448                                                                 Listek.
Pred svojim pragom! V zadnji številki smo poveVlali, kako krivično je v državnem zboru poslanec clr. IVeitlof napadel naš list in kako dobro ga je zavrnil poslanec Suklje. A kaj pomaga ta krepki zagovor g. prof. Šukljeta »Ljubljanskemu Zvonu«, ko je dr. Weithf takoj v Ljubljani dobil vrednega tovariša, ki pritrjuje in pritrkava njegovim besedam in oporeka Sukljetovemu zagovoru. In ta mož je gospod Jožef Jeriž, (žal, še vedno!!) urednik »Slovencev«, kije v listu svojem (XV., št. 114) poleg drugih duhovitosti) izrekel piramidalno načelo, da bi moral izdavatelj »ljubljanskega Zvona« vsakemu naročnikov svojih pretipati ledice in obisti, da bi ve*del, kam ga je prištevati, ali »mlečni mladini«, ali »zrelim ljudem«, ter tako znal, ga bode li »Ljubljanski Zvon« pohujšal, ali ne. Drugače, misli gosp. Jerič, da je prazna in pišiva, ako trdi »Zvon«, da ni pisan za »mladino«, ampak za »zrele ljudi«. — Krasno načelo! Tedaj, ko bi šlo po Jeričeve/ii, tudi noben puškar bi ne smel prodajati revolverjev, ker bi si lehko kakšen razbojnik ali samodavljenec pri njem kupil orožja. In kdo bi bil potem kriv zločinu, storjenemu s tem orožjem? Ti, puškar, ki si mu prodal revolver! — In vi, dolenjski gorniki in vinščaki, hvalite Boga, kadar vam pošlje slano, točo, palež in trsno uš na vindgrade vaše, kajti s tem ste obvarovani greha, da se nobeden pijanec ne opijani z vinom vaših vinskih trsov. Res lepa narodno-gospodar-ska teorija! Lepa teorija, le škoda, da se isti gospod sam ne ravna" po nji. Ta vam v jednem ter istem listu časopisa svojega (XV., št. 40) poleg Baragove »Dušne paše« ponuja — nota bene „Skoraj vse zastonj!" —¦ popotne plede, angleške posteljne, pivovar-ske in konjske odeje neke židovske tvrdke dunajske; poleg masnih knjig vam vsiluje ,,Najvišjo slast", t. j. pipe od prave morske pene in od jantarja po I goldinarji (! ! !) neke firme z lepim krščanskim imenom Rabinovicz, katera vrhu tega v Jeričevevi »Slovenci« prodaja tudi »nepokončljive« konjske plahte »le po 1 goldinarii« in prav krščanski z debelimi črkami »svari« pred vsemi druzimi prodajalci takih plaht; poleg Volčičeve knjige »Jezus in Marija« priporoča vam »Čudež obrtnije« — ure na nihalo in bitje, ki se po noči svetijo in veljajo le 3 gld. 75 kr. (! !); poleg Belčeve razprave »Kmetom na pomoč« vam prodaja Kincsem-srečke madjarskega Jockey-kluba itd. Pri vseh teh židovskih trgovcih g. Jerič ne kaže nič tiste sila tanke vesti, kakeršno priporoča »Zvonu«. Misli si: »Non olet!« ter srebrnik za srebrnikom spravlja v rejeui mošnjiček. — In ein Klostcr geh', Ophelia !  Geh' schleunigst!
Popravki. V sestavku »V zaščičenje« popravi te pomote: Na strani 376. v 4. vrsti od spodaj nam. ,,proročku" naj se bere ,,prozajku"; na istej strani v zadnjej vrsti nam. ,,rakou" naj se bere ,,narav" ; na strani 377. v 5. vrsti od zgoraj nam. ,,potla, nije", naj se bere ,,petlanije" ; na istej strani v 6. vrsti od zgoraj nam. ,,nagodj'uje" naj se bere ,,nagrdjuje"; na istej strani v 9. vrsti od zgoraj nam. ,,morgaj" naj se bere „mozgaj"; na istej strani v 14. vrsti od zgoraj nam. ,,odverati", naj se bere ,,odvezati" ; na istej strani v 16. vrsti od zgoraj nam. ,,gorostaš", naj se bere ,,gorostas"; na istej strani  v  26. vrsti od zgoraj nam.  ,,uprimo", naj  se bere  ,,oprimo".
V zadnji številki na 379. strani v 2. vrsti od zgoraj namesto Schmudi (lapsus calami!)  beri Sclmmi.
„Ljubljanski Zvon"
Izhaja   po   4   pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot na mesec v zvezkih   ter   stoji
vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  1  gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i.   dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr.  Leveč Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah,   14.
¦                               Tiska   »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.