Današnja številka obseda 10 strani). Amerika nski Slovenec. Današnja številka obsega Ml stran ij. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 40. Številka. .Joliet. Illinois, li). septembra leta 100-4. Imetnik XIII POROČILA O ZADNJI BITKI. Sovražnika se utegneta innova pomeriti ob soteski nad Mnkdenom. Baltiško brodovje se odpravlja. Mukden, 8. sept. — Neka govorica pravi, da je bil general Kuroki usmrčen in sta bila dva druga japonska generala ujeta. Petrograd, 9. sept.— Razun tega, da se odpošljeta dva nova armadna voja (kora) na bojišče kot prvi odgovor na japonski uspeh pri Lia-ojangu, ima se ruska armada na daljnem vzhodu preurediti, bržkone tako, da bosta dve armadi pod poveljstvom generalov Linjeviča in barona Kavlbersa z generalom Ku-ropatkinom kot nadpoveljnikom. Kavlbers pojde z armado iz Evrope na bojišče, a Linjevič iz Vladivostoka. kjer poveljujč Ruse. Sovražnika počivata. Petrograd, 10. sept. — Skoro gotovo je, da 90 utrujene čete maršala Oyame v sredo res opustile poskus, presekati gen. Kuropatkina in armada zadnjega je gotovo dospela v Mukden po strašnih izkušnjah na svojem maršu skozi luže in ' mlakiiže po mandarinski cesti. Nekateri opisi prizorov ob umikanju so komaj verojetni. Vojaki so kalna močvirju med najhujšim dežjem spavali brez vsacega zavetja. 10,000 ranjencev rešenih Tokio, 10. sept. — General Kuroki poroča, da so Rusi po bitki zadnji ponedeljek nad 10,000 ranjencev spravili severno do Mukde-| na in da so jih 3000 samo pustili v bližini Liaojanga. 700 Japoncev v zrak. Čifu, 10. sept. — .Japonsko kolono, broječo kacih 100 mož, je na ponočnem maršu na poti v dolini med Visoko-in Dolgo višino zadela strašna usoda vsled eksplozije električne mine na suhem dne 1. sept. Mino so Rusi skrbno položili tri tedne preje v tla, jo zakrili s kamenjem in ilovico tako imenitno, daje bilo videti, kot bi ne bila tla niti dotaknjena. Na bližajoče se Japonce so Rusi skrbno pazili. Proti opolnoči je poročala straža, da so že blizu. Rusi so nekaj časa ustavili streljanje. Zdajci so dolino raz-Bvetili. Japonci so jeli streljati. Rusi so čakali, da Se je približala vsa kolona. Potem so mino eksplodirali. Sila eksplozije je vrgla več Rusov na tla, in pogled na japonske puške, naramne steklenice, noge in roke, ki so letele po razsvetljenem ozračju, so nudile strašno podobo. Nekaj kamenov je priletelo celo v trdnjavo. Kdor ga ni videl, si peklenskega prizora ne more pred stavljati. Noben Japonec ni utekel. Drugi dan so Rusi mrtvece in raztresene ude pokopali, kolikor sojih našli. Japonska sramota. Tientsin, 10. sept.— Iz Liaojanga je dospela vest, da japonski častniki niso bili vstanu, svoje vojake po šestdnevnem boju krotiti in brzdati. Kar po cigansko so plenili in ropali. Dne T. sept. zvečer so poskušali vojaki oropati misijonsko hišo, ki služi “Rdečemu križu” kot zavetje, in znanemu misijonskemu zdravniku so prebodli vmt in roko. To je baje prvi primer, da so pokazali Japonci svojo pravo barvo in naravo. Jnpotiske izgube. Washington, D. C. 11. sept. — Iz Tokia je dobilo japonsko poslaništvo brzojavko, po kateri znašajo skupne izgube japonske v bitki pri Liaojangu 17,539 častnikov in mož mrtvih in raujehih. Častnikov je bilo 136 umrčenib in 464 ranjenih. i Baltiško brodovje odplulo. Kronstadt, 11. sept. — Baltiško brodovje je odplulo danes popoludne pod poveljstvom podadmirala Ro- jestvenskega. Njegov cilj je daljni vzhod. Brodovje obstoji iz sledečih ladij: Bojae ladije “Suvarov”, “Navarin”, “Sisoj Veliki”, “Borodino”, “Aleksander UL”, “Orel”, “Oleg” in “Osljaba”; križarke “Admiral Nahiroov”, “Dmitrij Donskoj”, “Aurora” in “Almaz”; potem razne torpedovke in torpedo-lovke — skupno 40 ladij. Brodovje se bo ustavilo samo v Libavi, kjer se mu pridruži 12 prevoznih parnikov itd., nakar odpluje na daljni vzhod. Od Petrograda se je brodovje poslovilo kar najslovesueje spriča carja in mnogobrojnega naroda. Kuroki v nevernosti. London, 12. sept. — Dopisnik listu “Daily News” ki biva pri japonski glavni armadi, poroča, da je ruski generallajtnantLinjevič s 50.000 vojaki nenadoma dospel v severno Korejo in presekal Kuroki-jevo zvezo s Fengvangčengom. Kuroki o Kuropetkinu. Tokio, 13. sept. — General Kuroki pravi v svojem dolgem poročilu, da je bitka pri Liaojangu trajala neprestano skoro sedem dnij. Gen. Kuropatkln je premagan (?), a ko se je junaško držal na bojišču štiri dni, je potem izvedel mojster-sko (masterly) umaknitev ob železnici, bržkone od svoje armade ne izgubivši niti moža niti topa in vzevši s seboj nad polovico celo tistih mož, ki so bili usmrčeni v bitki. Sasulič ni ujet. Petrograd, 13. sept. — Vojno minister8tvo odločno zatrjuje, daje po londonski “Morning Post” v svet poslana trditev neresnična, po kateri je bil general Sasulič ranjen in s 3000 možmii ujet od Japoncev. Tudi iz Tokia raztrošena vest je neresnična, da so Rusi pri Liaojangu rabili Dum-Dum-patrone. Uhtomski ni ustreljen. Petrograd, 13. sept. — Neresnično je v Parizu objavljeno poročilo, po katerem je bil podadmiral Uhtomski od vojnega sodišča obsojen na Rmrt in ustreljen, ker se je proti povelju vrnil 10. avg. z brodovjem v Port Artur. Pri Mukdenu. Petrograd, 14. sept. — Tukajšnje oblasti so edine v tem,da se general Kuropatkin ne bo umaknil od Muk-dena, ne da bi se preje poskusil g sovražnikom. Pričakuje se, da bo 50.000 mož pustil v obrambo Muk-dena, dočim se bo z ostalimi četami razvrstil ob Tie-soteski. Pravijo, da ima Kuropatkin nad 200,000 mož ker je dobil izza bitke pri Liaojangu znatno pomoč. Vojno sodišče. Petrograd, 14 sept.— Zatrjuje se, da je Kuropatkin priporočil vojno sodišče zoper majorja Orlova, ker ni zadnji izvedel ukazov nadpo-veljnikovih, kar je baje povzročilo neuspeh boja zoper generala Oku v naj razsodne) šem trenutku. Japonske izgube so večje. London, 15. sept. — Bennett Burleigh brzojavlja iz Tientsina listu “Daily Telegraph”, da še sedaj trdi, da so japonske izgube v bitki pri Liaojarigu bližje 30,0000 nego 17,000. Nadalje pravi: “Japonci, ki so slabi konjski poznavatelji, so več tisoč kouj pokvarili, izjahali in odrli.” Port Artur. Petrograd, 15. sept.— Carje prejel dve brzojavki od generallajt-nanta Stoessela, poveljnikaiportar-turskega, v katerih poroča, da so Japonci napadli Port Artur 27. avg. in i. sept.: prvič ob hudem dežju in grmenju, a bili so zagnani v divji beg, nakar so iz maščevanja streljali na ruski Rdeči križ, ki je mrliče spravljal v stran; in drugič ponoči, ko jih je pa ruska mina razstrelila v kosce, da so kar sfrčali po zraku. Oyama prične bitko. London, 16. sept. — Iz Tokia se poroča, da je maršalu Oyami naj-strože zapovedano, pričeti z of en- RUSKA KRIŽARKA V SAN FRANCISCU. Ladij a ‘‘Lena”, baje iz Vladivostoka, doplnla semkaj radi poprav. Japonci in Angleži vznemirjeni- San Francisco, 12. sept. — Ruski parnik “Lena”, ki je preurejen v križarko, je priplul v tukajšnjo luko radi poprav. Križarka je dospela naravnost iz Vladivostoka in je imela baje ukaz, trgovske ladije preiskovati za tihotapsko robo, a kotli so se izkazali pomanjkljive in ladija je morala v tukajšnji pristan, da jih popravi. Križarka je pod poveljstvom kapitana Belinskega in ima 24 topov na krovu. Kapitan je uradno izjavil, da je križarka prevozna ladija. Amerika prijazna. Washington, 12. sept. — Vlada Združ. držav bo ruskemu parniku “Lena” dovolila, dovršiti potrebne priprave, da more potem odpluti, kamor je namenjen. Japottija protestira. Washington, 13. sept.—Japonski generalni konzul v San Franciscu je pri vladi odločno protestiral, da ostane ruska pomožna križarka dlje nego 24 ur v luki San Francisca. Pristanski nadzornik v San Franciscu je pozvan, natanko poročati o dohodu in potrebnih popravah ladijskih. Kapitan Herbert je na povelje admirala Goodricha preiskal ladijo in določil, da so kotli zelo poškodovani, tako, da ladija ne ! more odpluti. Roosevelt razsodi. Washington, 14. sept. — Razni 1 državni departmenti, ki se pečajo z ! vprašanjem ruskega parnika “Lena” v San Franciscu, 'so zadevo predložili predsedniku Rooseveltu v raz-sodek. Tu mislijo, da bo vlada parniku vendarle dovolila, dovršiti potrebne priprave. Anplija se vmešava. Victoria, B. C., 14. sept. — Britanska vojna ladija “Grafton”, pra-porna ladija augleškega pacifiškega brodovja, mudečega se radi strelnih vai na odprtem morju, se je vrnila is polnim parom nepričakovano v Esquimalt. Izključeno ni, da ima | “Grafton” naročilo, “LeDo” ostro ! zastražiti in jo, ko bi smela zapustiti luko in bi hotela škodovati angleški trgovini, uloviti ali celo v najhujšem slučaju pogrezniti v mor j e. Američani stražijo. San Francisco, CaL, 15. sept. — Na povelje vlade Združ. držav pazno stražijo vojne ladije, da ne pride noben fanatičen Japonec ali druge osebe do “Lene” z namenom, škodovati jej. Mora se razorožiti. Washington, 16. sept. — Ruska križarka “Lena” se mora razorožiti. Potem ostane ladija in moštvo v San Franciscu do konca vojne. Deiavske vesti. Sharon, Pa., 13. sept. — Strajk žičarjev v tovarni American Steel A Wire kompanije je poravnan in delavci so se vrnili na delo. Obe stranki sta popustili. Springfield, 111.,13.sept. — Strajk premogarjev v rudniku Diamond, Coal City, je poravnan in 300 mož se je vrnilo na delo, ko se je ugodilo njih zahtevi. Muncie,Ind.,13. sept.—Krajevna tovarna Pioneer Pole A Shaft kom panije, ki daje delo 300 možem, bo ta teden spet zaposlovala po dolgem počitku. Delo po klavnicah. Chicago, 111., 12. sept. — Vsa možnost zmešnjav se je odstranila, ko je unija klavniškib voznikov včeraj sklenila, prenehati s sočutnim štrajkom. Prejšnji uposlenei po klavnicah čimdalje bolj zavzemajo mesta, ki so jih med štrajkom napolnili nadomestniki. Tupatam so pripete kaka nasilja, zlasti proti črncem, ki kar beže iz klavnic, boječ se starih delavcev. A kmalu bo zavladal spet red in mir, ko za-puste vsi neunijci klavnice. ZAPIRANJE TOVARN IZNIZAVANJE PLAČ, “Pullman Works” v Chieagi zaprli in nad 7,000 delavcev je ob zaslužek. j sliia zopet, pričeti z delom, a sedaj 1 ima pa opraviti s štrajkom, vsled J tega, ker je obvestila žičarje (wire drawers) o 20 odstotnem znižanju plače. Razne druge delavske novice. Trdovraten strajk. N'ew Vork, 10. sept. — Danes je peti leden, odkar traja zidarski štrajk in “lockout”. Kacih 4J10O delavcev štrajka neprestano izza tretjega tedna v mesecu juliju. Kacih 20,000 pa jih je bilo zaustavljenih (locked out) izza dne 8. avgusta. Obe stranki sta še trdo-uratni. Delavci imajo doslej škode 14,000,000 na plačah. .Štrajkarji trpe hudo pomanjkanje, Suša v Evropi. Boston, 13. sept. — Rev. J. S. Por er poroča iz Češkega, da notranjo Evropo, zlasti Češko in Moravsko, stiska najhujša suša, kar jih ljudje pamtijo. Mnogo žetev je popolnoma uničenih. Vseslovanski shod. St. Louis, Mo., 15. sept. — Vseslovanski in novinarski shod, na katerem se snidejo zastopniki vseh slovanskih uarodnostij v Združenih državah,se vrši tu v dneh 20. do 23. septembra t. 1. Naslov za pozdravne brzojavke: Hynek Dostal, 1210 Emmet St., St. Louis, Mo. Chicago. 111., 15. sept. — “Pullman company car works”, kjer so odslovili na tisoče delavcev zadnjih šest tednov, so danes popolnoma zaprli. Velike delavnice, ki dajejo navadno zaslužek 7,000 do 10,000 delavcem, so odpuščale uposlence, dokler ni poslovala samo še poprav-ljavnica (repair department), kjer je delalo i,500 mož. Včeraj popoludne so pa še vse te, razun 100 mož, odslovili. Tistim, ki so morali ustaviti delo, se je kratko naznanilo, da jih kompanija več ne potrebuje. “Naprošeni ste, da svoje orodje takoj odnesete,” se jim je reklo. /a nedoločeno dobo. Prav nič se ni namignilo, kdaj bo tovarna spet pričela z delom. Tihota, ki se je polagoma usedala čez to varno, je sedaj popolnoma zavladala. ' Delavci so se danes zbirali v gručah : in razgdvarjali o žalostnem položaju industrije. “Pomanjkanje naročil”, je vzrok zaprtju, po nekem uradniku. Do pet šestink uposlencev je pri unijah. Harvester Co. zaprla tovarne. Chicago, 111., 12. sept. — 9000 moških in žensk, uposleuih pri International Ilarvester-kompaniji je bilo danes odslovljenih za nedoločeno dobo. Kompanija je svoje tri tovarne — Deering Reaper Works, McCormick Harvester Works in Piano Works of the Harvester Co. —zaprla. Če te tri tovarne poslujejo s polno silo, potem ima 15,000 moških in žensk zaslužek, a že izza več mesecev niso delali vsi delavci. Vzrok zaprtju ni povedan, a mnogi mislijo, da hoče kompanija svoje časno zopet odpreti tovarne pod znižanimi plačami in brez unijcev. Vlivamica eksplodirala. lrov, N. V., 13. sept. — Tako-zvana M est Side foundrv (vlivarni-ca) v VV atervlietu je bila razstreljena | z dinamitom. Znatna škoda je na-jpravljena in neki mož, ki je tekel J na lice mesta, je bil ustreljen v desno j nogo po čuvaju. Eksplozijo je bilo j slišati več milj daleč. Uposlenei vlivarnice so štrajkali že dlje časa. Vojaki v balonu. Dunaj, 14. sept, —Med vojaško vajo zbalonom v StolnemJBelemgradu na Ogrskem je nenaden piš dvignil več I vojakov, visečih na vrveh. Osem | vojakov je bilo vrženih ob bližnjo skalo in dva st.a bila usmrčena a šest jebilo smrtno ranjenih. Balon je izginil. Milijon funtov rib zgorelo. New York, 13. sept. — Ogenj je uničil “Manasquan (N. J.) Block lee and Cold Storage” skladišče in napravil škode nad $150,000. Milijon Pintov rib je zgorelo. Naboden na kavelj. Hammond, Ind., 13. sept.—Prva nezgoda pri izkopavanju eastchica-škega kanala se je pripetila včeraj. Daniela Riordana je ujel železen kavelj na vzdigalki in ga prebodel. Takisto nasajen je bil dvignjen visoko v zrak. Na kričanje so prileteli tovariši in ga rešili ter prepeljali v bolnišnico v tem mestu. živo tako hitro, kakor bodo čete zbrane in ceste dopuščale napad na Kuropatkina, predno se začne zima. Ko bi se Rusi umaknili v Harbin, jih mora Oyama zasledovati. Popraviti tnora izgubo. Generalni štab je ogorčen, da je Kuropatkin ušel, in Oyama mora popraviti, po japonskem nazoru, svoj strategični poraz. Zato se pričakuje obupnega napada ob soteski Tieling nad Mukdenom,, kjer utegne teči kri v potočili. Uraguayski uporniki zmagali. Buenos Ayres, 11. sept. — Zopet so se hudo spopadli uporniki in vladne čete, in zadnje so baje pora-žene, v nemirni republiki Uruguay. Govorice o izgubah si nasprotujejo. Pastirska vojna. Butte, Mont., 9. sept. — Nova vojna radi pašnikov med govedarji in ovčarji je izbruhnila v pokrajini pod pryorskim gorovjem (Pryor Mountain), onstran meje v državi Wyoming. Samo eno noč je bilo ubitih nad 500 ovac. Spet odprte jeklarne. Chicago, 111., 12. sept. —“Republic Iron and Steel Company” in “Amalgamated Association of Steel and Iron Workers” sta poravnavo I vprašanja o plači za 30,000 delavcev prepustili razsodišču, ki zboruje izza nekaj dnij v Chieagi. To je sedaj razsodilo, da se ima plača skrajšati od 2 do 13 odstotkov. Naj-izurjenejšim delavcem se plača najbolj skrajša. Takozvani “finishers” bodo za tono dobivali prihodnje leto $7.15. Takozvani “boilers”, najmanj izurjeni, bodo dobivali $4.90 za tono, torej 20 odstotkov manj, nego po lanski plačilni lestvici. Linije so odlok razsodišča sprejele. Pogodbe se sestavijo v enem tednu in danes so tovarne Republic Iron and Steel kompanije od Newcastle, Pa., do Birminghama, Ala., zopet vse zaposlovale po enotedenskem počitku. Kompanija je začetkom zahtevala znižanje plače od 5 do 15 odstotkov. 35 tovarn in plavžev je prizadetih. Drzni roparji. Pomeroy, Ohio, 9. sept. —- Ob svitlem dnevu sta dva mlada rokovnjača ukrotila okrajnega blagajnika Chase z revolverji in mu uzmala iz varnostne blagajne $14.000. Potem sta ga zaklenila v stranišče in jo srečno odkurila. Cez tri ure so rešili nedolžnega jetnika. Znižanje plač. Youngstown, O., 12. sept. — Na dvomesečni konferenci glede plač za uradnike in delavce Republic Iron A Steel-kompanije se je določila plača za čiščenje (puddling) za bodoča dva meseca na $4.90 od tone, proti $5.25 za zadnja dva meseca. Zakurjeni plavži. Pittsburg, Pa., 15. sept. — Soho-plavž od Jones A Laughlin Steel-kompanije ima ukaz, takoj zakuriti. Kacih 600 mož, ki so “počivali” štiri mesece, dobi zopet zaslužek. Tretji “bessemer Steel converter” od Jones A Laughlin, ki je počival 6 mesecev, že tudi posluje. Poljaki na konvenciji. Wilkesbarre, Pa., 13. sept. — Poljska dobrotvorna jednota ameriška ima svojo letno konvencijo v tukajšnjem mestu, in navzočih je nad 300 zastopnikov. Slaven rabelj umrl. Pariz, 8. sept. — Louis Deibler, ki je ravnal guillotino pariško 20 let, je danes umrl v starosti 81 let. Ze njegov oče je bil rabelj, in njegov sin je tudi izza petih let, odkar je šel Louis Deibler v pokoj. Spravil je v boljše življenje 327 zločincev. Reforme na Ruskem. Petrograd. 10. sept. — Važne reforme se pričakujejo na Ruskem vsled imenovanja princa Petra Svia-topolk-Mirskega ministrom notranjih zadev. Novi minister je ravno nasprotnega mišljenja kot je bii njegov despotični prednik, plem. Plehve. 10 misijonarjev usmrčenih. Brisbane, Queensland, 11. sept.— Iz Nemške Nove Guineje je dospela vest, da so deželani napadli katoliške misijonarje in usmrtili 5 misijonarjev in 5 sester. Ujetih je bilo 36 deželanov in 16 kaznovanih na smrt,'ker so izvršili zločin. Deželani so nameravali usmrtiti vse belo-kožce, a to se je preprečilo. Vsa družina za Roosevelta. Des Moines, la., II. sept.—Šes najst članov ene družine iz D< Moines bo glasovalo za Rooseveb ob prihodnji volitvi. To je dev< sinov in sedem vnukov llirama B kerja, čigar vdova živi zdaj v Cap tal Parku. Hiram Baker je glasov za vsacega republikanskega kand data izza Johna C. Fremonta le 1856., do svoje smrti. Pšenica trpela. Washington, 14. septt.—Pšenična žetev letošnja je za ¡15,000,000 bušljev manjša, nego lanska; in za 115,000,000 do 150,000,000 bušljev manjša, nego se je proračunila pred dvema mesecema. Krojači se ne udajo. Boston, Mass., 12. sept. — Daši so bostonski krojaški podjetniki otvorili svoje delavnice In povabili vse štrajknjoče krojače, naj se vrnejo na delo, niso vendar mogli dobiti nobenih pomočnikov. Strajk bo nadaljevalo 1,200 oseb. Žičarji zastrajkali. Sharon, Pa., 12. sept. — Kompanija od “ American Steel A Wire Works” v South Sharonu je že mi- Italijani med sabo. Huntington, W. Va., 10. sept.— Italijanski delavci, gradeči železnico v tukajšnji bližini, imajo vojsko med sabo, ki je povzročila že sedem žrtev. Neki vodja “Črne roke” iz New Yorka je baje povzročil “vojsko”. Več izgrednikov je v zaporu, zastraženem po s puškami oboroženih pomožnih šerifih. Obešen Srb. Washington, Pa., 8. sept. —(Milovan Kovačevič je bil danes obešen v okrajni ječi, ker je umoril izplačevalca Samuela Fergusona od Ferguson Construction-kompanije dne 25. sept. 1903. F’erguson je bil usmrčen z dinamitom, ko se je peljal izplačat delavce izven mesta. S seboj je imel v torbici $3,000. Kovačevič in njegov pajdaš Petrovič sta bežala v staro domovino, a prijeli so ju na Angleškem. Petrovič je v kaznilnici za 20 let. Joliet, 111., 14. avg. — Kupiti po eno barvano velikookno za novo cerkev sv. Jožefa so doslej sklenili: društvo sv. Jožefa, društvo Vitezov sv. Jurija, društvo sv. Frančiška Nal., ženska bratovščina sv. Rožnega venca in Dekliška družba Marijinih otrok. Vsako okno bo stalo od $250 do $300. Kuhinjsko peč je darovala Barrett Hardware Co. za “Fair” v korist novi cerkvi, in takisto so darovali še drugi iriuogo-terniki več lepih dobičkov. “Fair” se prične due l. okt.t. 1. v Golobi-tshevej dvorani in se bo nadaljeval, teden dnij. Zanimanje zanj čim dalje bolj raste. — V torek je bila pokopana 4 letna Terezija Zuličeva iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Naj počiva v miru.! — .Javne šole v našem mestu obiskuje letos 4,695 učencev, 8‘2 manj nego lani. Sols»ke oblasti iščejo vzrokov za to zmanjšatev, pa le ne morejo najti pravih in zadovoljivih, a pravijo, da je “neoporečno dejstvo, da je v dobrih časih vedno inazaclek po javnih šolah, a narastek! udeležbe v župnijskih šolah.” Če je to res, potem je le želeti, da nam da Bog najboljših časov, dolgo vrsto let, in potem razvije katoliški duh v Jolietu še krepkeje svoje pe-roti, kar bo le v blagor vsem priseljencem in tudi domačinom. — Naša slovenska društva spadajoča h K. S. K. Jednoti se nameravajo dogovoriti o pripravah, ki jih mislijo storiti za glavno zboro vanje Jedčote v Jolietu, a pričakujejo od strani glavnega urada, da jim naznani čas zborovanja in druge podrobnosti malo natančneje. Upamo. da se glavni urad malo prebudi v tem oziru, ter da od sebe kak glas, kaj želi za zborovanje. — Martin Lujar je umrl v okrajni ječi ob 1. uri 30 min. v petek po-poludnc, kmalu potem, ko je použil svoj obed. Vzrok smrti je bil kr-votok v možganih. Lujar je bil poslan iz Lockporta dne 30. avg. kot klativitez in pijanec iz navade, in bi imel ostati v ječi 90 dnij. Radi sličnih prestopkov je bil že preje večkrat pod ključem. Ko je bil topot pripeljan v ječo, je bil Lujar v sila slabem stanju, a vsled pazne oskrbe je kmalu začel ozdravljati in vsa znamenja so kazala, da bo okreval. V petek po skupnem obedu si je pa napravil cigareto in odšel v svojo celico, kjer ga je bil kmalu nato našel jetničar mrtvega. — Glede povzdiga železniških tirov (track elevation) se zopet giblje mestni zbor. Morda se mu j slednjič vendarle posreči, rešiti za- I motano vprašanje, vkljub veliki opoziciji, ki napravlja vsakojake ovire v tem oziru. — 14 letni John Buteher ni hotel nikakor spati doma v snažni postelji in se je kacih 14 dnij rajši klatil po mestu in okolici, kjer je prenočeval po skednjih in razvalinah, brez strahu pred moskiti in drugo golaznijo. Starši so naprosili policijo za posredovanje. In sedaj sedi svojeglavni dečak za deset dnij v okrajni ječi. Fant je res “nade-poln”. — Zadnji petek zjutraj sta trčila skupaj dva tovorna vlaka na Santa Fe železnici pri Romeoville, vsled česar je bil en železniški uslužbenec usmrčen in sedem družil) je bilo ranjenih. Vzrok nezgodi je bila baje megla in “carelessness”, t. j. malomarnost — ali uradnikov na postajah ali uslužbencev na vlakih, se še ni dognalo. Vlaki Santa Fe železnice od našega mesta v Chicago in nazaj so potem morali voziti po tirih Chicago & Alton železnice, dokler niso odstranili nakopičenih razvalinod ponesrečenih in razbitih vlakov. res izvede. Obrok 90 dnij je dan električnim in parnim železnicam, Ja uvedejo zahtevane spremembe: če jih dotlej ne, plačati bo za vsak prestopek $200 kazni. Zastopniki parnih železnic so novo postavo sprejeli baje dokaj prijazno, električnih so pa napenjali mrdo in mrmrali, ali kali. — Umrl je v četrtek 15. t. m. v bolnišnici sv. Jožefa, Martin Stela-nič v starosti 4 1 let, dobropoznani naš rojak, svak bratov Anton, Math in John Nemanič, delničar našega tiskovnega društva ter član društev sv. Jurija štev. 3 K. S. K. Jednote ter sv. Alojzija štev. 21 VV. C. U. Hipoma je bil obolel zadnjo nedeljo za pljučnico. — V Ameriko je po kojnik dospel pred 17 leti ter je — Državna komisija za železnice in skladišča je sklenila, prisiliti parne in električne železnice, da postavijo čuvaje ob nagnjena križišča po deželi in mestih in vaseh, in da zabranijo gradbo tacih križišč v bodočnosti. Ta ukrep je velevažen. Povzročile so ga pač neštete nesreče in manjše nezgode, ki so silile novinarjem pero v roko brez konca in kraja. Sedaj treba oblastim samo še skrbeti, da se ukrep tudi Dr. Martin Ivec se 1. septembra preselil v Joliet, da trajno ostane med nami . Njegov urad je nad Stonich & Ogulin-ovo prodajalno nasproti novi cerkvi. Uradne ure njegove so y delavnikih zjutraj od. 8. do 10. ure: popoldne od 2 do 4. ure in zvečer od 7. do 8. ure: nedeljah pa od 9. do 10 ure dopoldne in od I. do 3. ure popoldne. Telefona štev. je Northwestern 823. Dr. Ivec je prakticiral v Obicagi že skoro 1 leto ter bil med tem časom tudi za nekaj časa profesor v University of Chicago, kjer je že preje dovršil študije z naj častnejšim vspehom. Dr. Ivec je že poznan rojakom po Jolietu ter mu Posedaj še bolj omogočeno seznaniti se z našim narodom ko je stalno tu naseljen. Na zdravniški univerzi je on še posebno proučaval bolezni revmatizma, bolezni krvi in mehurja, ter ženske bolezni, tako da je sedaj špeeijalist v ti stroki. Rojaki se lahko z zaupanjem obrnejo nanj v zdravju in bolezni ker bo vsakega prijazno sprejel in se z njim po domače pomenil. dobro poznan rojakom farmarjem okoli. Riggs, Iowa; v Soudan, Minn., ima.brata Antona, ki je bil brzojavno obveščen c njegovi smrti. Doma je bil iz Svržaka pri Metliki ter delal dalj časa v groceriji Antona Nemanič. Zapušča soprogo Barbaro ter štiri nedorasle otroke, 2 hčeri in 2 sina, izmed katerih je najstarejši star 7| let najmanjši pa li let. Sprevod bo v soboto 17. t. m. ob 9. uri iz naše slovenske cerkve. — Pokojni Martin Stefanič je bil tihega in mirnega značaja, blagega srca ter skrben oče svoji družini. Z njim izgubi naša slovenska kolonija jednega prvih naseljencev ter navdušenega podporni ka, “Amerikanski Slovenec” pa jednega onih zavednih mož, ki so mu pomagali delovati krepkeje in v povečani obliki izhajati med slovenski narod po Ameriki. Blagemu pokojniku svetila večna luč! — Šolski odbor naše mestne občine namerava tudi letos otvoriti večerno šolo za naše prebivavce, ki delajo po dnevi in bi se radi kaj priučili. Lani je več naših rojakov, mladeničev kot tudi že bolj priletnih možakov pričelo pohajati v šolo želeč se bolj izobraziti v angleškem jeziku. Hodili so nekaj časa, a ker učitelja, govorečega nič drugega ko angleščino niso mogli popolnoma umeti,niti ne njegove razlage povsem razumeti, jih je večinoma ostala doma po par šolskih obiskih. Reklo se je: “To bi bilo nekaj drugačega, ko bi nas kak rojak učil angleščine na podlagi slovenskega jezika; učna soba bi b la gotovo vsak večer polna znanja angleščine tako željnih rojakov, in še posebno ko pouk nič ne stane!” izprožila seje takrat misel, 'a ^ moral občinski šolski odbor pre skrbeti našim Slovencem primer nega učitelja, ker to kot davkopla-plačevalei od njega lahko zahtevamo. Poslovodja naše tiskarne je vzel stvar v roke sedaj ko se nameravajo otvoriti spet večerne šole, ter obiskal g. Harvey Wood-a, člana šolskega odbora ter mu predložil vso zadevo. Imenovani gospod je bil vesel slišati zahtevo naših slovenskih rojakov ter bil takoj pripravljen predložiti stvar pri prvi prihodnji seji odbora, vršeči se v pondeljek 19. t. m. Nikakega dvoma ni, da bi odbor odbil prošnje naših rojakov ter jim preskrbel učitelja slovenske narodnosti.—Vsi naši rojaki, ki žele obiskavati to večerno šolo, ako jim jo dovoli šolski odbor, naj se sedaj oglase. Biti jih mora gotovo število in sicer ne manj ko 10 do 15, ker bi si odbor gotovo ne hotel nakopavati stroškov za manjše število učencev. Oglase naj se sedaj v teku tega tedna pri poslovodji ali korektorju v tiskarni. Porabit/e torej to priliko vsi tisti,ki bi se radi učili angleščine to jesen in zimo. JOSEPH TBINER’8 rvi 'U-ERV/I REGISTERED Kako se očutite ? JOSEPH TRINER'8 ‘■H-erv/i fICCIitTEBED Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila telo. Trinerjevo zdravilno grenko vino je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje. Ozdravi vsak želodec. Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo. “Trinerjevo zdravilno gren kovino deluje čudovito na JOSIP “Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš družinski lek, želodec. Povzroči zdrav 1 ki nas ohranja pri dobrem apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOZEL, Tyndall, S. Dak.” TRINER zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost. JAKOB KOOIŠ, Mammoth, Pa.-’ 799 S. Ashland Ave. Chicago. V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH. Kadarkoli želite hitrega stimulamain tonike za želodec, rabile Tri Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčico napravljeno iz naravnega, vii boljšega proti poletnim boleznim! inerjevo nega. vina. Nič 1 — Na kontestu za demantno naprsno iglo v korist naši novi cerkvi sv. Jožefa sta gg. John Grahek in j Mihael Kočevar. Na kontestu za zlato uro sta gospe John Jermanova ter Peter Klobučar-jeva iz društva kat. boršnaric sv. Ane, članici dekliške Marijine družbe Ana Zagorc in Amalija Pleše pa n^ kontestu za kip sv. Neže. — G. John Ivec, brat dr. Iveca je dovršil svoje apotekarske študije v Valparaiso College v Indiani ter je bil ta teden na obisku v našem mestu. On je prvi slovenski apo-tekar v Ameriki ter namerava otvoriti lekarno v Jolietu. Sl. Francis Solanus QUINCY, ILLINOIS. otvori svoje 44. šolsko leto 7. septembra, lit04. Učni predmeti obsegajo vse stroke, ki se navadno poučavajo v modroslovnili, klasičnih in trgovskih kurzih. V zvez» , z zavodom je poseben kurz za trgovsko izvežbanje, ki se začne s prvo sredo v potova | novembru in konča s prvo sredo v aprilu. ¡Samo katoliški dijaki se vsprejmo na je sedaj v Minnesoto na kratek stanovanje in hrano. Za nadaljne podrobnosti se je obrniti do obisk prijateljev in znancev. — Will county se pripravlja za ; volitvene boje. Republikanski go- | vorniki so že jeli nastopati po raznih I £ mestecih. VERY REV. P. ANSELMUS MUELLER, 0. F. M. Rector. — Židje so zadnji petek praznovali Novo leto, t. j. dan, ki znači po judovskem koledarju začetek 1. 5661. — Nova železniška zveza za Will county se namei-ava zgi-aditi,z glavnico *100,000. Črta bo šla od kake pripravne postojanke blizu Ohioage južno in jugovzhodno skozi county-je Cook, Will, Kankakee, Iroquois, Vermilion in Edgar. V zadnjem countyju se bo pridružila drugim črtam, ki drže v Kast St. Louis, ozir. Salem. — Jesenska razstava Will eotin-tyja, ki se je priredila zadnji teden v našem mestu, je uajiepše uspela,v kar ni malo pripomoglo krasno jesensko vreme. Farmarji iz vse okolice so preplavljali Joliet. Imenitna prikazen je zlasti to, da so uč.telji od blizu in daleč pripeljali svojo šolsko mladež na razstavo, kjer je bilo skrbljeuo tudi za i'azno-vrstno zabavo. Sploh so prireditelji lahko zadovoljni z obiskom in uspehom. Otroške. Emica (kažoč na saidine): “Ali jedo velike ribe tudi takele ribice?” Mati: “Gotovo, hčerka moja.” Emica: “Ampak potem morajo pač najprej razgrizti škatlico.” ANTON NEMANIČU 1 JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški zsivod ¡1* liOIljusitifM. Chicago Rhone 2278. ft Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. tir., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno usti-eza. StanoNBiijc 913 >T. Scott, Street, Northwestern Telephone 344. Bar Goods. Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter. o J. O SMITH BOTTLER 414VanBtiren St. Telephone 171 R. C. Bertnik. L. B. Bertnik..- BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naia pesetDost: JUDGE. NEW CENTURY, 10 centón. 5 oenten. 403CassSt.. nadstr. JOLIET. IZ STARE DOMOVINE. neznan človek napadel delavko Uršulo OreSeak, doma iz Št. Ruperta, ko se je vračala domov. Neznanec je delavko vrgel na tla in jo oropal, potem jo je pa še pretepel, da je morala iti v bolnico. Orožniki še niso prišli na sled napadalcu. — Sneg je 20. avg. pobelil vrhove Karavank. — Nove šole nameravajo graditi na Primskovem, v Javorju in na š tangi. — Petranov hotel na Bledu je kupil ondotni gostilničar Černe za 28,000 K. — Mladi gozdi. Iz kočevskega okraja se poroča, da so posekali večje nasade mladega gozda. — Snega je padlo v ponedeljek 22. avg. ponoči po kamniških planinah več centimetrov visoko. — Nogo si je zlomil o. g. Andrej Zaman, župnik v Smarjeti ter bil pripeljan v bolnico v Kandijo. — Toča je pobila v Tehovcu, občina Medvode, posestnikom popolnoma vse poljske pridelke 10. avg. — V deželni bolnici v Ljubljani je umrl Lenard Pekuž, ki ga je na Bohinjski Beli ranil z nožem neki Italijan. — Rožna dolina v Ljubljani šteje 28 novih hiš. Nasaditi bo še dvoje drevoredov in zgraditi dvoje dovoznih cest. — Šolo bodo razširili v Rušeči vasi v krškem okraju na dva razreda; stroški so proračunjeni na f 10,000 kron. — Prijeli so orožniki dne 16. avgusta v Gaberju pri Mokronogu pri-siljenca Antona Murna, ki je ušel z dela pri Košani. — Nesreča na Zaplati. Na Zaplati se je ponesrečil 18. avg. kmet Primož Fende, po domače Pintar iz Brega pri Preddvoru. — Vojaška beguna. Dne 23. avgusta sta iz Celovca pobegnila vojaka 17. pešpolka Šimenec in Štrukelj iz Most pri Ljubljani. — Zlata poroka. Dne 18. avg. sta praznovala g. Ivan Gostinčar in njegova soproga Marija svojo zlato poroko pri Devici Mariji v Polji. — Izvanredno debelo tele. Janez Oven na Dobravi pri Ljubljani je dobil od mesarja 142 K za dva meseca staro tele. Tehtalo je nad 125 kg. —Družba sv. Mohorja šteje letos 84,598 udov, torej 8504 več ko lani. Razdelilo se bode letos 507,588 k knjig, ki se bodo pričele razpošiljati meseca septembra. — Prememba posesti. Veleposestvo Poganek pri Litiji je kupil od ministerijahiega tajnika barona Woli'arta aa 40,000 K drž. in dež. poslanec ravnatelj Povše. — Iz Ambrusa se poroča: Trikrat »tno dobili izdatnega dežja ter potrebne vode. Za našo župno cerkev je g. Al. Vodnik v Ljubljani izdela lepo kamenito obhajilno mizo. — “Obrtni dom” v Metliki. V nedeljo 21. avg. so v Metliki slovesno otvorili “Obrtni dom”, ki ga je obrtniška zadruga metliškega sodnega okraja zgradila za 25,000 K. — Pretep na Hribu. V nedeljo I 21. avg. popoldne so pri Mrvarju stepli kmečki fantje Franceta Šu-| oteršiča iz Birčnevasi, ki je znan ! kot pretepač; razžalil je baje neko žensko. — Prijeli so v torek 23. avgusta | na južnem kolodvoru v Ljubljani 54letnega Janeza Petelina iz Notr. I Goric, ki je bival štiri leta v Ameriki, ter ga radi tatvine izročili dež. s sodišča. — Z Janč. Toča je po janških | hribih letos že trikrat pebila. Naj-i hujša je bila 9. avg. in je nekaterim posestnikom popolnoma uničila jesenske poljske pridelke. Letina bode slaba. — Raziskavanje premoga v Rov- tah nad Logatcem se je vsled raz-družbe odbora opustilo. Povod temu so bili preobili stroški, nezadosten uspeh ter pomanjkanje tehničnega vodstva. — Požarna hramba slovenska. Netnški listi so zelo nezadovoljni, da so slovenski gasilci v Postojni sklenili, da se odcepijo od nemške državne zveze ir» osnujejo slovansko državno zvezo. — Pomiloščenje. Povodom svojega rojstnega dne je odpustil cesar 88 kaznjencem nadaljno kazen. Od teh je bilo 7 v moški mariborski kaznilnici, 6 v Gradcu, 6 pa v ženski kaznilnici v Begunjah. — Vremska dolina na Krasu se je spremenila letos v pravcati raj. Veje češpljevega in jabolčnega drevja se šibijo pod težo sladkega sadja. Trta enako lepo kaže in obeta dobre in zdrave vremščine. — Meso na Vrhniki, kakor se poroča, ni še prav nič cenejše, če tudi je v obče padla cena živini. Razni mesarji še vedno prodajajo meso za 45 do 50 odstotkov dražje, ko lani, pa tožijo, da imajo zgubo. — Pomanjkanje vode so občutili prav močno v Podgradu pri Mehovem. Da se ni ustavilo zidanje šole, je moral stavbeni podjetnik iz poldrugo uro oddaljenih Crmošnjic dovažati vodo, kar ga je stalo ogromno svoto. — Betonske stopnjiee ob obeh bregovih Gradašice— med srednjim mostom in tovarniško zatvornieo — je dala zgraditi mestna občina ljubljanska. Te stopnjiee služijo kaj dobro krakovskim in trnovskim pericam. — Uravnava potokov Račeve in Sore v žirovski dolini je zagotovljena. Zirska občina se je pravno-veljavno zavezala, da bodo.udele ženci prispevali 30 odstotkov k troskom za uravnavo potokov Račeve in Sore. > — Prememba posesti. Gospod J. Krajec, ravnatelj mestne hranilnice v Novem mestu, je kupil pri Božjem grobu od grajščaka Rud. Smola ob cesti stoječi zidan skedenj, katerega ravno predeluje v dvona>d-stropno hišo. — Strela je udarila 23. avg. ponoči v poslopje Karoline Cvelbar na Urhu pri Št. Jerneju. Poslopje je zgorelo, škode je 2000 kron. — Dne 2i. avg. je strela ubila posestniku Majcnu v Sušju pri Polšniku vola, vrednega 250 kron. —Prememba posesti. Novomeški trgovec Anton Ogrin je kupil na Glavnem trgu Ferdinand Tomažičevo (prej Wepn«tekovo) hišo, katero bode adaptiral za svojo prodajalno. V Kandiji pa je kupil gosp. Strajnar Kopačevo hišo. — Huda nevihta je razsajala na večer dne 18. avg. po vsej okolici novomeškega okraja; kakor poročajo posestniki, je na mnogih krajih polomila vse sadno drevje. V Hrušici je padala debela toča ter vinogradom prizadela ogromno škodo. — Zaprli so Janeza in Josipa Brgleza, doma iz Smartna pri Ljubljani, radi hudodelstva tatvine. Janez je bil pekovski pomočnik ter je kradel svojemu gospodarju moko in razno pecivo. Nosil je vse to svojemu b»-atu Josipu, ki je zidarski pomočnik. — Požari. Dne 15. avg. so po sestnikn Bokalu v Gradcu pri Litiji pogorela gospodarska poslopja. Isti večer so pogorela gospodarska poslopja I. Volkarja v Lanišeu pri Štnariji ter njegovega soseda Habjana hiša, skedenj in hlev. Škode je do 2500 kron. ■ - Velika nesreča. Iz Št. Petra se piše: Dne 20. avg. se je pripetila pri nas velika nesreča. G. Medica Matej je izročil v popravo vodnjak pri svoji novi parni pili. Trije delavci so šli prepogumno na to nevarno delo. Naenkrat se zruši stari zid nad njimi in jih podsuje. — Stavba nove mestne hiše v Novem mestu vrlo dobro napreduje; do sedaj se je dozidalo do prvega nadstropja, kjer bo imela mestna hranilnica svoje uradne prostore. Kakor podjetnik zatrjuje, bode koncem septembra t. -1. vsa hiša že pod streho, seveda ako kaj posebnega vmes ne pride. — Roparski napad. V trebanjskem okraju blizu Št. Ruperta je — Iz Planine nad Vipavo, 2°.avg.: Danes smo prvič po dolgi suši dobili izdatnega dežja. Da smo ga dobili pred tremi tedni, imeli bi bogato jesen. Tako pa so poljski pridelki skoro docela uničeni, po vinogradih pa dobri dve tretjini. Ako bo vreme odslej ugajalo, bode si grozdje, upamo, še dokaj opomoglo. — Ljubljanska društvena godba od dne do dne bolj napreduje. Ne samo civilno prebivalstvo se je začelo zanimati zanjo, temveč tudi vojaštvo. Pri slavnostnem obedu povodom rojstnega dne cesarjevega, je igrala društvena godba. Častniki so odobravali vsak komad in so gospodu kapelniku na njegovih uspehih iskreno čestitali. — Bernska kazina v Novem mestu “zur Sotine” je prišla v druge, in sicer slovenske roke. Gospod Ivan Koklič je namreč kupil od viteza Langerja hotel, kjer so tukajšnji po sili Nemci imeli svoje zbirališče in zimske zabave. Kakor pa pravijo, se mora sedaj kazina preseliti, in, ker nikjer ne dobi prostorov, ponudil jim je lekarnar gosp. Bergman dve sobi, kjer bodo lahko za vedno na varnem. — Aretirali so v Tunjicah pri Kamniku oženjenega posestnika Janeza Laka, doma iz Tunjic, kateri je svojega soseda Jurija Kosirnika, po domače “pri Prusniku”, posestnika istotam, s sekiro težko ranil po roki. Zavoljo rane je moral Kosirnik v bolnico. Lab baje ni pri zdravi pameti in je zelo božjasten ter zelo rabiaten, ako ga prime omenjena bolezen. Orožniki so Laba izročili okr. sodniji v Kamniku. — Nekaj za kapitaliste. Kakor čujemo, prodaja g. Muhr svojo graščino na Bledu za 240,000 K. Ker je poleg gradu, dveh vil in kopališča lastnina blejske graščine tudi Blejsko jezero, več gozdnih parcel, kakor tudi ribji lov v Savi do Bohinjskega jezera, obrestuje se omenjeni kapital brez dvoma po 3£ do 4 odstotke. — Ravnotako se baje prodaja kopališče v Kamniku, za katero daje neki podjetniški konsorcij iz Reke kakor pravijo, 120,000 kron. Torej pozor, slovenski kapitalisti! — 'V Logatcu so aretirali delavca Franceta Poženela, doma iz Planine pri Logatcu, kateri je sumljiv, da je okradel svojega gospodarja. Ker se je naveličal dela, je začel krasti. Neko noč je pa pobegnil. Ko je prišel gospodar na to, da mu je več stvari zmanjkalo in da sumi delavca Poženela, ki je tudi isto noč zapustil svojega gospodarja, je ovadil stvar orožnikom. In res še isti dan so orožniki zasačili Poženela, ki se je klatil po logaški okolici. Surnlje-nec taji, da je kaj ukradel. Izročili so ga okr. sodniji v Logatcu. — Karavanški predor. Vedno bližje je čas, ko bo prebit karavanški predor. Dne 5. avgusta so imeli še 1030 metrov uepredrtega in ker pre-dro vsak dan do 9 metrov, bo predor, ako se ne pokažejo kake nove tež-koče, dovršen v začetku decembra. Predor bo dolg 7969 metrov. Na severni strani so imeli izkopanega 5. t. m. 4152 metrov. Na kranjski strani je delo mnogo zavirala voda, katero sedaj odstranjujejo z električno sesalko. Na severu so še 17C metrov od deželne meje. Tudi obzidavanje predora tako napreduje, da bo železnica lahko otvorjena že v jeseni 1905. — Z nožem ga je sunil. V nedeljo 14. avgusta so popivali vaški fantje v neki gostilni v Ložu. Ko so bili že bolj natrkani, so se odpravili proti domu. Gredoč so se malo spoprijeli ter jeden druzega klicali na korajžo. Stvorili sta se dve stranki. Pri prvi stranki je bil France Martinčič, doma izOtoka pri Logatcu, poglavar. Ko so se tako malo časa premetavali, vzame Martinčič nož ter ga zasadi svojemu nasprotniku v rebra tako, da je slednji onesveščen obležal na tleh. Še isti dan so ga morali odpeljati v Lož. Orožniki so Martinčiča are- j tirali in odpeljali v zapore. DENARJE pošiljam najceneje m najhitreje v staro do« movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasit o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. «Sedaj pošljem lOO kron za $20.55 , in 15 centov poâtarirje, bodisi da kdo pošlje 8.1 ali $100. PADORDOnMP I prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli- 1 I\U L) t\UiJ1 » L Llo i IV iZ kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj ----------------------------mi javi, po kterej železnici in kedaj ¡uide v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vê kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sh venski ¡»ogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANIC SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, JV. Y. É0 ' Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 3795 Cortlandt Telefon: 3795 Cortlandt — Okrajna cesta skozi Muljavo i je velika nadloga za voznike. Živina veliko trpi po hudih klancih stare ceste. Kakor znano, je že davno potrjen zakon glede preložitve klancev na Muljavi in v Gabrovčecu. potrebni denar je nabran, zemlja tudi odkupljena, potreba preložitve pa že davno dokazana in priznana, ker promet med postajo v Zatičini in gorenjo krško dolino je razmeino jako živahen. Tudi je nujno potrebno razširjenje ceste na mnogih krajih, ker se dva težka vozova le z naj večjo težavo izogneta drug drugemu. Govori se pa, da hočejo cesto le malo popraviti na raznih mestih, kar pa bi gotovo ne ustrezalo prebivalstvu, ki ima edino to dovozno cesto do postaje v Zatičini, ■ —Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so naslednji čč. gg. kapelani: Janez Debevec iz Vipave v Kranj, Frančišek Škulj iz Koprivnika pri Kočevju v Stari log, Janez Mausser iz Starega loga kot župni upravitelj v Polom, Janez Pelc iz Kočevske Reke kot ekspozit v Zdikovo, Frančišek Majdič iz Mirne peči v Polhov Gradec, Jakob Kleindienst iz Polhovega Gradca v Mirno peč. -—.Nameščeni so kot kapelani naslednji gg. semeniski duhovniki: Pavel Zajc v Planini pri Rakeku, Frančišek Zaje v Koprivniku na Kočevskem, Ivan Perko v Smarjeti. — Nameščena sta kot ka-pelana gg. novomašnika: Matej Su-šelj v Vipavi, Alojzij Perz v Kočevski Reki. C. g. Janez Godec je nameščen kot ekspozit v Konjšici. — Dvakratni morilec. Na Brda so orožniki aretirali in izročili v zapore c. kr. okr. sodnije istotam posestnika Valentina Lunarja, doma iz Ihana. Pred porotnim sodiščem v Ljubljani, katerega zasedanje bode prihodnji mesec, se bo moral Lunar zagovarjati zaradi dvakratnega umora, katerega je izvršil nečloveški oče na svojih nedolžnih dveh otročičih. Svojega tretjega otroka-sina je hotel sedaj pred kratkim zavratno umoriti. Svojo ženo je mučil in pretepaval dan na dan. Sedaj šele so prišli temu grozovitežu na sled, roka pravice ga je zalotila pri zad- njem poizkušanem zavratnem umoru, ki mu je izpodletel. Lunar je znan tudi kot divji lovec in kot silovit človek. Pri aretaciji se je vedel skrajno surovo ter se zoperstavil orožnikom. Ko je prišla pomoč, so ga morali vreči na tla in zvezati. — Trpinčenje vojakov. V torek 16. avg. je na orožni vaji pri Reki vsled solnčarice umrl neki vojak, a drugi je smrtnonevarno bolan. — Ponarejalec denarja. V Trstu so zasačili nekega Žida Arona Heisck Nissen iz Cernovic v Bukovini, ki je imel seboj celo tovarno za ponarejanje denarja. — Žrtve vojaških vaj. V goriško vojaško bolnico so do 20. avg. sprejeli 50 vojakov, kateri so bili prepeljani v bolnico, ker so vsled vročine in naporov oboleli. — Premeščenje pešpolkov? Goriški laški dnevnik “II Gazzettino Popolare” pravi, da je izvedel iz gotovih virov, da se je določilo tako premeščenje pešpolkov: Goriški 47. pešpolk bi šel v Trst, iz Trsta 97. v Ljubljano, iz Ljubljane 27. v Gorico. Goriški domobranski bataljon bi šel v Pulj, oni iz Pulja pa v Gorieo. — Strahovi. Na Reki izhajajoči mažarski dnevnik poroča iz baje zanesljivega vira, da so se četrtek 18. avg. vojnemu pristanišču v Pulju približale nekatere italijanske vojne ladije z ugašenimi lučmi, ne da bi jih straža zavrnila, misleč, da so avstrijske. Obenem pa poročajo beneški listi, da so se v soboto 20. avg. avstrijska križarica in štiri tor-pedovke na dvanajst milj približale Benetkam. Cernu strahovi, ako smo z Italijo v “prijateljski” zvezi. — Mrtvega so našli na Bregu pri Ptuju Iv. Omuleca od Sv. Trojice. Sodi se, da je padel z voza in se ubil. — Pobegnil je 35letni J. Toplak, doma iz Vitanja, iz ObermarGoha ob Reni ter ondi zapustil ženo in 7 otrok. —V vodnjaku sta se v ponedeljek 22. avg. zjutraj v Kapeli pri Brežicah zadušila delavca A. Stingl in E. Fresi. — Hmeljska letina v Savinjski dolini letos dobro kaže in cene hmelju so prav visoke. Cena za kilogram je že nad 4 K in se utegne še zvišati. — K “Zvezi slovenskih pevskih društev” je pristopilo pevsko društvo “Gorotan” v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem, kateremu je pevovodja g. Val. Stangelj. To je dvajseto pevsko društvo, ki je do-sedaj pristopilo k “Zvezi”. — Prodajanje kmetij. Z žalostjo in skrbjo opazujemo, kako prehajajo na Koroškem najlepše kmetije v roke veleposestnikov, ponajveč grofov. Ko bi naši ljudje le vedeli, kaj imajo! Večkrat sem hodil po Kranjskem in videl, kako lepo se preživi tam tudi velika družina na primeroma jako mali kmetiji. A pri nas si tega ne upajo. In tako se množi proletarijat po tovarnah in mestih. — Zopet novo slovensko društvo na Koroškem. Slovenci na Koro škem so se začeli zadnje čase precej živahno gibati. Na prijazni Ziljski Bistriči se je v nedeljo dne 14. avg. vršil ustanovni shod slov. kat. izobr. društva “Zilja”. Udeležba je bila nepričakovano velika. Nemškutarji so bili sicer v svoji veliki ljubezni do matere Germanije za isti dan sklicali takozvani “Feuervvehrtag” v bližnjih Smerčah in razvili silno agitacijo, da bi kolikor mogoče veliko slovenskih mož in mladeničev zvabili v svojo sredo. Toda le malo se jih je dalo preslepiti. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. mmmi sme. Ustanovljen 1. 1891. ?m slovenski katoliški list T Muerai izdaja Slovensko-amerikansko tiskovno društvo V JOLIET-D. ILL, IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: na celo leto . . S 1 00 Kadar se naročnina plačuje /a nazaj. xa celo leto . . • $ 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo znaša naročnina 81.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko, Na naročila za pošiljanje lista brez prij poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Cie se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILC. DENAR m naročila pa na tiskarno: AVER IKAVSKI SLOVENEC. e«r. Berdon ic Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. “AMERIKANSKI SLOVENEC”. Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Go." cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills. The oldest Slovenic paper inUni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Ghtholic Union of the United States of America. Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application. Entered at the Post otfice at Joliet, III. as second Class matter. CERKVEN! KOLEDAR. 18. sept, nedelja n.pobmk. Marija 19. “ pondeljek Januarij in tovar. 30. “ torek 31. “ sreda 32. “ četrtek 23. “ petek 24. “ sobota Evstahij, muč. Matevž, a post. Tomaž Villanova. I.imis. papež. Marija Mercedes, Verska premišljevanja. Mojakom v potrditev njih vere. Najlepsi med sinovi človeškimi. Nravstvena velikost Jezusova je nepopisna. Najslavnejši svetnik se potemni in pobledi v Njegovem pogledu. Ko je Leonardo da Vinci, kot pravijo, slikal svoj najslovitejši umotvor, Zadnjo večerjo, je izgubil srčnost in padel mu je čopič iz roke, ko je poskušal naslikati obraz Kristusov. Samo Kristus je mogel stati pokoncu sredi Svojih najzagrizenej-ših sovražnikov in jih mirno vprašati: “Kdo izmed vas mi more do- kazati kak greh?” Sodnik, ki ga je obsodil, je bil prisiljen izreči javno: “Jaz ne najdem krivde na Njem.” Prikazuje se nam v Svoji sveti človečnosti brez primere v celi zgodovini človeštva, ker je več nego človek. Celo Njegovi najsrditejši sovražniki nove dobe, taki kot Baur, Strauss, Renan, ki nesramno napadajo Njegovo božanstvo, so primorani, da Ga proglašajo najsvetejšim iu najmodrejšim človekom, ki je še kdaj živel. “Prvo mesto ostane ohranjeno Njemu v svetišču izven-rednega duha in človečnosti, kot nedosežni vzor nravstvene velikosti, ki se ne more nikdar prekositi ’ (David Strauss). Nikdar ni bil obdolžen, po resnih možeh, da je bil sanjač, domišljaveč.prenapetež: bil je brez napake — idealni, vzorni človek. To je sodba nevernikov sedaujega časa. Življenje našega Gospoda je na kratko obseženo v jedrnatem izrazu sv. pisma: “Jezus je začel delati in učiti” (Dej. ap. I. 1^. Kot je bilo Njegovo delo božje delo, odrešitev človeštva, tako je bilo Njegovo učenje božje, božji nauk, ki je imel rešiti svet. Ljudje so govorili, po-slušavši Ga: “Nikdar ni ČloVek govoril kot ta človek” (Sv. Janez VII. 46). Nič ni tako lepega, ognjevitega in krepkega, kot so prilike in dejanski dokazi Njegovega evangelija. Bili so veliki učitelji in modrijani pred Njim na svetu; bili so Platon, Aristotel, Sokrat, Cice-ron, Seneka, Mark Avrelij, ki so učili lepe reči in očaravali ljudi z blestečo jasnostjo svojega mišljenja in obajajočo sijajnostjo svojega jezika. Kristus jili je vse nadkrilil po čistosti, svetosti, vzvišenosti in dobrodušnosti Svojega nauka. Ti veliki državniki in modrijani niso nikdar spreobrnili kacega tiarodaali sela in tudi ne ene edine družine od malikovalstva; niti svojih lastnih družin niso mogli občuvati pred nravstvenim propadanjem. Kristus je spremenil svet s Svojim ukcm,ki bo trajal vekomaj: “Moje besede ne preminejo” (Sv. Matevž XXIV. 35). Prorok novodobnih nevernikov, Rousseau, se ne more zdržati, da ne bi pričal o božjem Učitelju človeštva: “Kaka resnost, kaka sladkost, kaka čistost v Njegovem vedenju! Kaka ganljiva mirnost v načinu Njegovega pouka! Kaka vzvišenost v Njegovih načelih! Kaka temeljita modrost v Njegovih razgovorih! Kaka zavednost, kaka bistroumnost, kaka natančnost v Njegovih odgovorih! Kaka velika oblast nad Seboj! Kje je modrijan, ki bi mogel tako živeti in tako umreti brez slabosti in brez bahaštva? Kaka slepota, primerjati Sokrata s Kristusom! Kako neskončno nerazmerje med prvim in drugim! . . . Smrt Sokrata, mirno modrujočega s svojimi prijatelji,se zdi najprijetnejša, ki si je moremo želeti; smrt Jezusa, izdihajočega v mučnih bolečinah, zasramovanega in obdolženega po celem narodu, je najstrašnejša, ki se je moramo bati. Sokrat je ob sprejemu kupe strupa res blagoslovil jokajočega zvrševalea, ki mu je isto vročil; ampak Jezus je sredi Svojih muk molil za Svoje neusmiljene mu-čilce. Da, če se je Sokrat po življenju in smrti kazal modrijana, kazal seje Jezus Kristus po življenju in smrti Boga.” O, kako obžalujemo tiste, ki ne smatrajo Jezusa Kristusa za svojega prijatelja in učitelja! “Nikdar spoznati Jezusa Kristusa, je izmed največjih nesreč, a to ni obenem zlobnost ali nehvaležnost. A kdor Ga je poznal, pa Ga zavrže ali pozabi, kaže tako strašno in blazno brezbožnost, da je komaj verjetna. Kajti On je izhod in izvor vsega dobrega, in kakor se človeštvo ni moglo odrešiti brez žrtve Kristusove, tako se tudi ne more ohraniti brez Njegove moči” (Leon XIII.). Kuropatkin je mojster. Prve verodostojne pripovedke o veliki bitki pri Liaojangu so dospele — v slavo Kuropatkinu. Pripovedovanje Wilmot Lewisa, ki je po njegovih lastnih besedah jezdil sedemdeset milj v hudem viharju, se vozil šestnajst ur v neki kitajski taligi ali koreti in prehodil dvajset milj pešice,je pač popolnoma vredno napora. Poročevalčeva strategija v dosego ospredja nasproti željam ja ponskim je primer podjetnosti, ki ga ni treba posebej občudovati, ker je to osebna stvar. Ameriškim poročevalcem slična pripovedovanja objavljajo tudi londonski “Times”. Poročilo necega ruskega dopisnika, ki je dospelo semkaj skozi Petrograd, je važno, ker krepko in jasno oavetlj uje mnogo obsojanega Stakelberga ter popisuje junaštvo in pokornost ruskih čet. Eden izmed najznačilnejših po datkov v pripovedovanju Levviso-vem je tisti, ki se tiče Liaojanga in tamošnjih bojev. “Japonci so si osvojili oplenjeno mesto,” brzojav-lja poročevalec. “Rusi so se morali umakniti res v naj večjem redu, kajti pustili niso ničesar. Vse živežne in druge zaloge ter železniške naprave so vzelis seboj. Neki britanski častnik mi je rekel: ‘Sedaj Verjamem, da se je strategija (bojeznanstvo) te vojne šele začela’.” V drugem odlomku opisovanja je rečeno sledeče: ‘ ‘Japonci so do bili negativno zmago” (t. j. zmago, ki ni vredna piškavega oreha). Mr. Wilmot Lewis je bil z japonsko armado. V pripovedovanju poudarja tudi, da je japonski generalni štab dajal dopisnikom “pičla in oči vidno neresnična poročila, govoreča o “strahu trepetajočem in zmešanem sovražniku”, do-čim je resnično dejstvo, da so bili Japonci “najhuje stiskani po čudovitih ruskih baterijah.” Temu dostavlja, da so bile ruske obrambene utrdbe take, da so vzbujale največjo hvalo inženirskih veščakov. Ti podatki so potrjeni po dopisniku londonskih “Times”, ki gore za Japonce, kakor celemu svetu znano. Ta dopisnik priznava, da so se Rusi naučili, kako treba graditi okope in utrdbe, maskirati svoje baterije, sploh ravnati s svojim topništvom; in izjavlja, da je bila ruska taktika kot celota razodetje, za katero je moral japonski general Oku drago plačati. Kuropatkinova strategija je nazadnje razložena in znamenito pojasnjen sedanji položaj priMukdenu po pripovedovanjih o bitki pri Liaojangu. Do konec zadnjega tedna je bilo nemogoče presoditi, ali se je Kuropatkin umaknil po gotovem vojnem načrtu ali nenadoma. Po dotlej došlih poročilih je svet mislil, da se je ruski general odločil, braniti z vso silo Liaojang; da je pa premalo cenil besnega sovražnika in bil poražen, in da se je umaknil v divjem begu. Vprašavaii smo se seveda, zakaj se ni Kuropatkin bolj potrudil, zavrniti ob strani napadajočega Ku-rokija, ako se je odločil držati Liaojang. Nikdo ni tako malo cenil vojaške umetnosti ruske, da bi mislil, da ni Kuropatkin opazil Kuro-kijevega napada od strani, ki je bilo premišljeno. Plavali smo v morju negotovosti in ugank. Kot je omenjeni dopisnik sedaj pojasnil, je bilo možno presoditi strategijo ruskega vojskovodje na en sam pogled v Liaojang, ko so Japonci vzeli mesto. Prva poročila so natnigavala, da je bilo mesto polno zalog, streliva itd., kar so Rusi hitro skušali požgati pred “divjim begom”. Danes pa so ameriški, angleški in ruski poročevalci edini v tem, da je bil Liaojang prazen in da se je umikanje vršilo v najlepšem redu Id najuspešneje. Kuropatkin se je umaknil od Liaojanga ponoči, odbijajoč Okujeve ponovne in le Japonce uničevalne napade z uspehom; in tako je rešil na tisoče življenj pod svojim poveljstvom, ki bi bila sicer izgubljena, ako bi se prikazal podnevi iz s voj ib skritih pozicij pod pritiskom napada. Umaknitev ponoči tudi kaže, da ni bil Kuropatkin tako hudo stiskan, marveč da sije mogel izbrati svoj lastni čas. Sedaj utegneš vprašati: “Zakaj se je pa Kuropatkin sploh umaknil, če je prizadeval tako izgubo sovražniku?” Odgovor je, da je Kuroki-jevo krilo prebrodilo reko Taitse in pretilo celi njegovi poziciji od strani in ozadja. Sedaj pride vprašanje: “Zakaj je Kuropatkin prepustil Ku-rokiju, zajeti ga od strani?” Odgovor je konica celega tega članka. Kuropatkin je to moral storiti, ker je vodil obrambo samo s svojo zadnjo stražo! Imel ni vojakov. To ni bilo v njegovi politiki. Stanje Liaojanga po vhodu Japoncev kaže jasno, da je Kuropatkin odposlal vso obilico vojakov in prevoznih vagonov severno v Mukden že teden preje, nego se je začela bitka. Ne mogel bi bil pustiti praznega mesta, ko ne bi bil tega storil; ne mogel bi bil doseči Mukdena čez jezera luž in mlakuž teir rešiti na tisoče ranjencev kar izlepa, ko ne bi bil tega storil. Njegov namen je bil, začasno ostati pri Liaojangu z veliko zadnjo stražo v zaščito umikajoči se armadi in prizadeti sovražniku toliko škode kot možno. Dosegel je vse te reči tako uspešno, kot morda nikdar poprej noben vojskovodja, in ker jih je dosegel, je njegova strategija visoko nadkrilila japonsko, t. j. maršala Oyame. Stvar je torej skratka tale: Kuropatkin je večino svojih čet, vse ranjence in vse zaloge iz Liaojanga umaknil v Mukden, a sam z veliko zadnjo stražo zasedel svoje utrdbe jkrog Liaojanga, ob katere se je sovražnik neprestano zaletaval,; a bil vselej odbit, da je kri tekla kar v potocih. Ko pa ga je Kuroki hotel ob strani zajeti in mu pretrgati zvezo s severom, umaknil se je ruski vojskovodja s svojim gibčnim oddelkom, zapustivši Japoncem samo prazno mesto in dolge obraze. To je torej slavna japonska “zmaga” pri Liaojangu, vkljub vsem brzojavkam, ki so poročale o veliki potrtosti v Petrogradu in še večjem veselju v Tokiu. — Tako se glasi v sloven, prevodu članek, ki ga je napisal Mr. Will Levington Comfort za dnevnik ‘The Chicago Daily News’. Črnci v Združ. državah. Nedavno je ljudopisni urad v Washingtonu objavil nekaj zanesljivih podatkov glede števila črncev v Združ. državah. Skupno število črncev v Zdruz. državah, vštevši celo ozemlje ob 12. ljudskem popisu (celinske Združ. države, Alaska in Hawaii in Porto Rico), znaša 9,204,531, morda več, nego je najti črncev v katerikoli drugi deželi iz-imši Afriko. Poročilo naznanja, da ima 11 do 16 odstotkov črnokožnega prebivalstva do neke stopnje primesek bele krvi. Središče črncev je De kalb county, Alabama, kake štiri milje od zapadee meje države Georgia, kamor se je premaknilo od Dinwiddie countyja, Va., 476 milj severovzhodno, izza 1790. Nad 97 odsto črncev živi na deželi, proti 57. odstotkom belokožcev. Skoro 90 odsto črncev biva v državah Georgia, Mississippi in Alabama. Črnci tvorijo ksog eno ] etnaj-stinko mestnega prebivalstva in kako sedmino deželnega prebivalstva celinskih Združ. držav. Črnci so narastli za 1,345,318 duš ali 18 odstotkov v celinskih Združ. državah, a narastek je padal stanovitno v 19. stoletju. Črnci, najednako Indijancem in belokožnim deželanom, imajo malo preobilico žensk. Nevednost v pisavi in čitanju med njimi je skoro sedemkrat večja nego med belokožci. Kačih 3,992,337 črncev v Združ. državah opravlja dobičkonosne posle. Pod istimi razmerami umirajo črnci skoro dvakrat hitreje nego belci. črnci tvorijo eno tretjino prebivalstva na jugu, in to v mestih in po deželi, dočim na severu eno šti-ridesetinko v mestih in eno devet-desetinko po deželi. Nov vodljiv zrakoplov. Iz Pariza poročajo: Že nekaj tednov se mudi tu grof Andor Sze-eheny ter dela s slavnim Maurice Malletom načrte za nov vodljiv zrakoplov. Zrakoplov bo imel 800 kubičnih metrov prostora ter bo imel motor z 22 konjskimi silami, torej bo lahko, ako bo ozračje mirno, preletel 35 do 40 km v uri. Prve poiskuse bodo delali ž »jim spomladi 1905 na Dunaju pod osebnim vodstvom Malleta in grofa Sechenyja. Ali res ni pomoči? Klobukov je v Koreji 70 do 80 raznih značilnih vrst. Železnica okoli^baj-kalskega jezera v Sibiriji je stala 53,600,000 rubljev. Cepljenje ali stavljenje osepnic tvori baje novo zdravilo zoper pijančljivost. Najbolj gozdnata d e-žela v Evropi je bržkone Nemčija. Nad 25 odstovkov njene površine je pokritih z gozdovi. V argentinski republiki cenijo sedaj živino na 10,000,000 repov. Ti baje vsi izhajajo od enega bika in osem krav, ki so bili uvedeni v 16. stoletju v Brazilijo. Na Kitajskem je k a -zensko usmrčenje bolj v navadi, nego kjerkoli sicer na zemlji. Na leto se povprečno usmrti J 2,000 zločincev. Podmorski čolni so dovolj močno grajeni, da gredo lahko do 100 čevljev globoko, če treba. Seveda se redkokdaj namerijo tako daleč pod vodno površje. Žensko vseučilišče v Tokiu na Japonskem, otvorjeno pred tremi leti, je imelo to spomlad prvikrat sklepčno skušnjo. Dokončalo nauke in dobilo diplomo je 120 dijakinj. Največji kos popolnoma čistega zlata, ki se je še kdaj dobil v Montani, je zadnjič našel Jack Klippel ob Sucker Creeku. Kos je gladek, skoro okrogel in je vreden 8475. Brisače iz azbesta so zadnja novost v trgovini. Da se jih očisti, ni potreba niti vode niti mila. Ko so umazane, vrže se jih čisto navadno v ogenj, iz katerega se jih vzame čez nekoliko minut popolnoma očiščene. Serif Gardner je v Janesville, Wis., zasačil konjskega tata, ki se ponaša z visoko starostjo 83 let. Že 30 let- je izborno opravljal omenjeni “business”, ne da bi se posrečilo,' prestreči ali zateči ga na samem dejanju. Produkcija zlata v Bri-tanski Columbiji ie znašala v prvih šestih mesecih t. 1. 123,339 unc. Srebra se je produciralo 2,OS’7,061 unc, bakra 17,513,586 funtov in svinca 16,500,000 funtov. Lani se je produciralo: Zlata 232,831 unc, bakra 34,395,821 funtov in svinca 18,089,283 funtov. Če se velblod ali kamela, najpotrpežljivejša in najpo-kornejša žival, res preveč, do onemoglosti utrudi, poklekne, in nič na svetu je ne spravi do tega, da bi zopet vstala. Na kolenih ostane ležeča, dokler ne pade v stran in pogine. Najpopolnejša zaloga zlatnine V Jolietu. Vsakovrstni prstani za moške in ženske ame in dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano. -^°ški prstani od 82.50 do 810.00. gif; —--' Ženski in drugi prstani po 81, $1.50 ("« $2.00 do $15.00. Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00. Prstani za otroke po 50c, 75c, $1 in $1.50. Naša trgovina je že dooro poznana Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost. Robt. 3?. Klep juvelir in optik. 205 N. Chicago St. J0LÏET Tie Jolie! National Bal Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,00 0. T.A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic ZELO ZNIŽANE CENE. American. White Star ii» Cunard Line, kterih parniki vozijo v Evropo vsak torek, sredo in soboto, so znižale ceno prekmorske vožnje na:...$17.0W]i Torej se plača: Do Ljubljane............$23.80 Do Zogreba..............$24-.40 Da Karlovca.............$24.§0 Do Reke.................$24.30 S francosko črto čez Havre pa se plača: Do Ljubljane.....$31-70 Parniki odplujejo vsako soboto. Pot niki naj bodo v New Yorku v petek-Prihod naj se nam naznani pismeno,. brzojavno, ali pa naj se nas pokliče ¡z kateregakoli newyorskega kolodvora na telefon, naša štev, je 3795 Cortland. Vožnja iz Hamburga v New (bd (VO® York velja............f ------- Ekspresni parnik ^ rt A .0© ‘ 'Deutschland”.......^ Z 4---- -----------v--- Frank Sakser. 109 Greenwich St. NEW YORK. 1X:<)OCK!OQG£)OQOO®QCXXy3VQOOOa f frank Rogel I '4 10! Indiana St .. > oglu Jackson N. W. Telet'. 1803. Joliet Li. | Slovenski gostUnfČar Toči se vedno sveže Porterjevo pivo. stare domače vuio. raznovrstne druge p jače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba s«. 1 id n a in se jri|>< mcarn vsem reja kom, tujcem iu domačinom. Na razpolago je vedno dober iuač Ž0+0>0*0*0*0»0>0*05 Razn oterosti. io*Q*0*0* ♦c Žepni robci 100 ducatov otroških čisto belih ali barvno obrobljenih robcev, v basementu le po rj 1 Kape Tiket za gobo. 10r 'n kupi katerokoli gobo (sponge) lUv velike izberi, ki jih imamo zdaj na prodaj, vredno od 15c do 35c. Ducker’» Corner Drug Store. Deške plain in fancy mixed kape iz kaš-mira, žameta ali Panele, vredne po 3D«:, na izber sedaj le po 25e Hlače Moške dvojno močne in twist,cotton worsted delavne hlače, union-made. navadna $1.00 vrednost, zdaj le po 7 5 e Naramnice Deške elastične naramnice fancy, web, nekatere iz lisle thread in silk elastic, po 15c, 10c, 7c in 5c Krila Ženska težka povrhnja krila, temne oxford sive barve, $1.50 vredno krilo, v basementu le za 98c Čevlji Zastore. 500 zastor za okna (Window Shades), fi in čevljev dolgih, vseh barv, pritrjenih na dobre spring rollers, po 35c, 25c in................. 11 u 25 ducatov otročjih K id Moccasin - čevlji-čev, rdeče, rjave, plave. črne in druge barve, v basementu par Ife ZJl 7 c Pasovi Kup ženskih plain in fancy usnjatih pasov, ki so so prodajali preje po 25e, v basementu na ,zber le po 5c Gotovo vas bodo zanimale deške $1.00 vredne hlače po 59c, 75c hlače po 48c, 39c hlače po 25c, da jih kupite po teh znižanih cenah. Nikjer ne dobite kaj takega kot, pri Ducker’sCorner in imamo jih do tisoč parov, ki pojdejo vsi po teh cenah. Izbrali boste lahko iz 50 različnih krojev v velikostih od 3 do 15 let, izdelanih iz najboljšega čisto volnenega plain ali fancy kašmira in worst,ed-blaga. Popolna izber šolskih potrebščin v našem 5c in lOc oddelku. Kupite svojo grocerijo predno se ne premene te cene. Odkrito vam povemo, da so cene nekaterim tu navedenim grocerijam cenejše, kot jili drugi kupujejo na debelo in zato ne bodo njili sedanje cene trajne. Mi garantiramo, da je vse blago čisto in nepoškodovano. Tiket za metlo. — Posebno močna karpet, metla s tem tiketom /a.., 15c Sfuntni pail Armout & Co. čiste Leaf Lard masti za........46c Najboljši švicarski sir, funt / po........................18e C funtov najboljšega rajža ali zluščenega popcorn za.....2oc Naša B. Peaberry kava napravi ukusno čašo kave, funt le po...............v........80e j Beli vinski jesih, gal. za... lOc 4 konve Champion Lye za.‘25c Najboljši jesih iz mošta, gal. za.........................19c 3 pakelci strjenega Table Jelly (vsak pakelc da 1 pint čistega jelly), za.................10c 3 pakelci Vigor ali Fg>r-0-8ee za.........................25c Wisconsin Dairy Butter, funt za.........................18c Solatno olje, steklenica za 20c, 15c in.....................lOc J. T. tobak za žvečenje, funt j Nov belodeteljrti med, funt- za......................... 36c kos za........................15© Izbrane nove marelce (apricots) funt za....................ISc 4 kvarti Tiket za ližol. najboljšega Navy-fižola za........... 25c Najboljši Soda Crackers, funt. za..........................! Faust Oyster Cocktail, stekli»-; nica za...................IB© | Nemški nudeljni iz jajc, pakete ! za.. ...................12©' 6 kosov Fairy Toilet žajfe za...... ...........žSc 2 pakelca Malta-Vita za.. ,2Bc ¡ 3 kosi Tar žajfe za....toc Prodaja šolskih čevljev, ki je ne sme zamuditi uoheu deček ali deliliea. Posrečilo se nam je nakupiti 4 dc 5 sto parov takih čevljev, ki jih ravne rabijjo dečki in deklico zo šolo, in U prav od izdelovalca po laki ceni, dti nam jo omogočeno jih vsem predat po nčZjih cenah, kot stejih šekda. slišali. Ta kup ho pripravljen za pro dajo ta. Jeden in sedaj lahko kupite $1.00 $1.50 $2.00 *3.35 čevljeza čevljeza čevljeza čevlje za 69c 99c $1.25 $1.48 Vsak par je garantiran, da se lu dobro nesli. K. S. K. JEDNOTA i Dr. š. 51 udov. 5756 Drap Franc, 7929 Drap Ja- Prosnja: Novo društvo sv. Jožeta, La Salle, 111., želi pristopiti v K. S. K. Jednoto. — Imena: Ignac Benkše, roj 1886, Franc Maver, roj 1885, Alojz Darčer, roj 1885, Anton Ravnikar, roj 1884, Franc Malej, roj 1882, Jožef Medic, roj 1881, Vincenc Mertič, roj 1880, Ignac Jordan, roj 1879, Franc Foršček, roj 1879, Jakob Pužešnik, roj 1878, Martin Oklešen, roj 1878, Martin Lovše, roj 1877, Jakob Plut, roj 1876, Alojz Jordan, roj 1875, Janez Lesar, roj 1875, Peter Medic, roj 1872, Anton Jenko, roj 1869, Anton Gašperut, roj 1869, Jakob Juvančič, roj 1866, Franc Ivančič, roj 1864, Franc V elkovrh, roj 1863, Jožef Klemenčič, roj 1862, Jure Ratkovskv, roj 1862. Dr. š. 26 udov. Pristopili : K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7145 Papež Janez, roj 1884, spr. ». sept. 1904. £>r. š. 239 udov. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 7146 Kokal Janez, roj 1875, 7147 i^abi Albert, roj 1868, 7148 Mase Martin, roj 1864, 7149 Oven Matija, roj 1864, 7150 Krenka Janez, roj 1862, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 42 udov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7151 Akomando Sabina, roj 1874, 7152 Vlašič Nikolaj, roi 1868, spr. 5. sept. 1904. Dr. s. 70 udov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7153 Erjavec Jožef, roj 1873, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 133 udov. K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 7154 Sever Jožef, roj 1884, 7155 Mlinar Jožef, roj 1866, 7156 Brula Anton, roj 1862, spr. 5. sept. L905. Dr. š. 59 udov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7157 Stampfel Jure, roj 1874, 7158 Ješelnik Franc, roj 1873, 7159 Bremič Anton, roj J 871, 7160 Podgornik Ant., roj 1861, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 57 udov. K društvu sv. Jožefa J6, Virginia, Minn., 7161 Ule Matija, roj 1878, 7162 Ule Janez, roj 1871, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 135 udov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 7163 Presiren Mihael, roj 1880, 7164 Ožanič Matija, roj 1876, 7165 Spajzer Janez, roj 1871, 7166 Wercon Jožef, roj 1866, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 55 udov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7167 Klobučar Peter, roj 1886, spr. 12. sept. 1904. Dr. š. 92 udov. K društvu sv. Družine 5, La Salle, lil., 7108 Zupančič Franc, roj 1886, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 131 udov. K društvu V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 7169 Kueževič Jure, roj 1879, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 142 udov. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 7170 Ružič William, roj 1882, 7171 Daničič Nikolaj, roj 1867, apr. 7. sept. 1904. Dr. š. 67 udov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 7172 Gliha Ignac, roj 1884, 7)73 Bobnar Karol, roj 1864, spr. 12. sept. 1904. Dr. š. 35 udov. Prestopila: Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, lil. k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 4804 Marinšek Mihael, 4. sept. 1904. I. dr. š. 205 udov. II. dr, š. 240 udov. Od društva V. sv. Mihaela 61, Youugstown, O. k društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5371 Verlinič Nikolaj, J2. sept. 1904. I. dr. š. 34 udov. II. dr. š. 92 udov. Huspeudovani udi zopet sprejeti: K društvu Srca Jezusa 54, Hibbing, Minn., 2681 Krebs Lovrenc, 423 Kosmač Martin, 9. sept. 1904. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa nez, 6336 Šimec Jožef, 8. sept. 1904. Dr. š. 48 udov. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 565 Kobal Mihael, 4. sept. 1904. Dr. š. 132 udov. Odstopil: Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik. Minn., tija, 5. sept, 1904. Suspeudovani: Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Matija, 12. sept- 1904. Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, lih, 6756 Ponikvar Janez, 12. sept. 1904. Izločeni: Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., kovic Nikolaj, 8. sept. 1904. Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., tembra 1904. Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6907 Planinšek Ign., 12. sept. 1904. Dr. š. 139 udov! Pristopile soproge: K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, III., 2232 Zaletel Angela, roj 1885, 2233 Martinčič Rozalija, roj 1879, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 97 sop. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 2234 Widmar Terezija, roj j 882, spr. 5. sept. 1904. Dr. t, g0p K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2235 Turk Marija,, roj 1881, spr. 5. sept. 1904. . Dr. š. 67 sop. K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 2236 Bnula Ana, roj 1865, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 26 sop! K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 2237 Bauer Katarina, roj 1884, 2238 Staudohar Karolina, roj 1868, spr. 5. sept. 1904. Dr. š. 12 sop. Suspendovana soproga zopet sprejeta: K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 353 Kobal Johana, 4. sept. 1904. Dr. š. 53 sop. Imena delegatov kateri so naznanjeni do sedaj, da zastopajo njih društva pri 8. glavnem zhormunin K. S. K. Jednote, katero se prične 5. oktobra 1904. J Od društva sv. Štefana 1, Chicago. 111. : Math, Brunski, Rudolf Moraž Od društva sv. Jožefa 2. Joliet, 111. Anton Golobič, Matija Grahek Anton Trriič Od društva V. sv. Jurija 3, Joliet, 111 : Anton Nemauič, Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. : Franc Tancig, Janez Brula Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111.: Janez Jurkas, Franc Mišjak. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo. Colo. : Franc Bojc, Jožef Rus. Od društva sv. Janeza Krst. 11. Aurora, 111.: Franc Novak. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn.: Anton Crih. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., Peter Ostronič. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O.: Janez Grdina, Franc Suliodolnik. lomac Stepic, Jožef Jarc. ' ° Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., Jožef Sitar, Rev, F. 8. Šušteršič. Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., Mat. F, Kobe, PavlSneler, Pavl Zale Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa. : Marko Kofalt. Od društva V. sv. Florijana 44. So. Chicago, III. : Rev, J. Kranjec. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Martin Kremene. Od društva Jezus D. Pastir,49, Sharpsburg. Pa.: Janez Culiberg. Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Marko Ostronič. Od društva sv. Jožefa 5*. Waukegan, III.: Franc Petkovšek, Franc Opeka. Od društva sv. Cirila in Metoda 59. Eveleth. Minn.: Janez Trampush. Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, III.: Matija Stefanich Od društva sv. Lovrenca 68 Cleveland, O.: Anton Zabukavc. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O.: Anton Šuštaršič. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa : Janez Skerbec. Od društva sr. Jožefa 69, Greatfalls. Mont.: Janez Mihelič. Od društva Sroa Jezusa 70. St Louis, Mo. : Janez Meden. Od društva sv. Antona Pad. 71. Goff, Pa.: Anton Tome. Opomba. Prosim, ako je na imeniku kaka pomota, naj mi blagovolijo isto Naznaniti, dalje, društva, ki še niso poslala imena delegatov in jih mislijo poslati, dami naznanijo, da pravočasno proglasim v glasilu K. S. K. Jednote. S tem pozdravljam vsa društva K. S. K. Jednote MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet, Illinois. 597' Miklaučič Ma-Dr. s. 58 udov 5968 6272 Pa., 2144 Pavlešič Dr. š. 91 udov. 3724 Žagar Vinko, Dr. š. 140 udov. Janc Franc, 6388 Di Dr. š. 133 udov. .Jesin Janez, 12. sep-Dr. s. 23 udov. +&+ÔO+ 0+Ö+0+Ö+040+Q ♦ Društvene vesti, f i *0*0*0+ C+O+a -K>4-0 ♦C+OX3X5 ( Joliet, 111., 15. sept. — Na zadnji mesečni seji društva Vitezov sv. Jurija st. 3 K. S. K. Jednote«je bil namesto Johna Butala izvoljen začasnim društvenim tajnikom brat Josip Panian. Od danes za naprej naj se vsi društveni udi javljajo na novo izvoljenega tajnika, bodisi zaradi plačila društvenih prispevkov in mesečnih asesmentov, ali pa v slučaju, ako kateri društveni brat zboli in sploh v vseh zadevah tajniškega poslovanja. Društvo je tudi sklenilo, da bo za novo slovensko cerkev kupilo in darovalo eno krasno lepo barvano okno, katero bo krasila in divila slika društvenega pa-trona sv. Jurija na konju, z društvenim napisom. Komaj par tednov, kar je umrl brat tega društva Mihael Količ, ko je že zopet zadela britka izguba vrste našega društva s tem, da nam je nemila smrt ugrabila brata Martina Stefanič v najlepši moški dobi. Članom tega društva, bodisi uniformiranim ali ne, se naznanja, da se v soboto ob 8. liri zbero v šolski dvorani, da se vdeleže pogreba za pokojnim bratom. Z bratskim pozdravom Jos. Panian, tajnik, 1001 N. Chicago St. Joliet, lil., 13. sept. — Naznanjam vsem udom društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jednote, da ima društvo v nedeljo 18. t. m. ob 1. uri popoludne v društveni dvorani sejo, katere naj se društve niki blagovolijo udeležiti kar v naj-obilnejšem številu, ker se imamo dogovoriti o več posebno važnih vprašanjih. S pozdravom Joe Jon te a, tajnik. 404040404040404040404040 Chicago Heights, 111., 9- sept. Tu dobimo novo veliko tovarno. “Columbia Tool Steel Company” je sklenila pogodbo z družbo “Chicago Heights Land Association” za na mestitev svojih delavnic- v Chicago Heights, in bo takoj začela graditi več velikih poslopij, vštevši dvonadstropno pisarniško stavbo {office building). Vsa ta poslopja bodo grajena iz jekla, opeke in kamena, in glavno poslopje bo 75 čevljev široko in 650 čevljev dolgo. Delavnice bodo opremljene vseskozi z novimi stroji, in z gradnjo poslopij se bodo požurili tako hitro kot mogoče. Tovarna bo dajala zaslužek mnogim izurjenim mehanikom in velikemu številu neizurjenih delavcev. Družba bo izdelovala jeklo za orodje in druge umetne jeklene produkte. To bo prva tovarna za izdelovanje jekla za orodje, ki bo imela svoje delavnice zapadno od Pitts-burga, in bo potreba, da dobi izurjenih delavcev od vzhoda, ker bo rabila mož, ki imajo dolgo izkušnjo in tehnično sposobnost. Charles H. Wacker, predsednik od “Chicago Heights Land Association”, pravi, da je namestitev tovrstne tovarne na Chicago Heights novo znamenje, da je možno vsakovrstno jeklo izdelovati na zapadu takisto kot na vzhodu, a obenem prerokuje, da ni več daleč čas, ko bo kraj Chicago Heights pripoznan kot eno glavnih industrijalnih središč. Sedeminštiridesetero važnih industrij se je tu namestilo zadnjih deset let, med njimi je mnogo je-klolivnic, valjarn, tovarn za lokomotive, vagone, vozove, daljemnogo steklarn, tovarn za kemikalije, klavirje itd., ing. Wacker se dogovarja še z mnogimi tovarnarji, ki bodo deloma že letos tu gradili. Nadalje pravi, da vse tukajšnje industrije najlepše eveto, s sijajnim pogledom v bodoče leto, in da ima “Land Association” odslej in dokler ne zapade sneg čez glavo dela, da zgradi dovolj hiš za delavce, ki dojdejo v Chicago Heights delat v tovarne, ki so dodelane to poletje. II. H. Leadville, Colo., 6. sept. — Slovenci tu s ponosom gledajo na napredek, bodisi v verskem kot v narodnem oziru. Nekatere trgovine so v teku leta polovično narasle, kot je tudi zrastlo novo župnišče,in cerkev je zunaj in znotraj prenovljena. Yse to tukajšnji drugorodci nekako z začudenjem gledajo. Posebno slavo želi so pa Slovenci na Delavski dan (Labor day) 5. t. m. Ta dan so imeli Skotci (Caledonia Club) svojo velikansko veselico, pri kateri je bilo do 3,000 oseb raznega ljudstva. Kazalo se je razne plese in igre iz življenja škotland-ske narodnosti. Pri teh igrah je bilo najbolj zanimivo vlečenje vrvi, 9 in 9 mož na vsaki strani. Škotci imajo v tej stvari jako izurjenih močij in zlasti devet mož, ki se že mnoga leta odlikujejo na tem polju in niso bili do letos še nikdar premagani. Dne 5. t. m. so jim pa vzeli čast naši vrli fantje lead-villski, kot je to bilo čitati v vseh tukajšnjih listih. Ko so jih Škotci povabili, da se gredo pulit ž njimi, bili so jim nekako v zasmeh in hoteli so norce briti iz njih; in še malo pred časom, ko se je 10 minutno vlečenje vrvi začelo, so zaničljivo opomnili, češ, te otroke bodemo zlahka potegnili. Ali motili so se. Na hrbtu ležeči naši rojaki so že s prvo potezo glavnega moža od Škot-cev spravili v to, da je začel bruhati. In slavna zmaga je bila dvakrat zadrugoma na slovenski strani. Osramočeni so Škotci obmolčali in slava vpila se je našim rojakom, ki imajo danes tu prvo vrsto v tej stvari. Vodnik naših fantov, ki so premagali Škotce in zato dobili nagrado $100.00, je bil g. John Ločnikar (Žeblar), ki je že v več deželah zmagonosno opravljal ta posel. Pri tej vojski z vlečenjem so bilisledeči gg.rojaki: John Fric, Frank Mohor, Ant. Nemanič, Joe Ančaik, Joe Vidic, Joe Jurglič.Fr. Rejc, Martin Mesojedec, Anton Košak. Govori se, da je vseh 9 Skotcev skupno tehtalo 5 stotov (centov) več, nego vseh naših 9 rojakov, a zadnjih žilavne in delavne roke so imenitno premagale v tem izučene Škotce prvič, in potem tudi drugič Nemce, ki so se šli tudi merit z našimi, za gotovo misleč, da bodo Slovenčke premagali — a tudi Nemci so bili poraženi in izpuljeni od naših. Mnogo se je stavilo, kdo nagrado dobi, in na ohole Škotce kot Nemce so mnogi izgubili. A mnogi so se pa veselili, ki so stavili na Slovence: posebno neki črnec je široko raztezal usta, ki je dobil na strani naših rojakov precejšno 8VOtO. Ko so rojaki vse premagali, so mirno odšli vesel na svoj dom; a Skotci kot drugi so osramočeni o stali, tem bolj, ker so še malo prejc-metali grde psovke na naše rojake. Sedaj pa imajo! ? Barberton, 0., ll. sept. — Naznanjam vsem v Ameriki bivajočim rojakom žalostno novico, da je Gospod dne 6. t. m. ob deseti uri do-poludne poklical k sebi v večnost vobčeznanegain spoštovanega Pavla Strumbelja, ki je umrl za mrtvo-udom, v starosti 33. let. Rojen je bil na Igu pri Ljubljani 1. 1871. Pokojnik zapušča tukaj dve žalujoči sestri, a dva brata v stari domovini. Da je bil pokojnik vobče znan in spoštovan mladenič, pokazal je nje gov sprevod na pokopališče, katerega se je udeležilo mnogoštevilno ljudstvo. Krsto smo dvignili v četrtek zjutraj ob -A-8. uri iz hiše žalosti ter jo položili v mrtvaški voz in jo potem spremili v cerkev, kjer je opravil č. p. Cipfer peto sv. mašo za pokoj njegove duše. Po darovani sv. maši smo spremili pokojnika na pokopališče k večnemu počitku. Zahvaliti se moramo tudi g. Alojziju Virantu in njegovi soprogi iz Loraine, O., katera sta darovala pokojnemu mladeniču v spomin sočutja krasen cvetlični venec. Bodi rajniku zemljica lahka! M. Ž. Rojaki, pozor! Na svojem kupčijskem potovanju opazujem, da se od nek« strani ogovarja moja trgovina. V ti zvezi je bilo svoječasno poslano neko pismo v Crested Butte, Colo., pišoče čez mene. Rojaki, za svoje blago jamčim jaz sam. Zato sodite sami o tem, kar se čez mene pripoveduje. Primerna cena in pošteno blago je in bode moje geslo. 40t3 M. Pogorelc, c.o. II. Schuette, 52 State at., Chicago. Nov občni svetovni jezik. Neko kulturno društvo ra francoski Rivieri misli, da je odkrilo nov jezik, ki bo izpodrinil “Vola-puek" in “Esperando”. Ta novi jezik je nekaki italijanski dijalekt, kakoršuega, so v stari rimski dobi govorili rimski mornarji, vojaki in trgovci; samo prikrojen bo malo bolj sedanjim potrebam. Vsakdo se baje lahko v najkrajšem času priuči temu novemu jeziku. Potnikom v New York, Boston, New England in vsa vzhodna mesta bo v največjo korist, če si zagotovijo vožnji listek za po Nickel Plate železnici in njenih vzhodnih zvezah. Trije dnevni vlaki, na ka-terjh ni nobenega preplačila. Po sebnost postrežbe so jedi v obednih vozovih, po American Club načrtu. Plačaš za kar dobiš, a v nobenem slučaju ne čez 35c do 81.00 za jed; tudi postrežba a la carte in Mid-day Luncheon 50c. Glede voznine in vseh podrobnostij te pouči z veseljem, če vprašaš, John Y. Cala han, General Agent, Chicago, 111., Room 298, 113 Adams St., Chicaški kolodvor, LaSalle in Van Buren Streets. 39 42 27 se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI “SIDRO” Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PQDAGBQ itd. in razne renmatične neprilike. SAilO: 2Set. In SOct. v vseh lekarnah ali prt F. AA Richter A Co. 215 Pearl Street, New York. Znižane cene na Jugozapad in Kalifornijo $33 $20 $25 iz Jolieta v Kalifornijo, jedno pot, vsaki dan od 15. sept. do 15. okt. Tiket veljaven v spalnih vozovih če se doplača cena za postelj. Sedeži v vagonu s stoli brezplačni iz Jolieta v Oklahomo, Indian Ter. ¡n Texas; za tje in nazaj, 23. avg., 13. in 27. sept. v prvem razredu, čas povratka tri tedne. iz Jolieta v Pecos do lino v New Mexico, iste dni ko v Oklahomo. Nadaljnepodroboosti vam pove H. C. Kttowltou, Agent. A. T. & S. F. Ry„ Joliet. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Harasj? Chicago telet. 2794 %J/ N. W. telet. 927 122 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL J MALI OGLASI. 1 s I KAPAR IŠČETE SLUŽBE, mojega prijatelja ali kaj dragega, imtiks kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem, listu,ki redno prinašajo uspeh. Cena za jedno mrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst -•te. za hkratno pa 75e. (V obsega oglas nad 7 vrst. pa za jedno mrščenje 50e, in za hkratno $1.50. liačvna noj se povprečno po tj besed na jedno vrsto. Smto je poslati z oglasom naprej. NAPRODAJ ALI V NAJEM RA- di preobilice drugih poslov dobro obiskovana gostilna na 200 Jackson st.,cor. Ottawa, Joliet, 111. Cena ugodna. Hiša, obsega 14 sob, primerna za boarding house, zraven je tudi brivnica. Več pove Anton Honvat istotam. 40tl NAPRODAJ VELIKA TRGO- vina obstoječa iz mesnice, grocerije, mešanega blaga in gostilne v središču, jedne naj večjih slovenskih naselbin v Ameriki. Za natančneje podrobnosti pišite na “Amerikanski Slovenec”, Joliet, 111. 40t4 SLOVENKA ALI HRVATICA, stara 2S do 35 let. dobra gospodinja, se išče za ženitev. Denarja ni treba. Biti mora povsem poštena. Več pove “Amerikanski Slovenec”, Joliet. Ilh, kamor naj se tudi pošljejo vse ponudbe. 3916 \ Grand Theater,§ Telef. Chicago 307. JOLIET. ILL. 640440+040400404404040404C Vaudevillne predstave prve vrste. Za teden začenši z 19. sept. 1904 igrajo sledeči umetniki: CON N & CON RAD Tilia tatova. FOX & FOX IE Smešni glumač in njegov kužek. JOHN & NELLIE MxCARTY in a “Wall Street Broker.” THE RUNKLES, pevci in plesavci. J. W. SHERRY, komik črnega obraza. PAULINE DE GRAY, Ilustrovani spevi. Čudoviti prizori v neprekosljivera. POLYSCOPE. Same nove slike. Predstava vsaki večer ter v sredo, soboto in nedeljo popoldne. Cene večer: 10-20-30 in 50c; po- poldne 10c in 25c —Nenavadno prikupljiv je bil program “The Grand” gledišča ta teden. Mično zabavišče je bilo vsak večer do bro obiskovano kar kaže, da je zabav», občinstvu povšeč. Niti največja chica.-ška vaudevillna gledišča nimajo boljšega. Od prve točke do zadnje je bila pozornost gledavcev povsem navezana na akte. Naštevati podrobnosti teh bi vzelo predolgo. Omenjati je le krasne premi-kujočeseslike poliskopa, predstavljajoče življenje v čarovni deželi, kjer se vsi dogodki kraljevega dvora, začarane prince-zinje, junaka viteza ter grdega čarovnika. vrše kar pred očmi. Ze sama ta zadnja točka je vredna male vstopnine. Dobro vino! Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50e galon in višje. Dobro črno vino po 45e galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati 83.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo. ILÆ. P. 0. Box 64. CROCKET, CAL». MI hočemotvoj denar, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo biš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Aas prostor je na Despiaines nlici blizu novega kanala. Predno kupiš lcmbe ¿glasi se pri nas, in. oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljiti ia tl prihranili denar._______ W. J. LYONS, NaŠ Office in Lumber Yard je na voglu DES PLAINES IN CLINTON ULIC- S Filipinskih otokov. Spisal Frank Oklasen. Zadnji teden smo zares doživeli več nego zadnji dve leti, in niti do kolen. Nikoli poprej še nisem zajutrkoval na ta način, in to je prva morska bitka pred Port Artur- bila novost vredna, da se zapomni. jem med Rusi in Japonci nam ni prizadela toliko iznenadenja in presenečenja, kakor smo ga doživeli zadnje ure tukaj v Manili. Imeli smo namreč veliko povodenj in jednake ne pomnijo najstarejsi prebivalci mesta Manile in tudi se ne m >re najti v sporočilih jedine zve-zdarne na Filipinskih otokih. Kar so bile ulice dvanajstega julija, so bili deroči potoki in reke dne trinajstega julija, in namestu kočij in vozov smo imeli same čolne in gondole. Dvanajstega julija zvečer sem se ulegel k počitku in spal sera dobro eelo noč, kajti deževalo je cel dan poprej in celo noč, in tu se navadno spi najbolje, kadar dežuje. Toda zjutraj ob kaki peti uri sem bil prebujen od glasnega kričanja, ki je prihajalo sem od sosednih hiš, in takoj sem se vrgel iz postelje in potisnil svojo glavo čez okno in, o kak prizor! Ravno pod mojim oknom se je pomikala cela reka vode, in ko sem se ozrl na desno gori po ulici, nič nego voda, in potem sem pogledal proti trgu, ki ni daleč od moje hiše in zopet celo jezero vode, se je odprlo mojim očem. Nisem vedel kaj početi, ali bi bilo bolje se takoj obleči, ali se najprej pokopati malo v novi reki pod mojim oknom: samo skočiti bi bilo treba črez okno naravnost v vodo in kopal bi se lahko zastonj. Toda dež je lil curkoma, in ta me je prisilil, obleči se takoj, ker bilo je precej hladno. Toda sedaj pride nova skrb. Nisem vedel, kako in kje bom zajutrkoval, kajti jaz ne jem v hiši, kjer stanujem ampak v bližni restavraciji, kakih 500 korakov oddaljeni, in kako bom dosegel tja, mi je bila uganka. Seveda imel bi iti tudi v pisarno, toda ono me ni toliko brigalo, kajti ako ne grem v pisarno jeden ali dva dni, ne dene mnogo, toda ne morem ostati brez jedi toliko časa. Naslonil sem se zopet na okno in mislil na svoj zajutrk in gledal na čudovit prizor zunaj. Nisem bil nikdar v Benetkah, toda mislim, da tim mora biti ravno tako in sedaj si lahko predočim, kako življenje imajo tam v Benetkah. Vsi prebivalci sosednih hiš so tudi gledali čez okna in se čudili kakor jaz naši novi reki in bližnjemu jezeru. Nedaleč od moje hiše živi jeden mojih tovarišev, in ta se je sedaj kopal in plaval sem in tja in nas pozdravljal z dobrim jutrom in vzklikoval: “Zadosti je globoka, toda mrzla je pa tudi”. Kmalu nato se pokaže jeden policaj izza bližnjega ogla, do prs v vodi in z ugasnjeno svetilnico v roki. A, sedaj je bila moja uganka rešena. Mislil sem si, ako se on ne boji vode, da jo gazi, akoravno mu sega do prs, zakaj bi ne jaz. Sezul sem torej svoje črevlje in 86 podal doli po stopnicah,toda tudi veža spodaj je bila polna vode, kije segala gori do pete stopnice. Nisem vedel ali bi šel ali ne, toda naposled sem se ohrabril in stopil doli na prvo stopnico v vodi. Oj, pa je bila mrzla, da sem sko- zakričal, toda hrabrost, saj si mož in ne otrok, sem si dejal. Nadaljeval »srn torej in ko sem stopil na tla-, voda mi je segala skoro do pr3. Šel sem na ulico in hajd, naprej, dasiravno počasi, in tu in tam sem zašel v kako jamo, kjer sem se popolnoma skril pod vodo. Toda nisem bil jedini na ulici vtem polo žaju, ampak imel sem precejšno število tovarišev, ki so si borili svojo pot kakor jaz, toda žensk ni bilo videti na ulici tisto jutro, ampak so ostale vse doma. Po dolgem trudu sem naposled došel do restavracije, in hvala Bogu, jed je bila pripravljena,dasirav-no so stale mize in stoli v vodi. Vsedel sem se torej k zajutrku, in med tem ko sem si grel glavo in želodec z gorko kavo, sem si hladil noge z mrzlo vodo, ki mi je segala Po zajutrku sem se podal proti pošti,potujoč kakor poprej po vodi, ki mi je bila včasi čez glavo, in po velikem trudu sem nazadnje dospel do pošte in v svojo pisarno, in mnogo sem se razveselil, ko sem videl, da moja miza še vedno stoji na mestu, kjer sem jo zapustil dan poprej. Tudi knjige in papirji so bili še vsi tam, in jaz sem se vsedel k mizi, da bi opravil svoje delo. Toda bili smo samo trije, vsi drugi se niso prikazali ta dan, zato smo tudi mi sklenili, da ne bomo delali sami to jutro, in tako smo se podali vsak na 8voj dom, kamor smo vsi srečno dospeli. Voda je naraščala še vedno do dvanajste ure, in seveda jaz bi moral zopet iti v restavracijo,toda imel sem zadosti potovanja in plavanaj po vodi danes zjutraj, in zato sem sklenil, ostati doma in ostati brez kosila. Naslonil sem se na okna in zrl sem na vodo, zopet misleč o tem čudovitem dogodku narave. Kar naenkrat se prikaže izza vogla čoln, kojega je veslal mlad Filipinec. Zakaj bi se ne peljal v čolnu do restavracije, sem si mislil* in začel šem klicati čolnarja, ki me je slišal in se približal pred moje okno. Vprašal sem ga, ako me hoče peljati do restavracije in on je privolil. Ker so vežna vrata bila odprta, priveslal je naravnost v vežo in do stopnic, in jaz sem prišel doli, stopil v čoln in se popeljal v restavracijo. Po kosilu sem se peljal v ravno istem čolnu do pošte, kjer ni bilo še nikogar, in jaz sam tudi nisem hotel ostati in tako sva zopet odjadrala s Filipincem proti domu, kamor sva kmalu dospela z ugodnim vetrom. Predno sem odpustil svojega čolnarja, mi je obljubil zopet priti in me popeljati nazaj, kar je tudi storil. To ie moja zgodovina tistega dne toda nekateri so doživeli še bolj znamenite dogodke. Governer Wright ni hotel izostati iz svoje pisarne in zato je prišel po njega mal parobrod ravno do hiše, in v tem parobrodiču se je peljal governer doli po glavni ulici naravnost v pisarno in pozneje se je povrnil domov ravno na ta način. General Allen, vrhovni poveljnik filipinskih konstabuiarjev, je tudi hotel iti v pisarno, toda ker ni imel niti čolna ni parobroda, hotel se je poslužiti svojega voza in v njem veslati v pisarno, toda ko je videl, da ne bode šlo, je vse skupaj pustil in se povrnil domov spat. Vse to je bila smešna in zanimiva stran te velikanske povodnji, in sedaj poglejmo nekoliko na resno stran tega dogodka. Nimam zadosti časa niti papirja,da bi opisal vse posamezne dogodke in strašne nesreče, ki so se pripetile dne 13. in 14.julija, ko je trajala ta povodenj, in zato bodem omenil samo nekatere ki so bile najhujše. Malo mestece San Juan del Monte je bilo papol-noma poplavljeno', in deroča voda, ki je prišla tako nenadoma, ravno ko so prebivalci sladko počivali, ne zavedaje se grozne nesreče, ki jih je imela zadeti, j e odnesla s seboj vse hiše, poslopja, drevje, prebivalce in živino, in na stotine jih je pomrlo. Le malo se jih je rešilo, in ti so sedaj brez imetja in mnogi imajo svoje brate in sestre, mater in očeta pokopane pod mokro hladno vodo. Ravno tako se je zgodilo z mestom Pandan, ravno zunaj mesta Manile, samo da tam se je rešilo nekoliko več ljudi v bližnjo nekoliko vzvišeno zemljo. In koliko vasij in me«t je bilo poplavljenih na deželi, koliko ljudij je našlo grob v hladni vodi, se še ne ve, ker vse brzojavne žice so pretrgane in ne moremo dobiti nikakih novic. Tudi črta jedine železnice na Filipinskih otokih je bila porušena na mnogih mestih, in razbrzdane, strašno deroče in visoke reke so odnesle mostove, dasiravno so bili narejeni iz železa. je svoj tek, reka, ki je poprej tekla mimo mesta in sedaj teče po njegovi glavni ulici, in misli tam ostati, dasiravno je že vsa druga voda odšla. Tudi reka Pasig, ki teče črez mesto Manilo, je narasla tako visoko in drla tako strašno, da je odnesla mnoge velike barke, ki so bile privezane ob obrežju,.in jih treščila ob most, kjer so poprej lahko šle skozi in tam so se potopile z ljudmi vred. Tudi je izpodjedla velikanske stebre, na kojih- sloni veliki španski most, tako da je ta v nevarnosti, da bode padel in zato so ga morali zapreti in ne dovolijo nikomur iti črezenj. Male in velike hiše so priplavale doli po tej reki, ki jih je nesla na prej v globoko morje, odkoder se nikdar ne povrnejo. Jedna cela hiša je priplavala doli po reki z prebivalci v ujej, ki so bili na pol mrtvi od strahu, toda hrabri mestni policaji so rešili te ljudi z novega mesta in vem, da ti ljudje jim bodo hvaležni vse dni svojega življenje. Vsi mestni policaji so se jako odlikovali ta dva dni z svojo hrabrostjo in drznostjo, in med mrtvimi bi se moralo šteti še mnogo več ljudij, da ni bilo zaradi hrabrih policajev. Zato smo jim pa tudi mi vsi hvaležni. Prihodnjo noč je voda nekoliko vpadla in tedaj se je pokazalo po ulicah samo golo kamenje, in vsa zemlja in pesek, ki sta jih poprej pokrivala, sta popolnoma izginila. Ako še tako dežuje, v Manili ne bomo imeli blata za precej dolgo časa. Drugi dan hvala Bogu je voda popolnoma odšla in stari promet se je zoper povrnil, in mesto je popolnoma oživelo. In dasiravno se je zgubilo mnogo, zahvaliti moramo Boga, da ni bilo hujše. Objednem pa morem reči, da vsakdo, ki je bil v Manili ali v njeni okolici, gotovo ne bode pozabil te povodnji celo svoje življenje. C>+0*0*0* !>♦<>♦ i SANJE. I S*"* Češki napisal Vaclav K osma k; 2 poslovenil Savo Savič. O Nič ne pomaga, kupiti si moram “Sanjske bukve”, da se prepričam, kaj in kako? Meni pridejo cesto čudne sanje, a kadar jih zjutraj potem razmišlju-jem, nimam Jožefa, kakor ga je imel kralj Faraon, ki bi mi jih razložil. Seveda sedaj takih Jožefov n i i i ni treba. Pri knjigarju Janezu Ripplu v Iglavi in pri Landfrasu v Neuhaus u so prišle na svitlo neke “Sanjske bukve”, neprecenljiva knjiga, v kateri dobiš vse, nesamo, kakšen pomen imajo sanje, ampak tam najdeš tudi vsakovrstne številke, katere izidejo po teh ali onih sanjah v loteriji — in to je glavna reč! Blagoslovljena loterija in srečen človek, ki živiš v taki zemlji, v kateri vlada loterijo podpira. Nedavno je prišla k nam Lišnae-ka. Pripovedovala je, da bi rada pogledala za sinom na Dunaj; da pa ni “tistega”. Naenkrat se obrne k meni: “Prosim vas, svetujte mi številke; mogoče zadenem, in potem bi mogla o praznikih iti k Tončku.” Jaz sem se zamislil kakor modrijan in rekel čez nekaj časa: “Sta vite 14, 32 in 10.” “la zakaj te?” je vprašala žena z iskrečimi se očmi. Rekel sem: “Danes je 14.; • meni je 32 let in zdaj vam dam 10 krajcarjev za stavo. €e zadenete,pozdravite sina tudi v mojemimenu.” “Ljubi moj, zlati moj”, je veselo vzkliknila Ližnačka, “napišite mi te številke, da jib ne pozabim. Koj jutri jih stavim.” Jaz sem ji napisal štev;lke na ' košček papirja in Johanica — tako jo imenujemo — jih je spravila, že kar naprej jokajoč cd radosti,kakor drag zaklad v mošnjo. Po praznikih je zopet prišla k meni. loterija! Da si nisem raje za to kupila vina!” Rekel sem: “Ne jezite se! Veselila ste se za to desetico celi teden — ni li to dovolj? V komediji plačate tudi desetico, pa je takoj po veselju.” Ne pomaga nič: Kupim si “Sanj ske bukve.” Včasi se mi sanje podnevi razjasnijo kar same; pa to sex dogaja redko — včasi pa vendar. Prigodilo se mi je to nedavno. Poslušajte! Zdelo se mi je, da sem šel po čarobnem kraju; — to ni bil gozd, ni bil vrt, ta kraj je bil oboje obenem. Lepo zraščena drevesa so stala tam in gledala kvišku, kakor čvrsti ljudje; med njimi je cvelo cvetje in grmovje nedolžne krasote in svežosti, in smehljajoče čašice so gledale okrog sebe, kakor nedolžni otročiči. Nad tem se je razlivala čarobna luč, krasnejša, kakor solnčna svit-loba. Od vsake vejice, vsakega cveta, vsakega lističa je prihajala razkošna, uspavajoča, umirjajoča godba. In med listjem je vabilo k sebi zlato sadje, plavajoče v čistem, kristalnem, čilo zdravje razširjajočem vzduhu. Šel sem, sam ne vem, kako — in tudi nisem vedel same blaženosti, kako dolgo, dokler ne zagledam najedenkrat krasne, visoke, svitle hiše — tako, da so proti njej naj-krasnejše palače zemeljskih mogočnežev le revne koče, v katerih prebiva revščiua in beda. Visoka vrata so se lesketala v zlatu, in okna so kar gorela. Bila je nebeška palača v raju. Skril sem se v cvetno grmovje in čakal, kaj se bode zgodilo. Zaslišal sem obotavljajoče se počasne korake. Ozrl sem se —: plaz>ita se ob paličkali starček in starka k nebeškim vratom. Bila sta to mož in žena, ki sta živela v izgovorjenem kotu. Umrla sta taistega dne, in kakor sta živela skupaj na zemlji, tako sta tudi skupaj prišla k nebeškim vratom. Bližala sta se nekako boječe in starček je pozvonil. Sveti Peter je odprl malo okence v vratih in pogledal ven. Videč, da sta to samo revna vžit-karja, je rekel: “Počakajta nekoliko, nimam časa.” Stara zakonska sta se usedla molče na klopieo pred vrati v senco košatega drevesa in potrpežljivo čakala. Prosim vas, tak reven človek je vsega navajen. Pride-li v pisarno, zavpije nad njim sluga: ;Počakajte, da pride vrsta na vas!” In tako se godi to povsod i. Ded je oprl brado na palico in se zamišljeno zagledal pred se; babica je molila rožni venec in zvedavo pogledovala na vse strani. Naenkrat zaropota od daleč kočija. Nebeška vrata so se odprla, sv. Peter je stal, pozdravljaje na pragu, in v diru sta pripeljala dva svitla rjavca krasno kočijo v nebeški dvor. Na kozlu sta sedela v uniformi kočijaž in strežaj, in zadaj v kočiji, — bogato oblečen gospod. To je bil milijonar — tovarnar. Sv. Peter je prišel vun in rekel čakajočima starima. “No, ko je že odprto,pojdita tudi vidva notri.” Užitkar je vzdignil klobuk in rekel: “Ljubi sv. Peter, dovoli — kako je to? Naš gospod doma so nam vedno pravili, da v nebesih neha vsak ozir na človekovo osebo, da so tam reven ali bogat,vsi enaki: pa to ni tako! Naju si pustil čakati, in tega bogatina, tega fabrikanta, si pozdravil.” Sveti Peter se je nasmej a in rekel: “Starš prijatelj, to je tako. Taki ljudje, kakor sta vidva, niso tu redki, teh pride vsak dan dosti, toda fabrikant, dušica, to je redek gost, tega moramo drugače pozdraviti.” 000000c3<»00000000ixxj0000000c^xxxx«300c3x>cwx)0000000000' MATH. H. NEMANICH 711 N. CHICAGO STREET, NA VOGLU JACKSON STREET JOLIET, ILL. “No, kako je” zadeli?” vprašam jo, “ste “A zastonj — niti ena številka ni prišla! Kako sem se ves teden V mestu Tarlac zapnstila veselila — pa ni nič. Ta nesrečna V tem sem se vzbudil. Mislil sem si: “Kaj vse se človeku ne sanja! Kje se vse to jemlje?” Vstal sem, uredil vse, kar je bilo treba, in se napravil s kukalom zopet na pot. Sel sem po cesti čez Menin v Blučin, v župnišče. Pred Meninom sem došel moža, spodobno oblečenega. Imel je na sebi rjavo, zimsko suknjo, temne hlače,spodaj privihane, da bi jih ne zamazal, in dobre čevlje. Na glavi je imel še dober klobuk, a na hrbtu vrečo iz sirovega platna. Nesel jo je na preramnicah, ki si jih je bil križema čez prša in ramena pritrdil. V vreči je imel, kakor, je SI :it eh.veki — !><>!<-- I zun. Ako ie človek bolan JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, lil. Northwestern Phone 1113. Chicago Phonfe4531 | nemore delati, in če no dela jienmve zasluzil i uiti toliko, kolikor mil jo potrebno za življenje, scena ] a more svojca, dragim, kateri so ost.tli v starem kraju pomagati ? • Ivjubirje elov ek Rolnin — moro se zilra vil i. Najhujše se mn. pa godi, ko jo bolan in svojo bolezen neiskiišonom zdravniku tezi. namesto da se takoj obrne na najbolšepi zdravnika, kateri j a mri z svojo učenostjo, da o-a ec o'otoví 1” v ! I !>’ lA Vili. lar sto i X d 11L ali : ; « ■ mu- a ker m i ñóte 2. ui najbul- šepa zdravnika v Ameriki, in to jc Í S § lij* L' Esa tim I Ü vi iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, her je on jedini zdravnik kateri jumč: za popolno ozdravljen ¡e vseh b ledi brez da Vas osebno pregleda, ker lijemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Ukane! Nekoliko najnovejšdi zalival skaterimi se naši rojaki zah-, valujejo da so popolnoma ozdravc-ii. 1 >ra; d po spod Proiesor ! V začetki moje bolezni mit miras nu je stresu, večkrat potem pa huda vročimi in b leía me jo glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel s. m 3 zdrav liike m nič mi n eso mogli p o-Itrv...atltrii. ii. }>oWm seobrm-m nn dr. ho Ir zrn /.rímica Amins, in pos,.1, ste -“pl/.« ra- , ¡ 0/,«IO«CM»OOKi>OtÇ 1 Jolietsko gledališče. ♦ (Opera House.) Wm. H. Hulstaizer, Mgr. y )*o+o BODOČE PREDSTAVE: V petek zver er 16. sept. •■OSTI-KR JOK” V soboto popoldne 1 7. sept. SHERIDAN KEEN K. DETECTIVE” V seboro zvečer 17. sept. “A FIOIIT KOR HONOR" Cene popoldne: otroci 10c, odva.ščenci 25c. Sedeži niso reser vi rani. (lene zvečer: reserviram sedeži 20c, 30c in 50c. Galerija 10c. V nedeljo zvečer 18. sept. David Higgins v svoji krasni komični drami •TlIS LAST DOLLAR" Oene rezerviranim sedežem : 35c, 50c. Lic in $1.00. Galerija Ž5c. V torek zvečer 10 sept. Smešna komična burka "HELLO RILL” —Najboljše dramatična proizvode in vaudevillne akte proizvaja igralna družba na čelu ji sladki pevec in komik Jamei Kennedy ta teden v našem gledišču. V petek ter v soboto popoldne in zvečer se nudi jo občinstvu najboljše igre po popularnih cenah. Igralo se bode: ‘‘Ostler Joe”, ‘'Sheridan Keene, Detective”, ter “A Fight for Honor ” —V nedeljo zvečer 18. sept. bo David Higgins vprizoril drugo izdajo svoje igre‘‘His Last Dollar”, (Njegov zadnji dolar), v katerim se kažejo dogodki dveh Kenlnck.v-čanov. pomešani s špekulacijami pri konjskih dirkah in borzi. Igra je pod vodstvom gg. Stair in Nicolai ter pripoveduje povest bogatega mladeniča iz juga, ki je došel na vshod poskusit svojo srečo na Wall Street. Igra je bogato opremljena s scenerijo in vsemi podrobnostmi v električnih efektih. ‘•Hello Bill”, na novo preoblečen ter bolj dovtipen kot kdaj prej se predstavlja na našem odru v torek zvečer 20. t. m. in obiskovavci gledališča po pravici lahko pričakujejo videti boljšo šaloiaro ko po navadi. ‘‘Hello Bill” se igra že iesto sezono ter je priznano najboljša ameriška šaloigra. Uprizarja jo izbrana igralna družba pod vodstvom D. E. Harriett. Nova parobrodna črta med Trstom, Reko in New Yorkom. Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz ILjubljatiedo Jolieta $45.30, iz Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. /.a nadaljne po- drobnosti kakor tudi za cene od tu do tje in razna druga mesta po državah obrnite se name. Zastopam tudi Hamburg-Ame-rika črto ter izdelujem vsa v motarsko stroko spadajoča dela. Dobiti me je doma vsak večer po lesti uri. Jos. Stukel, ..200 Indiana Street, Joliet, III it-.... Varujte se zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke Severov Balzam za pluča je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in pluene bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter t var ja organe zdrave in naravne. Cena 25o in 50e. Ako trpite kakor si bodi reuma lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. G-ot-thard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c. W. F. Severa Cedar Rapids, Iowa. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY Rezervnega zaklada je 611,000 bron. ’ Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin Izdelovalci Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega po) leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseli hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski junici njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato e. k. sodišča nalagajo denar maloletniii otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potit svojesa obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubijanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fjampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da sle lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. (LAIK ST., CLEVELAND, 0. PAL ALE IN LONDON PORTER TVV Posebnost je Pale Weiner Bier Pivovarna: South Bluff Street. NAZNANILO FRANK SAKSER NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS Ne pozabite obiskati bi izo agrikulturnega poslopja te velezanimive izlozbe, redišče nizkit je naša prodajalna Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. To je veljalo že preje in velja sedaj, ko smo v novih prostorih, šp v obilnejši meri. Izberete s pa lahko vse kar potrebujete, iz naše velike zaloge, obstoječe iz moške, deške in otroške obleke, moških in deških čevljev, pohištva, pečkj, svetilk, porcelanastega in pocinkanega posodja, kocev, kovtrov, preprog, karpetov, oljnatega platna za po tleh, štorij, linoleja i. dr. Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Naša nova zaloga moških jesenskih in zimskih oblek je neprekosljiva in popolna v vseh ozirih Pridite si jih ogledat. HENRY * LATZ Moške oblek 5P7 North Hickory Street, PHONE 914 JOLIET ,ILL century &RAM» I \ 1(1 obleka bo boljša. Izber t>||R !L | pa tudi nikjer drugje ni VSj nSk večja. * A v\l Deška obleka, vredna $2.00, le za Deška obleka, vredna $3.00, le za lSDeška obleka, vredna $4.50, le za 500 parov deških hlač iz Cheviot- in Corduroy-blaga, vseh velikosti, navadna cena 05e, Meliki premog fina vrsta ton za ...... Wilmington premog, najboljši, ton za. . . . Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street. Petiinsular peči iti ognjišča. Treba vam bo za bližajočo se zimo nove peči za gretje. Znano vam je, da se dobe pri nas najboljše ter je izberpopolna. Cene vam bodo brez dvoma tudi dopadle, ker so tako nizke, da nižje biti. ne morejo. I-Nasproti E Oba telefona 50*2, JOLIET, ILL mehek in trd remo g Semptember in oktober sto najboljša meseca v letu za barvanje. Rabite Devoe-barvo in zadovoljni bodete. PEN/N S UL AR Na Peninsular kuhinjskih pečeh se skuha najboljše kosilo. Imamo jih vseli vret in Pozabiti tudi ne smete, da je v našem novem basementu vse polno bars ki jih pri hiši neobhodno potrebujete.