Dolžnostih izvod. * 1 P, n. Licejska knjižnica. llspočiilna listu: Celo leto 60 din, pol leta Sl &”• četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije! Spala lete 120 din. Inserati ali oznanila se fiassžsanajo po dogovoru; pri večkratnem |B«**riranju primeren popust Upravništvo naročnino, inserate in reklamacija. Telefon inierurhan st 115. Ljubljana. n fleodvisED političen list za slovensko Poštnina plačana v go torte v STRAŽA Izhaja v pondeljek, sredo In pefe^ Uredništvo ht upravništvo je v MbŠnx% Koroška cesta št 5 Z uredništvom se m govoriti vsaki dan samo od 11. do 12.1 Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon intemrban št 113. Sl. štev J. Vesenjak. Maribor, dne 21. februarja 1023. Letnik XV I Ob smrti dr. Ivana T včarja. j Iz Ljubljane je prišlo poročilo, da je umrl Ivan Tavčar. Ž njim izgine iz vrst živih političnih in kulturnih delavcev v Sloveniji mož izrazite individualnosti in velikih vrlin, simpatična osebnost, katero spoštuješ, če se tudi ne strinjaš z nazori in metodami. Delo in mišljenje pokojnega Tavčarja nosi znak izolikane in izoblikovane gorenjske grčavosti in ponosa ter rahle, nežne čuvstvenosti. Tavčarjeva osebnost je dedščina ponosnega, samozavestnega gorenjskega kmeta in Bogu udane Slovenke-žene, je harmonija dveh kontrastov. Tavčarjevo moško individualnost je dopolnjevala najlepše njegova življenska družica, in malo sem videl v življenju tako srečnih zakonov, kakor je bil ta. Sicer pa je bilo značilno, da niste spravili Tavčarja iz ravnotežja nikdar, razun če bi padla opazka, ki bi četudi kot najnežnejša, najmedlejša senca zadela njegovo Franjo. Oblikoval, izobraževal in vzgajal se je Tavčar v dobi, ko je dosegel malomeščanski liberalizem svoj višek in svoje najvažnejše uspehe. Ni torej čudno, da je tudi gorenjskega kmetskega sina prepojil ta duh. Ni pa ubil v njem prirojene dobrohotnosti in osebne poštenosti. Značilno za Tavčarja je, da so mu bile zo-perne takoimenovane «umazane« pravde, ki jih je od-, klanjal. Iz tega vidika je presojati tudi njegov nastop v agro-merkurski aferi. V javnosti nastopa Tavčar najprej kot pisatelj, šele pozneje kot politik. Politiko je tudi opustil prej in odločno želel, naj v politične borbe ne vpletajo njegove osebe. Tako je končal svoje življenje kot literat, ki je ob svoji 70 letnici poklonil slovenskemu narodu naj-lepše sadove svoje fantazije: «Cvetje v jeseni« in «Visoško kroniko«. Zadržanje Tavčarjevo v javnosti v zadnjih letih, ni mogoče sad starostne onemoglosti ali duševnega pe-šanja, saj ni le v osebnem občevanju, temveč tudi s svojim literarnim delom pokazal, na kako visoki stopinji duševne zrelosti in čilosti je ostal do svoje smrti; njegovo zadržanje je logičen zaključek njegovega življenja: liberalizem ga je vzgojil za borca liberalizma, ki je poznal borbo proti cerkveni organizaciji, kot nositeljici idej, a idej samih Tavčar ni žalil in ne skrunil, zato je izvršil možato in odločno tudi zadnji korak v svojem življenskem razvoju: spravil se je z Nositeljici) Kristovih večnih resnic in vzorno vršil vse dolžnosti pravega sina Cerkve. Privrelo je zopet na dan, kar je bilo na dnu duše. Tavčar ostane v zgodovini slovenskega naroda ena najvažnejših osebnosti. Svojemu javnemu delu v literaturi in politiki ter v pravoslovju je dal individualno noto. Ravnotako tudi kot govornik. Kot leposlovec je zavedno in z ljubeznijo gojil romantiko. Njegov epično-plastičen slog diha rahlo liriko. V tem si je ostal «Emil Leon« popolnoma zvest in dosleden, izpremenil se je v svojih najboljših zadnjih umotvorih le v toliko, da je postal bolj realistično-pla- j stičen. Jurist Tavčar je učil naše ljudstvo prava v veliki, ; poljudno znanstveni pravni enciklopediji «Pravnik«, ki jo je izdajala naša Družba sv. Mohorja. Več znanstvenih razprav pa je spisal tudi za strokovno revijo «Slovenski Pravnik«. Tavčarjev životopis. Dr.. Ivan Tavčar je sin Gorenjske. Rodil se je 28. avgusta 1851 v Poljanah, ki ležijo med Škofjo Loko in Idrijo. Bil je prvi sin malokmetijskih staršev in imel še dva brata in tri sestre. Študiral je v Ljubljani in Novem mestu ter leta 1871 po maturi odšel na Dunaj, kjer je študiral pravo. Vzdrževal ga je njegov stric Anton Tavčar, župnik na Raki. Leta 1883 je položil odvetniški izpit in naslednje leto je odprl lastno pisarno. Istega leta je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet ter je ostal v tej korporaciji 37 let. V letu 1911 je postal župan in kot tak v dobi svetovne vojne res očetovsko, nesebično in vneto ščitil Ljubljančane in brez ozira na politično pripadnost skušal lajšati pomanjkanje in glad. Bili so to najtežji dnevi njegovega javnega dela in Tavčar je takrat najlepše pokazal svojo osebno poštenost in svoj plemenit značaj, zato je tudi po zlomu v narodni vladi prevzel breme poverjenika za prehrano. Županoval je do leta 1921, med tem pa bil tudi izvoljen v konsiiluanto. Tudi poprej je zastopal kot duševni vodja «nar.-napredne stranke« Ljubljano v deželnem zboru, deželnem odboru in dunajskem državnem zboru. Tragika v njegovem političnem delovanju je, da je pričel z bojem proti narodni mlačnosti in političnemu, narodnemu oportunizmu, pa ga je boj proti konservativcem in pozneje proti po Mahniču in Kreka prerojeni SLS dovedel v kompromis s kranjskimi priviligiranimi grajščaki. Zadnja leta je mnogo premišljeval in v «Visoški kroniki« je skušal v umetniški obliki podati svoje živ-1 jenske nazore. Lepo izmirjen z Bogom in Cerkvijo je preživel svoja zadnja leta in vsled raka v črevesju po težkem trpljenju v zadnjih mescih v 72. letu zatisnil ob navzočnosti svoje življenske družice in dveh sinov pretekli pondeljek ob pol dveh popoldne svoje trudne oči in izdihnil svojo blago dušo. O Tavčarju v naši javnosti velja beseda, ki jo čitamo v Izidor Cankarjevih «Obiskih«, kjer izpove Tavčar o svojem razmerju do svojega strica — župnika in njegovega vnetega kaplana Žgurja: «£iveli smo v naj-večjem političnem in literarnem prepiru, — — — — vzlic temu pa eden brez drugega živeti nismo mogli in lahko rečem, da mi je ohranil stric ljubezen, Žgur pa prijateljstvo do zadnjega dneva življenja.« Pogreb pokojnega dr. Ivana Tavčarja se bo vršil jutri ob štirih popoldne izpred ljubljanskega magistrata. Truplo se prepelje potem na Visoko, kjer ga polože pod Sv. Volbenkom v rodbinsko grobnico. V imenu slovenskih literatov se bo na Visokem poslovil od bla-gopokojnega g. župnik-pisatelj F. S. Finžgar. Politični položaj. KDO LAŽE? S Samostojno stranko in njenim glasilom ni vredno, da bi se veliko pečali, še zdaj pred volitvami ne. Saj je izgubila že v tem kratkem času svojega obstanka vso veljavo pri našem ljudstvu. «Kmetijski list« je zopet skoro popolnoma pozabil na vse nasprotnike kmeta, in zaganja se surovo le v nas. Odgovorimo mu enkrat za vselej! Da spoznamo, kje je resnica, ponovimo, kar je pisal «Gospodar« leta 1920, štiri dni pred volitvami, ko je klical samostojnim: Obljuba dolg dela: «Veliki gromovniki Urek, Drofenik in Mermolja so se dali zapisati čisto zgoraj na kandidatnih listah, da jim ne bi spodletelo na potu v Beograd. Dobro tedaj! Mi se tega veselimo. Dolgo so ti gospodje govorili, naj zdaj enkrat pokažejo ,ali znajo tudi kaj delati sami in vsi tisti njihovi pomagači ,če jih bo še kaj izvoljenih... Imeli bodo prilike dovolj, da pokažejo svoje sposobnosti. Delali bodo prav temeljne postave novi državi: videli bomo, ali bodo mogli kaj storiti za znižanje daVkov; ali bodo predlagali kaj pametnega glede agrarne reforme, glede davkov na vojne dobičke. Govorilo se bo tam o uradnikih, o njihovih plačah in njihovem delu; o našem vojaštvu, o carini, o delavskem vprašanju. Razpravljalo se bo v državnem zboru tudi o šoli in o raznih drugih rečeh, ki so v ozki zvezi z vero. In ravno na verska vprašanja so samostojni zelo malomarni, in tudi drugačni ne morejo biti, ker je v njihovih vrstah tako različnih ljudi . . .« Tako smo pisali in tako se je tudi zgodilo. Zato je cel nastop Samostojne in vse njeno delovanje ena sama velika laž. Kaj bolj prostaškega in zvitega, kakor je pisanje njihovega lista, še ni nihče bral. V eni in isti številki z dne 17. jan. t. 1. jadikujejo na prvi strani, da je v Ljubljani v nevarnosti «napredna« misel in «napredna« stvar, na tretji strani pa farbaj o obrtnike, da nimajo v nobenem oziru mč skupaj z «naprednimi« na rodnjaki. Pogosto agitira samostojni «Kmetijski list« za Sokola in «napredne« akademike, torej za liberalizem in svobodomiselstvo. Pa pravijo, da liberalcev ni treba! Pucelj in drugi tako radi hitijo na sodnijo; kaj je pa že «Kmetijski list« nalagal čez dr. Korošca in druge zavedne ljudi, se sploh ne da pregledati. Bomo morali že tudi mi kar hitro večkrat prijeti za besedo kakega predrzneža. Spomina vredno je tudi, da dopise prinaša «Kmetijski list« često ravno tiste, kakor «Narod« ali «Nova doba.« Vidi se, da jih je poslal en liberalec vsem naenkrat. Gliha vkup štnha. Enako hinavski, le še malo bolj prismojen je «Re, publikanec.« Ni še dolgo, ko se je ne- evai iz življenja po smrti in iz sv. Jožefa, na shodih grmi dr. Novačan proti Rimu. Zdaj pa, ko so volitve blizu, pravi; «Po veri smo tudi mi klerikalci!« Lep klerikalec je zares ta dr. Novačan! Ne napada pa nikogar drugega kot nas, ki hočemo priboriti slovenskemu kmetu, delavcu, o-brtniku m izobražencu samostojnost. Ljudstvo, po dejanjih sodi te zapeljivce in obsodi jih pri volitvah! NEMCI IN VOLITVE. Dolgo se je ugibalo, bodo li Nemci postavili za bodoče volitve lastne kandidate ali pa se bodo pridružili kaki drugi stranki. Radikali so jih precej vabili in jim slikali, da je njih spas edino v srbski radikalni stranki. Del Mariborčanov in Celjanov se je močno o-greval za naslonitev na radikale, ptujski in drugi Nemci pa o njih niso hoteli nič slišati. Minister Zupanič je med drugim obljubil povrnitev škode, ki so jo utrpeli . Nemci na sekvesträcijah, toda še le po volitvah. Nemci i pa so zahtevali povrnitev do določenega termina pred i volitvami. Iz te kravje kupčije pa ni nič pametnega na- stalo. V poštev za to odločitev je prišlo tudi dejstvo, da bi bilo težko disciplinirati nemške voiilce za srbsko cen tralistično radikalno stranko, kajti veliko Nemcev, ki so imeli v prejšnji Avstriji dobro politično šolo, se nagiba avtonomističnemu mišljenju, to pa pred vsem iz gospodarskega vidika, kajti slabe posledice gospodarske centralizacije so v teh štirih letih nemški pridobitveni sloji ravno tako čutili na svoji koži in v svojih žepih, kakor Slovenci in Hrvati. Tudi nemška stranka bo morala odgovoriti na vprašanje: ali avtonomija ali centralizem. In nemška politična krilatica, da za Nemce ta problem ne eksistira, ker niso ustvarili naše države in da smatrajo vidovdansko ustavo kot gotov faktum, s katerim treba računati, je le prazna politična fraza, s katero operirajo voditelji. So pa tudi Nemci in nemško čuteči državljani, ki pravijo, da bodo šli s slovenskimi strankami, ki so vsakemu posameznemu simpatične, — kajti Nemec v naši državi, posebno pa v Sloveniji, ne more samo o. ramo ob taki listi reči, da ne bo «vlekla« in da je NRS j slab ribič tudi v kalnem, ko se je čistega že itak po j Pašiču sen. in jun. in drugih že davno odrekla. j Kandidatne liste za volilno okrožje Maribor-Celje. j Najprej smo mislili, da bo Vojvodina najbolj pisana j in posejana s kandidatnimi listami, ker so tam poleg vseh strank Jugoslavije še Nemci, Madžari, Slovaki ter raznovrstni četniki in dobrovoljci, ki so tudi govorili o samostojnem volilnem nastopu, sedaj pa vidimo, da je Maribor Vojvodini enak ali pa da celo pred njo prednjači. Vloženih ni nič manj kot 11 kandidatnih list. Poleg dr. Novačanove republikanske liste je vložil še Radič svojo, da imajo ljudje tudi v republiki izbiro, poleg mariborskih socijalistov je tudi Bernotov ali «Na-prejev« «socijalizem« in nastopil je tudi Zagorski s svo jo «neodvisno gospodarsko stranko.« Radikalci imajo zadnjo Skrinjico. Na zadnje mesto so se obligirali. To so objavili že dan poprej v svojem listu «Jutranje novosti« in če so tudi drugi hoteli imeti to mesto, so ga vendar radikali dosegli. Kako grdo je lagal ata Kukovec, Radikalna stranka je vložila za mariborsko-celjski volilni okraj kandidatno listo, o kateri pa govorimo na drugem mestu. Isto časno so vložili svojo samostojno listo tudi Nemci. Kaj neki pravi k temu dr. Kukovec? Slovenski policajde-mokratje pod vodstvom dr. Kukovca so v zadnjem času neprestano lagali po svojih glasilih o nekakih tajnih paktih med radikali in Nemci. Policajdemokratsko časopisje je vedelo povedati, da po pogodbi med Nemci in radikali dobe Nemci v Mariboru kazino, gledališče, istolako tudi v Celju in Ptuju. Radi teh ravnokar omenjenih objav «Tabora« in «Jutra« so protestirala proti tem, od Kukovca izmišljenim nakanam vsa demokratska kulturna društva iz Maribora, Celja in Ptuja. V svoji lažnjivosti in hujskariji je šel ata Kukovec celo tako daleč, da je uprizoril nastop svoje Orjune proti «Jägerbalu« v Celju, kjer je on sam igral glavno vlogo. Kar se mu v Celju ni posrečilo, se mu je v Mariboru, j kjer je njegova Orjuna, ker je izostala prireditev — «Männergesangsvereina«, razbila stroje v Cirilovi tiskarni. Kako dobro je bil informiran ata Kukovec o paktih med radikali in Nemci, nam svedoči dejstvo, da je še govoril o nemško-radikalnem paktu kot dejstvu na zboru JDS zaupnikov v Ljubljani dne 19. t. m. — «Jutro« poroča o dr. Kukovčevem govoru, da je govoril o nemških krogljicah, ki bodo oddane za radikalno stranko in bo on dr. Kukovec v novi narodni skupščini poklical krivce nemško-radikalnega pakta na odgovoT. In danes 20. t. m. pa zvemo, da so radikali in Nemci v Sloveniji vsak zase vložili kandidatno listo. Torej so bile vse ata Kukovčeve na poboj in rop pozivaj oče vesti o grozno nevarnem paktiranju med Nemci ter radikali navadna laž, kakoršnih smo žalibog že skoraj dnevno vajeni iz ust in izpod peresa nekaj letnega voditelja slovenskih policajdemokratov-mladinov. Je res j skrajni čas, da volitve dne 18. marca za vselej zaprejo j usta lažnjivemu atu Kukovcu, da ne bo več blamiral • Slovencev v Beogradu in smešil cele države napram zunanjosti. Pakt med Nemci radi predaje kazin in gledališč germanski roki bi bil zmožen podpisati samo dr. , Kukovec, ki je že pod staro Avstrijo paktiral z Nemci v graškem deželnem zboru in po preobratu kar na lastno pest ponudil Radgono Nemcem in v parlamentu pa Celovčanom avtonomijo. Resnici prav nič dostopnega politika kot so lažnjivi ata Kukovec, reši nas — o Gospod! Dr. Kukovec in narodnost. Borec za mariborsko oblast je v velikih skrbeh, kako bodo Nemci volili, ker ne marajo voliti demokratov. Da bi nahujskal Sokole in orjunce proti drugim strankam, je zajahal — narodnega konja. To dela tisti Kukovec, ki je v Prekmurju postavil za kandidata moža, ki je bil zaprt radi tega, ker je demonstriral za priklopljenje Prekmurja k Madžarski, moža, ki naziva nas po madžarskem vzgledu zaničljivo «slavce«, to dela isti Kukovec, ki računa v Prekmurju na glasove onih, ki negirajo našo državo. Saj je vrlo narodno nastopal svojčas v Gradcu, kar se mu ne šteje v greh, ker dela liberalno politiko. Slovenska Bistrica. Velik volilni shod dr. Antona Korošca v torek, dne 27. februarja, v Slov. Bistrici odpade, ker je govornik zadržan. Zato bo volilni shod v Slov. Bistrici v nedeljo, dne II. marca, po drugem sv. opravilu v prostorih okrajne hranilnice. Somišljeniki, povejte to našim volilcem! Volilni shodi SLS v okraju so se vršili v nedeljo, 18. februarja, pri Sv. Trojici, Sv. Lenartu (za cel okraj) in Sv. Juriju v Slov. gor., dne 19. februarja pri Sv.Be-nediktu. — Prihodnjo nedeljo se vršita volilna shoda pri Sv. Ani in na Ščavnici. V Zrečah se je vršil shod za delavstvo. Govorili so: rudar Urarijek, ŠrekT, Potnik in Jurak. Med mirnimi zborovalci ste vladali veselost ter resnost. Žrečki delavci bodo ha dan volitev spuščali svoje krogljice v drugo Skrinjico, to je listo, ki hoče vse stanove združiti v bratski ljubezni in ta je — SLS. Zborovanje narodno socijalistične stranke v Razboru pri Slovenjgradcu. V tukajšnji gostilni Suhidol je imela na pustno nedeljo volilni shod narodno socijalna stranka. Kandidat gospod Marčič iz Slovenjgradca je vezal otrobe, kakor je že šega takih strank, ki ne izhajajo iz potrebe, ampak častiželjnosti in dobičkarstva nekaterih ljudi. Gospod Marčič je pripovedoval, da bo on kot poslanec skrbel za delavca, malega kmeta in malega uradnika. Lahko obeta, ker nikdar poslanec ne bo. Za skrb za priprosto l judstvo se njemu, ki je na račun preprostega ljudstva obogatel, prav lepo zahvalimo. Temeljne misli, ki sedanje volitve gibljejo, pa je le toliko omenil, da bi Slovenci nekaj več pravic že smeli imeti. To je toliko kot nič! Vidi se, da je hotel vse skupaj za nos vleči. Pritrjeval mu je kmet Kamičnik, ki je že vse stranke obletal, pa so ga povsod ven vrgli. Poslušalci nismo ugovarjali budalostim kandidata, po shodu pa smo sklenili, da ne bomo volili stranke, ki ne stoji odločno na temelju popolne zakonodajne avtonomije Slovenije. Dne 18. marca pa bomo volili vsi avtonomistično Slov. ljudsko stranko, živela SLS. živela slovenska avtonomija. Proč s centralizmom! -91. sv resna 1£?3. Poštni direkciji v Ljubljani smo priporočili radi kršitve pisemske tajnosti g. Lovreta Petovar. Poštna direkcija je na našo prošnjo odredila na licu mesta pre- j iskavo in gospod oblastni direktor dr. Debelak nam je poslal glede izida preiskave sledeče obvestilo: «Preiska- j va je dognala, da je bil očitek popolnoma neutemeljen, ker gospod Lovro Petovar ni bil, odkar je vodstvo pošte Ormož poverjeno tačasnemu starešini, niti enkrat v uradnih prostorih. To spričuje starešina pošte in dodel- j Jeno osobje. Istotako zanika imenovano osobje, da bi dalo kako prejeto ali došlo pošiljko omenjenemu gospodu v pogled«. Opomba g. direktorju: Vse lepo, toda g. oblastni direktor nam ne more popraviti, da se je g. Lovro Petovar v družbi hvalil, da ima lahko vpogled v pisma. Tem bolje je za ormožki poštni urad, ako je bila trditev Petovarjeva prazno besedičenje. Mi nismo izrekli obdolžitve na urad, temveč le opozoritev, da se Petovarjeve želje in besede ne uresničijo. Brezuspešna intervencija Mermolje za izpustitev generala napadalcev na Cirilovo tiskarno. Med v nedeljo aretiranimi orjunaši je tudi inženir Vedemjak, ki je tajnik glavnega odbora SKS. Gosp. Mermolja se je ta- ! koj, ko je zvedel za aretacijo g. Vedernjaka, podal po ! poročilu «Jutra« k preiskovalnemu sodniku in interveniral, da se izpusti gospoda Vedernjaka. «Jutro« dalje poroča, da intervencija ni imela uspeha, ker je preiskovalni sodnik baje izjavil, da inž. Vedernjaka ne izpusti preje, predno ne bo priznal.. Za «Kirchenräuber- j ja« se je potegnil brezuspešno ata Kukovec, za šefa or-junskega generalnega štaba pa slabostojni Mermolja tudi brez uspeha — to se pravi: ata Kukovec in Mermolja sta se blamirala in s svojima intervencijama pokazala, da se zavzemata za navadne roparje in da so orjunci od demokratov in samostojnih plačani nočni razgrajači in napadalci tuje lastnine. Gospod Veder-njak pa res spada samo k Orjuni in pa v glavni odbor SKS, kjer je že več ljudi njegovega kalibra, ki za svojega poslančevanja niso znali ločiti med svojo in državno lastnino. Povsod pač, kjer se zgodi kako vnebovpi-joče nasilje, nočni napad in rop so pač več ali manj ude leženi demokrat j e mladini s svojimi orjunci in sokola-ši in njihovimi otroci slabostojnimi. Ako se blamira ata Kukovec, se mora tudi Mermolja, kjer sta si glede pameti in pojmih o poštenosti v žlahti kot oče in sin. Gibanje mladinskih organizacij v Črni na Koroškem. (Gledališka prireditev). Naši mladeniči in dekleta se pridno gibljejo. Večkrat so naš že zabavali z igrami. Toda, kakor so zdaj dvakrat zaporedoma uprizorili igro «Krivoprisežnik«, tako izborno še poprej niso igrali. Orli in članice Dekliške zveze so vsi najboljše rešili svoje vloge. Dokaz temu, da je tudi pri ponovitvi zadnjo nedeljo bila gledališka dvorana ravnotako napolnjena, kakor pa prvokrat. Mladeniči in dekleta, le tako naprej! Značilna deputacija. Novosadski «D. Volksblatt« pripoveduje to-le dogodbico: Veliki župan v Palanki je minuli teden poslal v Beograd deputacijo, sestoječo iz Srbov, Nemcev in Madžarov. Nihče izmed mož ni vedel, za kaj prav za prav gre. Eni so mislili za novo železniško postajo, drugi na odpis davkov, tretji na odpust vojaških letnikov itd. Vsi pa so bili prepričani, da se vozijo na občinske stroške. Vodili so jih občinski tajniki. Pred finančnim ministrstvom je Čakal na deputacijo veliki župan, ki je vsakemu posameznemu stisnil roko. Kaj se je dalje zgodilo z deputacijo, zaupnik novosadskega nemškega dnevnika ni vedel povedati, ker je šel svojim potem. Toda drugi dan so poročali beograjski radikalni listi: «Včeraj se je oglasila pri notranjem ministru dr. Stojadinoviču deputacija radikalcev iz Palanke in mu ponudila kandidaturo za Palanko. Dr. Stojadinovič je kandidaturo sprejel. Z radikalci so bili tudi Nemci in Madžari.« Take deputacije in celo na •občinske stroške — za to je treba želodca, ki ni posebno občutljiv. — Če mora občina na Kranjskem po nalogu okrajnega glavarstva priredili ministru dr. Niku Zupaniču drag banket, zakaj še ne bi potem na občinske stroške pošiljale deputacije finančnemu ministru dr. Stojadinoviču, ki ima istotako zdrav radikalski želodec.. Popravili so se pri «Kleine Zeitung« in «Grazer Montagszeitung« in ministrstvo policije je vrnilo odvzeti poštni debit. S čim nam je «Kleine Zeitung« bila nevarna, res ne razumemo, no, pa sedaj se je popravila. Demon alkohol. Leopold Lužnik, 26 let star, hlapec v čmečah pri Dravogradu, je prignal 15. februarja zvečer za svojega gospodarja v Velenju kupljenega konja že precej vinjen domov. Doma je zahteval še od gospodarja 1 liter vina, katerega je v dveh duških spil in nato približno ob 24. uri pijan šel spat, Prihodnjo jutro je pa našel gospodar Lužnika mrtvega v postelji. Lužnik je bil obče znan kot strasten žganjepivec. Novice iz Spodnje Mislinjske doline. Samostojnemu Drofeniku se je dne 18. t. m. volilni shod v Slov. gradcu popolnoma ponesrečil. Ko je v Draškovičevi gostilni zagledal velikansko množico ljudi, se mu je veselja obraz razširil. Kmalu pa se mu je veselje v žalost spremenilo. Niti govoriti ni smel, toliko je bilo o-gorčenja nad njim in njegovo stranko. — V Pamečah je na pustni pondeljek zjutraj na plesu nagloma preminul 261etni Ivan Vodovnik iz Legna. Vsled srčne napake ga je zadela kap. — V Starem trgu so našli blizu njegovega stanovanja mrtvega Jakoba Fišer, 751etnega čevljarja. Vzrok: alkohol. Iz poglavja o gospodarstvu na Belju. Iz državne veleposesti Belje bi se moralo izdajati iz mlekarne 800 kg sirovega masla nabavljalni zadrugi državnih uradnikov v Beogradu po 35 din. 1 kg. Nabavljalna zadruga jpa ni prejela doslej iz Belja niti enega kg. Kdo vse lahko postane komisar železniške policije? Po Bosni je začela radikalna vlada nameščati učitelje in-pope kot komisarje železniške policije. Živega so spekli. Graščinskega logarja Petra Ognjanoviča v selu Ruševo (na meji med požeškim in na-šičkem okrajem) so napadli po noči doslej neodkriti razbojniki. Ko so navalili tolovaji na njegov stan, je bil logar v mlinu,kjer so ga zgrabili in ga potem na ognju tako dolgo pekli, da je vsled opeklin izdahnil. Porotniki za spomladansko zasedanje mariborske porote: Katz Josip, posestnik in gostilničar, Gornja Polskava; Golob Jakob, posestnik, Zlatolice; Kolman Miha, posestnik in lesni trgovec, Pohorje; Visočnik Jernej, posestnik, Po- ; horje; Kreuh Miha, posestnik, Pekre; Verhovšek Anton, j posestnik, Gornja Bistrica; Kukovič Karl, posestnik in lesni trgovec, Slov. Bistrica; Lešnik Alojz, posestnik kavarne, Krčevina; Lah Anton, posestnik, Velika Nedelja; Mom j Ferdo, posestnik, Planica, občina Loka; Godec Alojz, vele- j posestnik, Rudečibreg; Burg Vid, posestnik, Jurovec; M. j Forsnerič, želar in tesar, Sv. Lovrenc na Dravskem polju; j Balkan Jakob, posestnik, Sp. Jablane, občina Cirkovce; A. j Stiger ml., tovarnar, Slov. Bistrica; Živko Anton, posest- j nik, Sp. Dol, Sp. Jakobski dol; Trinko Peter, posestnik in ! gostilničar, Razvanie; Mellacher Leopold, posestnik, Pobrežje; Jauk Ivan ml., posestnik, Limbuš; Hojnik Aleksander, posestnik, Jelenče, občina Pesniški dvor; Janžur Ant., posestnik, Sp. Novavas; Detiček Anton, posestnik, Poljčane; Lenart Jernej, posestnik, Šikola; Wirth Jožef, gostilničar, Studenice; Topolovec Jurij, posestnik in gostilničar, Ptujska gora; Urlep Valentin, posestnik, Laporje; Slavič Franc, posestnik, Cven; Puconja Franc, trgovec, Križovci; Vaupotič Jakob, posestnik, Lancova vas; Kodrič Jernej, posestnik, Sp. Poljčane; Fingušt Franjo, posestnik, Bre-zule, občina Podova; Krainer Jožef ,posestnik, Vrhov dol; Kump Filip, mlinar, Muretinci; Supanič Alojzij, veleposestnik, Vaigen, občina Jarenina; Pleteršek Jožef, posestnik, Mihovce, občina Cirkovce; Lobnik Vvgust, posestnik, Sp. Radvanje. — Nadomestni porotniki: Jakob Kores, trafikant, Lah Franc, trgovec, Friedrich Adolf, trgovec, Jarc Viktor, trgovec, Hohnetz Frane, mesar, Hönigmann Ivan, gostilničar, Gluschitz Valentin, čevljar, Rutnik Jakob, žand. stražmojster v p.. Preac Jakon, trgovec, vsi v Mariboru. Iz celjskega okrožja. Nekaj iz volilnega gibanja laži-naprednjakov v Mozirju. Na prav demokratsko orjunaški način so se postavili J. M. Goričar in njegov drug Lipoid in za vsako ceno hočejo posaditi «slavnega« hribolazca Kocbeka na poslaniški sedež v Beogradu, da bi tamkaj na orjunaški način reševal gornjegrajski okraj. Samostojni generali brez armade: Kostanjšek, Miklavec in učitelj Pušenjak pa nimajo upanja, da bi zamogel Kocbek osrečiti Gornjo Savinjsko dolino v polni meri ter so mu priskočili na pomoč s samostojnim kandidatom Piklom. Za žalskega Pikla pišejo ti zgoraj omenjeni slabostojni trobentači letake, jih po noči nalepljajo na vogale, lipe in vodnjake v polnem zaupanju, da bodo na ta način pokončali klerikalnega zmaja. Dobro ste jo pogruntali za spravo, slogo in mir, kar vam je ob vsaki priliki na jeziku, a v srcu pa ste za razdor in prepir. Samouprava Slovenije vam je deveta briga in pamet vas mogoče, če je še sploh kaj imate, sreča enkrat po 18. marcu. Kandidat Samostojne g. Pikliz Žalca je imel v nedeljo, dne 18. t. m., volilni shod v gostilni Strmšek v Mozirju. Udeležilo se ga je lepo število pristašev KZ, ker Samostojno je itak dveletna suša vzela. G. Piki je izvajal, da se je težko odločil za poslanski poklic, pa ker je Samostojna na stališču, da se je treba belega kruheka na vladni mizi v vsakem slučaju brezobzirno posluževati, ker to več nese kot opozicija, je pripravljen pri tem delu svoje volilce zastopati. V isti sapi je pa tudi navdušen avtonomist, samo si še ni na jasnem, kakšna naj bode njegova avtonomija radi velike davčne nezmožnosti Slovenije; boriti se za njo, je sploh nesmiselno, ampak je treba čakati, da nam jo Rusi izvo-jujejo. Politike bivše demokratsko-samost ojne vlade se je skrbno izogibal, zasluge Samostojne pa je tudi pozabil našteti, da se ga je moralo na to opozoriti, ker pa je število istih ogromno, je moral vzeti žepni zapisnik, toda tudi tam je tako malo našel, da mu je moral g. Kraherl s svojim spominom priskočiti na pomoč, pa še obema je trda šla, ker sta na «kancelparagraf« pozabila. Seveda so uspehi poslancev SLS nepremična lastnina Samostojne. Na vprašanje, kdo je dosegel, da je bil letnik 1898 od vojakov odpuščen, je g. Piki izjavil: «Pašič!«, kar je povzročilo bučen smeh med zborovalci in klice; «Živijo Pašič!« Govornik je ponovno prišel v zadrego radi neprestanih krepkih ugovorov, katerih niti samostojni Kraherl z vsem svojim sladko-milim prigovarjanjem ni mogel zabraniti. G. Piki naj bode prepričan, da je s svojim shodom preskrbel tukajšnjim volilcem prijetno brezplačno zabavo v sedaj-nem dolgočasnem zimskem času. Zanimivosti iz Mozirja. Peter Tlaker je hotel pridobiti našega okoliškega župana z opeko za svojo stran I ko, in še kandidaturo so mu ponujali, pa ni šlo. Samostojni Drofenik pa mu je poslal pošto, da sme ostati pri SLS, samo kandidira naj na samostojnem programu. «Da se ne bomo tako prepirali,« je pripomnil Drofenikov pomočnik. Mi pa pravimo: Nikar se Slovenci nič ne ; prepirajmo, ampak volimo vsi Slov. ljudsko stranko. Slavni «Jungschütz« Ivan Lipold je namestnik pri ! demokratih. Čestitamo Ivanu in stranki. Adijo, pa' zdrava ostanita. Poročilo iz Mozirja. Ne-! kaj posebnega moramo poročati. Naša dolina je sicer I tudi pozimi zelena, ker smo med smrekovimi in jelkovimi gozdovi. Zadnji teden pa je ozelenel tudi inarsi-kak hrast, kostanj in plot, če je bil blizu pota. Samostojna stranka jih je tako prebarvala s svojimi plakati, ter vabila na svoje shode. V nedeljo, 18. februarja, sta poskusila Piki in Kolenc v Mozirju srečo. Ta trud bi si bila lahko prihranila, saj jih je že Drofenik zadnjič uuou Ol JLöctl. ... , ^noiovaicev je mio veliko, pa samostojnih liberalcev malo. Naši možje in fantje so Piklu in Kolencu prav lepo dokazali, kako dosedanja vlada ni izdala nobene koristne postave, pač pa veliko škodljivih. Govornika sta klicala: «Pustite vendar, da poveva, kar imava.« Nasi so jima rekli: «Saj nimata kaj!« Adijo, pa zdrava ostanita. Mozirjani bomo metali v drugo Skrinjico. ° Sleparski berači m še bolj sleparske beračice se kla tijo zadnji čas po gornjegrajskem, celjskem in šoštanj-skem olp-aju v obilnem številu. Posebno dve ženski, ena se izdaja za Jožefo Šmalcer, druga za Marijo Novak, znate mojstrsko lagati, da sta si v botrinji ali celo v sorodstvu s kakim duhovnikom, govorita o svoji družini, prosita za posojilo in tako naprej. Ena pravi, da ima moža v norišnici in da tudi njej sili kri v glavo; to je tudi res, ker baba pije ža prigoljufan denar shops. Eden, ki se je že sam dosti opekel, opozarja vsakega čitatelja, naj je previden nasproti tujcem! Pomagajmo bolj izdatno znanim revežem, bolnikom, in pa dobrodelnim zavodom ter misijonom! Iz Maribora. VOLILNI SHOD Slovenske ljudske stranke v Mariboru se vrši danes v sredo, 21. februarja, v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Na shodu poroča o političnem položaju nosilec kan didatne liste SLS DR. ANTON KOROŠEC. Somišljeniki, pridite v obilnem številu! ženske in dijaki tokrat nimajo vstopa na shod. Blatne ceste so povzročile, da je moral novopečeni demokrat Novak prositi, da ustanovi «Rmetsko-obrtna zveza« po domače «spufana demokratska stranka« podružnico tajništva v pisarni obrtnega društva, ker za društvo ne rabi več pisarne. Zakaj bi Novak in njegov nad vse zvesti adjutant Kenda skakala Črez blatno Alek sandrovo cesto v Centralno tajništvo v Cankerjevi ulici, kjer vestno deluje «poet« Špindler. Oj ti ubogo, nekdaj toliko obetajoče Slov. obrtno društvo, v kakšne roke si prišlo! «Tovariša« Novak in Kenda te bodeta šena kant spravila in vseeno je ves trud zastonj, ker na 18. mr.rca jih bodemo mi in dragi ata Lojze, pardon Vekoslav Kukovec zapustili in končni obračun naredili. Orjunaš in tajnik Franjo Kenda se je v petek, dne 16. t. m. na vse pretege trudil spraviti primemo število «tovarišev« skupaj za napad na našega poslanca g. Žebota. A kljub obisku vseh kavarn in gostiln, ki je tra jal pozno v noč, se mu ta nakana ni posrečila. Ali bi ne bilo dobro, ako bi se policija tudi za tega zahrbtnega tička malo pobrigala. Niti za «šnopsanje« nima več časa. Gospod Kenda tajnik Slov. obrtnega društva, močan steber Orjune nima niti toliko časa več, da bi mogel en «šnopsar« udariti, kar mu je najljubše.. Niso več časi za to, ker mora sedaj za ateka Lojzeka, ah pardon, Vekoslava, po kavarnah agitirati, da bo prej «koncentracija« izvršena. Ko mine 18. marec, bodemo pa mi njega popolnoma iz-koncentrirali, ker mi obrtniki že sami vemo, koga imamo voliti in ne potrebujemo nobenih manifestov, in če so tudi od raznih ljudi ala Novak, Pinter, Monjac, Kenda, Bizjak itd. podpisani. Kdo in kaj je pravzaprav ta dični Kenda. Da bodejo naši obrtniki prav podučeni in da se bodejo znali tega človeka izogibati, ga za danes le tako na kratko opišemo. Kenda ne nastopa javno, ker mu najbrž zahrbtno delo bolj ugaja. Ako sediš v kavami ali kjerkoli drugje, takoj je neizogibni tajnik pri tebi, najprej te prav pazno otiplje, kake «sorte« da si, potem te najprej obdeluje za «našega kandidata starega Rebeka« da bolj vpliva in da ni nobene zmote, pove še, da je to «Kmečka obrtna zveza«, opusti pa previdno pravi naziv «Demokratska stranka«, ker se ga najbrž že sam sramuje, S tem misli seveda nevedne ljudi zmotiti. Ravno tako dela tudi v pisarni društva, tako da človeku že preseda. Tu se pač enkrat vidi, česar je vsega zmožna korupcija in denar. Mi pa svarimo naše volilce pred tem človekom, ker vi sami veste, kaj imate za storiti. Kakor hitro pa te je za to pridobil, te pa hoče še kot orjunaša imeti. Seveda Rehar, dr. Reisman in Cazafura že vedo, kateri ljudje so za banditsko delo dobri. Zastopstvo pri Mestni hranilnici — strankarsko. — Po dr. Irgoličevi polomiji se je preril do korita orjak dr. Karol Koderman. Ker pa uri dopoldne veletoč pri Spatzecku ter pospešuje popoldne prebavljanje pri Božiču, je prepustil komercijelno izkoriščanje svojemu kompanjonu dr. K. Slokarju, ki prav rad uživa klobase, kuhane na vinu. Ker se pa tudi rajši ukvarja s trgovino, kot s sestavljanjem pravnih spisov, je poveril sestavo tožbe proti nekdanjim odbornikom Mestne hranilnice, ki so pod težo nekdanjih razmer podpisali avstrijsko vojno posojilo, svojemu pravnemu konzulentu. — Sedaj je pa pričel od korita odrivati oba dr. Karla tretji dr. Karl, ki je kompanjon dr. Maksa šnuderla. Ta naj bi dobil korito pri Mestni hranilnici, dobiček pa delil z dr. Karlom Škapinom za njegove podpise. Tak zavod kol Mestna hranilnica raj bi imel nadstrankarsko, če že ne povsem nepolitično zastopstvo, ne pa tako socijalno in nesocijalno-demokratično. Stanovanjski urad in vse, ki iščejo zaman stanovanje, opozarjamo, da stoji na glavni pošti, I. nadstropje, že peti mesec lepo stanovanje, obstoječe iz treh sob in 1 kuhinje, prazno, ki ga je moral izprazniti poštni urađ-i nik g. Z. s svojo mnogobrojno družino v prid vodju glavne pošte, ker mu je komisar poštnega ravnateljstva zagrozil z discipliniranjem (!?) in sodnijsko odpovedjo, četudi je imel in še ima vodja s svojo materjo in sestro stanovanje v Krekovi ulici 5, pritličje. Po tako nujni izpraznitvi je vpostavila poštna uradnica gdč. G., ki se že več let v vsaki zadregi nazivlja kot nevesta — menda večna (lep vzgledi) — g. vodje, nekaj pohištva in ropotije, da se tem lažje varajo oblasti. Nobenemu parčku, ki je prišel z izgovorom, da se pogaja ali se namerava poročiti, še ni mariborski stanovanjski urad nakazal stanovanja, ker ga niti že poročenim ne more nakazati. In zato je nepopisen, najbrezvestnejši škandal, da so šle oblasti temu samcu za časa najhujše stanovanjske bede slepo tako daleč na roko, da so mu dale kar celo stanovanje za nemoteno shajališče na.razpolago, med tem ko čaka stotero poročenih z otroci zaman na kako stanovanje. To za enkrat! (Ta slučaj bo gotovo tudi dobrodošel predavanju g. Pirca. Op. ur.) Afera Pirc—dr. Semec. Druga glavna razprava je po odmoru dveh mesecev določena na četrtek, 22. t. m. ob /412. uri. Od strani obtoženega dr. Semeea so predlagane priče: sodni svet. dr. Tombah, notar Ašič, odvetnik dr. Haas. Od strani zasebnega tožitelja sta za priči predlagani mati in teta otroka notarja Ašiča. Kot posebna priča nastopi tudi — «Straža«. Otvoritev kavarne «Beograd«. Danes bo zopet otvor jena kavama «Beograd«, katero prevzameta kavarnarja Klemenčič in Valjak starejši. V mariborsko moško kaznilnico dospe te dni 120 srbijanksih kaznjencev iz Niša in Skoplja. Ravnokar omenjeni srbijanski dve kaznilnici boste oddali na kaznilnico v Lepoglavi na Hrvatskem 200 kaznjencev. Naraščaj Rdečega križa. O organizaciji naraščaja Rdečega križa bo imel nadzornik g. Fr. Fink dne 23. t .m. v risalnici deške meščanske šole v Krekovi ulici ob 15. uri predavanje za učiteljstvo vseh tukajšnjih šol. Zadruga krojačev naznanja, da se bo v teku tega lesena z betonom, stebri 80 kV cm. e) Kanalizacija do ceste, električna napeljava, vodovod od ceste, greznica in smetišče obzidano. Cena 600.000 do 700.000 K, to je 150.000 do 175.000 din. Natančni opis materijala itd. Hiša se mora izročiti popolnoma gotova za vselitev pripravljena. Cena za tri" mesece obvezna. Natečaj predložiti 14 dni po razpisu. Stavbene načrte; v tlorisu in prerezu, perspektiva stavbeni popis, zaveza stavbenega časa od dne naročila. Hiša mora lepo vabljivo izgledati. Zahvala. Podpisana žalujoča rodbina Lahovič se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje za številne dokaze srčnega sočutja povodom bridke izgube naše iskreno ljubljene hčerkice, oziroma sestrice 'Marije Lahovič. Prisrčno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so blago pokojnico spremljali k zadnjemu počitku ter jo blagohotno počastili s cvetlicami in venci, posebno še veleč, g veroučitelju, celemu učiteljskemu zboru in vsem šolskim tovarišicam, kakor tudi gg. poštnemu višjemu upravniku, poštnim uradnikom, uradnicam in svojini blagim tovarišem in njihovim obiteljem. — Žalujoča rodbina Lahovič. H, G. WELLS: Zgodba o nevidnem človeku 27 Pa ni pripovedoval tisto noč. Rana ga je hudo bolela, mrzlica se ga je lotevala, duh mu je blodil. Pripovedoval je nekoliko, pa zašel je na druge stvari, misli so mu uhajale, blesti se mu je začelo. »Bal se me je, — videl sem, da se me je bal!« je venomer ponavljal. »Mislil je, da me bo ukanil — venomer je bil pripravljen, da mi potegne —. Kak norec sem bil —!« »Zlikovec, tisti človek!« »Ves divji sem bil —•! Ubil bi ga bil!« »Kje ste dobili denar?« je nagloma vprašal Kemp. Nevidni človek je nekaj časa molčal. »Ne morem vam tega povedati nocoj!« Zastokal je, obleka se je sklonila naprej in nevidne roke so podprle nevidno glavo. »Kemp,« je dejal, »že tri dni nisem spal! To pa tam leta priredil prikrojevalni tečaj v Mariboru. Natančneje i le nekoliko zadremal. — Spati moram!« ^~ „ „ • ^ • i A*/.,»: t — r ___i: o,- ______j * informacije se izvejo pri načelniku zadruga v Mari- j boru, Slomšekov trg 5. Loterijski pododbor. Prva seja dine 18. januarja ob 1 20. uri v društvenem prostoru. Navzoči gg.: Zaplotnik, * Kunst, inž. Kiffmann, Tiefengruber, Pirc. Dnevni red: j 1. Loterija. 2. Gradbena banka. Podpredsednik odbora . MGA g. Kunst otvori sejo in preide na dnevni red: ad 1) inž. Kiffmann poroča izčrpno o svojem že pri odbo- j rovi seji dne 8. jan. v principu sorejetem predlogu gle- j de prireditve loterije. Po njegovem predlogu naj bi se ; vršila štiri žrebanja, vsako za gotov sestav skupine. V ; prvi skupini pet rodbinskih hiš, pritličje in mansardi po dve sobi, 1 kuhinja s pritiklinami. Za eno stavbo stroški največ 100.000 din., od tega 40% na hipoteko, j Po daljši debati se je Kiffmannov predlog skrčil za j prvi poskus samo na eno skupino ter se je soglasno ' odobril sledeči sklep: Loterija obsega 15.000 srečk po 25 din. Dobitki trije in sicer: 1. vila, idealen načrt, 4 sobe in pritikline, neobremenjena z dvema malima stanovanjima in vrtom. 2. Slična hiša s 30% hipoteke. 3. Stavbišče 500 kv. m. Izvršitev: Konkurzni razpis na stavbena podjetja v Mariboru in okolici, vštevši ona, ki imajo tu svojo filijalko. Pogoji: a) sezidava površja največ 80—00 kv. m in vsebuje: eno klet, pralnico, drvarnico, prostor za živila, b) Pritličje: ena kuhinja 12 kv. m, ena soba 20—25 kv. m, ena soba 10—20 kv. m, ena mala shramba, hodnik, c) Podstrešje ali polnad-stropje: 2 sobi, eno sobo za služkinjo, ena kopalnica brez opreme ali pa ena kuhinja in dve sobi. d) Ograja »Dobro! Pojdite spat! Moja postelja vam je na razpolago!« »Pa kako naj mirno spim! Medtem ko bom spal, mi uide —1 Hm —! Kaj zato!« »Kako je z rano?« »Nič hudega! Praska. — O Bog, kako sem truden!« »Zakaj ne greste spat?« Nevidni človek je molčal. Zdelo se je, da opazuje Kempa. »Zato ker se bojim, da me ne bi kje ujeli — ljudje —.« Kemp se je plašno zgenil —. »O, jaz norec —!« je vzkliknil nevidni človek in udaril po mizi, «— izdal sem vam svoje misli —!« »Vidim, da vas moram zapustiti. Stvar je kratkomalo — neverjetna. Trije taki dogodki, ki stavijo na glavo vse moje pojmovanje — pa bi moral znoreti! Ampak stvar je resnična —. Ali vam morem še s čim postreči?« »Lahko noč mi še voščite!« »Torej lahko noč!« Kemp je stisnil nevidno roko in je stopil k vratom. Hipoma se mu je približala prazna obleka z naglimi koraki. »Dobro me razumite! Ne poskušajte me ukaniti ali pa ujeti, sicer —.« Kemp je izpremenil barvo. »Mislim, da sem vam dal svojo besedo —f« Rahlo je zaprl vrata za seboj in takoj se je obrnil ključ v njih. Za trenutek je stal pred vrati in se držal za čelo. »Ali sanjam —? Ali je svet znorel —? Ali sem jaz —?<- Nasmejal se je in poskusil kljuko. »Izključen iz lastne spalnice!« Šel je proti stopnjicam, pa se vrnil k zaklenjenim vratom. »Stvar, je dejstvo!« je mrmral in se tipal za kosti, ki so ga bolele od trdih Griffinovih pesti. »Golo, nedvomno dejstvo —.« »Ampak —.« Brezupno je zmajeval z glavo in šel v obednico. Naredil je luč, si prižgal smotko in začel dolg sprehod po sobi. Prepiral se je sam s seboj in zdaj pa zdaj polglasno vzkliknil. »Neviden —!« »Ali so nevidna živa bitja na svetu?« »V vodi, v morju — da! Na tisoče in milijone! Mi-kroskopična, drobna bitja —. Mikrobe —. V morju je več nevidnih nego vidnih živih bitij. Niti mislil nisem poprej na to —. Ampak v zraku —? Ne —! Ni mogoče —I Toda končno, — zakaj ne —? Človek, vlit iz stekla, — tak človek bi ne bil neviden —.« Globoko se je zamislil. Pepel treh smotk je ležal po preprogi, preden je spet govoril. In še tedaj je le polglasno vzkliknil. Šel je v knjižnico in prižgal plin. Časopisi so ležali na mizi. Jutranji dnevnik je nepregledan ležal na vrhu. Vzel ga je roke, razgrnil in bral »Čudno zgodbo iz Ipin-ga«, ki jo je mornar v Port Stowe pretiral Marvelu. »Zavit —«, je ponavljal, »ves v povojih —.« »Nihče ni vedel za njegovo nesrečo —.« »Kaj vraga namerava ta človek —?« Djal je časopis v stran in poiskal drugega. »Ah —1« je zagrabil St. James’s Gazetto. »Sedaj bom zvedel res-nicol« Hlastno je razgrnil papir. Par polnih stolpičev o naj-hovejših dogodkih je ležalo pred nijm. »Cela vas znorele —!« je bral napis. xvm. Nevidni človek spi. Utrujen je bil in ranjen, pa vendar se je nevidni člo- vek branil Kempove častne besede, da mu ne bo kratil svobode. Sam je pregledal okna in poskusil ključavnice ter se lastnoročno prepričal, da se dajo izlahka odpreti in da je beg skozi nje brez težav mogoč. Končno je bil zadovoljen. — Kemp je čul zehanje. »Škoda, da vam ne morem že nocoj pripovedovati, kaj vse sem doživel. Preveč sem utrujen. Moja zgodba je prava groteska. Ampak verjemite mi, Kemp, vkljub vašim dokazom — stvar je možna! Telesna nevidnost je moj izum. — Hotel sem ga prikriti svetu. Pa ni bilo mogoče. Pomočnika moram imeti. In vi —f Kaj vse bova dosegla —! Ampak jutri več o tem! Sedaj pa, Kemp, moram spati ali pa umreti!« Kemp je stal sredi sobe in nemo zrl na prazno brezglavo obleko, iz katere je prihajal glas. PALMA K&i*čt*k pot p e f-niKe in ipofpi af e f lllllllll!!l!!J|jH!l!l!!!!W se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno ma- nufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KAROL WQRSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10 Perje za. postelje Hote i, zavedi pozir! Prod rs s 6 lesami; runa) želez ir, zno raj ob-tirrotn oprko tk ». WeUin-.rmwer t* Na k 1-Swih se porta i bjnkoü ter tak't po-r*rn , Služi vsake vrste kur o. roč a na'od Ja era ea. Šele ®»i.i r bij« a Ved prt lastniku VI S u tali Ju s ki vrh 1, p šta G r S/. Kungota. a- 3 7$ e n e j in znatno trajnije ; p.‘i’o üi io"s Var st v o proti vlagi azai »lini Inserat! v „Staži1' imajo uspehi S»sa z ’ s e mi potreb • y OBfleC šč nami se proda v Mariboru, Meljska cesta 24. Oklic A V 637/22 2 3 7» V«leltBt«lna z premegom in donii na debelo ==^==—— t>a drobna F. & A. IIHE11 Slcvenska tli. S Telefon -It I CENIK 8 -lo 5s ila Din. 625 za PREMOG v vsaki množini na dom pos avljen po Din. 32, 37, 42, 45 25 in 66 75 za 100 kg. DRVA: bukova ela na dom postavljena la Din. 700, klaftro. BUKOVA EEZÜNA 20 cm dolga na dom postavljena la Din 50, Ha Din. 45 za meter. MEHKA 1 meter dolga vezsza (odpadki) Dim 0 27 ze kg na dom postavljena. Naročila se sprejmelo seirto v pisarni v Sli venski ul. 8 galica ivgpSa 2 krat raf niran. »F1 r ste 1»« »ofrnlei bencm 8 tro E 4 UiC|, Sarino Ji ore z tr šsršoe, s iko* rs na strojna r f olja p jnuja o uajnhjih cent h Sharks, Mhribar d. z o. z. S ovenjka ul. 8 tel f U3. Čevljarskega učene- sjrejme t boj tvrdka Kobont, vUnbor, Sirita jeva ul. 7 71 Hej, pozsr! ft^jr ki drla najboljša p pravda in tud'n ve čev je a jet ne še.Ta je (iri Lovec, Walbar Glavni t, g , na dvorišču. 82 Vsled sklepa okrajnega sodišča okrajnega sodišča v Mar boru z dne 17. februarja 1923, A V 637/22-25 se vrši v 1 etek, dne 23. februarja 1923 ifl t a-led je dni iz zemšs n delje vsaki dan od 2. tue pop 1 ne naprej v Mariboru, R tovški trg št. 8pn-stovolma javna oražba v zapuščino, dne 2. decem-b a 1922 utrrlega trgovca Miro Jata Kossial Živano-vič spadajočih pr m čnin, k kor pohištva, obleke, perila, f tografičnih aparatov, daljnogled jv, namizne poso T, s'eklenin. dragocenost i. t. d. Kupci morajo kupni o takoj položiti v roke sodnega k misar a io koplje e predmete takoj odstraniti. Pojasnila rtate podpi ani sodni komisar v notarski pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta št, 14 in prilikom prod je V Mariboru, dne 19. feb-uarja 1923. 81 Dr Jos. Barle, br. notar kot sodni komisar. :E§:x_.o:B-cr:EE:E3 ČEVLJE 5-15 65 samozaveztiice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike i. t. d v veliki izbiri nud naje n j ■> IA (OBLAH, MARIBOR. GLIH NI TRG 2. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. 1risk tiskara* « Cirila ▼ Mariboru, izdaja konzorcij «Strai®«*