogoj za večje možnosti pravilnih rešitev. Nagrade prejmejo: 500 din Irena Galič, po 300 din Brdar Duro in Sonja Ilovar, po 200 din pa Milica Špunt, Mateja Brdar ter Anica Oman. Čestitamo! Pridite jih bodrit Zaradi reorganizacije in povečanja tekmovalnih ekip v Ljubljanski kegljaški zvezi smo vevški kegljači — KK Slavij a ostali v II. ligi. Pomladanski del tekmovanja se je že pričel in prvo srečanje smo žal nesrečno izgubili. Kljub odličnemu kegljanju prvega para (Markelj—Švare) nam prednosti do konca tekme ni uspelo obdržati. Ob ponedeljkih, ko imamo tekme, rekreacija seveda odpade, vabimo pa vse ljubitelje kegljanja, da si ogledajo kakšno tekmo in navijajo za naš klub. Spored pomladanskega dela tekmovanja je naslednji: datum ura kegljišče V. kolo Rogovile : Slavij a VI. kolo 5. 3. 1985 18,00—22,00 Rogovile Integral : Slavija VII. kolo 14. 3. 1985 14,00—18,00 Rogovile Slavija : Medvode VIII. kolo 18. 3. 1985 14,00—18,00 Tekstil-Slov. Kočevje : Slavija IX. kolo 25. 3. 1985 10,00—20,00 Kočevje Slavija : Gradis X. kolo 1. 4. 1985 14,00—18,00 Tekstil-Slov. Riko : Slavija XI. kolo 11. 4. 1985 17,00—21,00 Dom JLA Ribnica Slavija : SCT 15. 4. 1985 14,00—18,00 Tekstil-Slov. Ivan Garbajs Prišli: Celarc Hinko — vnašalec vlaknin Prša Branko — I. pom. dodel. stroja premazni odd. Kavšek Marjan — I. pom. dodel. stroja premazni odd. Dolamič Branko — paznik pap. stroja Kardaševič Vitomir — vnašalec Kadirič Hasija — snažilka — obratna Marolt Tomaž — pripravnik Savičič Mirjana — snažilka — obratna Toni Alojz — asistent vodje proizvodnje Hribar Darko — ključavničar II Sladojevič Branko — dispečer za embalažo Kekiš Ljubiša — pom. kuharja I Jukič Ivan — ključavničar II Odšli: Jevnikar Darko — dispečer za embalažo Bučar Franc — ključavničar II Habič Albin — brusilec lesa II Berčan Franc — priprava lepil in polnil — umrl _ Grm Jože — zavijač papirja — umrl Smrekar Milan — vodja dodel. stroja Štefančič Janez — nakladalec papirja Rome Janez — pomočnik pri-pravljalca pigmentov — umrl Rodili so se: Ljubijankič Enverju sin Almir Markovič Ruži hči Amela Kerič Mirsadu hči Mersiha Antonič Dragu sin Dejan Ulčar Bojanu sin Miha Zenkovič Šefiki in Enisadu sin Saudin Hribar Zvonetu hči Nina Vidic Slavku hči Špela Mikuljan Marici in Brunu hči Nuša Musič Memiji sin Elvis Škrjanec Viliju, sin Andraž Selan Jožetu sin Uroš Pahor Igorju hči Nina Pincolič Darinki in Francu hči Lidija Čestitamo! ZA MESEC JANUAR 1985 Prišli: Babnik Branko — pripravljalec teh. vode Bregar Mitja — pripravnik Osmanagič Šefik — vnašalec Dragič Marko — voznik lesa Odšli: Šehovič Sašo — pripravnik — v JLA Hočevar Jože — pomožni delavec Keber Anton — mazač — upokojen Milkovič Djordje — mlinar — upokojen Nikolič Dragoljub — zastopnik podjetja — upokojen Ob nenadomestljivi izgubi \ drage žene in matere FRANCKE SKUBIC se zahvaljujemo vsem, ki so jo I v tako velikem številu pospre- I mili na zadnji poti, sočustvovali z nami ter izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo njenim bivšim sodelavcem iz strojne dodelave ter delavcem iz vzdrževanja za podarjeno cvetje in poslovilne besede. mož Jože Skubic in sinovi Franc, Sreč, Marjan Ob tragični izgubi moža in očeta FRANCA BERČANA se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Se posebej hvala za poslovilne besede. družina Berčan Ob nenadomestljivi izgubi mame se sodelavcem in članom sindikata Papirnice Vevče iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Sulejman Osmanagič Ob boleči izgubi mame MARIJE KOVAČIČ se iskreno zahvaljujem sode-lavcem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Anica Švalj Ob nenadni nenadomestljivi izgubi očeta iskrena hvala sodelavcem za izrečeno sožalje in denarni prispevek za cvetje v njegov spomin. Nada Klanjčar