178. številka. Ljubljana, v soboto 5. avgusta XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za Avstr o-oger ak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gldM za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. U pravu i St vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Sad nemške kulture. Ostudnost nemškega časopisja! je znana in po celem svetu poznajo to strupeno rastlino! Slovencem nasproti pa je ta ostudnost spremenila se v pravo duševno divjaštvo in če bi Goethe in Schiller vedela o teh izbruhih, ki se dan za dnevom ponavljajo v plemenitem germanskem časopisju, bi se v svojih grobovih sramovala tacih potomcev! Mi tukaj le mimogrede opozarjamo na tisti organček nemške kulture, ki izhaja v Celji in kojemu bi Slovenci preveliko čast ukazovali, če bi ga po hlevih na steno obešali! Tam čitamo ravnokar, da hočejo neki mu-zikantje iz Ptuja sodelovati pri slovenski slavnosti v Mariboru. Takoj je ta organček brzojavil v Ptuj, kaj je na tej stvari resnice? Svojim čitateljem pa mej vrsticami nekako namigne, da se bode že skrbelo, da omenjeni godci pridejo ob svoj kruh, če bi bili v istini tako predrzni, ako bi za dober denar sodelovali pri slovenski veselici. Ali nekaj druzega in ne ta malenkost nam sili danes pero v roko. Znano je, da se je pred nekaj tedni v našem mestu pripetilo, da so trije osmošolci zagazili v prepir s stražniki ter prišli tako v konflikt z oblast-nijo. Mej temi dijaki nahajal seje naj-najboljši dijak osmega razreda, nad e-poln in sicer tudi ponižen in miren dijak, ki je vzbujal najlepše upe za p r i h o d n j o s t! Nikakor nećemo opravičevati postopanja nezrele mladine, ali za Boga, mladina je po celem svetu jednaka! Če jedenkrat dožene tru-dapolno svoje gimnazijske nauke, če stoji takorekoč pred odprto prihodnjostjo, s koje jej žari nasproti zvezda svobode, ter si napravlja o prihodnjem življenji nade, kakor si jih je ngpravljnlo izvoljeno ljudstvo, ko je z visocega gorovja prvič ogledalo deželo, po koji sta so mleko in med cedila, ni čuda, če se vname mlado srce in če se v kozarcu vina vtope pametne in razsodne misli, ter se stori korak, ki bi so pri doraslem in zrelem možem moral strogo in ostro obsojati! Pri mladini pa so po eelem olikanem svetu sodi, da taki izgredi koreninijo v prirojeni lahkomifiljenosti in da tukaj ne gre govoriti o tistem hudobuem naklepu, kojega kazenski zakon zahteva pri svojih prestopkih. Kdor se tukaj ne spominja, kolikokrat ima Dunajska policija opraviti z izgredi, provzročenimi po dijakih? Cvet univerze monil bi so izročiti državnemu p r a v d n i š t v u, če bi se v poštev jemal vsak dijaški izgred po predpisih kazenskega zakona ! Ali tam prepuščajo vse to disciplinarnim oblastnijam, in v resnici živinsko srce bi moral imeti človek, ki bi želel nespametnemu dijaku, da bi radi ponoćnih neslanih šal prišel v železno pest. državnemu pravdništvu ter bil tako hipoma uničen s celo bodočo svojo eksistencijo! Tudi pri nas je disciplinarna oblastdotične dijake kaznovala in sam visoki c. kr. dež. šolski svet se je izrekel, da disciplinarna kazen zadošča. Ni pa mirova'o nemško časopisje in nergalo in lajalo je neprestano, češ, da ima tukaj vmes poseči državni pravdnik in da se morajo tisti nezreli fantiči popolnoma uničiti za celo svoje življenje! Da bode pri tem uničen tudi najbolj nadarjen mladenič naše gimnazije, od kojega smo smeli zavestuo pričakovati, da postane koristen ud človeške družbe, to je malenko*' ! Pa kaj se brigajo za to žurnalistični divjaki Ljubljani, Celju in Gradcu! Imeti so hoteli svojo žrtev in lajali so za njo, kakor laja sestradan pes za oglodano kostjo! In dosegli so konečno svoj namen, ker poklicane oblasti in zlasti državno pravdništvo ni moglo in ni smelo slepo in gluho ostati nasproti nemškemu tulenju in moralo je staviti do deželnega sodišča v Ljubljani primerne predloge, kojih vspeh je za sedaj ta, da se pričenja sodnijska preiskava, koje konečni vspeh bode morda ta, da bodo trije mladeniči za celo svoje življenje nesrečni postali. Mi se tolažimo, da bodo strogi, ali vendor pravični sodniki več srca imeli, nego ga imnjo ti žurnalistični barbari, ki so dosegli, kar so doseči hoteli! Ali skrajna ostudnost, ki tiči v takem početju razbrzdane žurnalistike, na to pa smemo celi svet opozarjati, ker smo prepričani, da kaj tacega ni poklic poštenega časopisja! Dovoljeno nam je pa pri tem, da opozorimo olikani svet še na nekaj druzega. Malo dnij po tistem dijaškem izgredu, o kojem smo dosedaj govorili, pripetil so je drug jednak izgred. Udeležili so se ga trije nemški Kočevci, ki so isto-tako v svoji lahkomišljenosti razbijali klopi po Tivolskem drevoredu ter ostanke vlačili in metali v vodomet sredi Tivolskih nasadov 13i 1 i so ti dijaki tudi aretovani in mi smo o celi tej zadevi vestno molčali, ker imamo usmiljenje z mladino, naj si bode že slovenskega ali nemškega pokolenja. In glejte! Molčalo je tudi glasilo Ljubljanskih Nemcev in molčali so v Celju in v Gradcu, kjer so poprej s polno sapo po državnem pravdu iku kričali. Sedaj so bili lahkomišljeni nemški dijaki in to je čisto kaj druzega! — Tak pojem imajo ti žurnalistični vohuni o pravici in spodobnosti! Slovenskega mladeniča tirajo brez srca v pogubo, ali Nemca zakrivajo s plaščem svojega usmiljenja. V istini, kdor opazuje te pisane, prisvojiti si mora skoraj prepričanje, da kultura ne oblaži človeka, temveč, da ga podivja. Če nam nemška kultura ne daje boljših sadov, kakor so oni, ki dozorevajo po glasilu naših Nemcev, potem ta kultura res ni piškavega oreha vredna! In to je, kar smo hoteli naglaŠati. Dr. Iv. T .... r. Politični razgled. ATotraiiJe dežele. V Ljubljani, 5. avgusta. Državni zbor in sftuvaci/a. .Politika* javlja, da namerava vlada sklicati državni zbor oa dan 23. septembra, „Wieaer A11 g. Zeitung" pa pravi, da za jeden dan prej. Dunajski dopisoik „Politike" javlja, da je situvacija za grofa Tuji lica |ako ugodna, Češ, da je nastalo primirje, katero bo trajalo do jeseni ter omogočilo vladi, da se dobro pripravi za parlamentarno zasedanje. Vlada hoče oa jesen lavirati in se bo ogibala vsem vprašanjem, katera bi zamogla prouzročiti kako krizo. O imenovanju levičarskega ministra, ki bi imel biti naslednik grofa Kuenburga, še govora ni več. Taaffe se je v tem pogledu izrekel nedvoumno. Priznal je sicer, da je Kuenburg postopal korektno, ali ker se je neprestano trudil, ustanoviti mej TaaH^om, Plenerjem in Chlumeckiin neko intimnost, katera bi bila omejila svobodno gi-baoje Taarleovo, se ta ne mara več vezati. Postopal bode kakor doBloj, naslanjal se ua desuico in levico LISTEK. Tetrao bonasia. „Zračni visučini Orel jo vladar, Bre/.nu in atrmini Lovec gospodar!" — Odkar Človeški rod vsled „modernih" boleznij vedno bolj in bolj hira, so želje večine Zemljanov, vezanih na prašna mesta, po zdravem zraku in gozdnih sprehodih zmiraj večje. Saj pa tudi gibanje Da prostem vsi zdravniki priporofiujejo, in celo „oče" Kneipp zatrjuje ugoden vpliv gozdnih sprehodov na vzajemni razvoj duše in telesa. Če pa z izletom v krasne domače jarke spajamo še koristno zabavo, kakor je n. pr. prežanje na raznovrstno škodljivo divjad: lisice, kune itd. ali priklicavanje gozduih jerebov, „leščerk", tedaj so stoprav pravi užitek izleti v veliko božjo naruvo, ki Itčijo dub in telo! Zdavnej sem že nameraval spregovoriti o prezanimivem lovu gozdnih jerebov „na priklicavanje", o katerem je ravnokar izišla mojsterski pisana knjiga pri Klihnastu, Wien I. Huher Markt 1. Spisal jo je naš domačin, g. profesor Fr. Vale n ti nič, ki se od mladih nog z ome- ujenim lovom peča. Z navedeno knjigo je ustre ženo prirodoslovcem, osobito pa prijateljem lova. V njej nahajamo vse način" vabljenja jerebov .na kost", kakor na „Šuško". Zadnji so tako poučljivo pisani in vglašeni, da so jim lahko z najmanjšim trudom priučimo. Sploh je knjiga jedina svoje vrste, tako glede obilega gradiva, kakor glede dovrše nosti. Saj je pa avtorju služila tudi cela 30!etna luHtua skušnja in muogi znameniti ruski viri o leščerkah. Času primerno ju to delo in vredno, da se nekoliko pomudimo z njim. Cela vsebina je predeljeua na dva odstavka. Prvi obravnava leščerko prirodopisno, a drugi z lovskega stališča. Pisava je povsem mična, ter pretkana z jako zanimivimi podatki iz praktičnega življenja. Za lovca najimenitnoje je poglavje o lovu z vabili, in tukaj pustimo pisatelja samega pripove-davati. .Ni nam toliko do silovite moritve opreznih jerebov, kakor do povoljnoga občutka obvlade prekanjene živalice. Pri raznih načinih lova so vspeba ali nevspeha krivi vnanji činitelji, a pri zvabljenji sa piščal in šuško prištevamo ugoden ali neugoden izid le sebi. Zakaj bi se tedaj ne želeli, natančneje seznaniti se s to vrstjo lova, ko so vender naši gozdi bivaliftče znani obilici jerebov (ruski: rjabčik). Vsakteri poznavatelj tega lova mi bode rad pritegnil, da je ni zabavo nad to! Kako nam pri odzivu (.Melden") urneje kri pluska po žilah, kako se celo telo prijetno vznemiri! In po ugodnem strelu, kaka zavestna radost nam prešinja srce! — Cele dražine zvedavih senic, zibajočih so v šibkem vejevji, prikliče vabitev na koščeno piščal! Raznotera vrsta dolgokljunih žoln, pisanih detalev, drznih šoj, prepirljivih srak, srboritih veveric itd. približuje se mirno prežečernu lovcu, pozvedljivo ga opazujoč. — Resnično ptezaoimivi prizori. A vse inače je, ako na klic hipoma ko strela privrši varani jastreb, prikaže se pohotno škileča lisica, ali pritipa oprezna kuna, volkodlaki dihur, — gotovo hvaležni predmeti svinčenemu pozdravu. Kaj pa da je dober vspeh mnogo zavisen od vestno prirejenih vabil! Saj tudi vežčaki sodijo lovsko sposobnost posestnika po kakovosti ih shranitbi orodja. Koliko leščerk se ne oglasi ali pa se izneveri valed — napačno oglašene cevke! Izmej vseh prilično poskušenih vabil nahajal sem nad */* „slabih", deloma celo nerablji-vih. V »noji zbirki Be nahajajo take iz Gorotana, Krajne, Skandinavske in širne Ruske. Deloma sem je pokupil, deloma primenjal, a vse za .dobro14 in vender so nekatere .najboljše" komaj porabljive. — Možno, da se ob času druženja posreči tudi na ali nekoliko bolj na desnico, ker je spoznal onemoglost levičarjev. Levičarski (/lan. Poslanec Linške trgovske zbornice dr. Scbaup poročal je te dni svojim volilcem o svojem parlamentarnem delovanju in pri t«) priliki skušal seve s svojega stališča puiasniti sedanji položaj. Dokazoval je, da je v interesu monarhije potrebno, da se iz levičarjev, Coroninijevcev in Poljakov sestavi trdna parlamentarna večina in povdarjal, da se bližamo dobi reakcije v klerikalnem zinislu, kakor Ano je monarhija doživela v dobi od I. 1850 do 1866 in katera je prouzročila Solferino in Kralievi Gradec. — Schaup je preciziral tudi stališče levičarjev proti vladi, rekši, da o zaupljivi podpori Še govoriti ni. Ako bi vlada zopet krenila na tako pot, kakor lani meseca novembra, potem bo zadela ob odločni odpor levičarjev. — Nemški listi komentirajo prav obširno Scbaupovo poročilo, zlasti pa odstavek, v katerem se napoveduje klerikalna reakcija. V n .mj 4- države. Itusko-ncmšktz carinsku borba. „Novosti" ujiajo, da se bode še doseglo poraztnnljeoje iu dolže) nemško vlado, da je sama zakrivila borbo, Ruska je nasvetovaia, naj bi se začela pogajanja za trgovinsko pogodbo, a dokler se ne doženo, naj bi bil v obeh državah v veljavi maksimalni tarif. Rusija je s tem dovolila Nemčiji vse, kar je mogla zahtevati, a šla je še dalje in privolila, da ostanejo v veljavi dosedan,e določbe glede uvažanja muke govedi, katere določbe so jako neugodne za rusko trgovino. Ruski predlogi pa niso bili vzprejeti, na kar je ruska vlada nasvetovaia, naj se čim prej saide komisija, da dogovori trgovinsko in carinsko pogodbo. Nemška vlada je na to odgovorila, da bodo pogajanja brezuspešna, če ruska vlada ne vzprejme vseh nemških tirjatev. Tako so bo vsi poskusi Rusije, ustanoviti mirno in dobro razmerje s sosedom, izjalovila vsled trdovratnoBti Nemčije. Krivda zadeva nemškega kancelarja. Ca-pnvi je imel morda dobre namere, ali moral je preprečiti trgovinsko pogodbo z Rusijo, da zagotovi vojaškemu zakonu parlamentarno večino. Skoro ves ceutrum, velik del narodnih liberalcev in vsi konservativci so privrženci ultraprotekcijonizmu. More se torej z vso opravičenostjo trditi, da je Caprivi kup 1 glasove aerareev z obljubo, da bo zavrgel ruske predloge glede trgovinske pogodbe. Če je tako, zašel je Caprivi na krivo pot, ker je grešil ne aamo zoper prijateljstvo z Ruaijo, ampak tudi zoper interese velike večine nemškega prebivalstva. Trgovinska |>ogodba in gospodarsko približanje k Rusiji bi bilo mir in varnost Nemčije dosti bolj zavarovalo, nego onih nekoliko desettisoč mož, katerim bode za dlje časa nemogoče produktivno delovanje in za Katerih vzdrževanje bode treba velikih žrtev. Eglptski Fchediv v Carigradu. Abbas-paša se je vrnil na obali Nila in bil povsod navdušeno pozdravljen. Njegovi podaniki mislijo, da je Bog ve* kaj dosegel pri turškem sultanu, a ta nadeja se bo kmalu izjalovila, kajti pozitivnega ni AbbaB-paša v Carigradu ničesar izpo-eloval, ker se Turčija ne upa ničesar storiti v to, da bi Angleži zapustili Egipt. Da bi Turčija to rada dosegla, o tem ni dvoma in da stoji s svojimi simpatijami na strani Abbasovi ter je pripravljena, podpirati ga moralno, ko že materijalno ne more zanj nič storiti, to ve vsakdo. Posamne dogodbe pri Abba8ovem posetu v Carigradu pa so vender vredne obče pozornosti, zlasti ker kažejo, da misli Abbas v korist svoje politike in v dosego svojih idealov udariti na novo struuo, na mohamedanski verski fanatizem. Abbas pašo spremilo je v Carigrad 200 egiptskih šejkov, katere je sultan posebno odlikoval. slabo oglašeno piščal petelinčka prizvati, a to je zgolj slučaj! (Vestno delana in natančno oglašena vabila za starega in mladega petelinčka, kakor tudi za piško, dobe se pri pisatelji knjige : F. Valentinič, profesor v Gradei, Stadtquai 35, jako ceno) Piškin klic se redko Bliši, je toraj mnogim neznan. Zatega delj se največ le piščali nahajajo, dočim so „šuške" („Vfusperl") bolj nepoznane. A priznati se mora, da so zadnje mnogo laglje priučljive ter vspešneje po-rabljive ud piščali. — Akopram niti dva lovca povsem jednako ne vabita, se v naravi vender-le nekateri klici izmej vseh redno ponavljajo. Mlad pe-telinček kliče skraja nepopolno, a čim Btareji postaja, tem popolneje poje. Zelo stari samci imajo navado, ali začetek ali konec klica ponavljati. Vse te važne podrobnosti priučimo se v naravi sami, da le pazimo in pridno poskušamo. Začetek pač moramo imeti. V tu svrho vzamemo zanesljivo oglašeno cevčico, vtaknemo si zarezo nizdol mej zobe, pritisnemo zootrajni konec z jezikom k „nebu" in sunemo sapo z goltom skozi. To vadimo tako dolgo, da dobimo Čisti, zveneči glas brez sikanja. — Kadar to znamo, lahko se poslužimo v kujigi označenih osemnajst klicev na glaske. Zadostujeta pa že prva dva. Pripomniti je namreč, da nimata le samec iu samica (prvega ločiš od piske po črnobojni lisi na Priredil jim je celo slovesen banket, katerega sta se tudi on in Abbas udeležila, kar velja v orijeutu za izredno odlikovanje. Pri tem obedu protestiral je najodličneiši šejk zoper kriatijansko poplavljenje mohamedanskih dežel in napil mohamedanski hrabrosti, katera bo pregnala tujce- Ta govor se je tiskal in v več stotisoč izvodov razširil mej egipt-skimi mohamedanci. To je najs'gurnejša pot nabuj-skati mohamedance zoper naseljene tuce in Angleži se že boje neugodnih posledic Dopisi. M Ceiinfa, 31. julija. [Izv. dop.] (Obodska si avnost.) Urna gora, ta domovina pravih slovanskih junakov, še ni videla tako velikanske in veleča8tne slavnosti, kakor je bila štiristoletnica ustanovitve Obodske tiskarne. Dne 23. julija zbrali so se gostje iz vseh krajev Crne gore in sosednih dežela, a došli so tudi zastopniki drugih slovanskih rodov in raznih učenih korporacij. Mesto je bilo vse v zastavah. Zbrano ljudstvo pa je navdušeno vzprejemalo dohajajoče goste, izmej katerih je posebno omeniti 300 krasno oblečenih Hercegovcev. Zvečer je bilo mesto čarobno razsvetljeno, po vseh hribih so plamteli velikanski kresovi, v tem pa je prebivalstvo priredilo svojemu vladarju velečastno bakljado. Knez Nikola stal je na velikem balkonu svojega doma, okolu njega pa je bila zbrana vsa njegova rodbina. Vodja bakljado stopil je pred balkon in s srčnimi, krepkimi besedami pozdravil kneza in mu čestital na redki slavnosti. Ko ja govornik končal zaorilo je urnebesno klicanje: „Da živi knjaz Nikola!", ki je gromovito odmevalo od skalnih gora. Ko se je šum polegel, slišal se je krepki knežev glas. „Hvala vi braćo, hvala vi Crnogorci, hvala vi mili gosti! Živjeli!" In zopet je nastalo gromovite klicanje: „Da živi knjaz Nikola!" vmes pa so pokali samokresi in puške. Ko so bakljenosci z glasbo odšli, razvila se je pred dvorom ljudska veselica. Prebivalstvo je uprizarjalo junaške igre in plesalo kolo, a navdušenost je prikipela do vrhunca, ko je knezov sin Mirko prišel iz dvora in z narodom dvakrat zapored plesal kolo Tega prizora ni moči popisati. Ko so nehale junaške igre in je zastal ples, zapel je stari guslar pop Tomanovič junaške srbske pesmi. Tako je ljudska veselica tekla do rane zore. —— V sredo zjutraj so nas prebudili topovi. V dvoru zbrale so se deputacije, da sporoče knezu čestitanja, ob 9. uri pa se je vse zbralo v Zetskem domu. Prestolonaslednik Danilo je pozdravil goste z oduševljenim govorom in njemu so se izročile razne diplome. Bil je to nenavaden prizor. Prvi učenjaki na svetu so kot zastopniki mogočnih kulturnih narodov častili vladarja male Črne gore! Po primerni zahvali prestolonaslednika odšlo je občinstvo v dvorno kapelo k božji službi, kamor je prišel tudi knez z vso rodbino, a ob 1. uri bil je vkupni obed na ravnem Cetinjskem polju, katerega se je udeležil tudi prestolonaslednik. Po obedu prišel je tudi knez Nikola, da pozdravi svoje goste in bil oduševljeno vzprejet. Popoludne je bila velikanska dirka, katere se je udeležilo na tisoče občinstva. V četrtek odpeljali smo se v Rijeko Crnojeviea in šli od tod na Obod, kjer se je vršila božja služba, od tod v Podgorico, kjer smo bili sijajno vzprejeti grlu) več različnih klicev, ampak da se zadnji pre-minjajo po starosti, času iu vremenu. Glavni klic starca, katerega lahko pomladi za časa „parjenja" (Balz) il jeseni ob „misauju" (Mausser) zaBlišavarao, je neko površčeuje visokozvenečih glasov, ki so po celo kratkih premolkih oBtro ločeni in ob kuncih več ali manj upodobljeni (moduliert). Celi klic traja tri do štiri trenutke. Glasi se: „TbI, UltierI, trttaiuaj* Oj)aziti je, da vglaševanje petja zato ni lahko, ker nimamo zuakov (sekiric) za četrtino vzvišenih ali znižanih glauov. Najbolje si je pomagati z gosli, ker se na nje glaska lahko tudi za četrtinko ali zniža ali zviša. Z glasovirom pa to ne gre. Prvi nTbI" je v glasu srednjega „c", a se zniža za l/i glasu k glaski h. Jednako se končica „tsiij" vzdigne istim načinom, kakor se je „Tsi" znižal. Piško oponašamo s „šuško", in to tako natančno, da niti najbolj vajenemu ušesu ne bode lahko ločiti klicev. Glavni znak je neko hripavo, nejaBno šušikanje: „ši, šiši— šfše\" — Razun teh, rekel bi pravilnih klicev, zaslišavamo tudi nekatere celo nenavadne, a to poredkoma. Tako n. pr. se sliši, kadar petelinček na vejo prismuči nekov: „Čo, iu—iu, bčbčbo." Ako se piska zaupljivo bliža, slišimo pogoBtoma: aPl.....orit." Po tleb pribrska- in kjer se nam je priredil krasen banket Iz Pod-gorice smo sli v Plavnice, in se vozili po Skader-skem jezeru in se preko Lesandre vrnili v Cetinje. Ljudstvo nas je povsod oduševljeno pozdravljalo. Bd je to pravi triumfalni sprovod na kršnih tleh Črnogorskih. — V soboto pa se je zaključila Obodska sla v nos t. s predstavo „Balkanske carice". V prenapolnjenem gledališču je bil tudi knez s celo rodbino. Občinstvo je pri razhodu priredilo knezu velikansko manifestacijo in se s srčnimi ovacijami poslovilo od gostov. Slavnost se je vršila velečastno in na vse udeležoike naredila mogočen utis. Črna gora in nje vladar sta dosegla sijajen moralen uspeh. Iz Celovca, 2. avgusta. [Izv. dqp.] (Dijaško podporno društvo „Radogoj".) Tužni m »ramo postati Slovenci, ako pogledamo v naše pisarne in uradnije, bodisi cesarske, deželne ali zasebne, na železnice, v srednje in male šole, v tovarne itd.; koliko vidimo tukaj tuje gosi o le, ki si mej nami dober kruh služi, pa za nas ne mara, našega jezika ne razume, ga ne ljubi in se ga tudi učiti noče. Ta ohola nemška gospo Ja je pogosto osorna proti našemu ubožnemu ljudstvu, v naših političnih bojih pa nam vedno nasprotuje. Priprosti kmet, ki nemščine ali laščine ne razume, ima pa Hvuje težave s takimi ljudmi, ker jim nič dopovedati ne more. Že na Kranjskem, kjer vender precej domačih mladeničev v srednje Šole zahaja, da postanejo inteligentni ljudje, imate to težavo; veliko buje pa je v tem oziru v sosednih deželah, na Primorskem, Štajerskem, posebno pa pri nas na Koroškem. Kaj je krivo tenu zlu? Krivda je v tem, ker s ovenskih sinov premalo študira. Naš narod je reven in kdor ni v takem mestu, kjer bo srednje šole, le težko zmore, da bi dal svojega sina v oddaljeno mesto šolati. Še težje je, Bina izdrževati na visokih šolah v Gradcu ali na Dunaju. Ljubljanski, za vse dobro vneti rodoljubi so toraj prav storili, da so ustanovili društvo „Rado-go|w, ki ima namen, podpirati dijake, ki ho dovršili srednja šole in se želijo podati na visoke šole, pa netnajo za to dovolj pomočkov. Društvo bode pa podpiralo tudi umetnike, bodisi slikarje, podobarje itd., ki se hočejo na tujem v svoji stroki in umetniji še bolje izuriti in izobraziti. Ker se bodo po pravilih uplačila uataoovni-kov in sprejemnine nalagale kot poseben zaklad, od katerega se smejo rabiti samo obresti, in ker se bado vsi drugi dohodki rabili za tekoče stroške in kar mora slednjič vsak dijak, ki bode od društva podporo dobival, obljubiti, da bo pozneje, ko v službo stopi, društvo podpiral ali pa prejeto podporo (brezobrestno) nazaj povrnil, je upanje, da društveni dohodki nikdar ne usahnejo, ampak čim -dalje večji postanejo. Na prvi pogled mora vsak spoznati, da so nameni novega društva vse bvale vredni in da je od njega pričakovati obilo dobrega sadu. Do zdaj so morali tevni slovenski dijaki na viših šolah mnogo revščine prestajati, pogostokrat stradati in drugo po-manjkauje trpeti, prej da so svoje šole dokoučali W Dalje v prilogi. "^Hi joči samec lian tudi z: „Ble — ble — ble — ble" iznenadi. Vmes zajiazujeino tudi nagli: »Pit — pit — pit", ali: „Sui, sui, si — ai — si", tako nežno in prikupljivo, da nas srcć boli pri pomisleku, kako kruto mu bodemo razdrli sladko nado in končali sanjarije. — Najglasneje „pojo" v pomladi, ko jih tajnosilna moč druženja v novooživljeni naravi probudi, in pri-(V t koma jeseni, ko jim je stvarnik tako bogato mizo pogrnil. Zna se, da bo ti časi tudi za lov uajugod-neji. Na Štajerskem varuje postava jerebe pomladnega pobijanja, a v septembru lahko opazujemo z bogatim plenom vračajoče se lovce. Glede izvolje dnevnega časa je vsaka ura ob jasnem, mirnem vremenu ugodna. La slabo vreme ne ugaja. Mehki, južni vetrovi in topli „Sirocco" so vabitvi na pomlad jako ugodni, nikakor pa v jeseni, kajti prinašajo dež in burjo. Zato pa volimo na jesen mirne, tople dneve, kateri slede navadno burji in mokroti. Zastran obleke nasvetuje pisatelj lahko, pri-prost o, temnobojno, a mehko opravo brez vsega nakita. Zrnje (Schrott) se priporoča v jedni cevi štev. 10, a v drugi za vse slučaje štev. 4 (lisice kune itd.). Nad 40 kor. naj se nikoli ne strelja, ker ae tak strel le malokdaj posreči. Vedno je priporočljivo vČHBih Se nekoga seboj vzeti ter ga na Priloga .»Slovenskemu Narodn" §t 178, dnž 5. avgusta 1893. in do svojega vsakdanjega kruha prišli. Z laj bo dobili vrlega pomočnika na društvu .Radogoj". Ker je posebno na Koroškem veliko pomanjkanje slovenske inteligence in je tudi gotovo, da bo novo društvo rade volje podpiralo slovenske dijake s Koroškega, smo tudi mi koroški Slovenci vezani, to koristno društvo po možnosti podpirati ter prosimo premožnejše slovenske rodoljube, naj se upišejo v društvo „Radogoj" kot redni člani aH kot ustanov-niki, ali pa naj društvo vsaj od časa do časa razveselijo s kakim darilom. Izgovor, da itak nameravamo v Celovcu ustanoviti dijaško podporno društvo, ne velia, kajti isto bode podpiralo le dijake na latinskih šolah in na učiteljski pripravnici, društvo „Radogoj" pa pozneje na viših šolah; tedaj bo obe društvi le nekako mej seboj Bpopolnujeta. Ni ga večega siromaka na svetu, kakor je ubožen dijak. Še mlad in neizkušen mora živeti v tujem mestu, mej tujim, trdoarčnim svetom; on si nikamor ne vo pomagati, ako v atisko pride. Svoj čas bi imel porabiti v to, da se kaj nauči, ne pa za to, da si zasluži svoj vsakdanji kruh. In vender je toliko slovenskih dijakov, ki morajo svoj kruh služiti si s poučevanjem gosposkih otrok, poleg tega se morajo pa še sami vsega naučiti, kar se od njih tirja. Ker je pa v takih mestih mnogo revnih dijakov, zato je tudi dostikrat teško dobiti kako boljšo instrukcijo, in potem mora tak od celega sveta pozablieni dijak hudo stradati ali pa še učenje na kol obesiti ter se zadovoljiti s kako borno službo. Zato bo vsak dobro delo storil, kdor pristopi k temu hvalevrednemu podpornemu društvu in s tem podpira uboge slovenske dijake na visokih šolah. — Novemu društvu pa kličemo: vivat, noreat, crescatl 1% Itrjinju, 3. avgusta. [Izv. dop.] (Konferencija. — Nekaj o taktu) čakal sera spretnejšega poročevalca o prezanimivi letošnji učiteljski konferenciji našega okraja, a zaman. Konferencija vršila se je dne 26. julija v Kranji v mestni dvorani. Gosp. nadzornik A. Žumer otvori konferenco točno ob devetih, pozdravi učiteljstvo, sporoči pozdrav gosjmda okr. glavarja ter imenuje svojim namestnikom g. A. Kmeta. Zapisnikarjem bila sta voljena gospdč Rooss in gosj). Petkovšok, verifikatorjemj zapisnika pa gg.: Luznar in Pezdič. Kakor običajno seznanil ras je gosp. nadzornik najprvo z najvažnejšimi razpisi in ukazi šol. oblastev, kateri so zagledali beli dan tekom leta, potem pa je prešel k nadzorovanju in stanju šol, katero je vsled nalezljivih boleznij menj ugodno kot prejšnja leta. Tu in tam dobi se še kaka napaka glede metode, discipline eto, vidi se pa, da se vsa lolo trudi napredovati in popolnjevati svoje znanje. Po poročilu vpraša g. Jelene predsednika, zakaj je samovoljno, brez vednosti stalnega odbora črtal iz vsporeda poročilo dež. šol. sveta, glasom katerega naj bi se šolski čas drugače uredil na kar je gosj). j»redsednik odgovoril, da bi s tem višja šolska oblast, lahko domnevala, da jo hočemo le riti— kovati. — Gosp. Luznar porofia „o jtodrobnem načrtu iz slovnice na jedno in dvorazrednicaha. V daljšem govoru povdarja važnost tacega načrta ter koncem svojega |>redavanja stavi resolucijo, naj 40 kor. pred seboj nastaviti. „Štiri oči več vidijo —u, a treba previduosti, pred vsem pa miru. V interesu lova mora se pobijanje pišk odsvetovati, sicer bi se število jerebov v kratkem času neljubo skrčilo, šrava pogorelega poslopja. Ko hi se bila sosednja hiša gosjiodarja Frlana užgala, bil bi šel ves Predmost in na oni strani vode še Poljane. Tudi dva orožnika sta precej pritekla iz Gorenje vasi na pogorišče. A našega župana sta zastonj tako dolgo pričakovala, da bi določil može, kateri naj pri ognju kot straža, čez noč ostanejo ker je stlačeno seno pod Btreho in pa stelja v hlevu tako močno tlela, da se je še z vodo težko kaj pomagalo in je bila velika nevarnost, da kak hud veter potegni1 in se vnamejo bližnja po-slojija. Naš župan je pa gotovo kje gori v hribih sladko spava! ali pa izza kake smreke plamen opazoval, ako ga je sjdoh mogel kaj videti. Pa plat zvona so slišali celo v Gorenjo vas, on ga pa na Brdih ni mogel 1 — To je pač zopet nov dokaz, kako potrebno je, da se župan voli iz srede poljanskih mož, ne pa po uro daleč od gluvne vasi! Pamet tedaj in pozor, ko bomo prihodnjič občinske može volili. Mnoge.krat se bomo še pokesali, ako volimo tako, kakor do sedaj. Kdo bo plačeval u. pr. stroške, katere je nakopalo županstvo občini z ne-potrebno tožbo? Kdo bo poravnaval napake drugih? Tudi naj prihodnji žujian s svojimi možmi poskrbi, da se ljudje iz vasi odstrauijn, ki imajo predolge prste in ki ne poznajo razločka mej mojim in tvojim. Vsi ljudje so nevoljni čez tega pogorelca, pri katerem 80 se v pogorišču take stvari našle, katerih gotovo ni nikdar niti pošteno podedoval niti kupil. — Neobhodno bi se tudi potrebovala jedna brizgalnica za našo dolino, t a na, kakor jo imajo v Zireh. Saj ne bo toliko stala iu g. župnik je že davno nekaj denarja za to vložil. Ko bi bilo po volji župnikovi, že zdavua bi bili imeli pri nas brizgalnico in veliko izdatneje bi bili lahko pomagali pri tem pogorišču. Naš gospod župnik je zelo vnet za blagostanje naše vasi, kar Be je tudi aedaj pokazalo. In vendar je klerikalna stranka zoper njega. Bog ga živi mnoga letal Županstvu je pa treba le dobre volje in vse se bo naredilo! Saj naši kmetje ne trpe takega pomankanja, da ne bi mogli malo prispeti! Seveda če bo Županstvo tako slabo gospodarilo, kot dose-daj, ne bo prav nič mogoče. Tudi za novo šolo in Šolsko zastavo naj se krajni šolski svet malo bolj pobriga, kakor naj tudi cela občina poskrbi, da se sezida v par letih novo primerno proBtorno šolsko poslopje, kakoršna imajo že skoro povsod po slovenskih vaseh. Navedene stvari so neobhodno potrebne in z združenimi močmi bomo vse lahko naredili. Vztrajnost premaga vse! In če Bog da in sreča junačka, se bodo potem tudi Poljane malo bolj povzdignile in ne bodo zaostajale, kakor sedaj, za drugimi vasmi. Domače stvarL — (Osobna vest.) Naš rojak in odlični učenjak slovenski g. profesor Simon Rutar vrnil se je s svojega znanstvenega potovanja po Italiji, Grški in Turški, na katerem se je mudil skoro celih šest mesecev. Kakor čujemo, nabral je g. profesor s svojo znano izredno marljivostjo na historični zemlji italijanski in orijentski obilo preznamenitega znanstvenega gradiva, s katerim bo dosegel izvestno izreden uspeh. — Presrčno dobro došel v domovini! — (8 h o d slovenskih in hrvatskih abiturijentov.) Piše se nam iz Zagreba 4. t. m. : Danes zjutraj dospeli smo slovenski abitarijenti v kraljevski Zagreb. Na kolodvoru j>ričakovali so nas hrvatski tovariši, a zbralo se je tudi mnogo odličnega občinstva, katero nas je glasno in navdušeno pozdravilo. Hrvatski abiturijent gosp. Polič nas je jjozdravil z navdušenimi besedami. Za vzprejem in pozdrav se je zahvalil tovariš Vester. S kolodvora smo sli na vseučilišče in potem v prostore akad. društva „Zastave", kjer nas je pozdravil vseuči-liščnik gosp. Borani ć. Ko so se nam odkazala stanovanja, šli smo na vkupni zajutrek, na kateri nas je povabil hrvatski abiturijent g. L. Mazzura, sin odvetnika dra. Mazzure, od tam pa na poko-paliice, kjer smo okitili grob pevca slovensko-hrvatske vzajemnosti Stanka Vraza. — (Slovenska pesem) slavila bode jutri poBebno Blavlje. Na nemški periferiji, v Mariboru, vršila se bode velika pevska slavnost Ptujskega slovenskega j)evskega društva, na obalih sinje Adrije na južni periferiji pela bodeta v Barkovljab dva pevska društva iz okolice Tržaške, pri izletu ^Tržaškega Sjkola" v Plavje v Istri bode pelo »Slovansko pevsko društvo v Trstu" v sredini pa priredi pevsko društvo „Ljubljana" za iste, ki se ne mogo udeležiti Mariborske slavnosti, pevsko veselico pri Virantu. Ne dvomimo, da bode slovenska pesem povsod privabila obilo čestilcev, posebno pa pri najvažnejši slavnosti, to je v Mariboru. — (Nemška demonstracij a.) Mariborska podrnšnica zloglasne „Siidmarktt priredi danes večer v „Stari pivaru i" veselico, katera naj bi pokazala, kakor pravi, da v Mariboru ne mara nihče za veselico „Slovenskega |>evskega društva". Ta nemška veselica je torej gola demonstracija, ki je pa več kot nepotrebna. — 'Za tridesetletnico Kranjske čitalnice) prijavila so, kakor bo nam iz Kranja poroča, tamošnjemu čitalničnemu odboru svojo udeležbo do sedaj naslednja društva: „Ljubljanski Sokol", pevsko društvo „Ljubljana", bralno društvo v Gorjah, akademično društvo .Sava", akademično društvo „Slovenija", čitalnica na Vrhniki, čitalnica Liubljanska in gasilno društvo v Kranji. Kakor bo kaže, razviti se hoče slovesnost Kranjske čitalnice v pravi uarodni praznik. — (Odhod na slavnost podčastnikov domačega p e š p o I k a.) Opozarjamo še jedenkrat na današnjo, gotovo vsem krogom prebivalstva simpatično odhodoo ve.selico naših vrlih podčastnikov na prostornem Virantovein vrtu. Sodelujeta vojaška godba in iz prijaznosti pevsko društvo „Ljubljana". Začetek ob 8. uri, ustopnina prosta. — (Iz deželnega šolskega svota.) V zadnji seji stavil se je predlog naučnemu minister-stvu gledć imenovanja vodje na Ljubljanskem učiteljišči. Drugim učiteljem na Štirirazrednici v Kostanjevici imenovan je dosedanji tamošnji začasni učitelj g. L. Potrebi n. Rešil se je priziv občine Petrova vub v Črnomaljskem okraji v zadevi šolske zgradbe. Zaradi kršenja discipline bila sta lokalno izključena dva dijaka tukajšnje višje realke. Dovolilo se je kouečno, da se razširi jednorazrednica v Šmartinu pod Šmarno Goro v dvoruzrednico. — (Prvo krono družbi 8 v. Cirila in Me to d al) Uredništvu našega liata ao poslali danes kroni ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: lz Idrije 100 kron, katere sta nabrala mej tamo An juni rod o 1 j u b ki n j a m i in rodoljubi gg. Jos. Sepetavec in St. J. Kogoj. Darovali bo po 2 kroni: gospe H Harmelova, Dragotina Lapaj-netova, Ana Turkova in gd'na. Juljka Harmelova: po 1 krono: gospe Marija Erženova, Dragotina Na-godetova, Lavoslava Novakova, Dragot. Tbalerjeva in gdčne. Marija Brusova, Marija Kobalova, Frančiška Podobnikova, Miuka Ranzingerjeva iu Marija Vončinova; nadalje goBp. Fr. Ks. Goli 4 k., Josip Sepetavec 3 k. in po 2 kroni: gg. Mart. Dežela, Fr. Didič ml., Ivan Gruden, Henrik Kos, Fr. Krat-ner, Valentin Lapajne, Vinko Lapajne, Anton Les-kovec, Fr. Nagode, Anton Petrovič in Kajetan pl. Premerstein; po 1 krono: gg. Peter Bevk (iz Cirknega), Ivan Bonča, J Bolta (župnik v Ledinah, Fr. Didič ml., Fr. Druškovič, „Franci iz rožne ulice", Aleksej GoBlar, Jos. Gruden, Pavel Gruden. Karol Habe, Adolf Harrnel, Vaclav Helmich, Avg. Kavčič, Andrej Kogej, St. J. Kogej Jos. Kob, Drag. Lapajne, Drag. Makuc, J. Medved, K. S. Molčanov, Camillo Murgel, Neimenovani, Al. Novak, Iv. Novak, Josip Oblak, Iv. Pavšič Iv. Petrič, Jos. Platner, Job. Plesničar, Mi rosi. Plesničar, Leop. Pogačnik, Val. Pogačnik, Fr. Rejec, Jos. Rupnik, Matija Seljak, Jos. Serjun, Leop. Stross, Drag. Šinkovec, Fr. Šinkovec, Jos. Šulgaj, Raf. Thaler, Val. Tončič, Miha Tratnik, Mirosl. Treven, Val. Treven, Fd. Vidic, Peter Vidmar, Fran VonČina (paznik), Fran Vončina 17. in Fr. Vončina (tajnik); naposled dobil je V. K. Jakobinec za prodane „Križevačke statute" 4 krone. Slava vrlim rodoljubkinjam in rodoljubom, sosebno pa zavednim delavcem, ki svoj trdo zasluženi denar žrtvujejo za rodoljubno stvar! — V Ljubljani darovali to: gospod Iv. Pr. Lampret in gdčni sestri Anica in Leopoldina Lampret vsak 1 krono. Skupaj VBprejeli smo danes 103 krone, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni da rovalci in darovalke in njih nasledniki. — (Š e n t j a k o b s k o - T r o o v s k i ženski podružnici b v. Cirila in Metoda) so darovali prvo krono: gospa Iv. Gutnikova o priliki izleta na dolove nabrala 12 kron 36 vin., dalje: gospa Klarman 3 k., gospod Vekoslav Legat, gosp. G. Marout, gospa M. M., vsak po 2 kroni; goHj). dr. Hmko Dolenc, gospa Nežika Udovič, go-Bpodičine Josipina Kačar, Mar. Kukec, Mici Kozjek, Rezika Kozjek, Ivanka Praznik, Fraoja Zebre, Ne-imenovanec, vsak po 1 krono; skupaj 30 kron 36 vinarjev. Živile vrle darovalke in darovalci! — (Potrjen deželni zakon.) Načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski glede izločitve cestne proge od deželne meje pri VršČe-vem do eraričoega skladišča v Idriji, spadajoče k deželni cesti LogaŠko-IdiijBki, je dobil Najvišje po-trjenje. — (Zakaj samo — nemški?) Piše se nam: Do zdaj nosila je in še nosi g. Auerjeva gostilnica ob dolenjski cesti le nemški najiis na tabli, namreč: „Gasthaus zum griinen Berg". — Ker bode z otvoritvijo dolenjskih železnic baš ta gostilna pridobila vsled prometa še veliko večje število slovenskih gostov, ki jo bodo obiskovali, bilo bi pač umestno, da napravi g. Auer tej gostilnici tudi slovenski napis in skrbi za — slovensko postrežbo. — („Slovensko planinsko društvo") naznanja, da je sedaj dobiti pri cerkovniku na Kumu piva v steklenicah in v sodčkih, dobrega naravnega vina in kruha. Ta užitek je na društveno prošnjo preprijazoo priskrbel prečaBtiti gosp Alojzij JerŠe, župnik na Dobovci (pošta Hrastnik), za kar mu bodi izrečena prisrčna javna zahvala. Kdor želi še čeBa druzega, naznani poprej društvu ali pa naravnost preč. g župniku. V kratkem bode imel Kumski cerkovnik tudi konserve in druge reči v zalogi. Na Kum, od koder je prekraBen razgled, bo rdeče zazoamenovani trije poti, in sicer iz Zagorja čez Završe, iz Trbovelj čez Dobovec in iz HraBtuika čez Matico. Po vsakem je tri ure boda. — (Za tretje porotno zasedanje,) ki bo prične 28. t. m. v Ljubljani bili so izžrebaui nastopni glavni porotniki: Gg. Viliem Treo, stav-binski podjetnik; Jakob Kapš, zlatar; Fran Regor-šek, trgovec; Karol Achtschiu, hranilničui kaucelist; Jernej Tavčar, mizarski moJBter; Jožt-f Prosenc, zavarovalni uradnik; Jožef Stadler, klepataki mojster; dr. Vladimir Z tek, odvetniški kandidat; Adolf Mikuscb, jzdelovatelj dežnikov; Karol VVcber, trgo- vec; Karol Žužek, pekovski mojster; Ivan Spoljarič, hišni posestnik; Ferdo Omejec, dež. blag. oficijal; Adolf Hauptman, tovarnar; Jožef Bo h m, branilnični kancelist; Viocenc Vizjak, deželni oficijal; Peter Strel, gostilničar; Jožef Dekleva, užitninski vodja; Ivan Gbtz, hišni posestnik; Fran Dolenc, mesar; Friderik BUrger, tovarn, knjigovodja; Fran GorŠiČ, izdelovalec orgelj; Viljem Toonies, solastnik tovarne; Fran Štrukelj, trgovec; Jožef Čeme, urar; Ivan Zupane, deželni oficijal; Karol Tschurn, branilnični knjigovodja; vsi v Ljubljani; Jernej Globočnik, pekovski mojster, Ferdo Pollak, trgovec in Pavel Bizjak, knjigovodja v Kranji; Henrik L-bingur, trgovec v Litiji; Viktor Bolaffio, vinski trgovec v Spodnji Šiški; Karol Deteta, hišni posestnik v Dobu; Henrik baron Lazarini veleposestnik v St. Valpurgi; Ivan Majaron, trgovec in posestnik v Borovnici; Ivan Ž tnik, posestnik in gostilničar v Cerknici. — Namestili porotniki so: gg. Adolf Reich, čevljarski mojster; Jakob MartinČič, ključarski mojster; Karol Lappain, trgovec; Peter Majdič, branjevec; Anton Androjna, prodajalec premoga; Edvard Regnard, trg. agent; Ivan Medeo, odvetn. solicitator, Julij Grohman in Jožef Forte, trg. pomočnika, vsi v Ljubljani. — (Pobalinstvo.) Piše se nam: Zadnji čas spravili so bo nepoznani zlikovci nad drevesa, na katerih je „Slovensko planinsko društvo" zaznamovalo z barvami pot od Golovca do Laverce, in začeli brisati ta barvana znamenja z debel. — Umestno bi bilo, takej ziobuosti priti na primeren način v okom. — (Komisijski ogled) vršil se je včeraj ob 6. uri zvečer pri mestni klavnici zastran prihodnje naprave „rampe* in tiru od železuične proge do klavnice, za prevažanje živine i. dr. — Udeležili so se ogleda zastopniki železnice, mestne občine i. dr. — (Dolenjske železnice.) Pretekle dni dovršila se je dovozna cesta h kolodvoru dolenjskih železnic pod „Zelenim hribom", sedaj pa se polaga kamenje po prostoru okrog kolodvora, na kar se bo potem ta prostor jel z gramozom posipati. — Chamotni tlak na peronu tega kolodvora je do cela položen, glavna dela pa že nekaj časa dovršena, tako : stanovanja, uradni lokali in stranski prostori — (Velikega medveda,) ki je bil ustreljen meseca aprila v gozdih kneza Schonburga blizu graščine Šneperš«e na Notranjskem, je tukajšnji krznar g. A. K rejci v Zvezdi prav spretno prepariral. Ta res izredno lep eksemplar domače divjačine videti je v omenjenega gospoda prodajalnici do ponedeljka popoludne. — (Ii. lic iav na m krogov.) Na pritožbo, priobčeno v našem listu pod tem zaglavjem v sredo dne 2. t. m. došli sta nam od prizadetih zadrug sledeči pojasuili. V 175 številki .Slovenskega Naroda* z dne 2. avgusta t. 1. se nahaja notica „Iz delavskih krogov", v kateri se napada poslovanje bolniške blagajue čevljarske zadruge v Ljubljani. V notici se trdi, da je omenjena blagajnica nekemu čevljarskemu pomoćniku zabranila podporo od 1. marca t. I. to je od dno, ko je blagajnica poslovati pričela. Naslednje v pojasnilo: Res je, da je čevljarska zadružna bolniška blagajn ch nekemu čevljarskemu pomočniku zabranila podporo od 1. marca naprej, in sicer iz tehtnih razlogov, dotičnik bil je namreč takrat Član okrajne bolniške blagajne, in ne blagajne čevljarske zadruge Imenovani pomočnik bil je bolan že pred ustanovitvijo čevljarske zadružne bolniške blagajnice, tudi pisatelj „iz delavskih krogov" priznava to s tem, da je dotični pomočnik prejemal poprej, to je do 1. marca t. 1. bolniščino od okrajne bolniške blagajne. Pri blagajnicah je v navadi, da gospodar svojega delavca, ako zboli, oglasi, ter nasprotno, kadar ozdravi, kot v delo VBtopivŠega zopet objavi. To se zgodi zaradi tega, da za čaB bolezni ni potreba doneskov odrajtovati. Tudi tu se je to zgodilo. 1) itični delavec bil je pri zadružni blagajnici, kot v delo vstopivši, po prestani bolezni od njegovega gospodarja naznanjen, to je bilo dno 20. marca. Pisatelj vendar trdi v svoji notici, da bi moral že od prvega marca naprej dotični pomočnik pri zadružni blagajni prejemati podporo, katera se mu je le tam popolnoma odrekla. Na kake razloge pritožitelj svojo trditev opira, je nam neznano, vemo pa, da ni niti v zakonu niti v naših pravilih določbe, po kateri bi bili zavezani tudi druge osebe kot člane blagajnice smatrati, nasprotno veljajo po zakonu in pravilih kot člani le jedino isti, kateri so kot v delo vstopivši pri blagajnici zglašeni. Nadalje, zakon od dne 30. marca 1888. d. z. št. 33, določa v § 13, daje „izstop iz okrajne bolniške blagajne še le tedaj opravičen, če se dokaže, da je dotični član pri kaki drugi po tem zakonu ustanovljeni blagajnici za slučaj bolezni zavarovan". To je tedaj dovolj jasen dokaz, da pritožba ni niti najmenj opravičena. Trdilo se je tudi, da je okrajna bolniška blagajna .redno" svoje dolžnosti spolnovala, mi nismo še nasprotno trdili, priznavamo tudi, da je to pri dotičnemu delavcu do 1. marca storila, a priznati ne moremo njenega postopanja proti istemu delavcu po 1. marcu, kajti tam se je istemu s 1. marcom podpora na nek čuden način odvzela, tako da se je dotični na razsodišče pritožil, a isto je sklenilo, ne da bi se bilo poprej prepri* čaio ali je dotični v smiBlu goraj navedenega paragrafa kje zoper bolezen zavarovan, da mu ima bolniška blagajna čevljarske zadruge od 1. marca naprej izplačevati podporo, kar pa po našem mnenju ni bilo opravičeno, kajti mož še ni prenehal, ako-ravno je bila zadružna blagajna že uaUnovIjena, biti član okrajne bolniške blagajne, od katere je po zakonu odpadel še le, ko je bil 20. marca, k čevljarski bolniški blagajnici pristopil. Mi priznavamo, da se je delavcu godila krivica, a ne od naše strani, temveč od okrajne bolniške blagajne s tem, da se razsodišče ni na zakon oziralo, kakor tudi b tem, da je sodilo o čevljarski zadružni blagajni, kakor da ista ne bi imela svojega razsodišča, katero o njenih zadevah razsoja. Iz navedenega se razvidi, da dotični pomočuik od bolniške blagajne čevljarske zadruge nima nič zahtevati, ter da je ista le tako ravnala kakor ji zakon in pravila velevata. To v pojasnilo in obrambo. Z odličnim spoštovanjem za bolniško blagajno čevljarske zadruge v Ljubljani. Peter Lukas s. r., načelnik, Aoton Grablovic s. r., blaghjnik. — Bolniška blagajna pom. zbora kovinske zadruge v Ljubljani pa nam piše: Na notico „Stuv. Naroda" štev. 175 z dno 2. avgusta t. 1. „Iz delavskih krogov" šteje si na-čelništvo zgoraj imenovane blagajne na dotičnu neosnovano pritožbo v dolžnost sledeče izjaviti: Bolniški blagajni ni ničesar znano, da bi do sedaj, to je od 1. julija kateri ud umrl, še menj pa g. blagajniku o komu, da bi „postavno pogrebščino" zahteval izplačati. Ako bi res k »teti ud umrl, nima gosp. blagajnik nobenega povoda izraziti se, „nimamo nič denarja, ne moremo nič izplačati 1", ker se blagajna v ugodnem stanji nahaja, kljubu temu, da je že 28. junija, to je dva dni pred ustanovitvijo zgo* i raj imenovane, okr. bol. blagajna poslala bolnika i njej v preBkrbljenje Načelništvo. — (Šolska poročila.) Na šoli za pod-kovBtvo, katero vzdržuje v Ljubljani kmetijska družba kranjska, je bilo minulo šolsko leto 8 učencev, vsi s Krauiskega in štipendisti. Pod vodstvom g. viteza dr. K. Bleivveisa vršili so bo izpiti, katere je naredilo vseh 8 učencev in sicer iz pod-kovstva in ogledavanja mesa. Šolo je obiskovalo še 7 kovačev, izmej katerih bo 4 naredili izpit z dobrim uspehom, 3 pa ga morajo ponavljati. Poučeval je gosp. Edvard Scblegel. — V štirirazredui ljudski Šoli v Cerknici je bilo koncem šolskega leta 428 učenk in učencev v 4 razredih (prva dva vsak v 2 oddelkih) in 107 v pripravljalni šoli. Poučevali bo nadučitelj in vodja Karol Dermelj, 2 kateheta, 1 učiteljica in 3 učitelji. Letno poročilo ima na čelu članek „Šolske delarne", spisal Rudolf Piš. — (Izlet v Delnice) narede v nedeljo, 6. t. m. popoludne pevci iz Št. Vida nad Ljubljano. Peli bodo v gostilni pri „Miklavu", ki je zaradi dobrega vina tudi v Ljubljani na glasu. — (Novo jamo s kapniki) zasledili so delavci v Šuntanskem tunelu na progi dolenjske železnice mej Trebnjem in Mirno Pečjo. Jama je, kolikor se je v naglici premerilo, osem metrov dolga in pet metrov široka. Kapniki so jako lepi, ne po-bebno veliki ali snežnobeli. Kakor čujemo, preiskala se bo ta jama še natančneje, ker je lahko mogoče, da je v zvezi še z drugim: večjimi jamami. — (Velika slavnost v P o s to j i n h k i jami) bode dne 15. avgusta. Več razvidno je iz posebnih oznanil uprave Postojinske jame. — (Tamburaški zbor v Ribnici) prijazno vabi k prvi mu velikemu koncertu, kojega priredi dne 13. avgusta 1893 v dvoranah g. A. Arkota. Vspored: 1. .Sretan imendan", čestitka. 2. „Ljubim Te", mazurka. 3. „Oj Banovci", koračnica 4. .Spavaj Bladko", podoknica (brač solo). 5. „Marici", B"aT|r Dalje v prilogi, ""^fl Priloga „Slovenskemn Narodu" &t. 178, dnć 5. avgnsta 1893. polka. 6. „Liepa naša domovino". 7. „Valjak". 8. „Naprej zastava slave". 9. „Poročna", polka. 10. BHej Slovenc". 11. ,Valae elegante". 12. „Pijmo ga", zdravica. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono. Zbor broji 14 tamburašev. — (Nova p o h o i i 1 n i <• it ) Iz Mokronoga poroča se nam vesela vest, da se je dne 3. t. m. ustanovila posojilnica za Mokronoski sodni okraj. V načelništvo oziroma odbor bili ho izvoljeni nastopni gg.: J. Vira nt, Župnik Mokronoški, načelnik; J Ravnikar, nadučitelj, namestnik in tajnik ; J. S bi I, trgovec, blagajnik; J. Rohrmann, no-tarijatski koncipijeut in Fr. Zupančič, župan Mo-kronoški, odbornika. Za namestuika pa goBpoda Ant. Majcen, posestnik in trgovec in K. Šašelj, posestnik in pek. Računskim preglednikom in nadzornikom so se izvolili gg.: Mih. Barbo, župnik na Trebelnem; J. Brrath, trgovec v Mokronogu In Fr. Zupančič, posestnik in oštir v Rakovn ku poleg Št. Ruperta. Tako upamo — piše ae nam —, da bode na novo ustanovljena posojilnica v Mokronogu donašala IjudBtvu, susebno kmetskemu, obilo koristi; ob jednem naj bi pa vse vzpodbujala k varčnosti. Tistim rodoljubnim možem pa, ki zavoljo raznih opravil niBo mogli zborovanja udeležiti se, ki imajo srce za dobro stvar in za — kmeta, priporočamo prav toplo, da pristopijo v obilem številu novi posojilnici, kateri želimo obilo božjega blagoslova. — (Iz domačih toplic.) Minuli mesec prišlo je v Toplice na Dolenjskem 181 oaeb, od početka sezone do kouca julija pa Bkupaj 508 oseb z Iravja iskati. Večina teh je zapustila toplice popolnoma zdrava, ostalim pa se je zdravie tudi izdatno zboljšalo. — Na Bled prišlo je po zadnjem izkazu zdraviškega predstojnižtva do 29. julija vsega skupaj 448 strank z 739 osehatni. — V Laške toplice na Bpodnjem Štajerakem je prišlo od početka sezone 748 oaeb, izmej hrvatskih toplic pa v V a r a ž d i u b k e toplic* do konca minulega meseca 1479 oseb, v Krapinske toplice 1130 oseb. — (Blagoslovljen je cerkve.) V Brežicah blagoslovila se je minulo nedeljo popolnoma od tal do vrha prenovljena frančiškanska cerkev, ki se zdaj kaže v prav lepi podobi. — (Nemška šola v Ljutomeru.) Nem-čurji v Ljutomeru bodo vender-le osrečili „uemški trg" Ljutomer z nemško šolo. Nova Šola bode jedno razreduica za dečke in dekleta, Btara šola pa ostane v svoji dosedanji sestavi. — (H rva ts ki žurnalist V iS emir Zima,) urednik humorističnoga lista „Trna" in sotrudnik „Hrvatske", jako nadarjen novinar, umrl je včeraj zjutraj po dolgi in težki bolezni v Zagrebu v najlepši moški dobi. . — (Mejnarodna kolesarska dirka,) katero priredi jutri v Zagrebu klub biciklistov „Hrvatskoga Sokola" bode prav veličastna, kakor je razvidno iz poročil hrvatskih časnikov in posebnih naznanil in lepakov, iz katerih so razvidne podrobnosti. Slavnostne vožnje udeležilo se bode tudi več dam. Škoda, da ta slavnost nekako kolidira z Mariborsko, ker bi drugače tudi udeležba Slovencev bila dokaj večja. — (Razpisane službe.) V področji C. kr. policijskega vodstva v Trstu s službenim mestom v Ljubljani je izpraznjeno mesto policijskega oficijala z dohodki X., oziroma mesto policijskega kanceliata z dohodki XI čin razreda. Zahteva se znanje nemškega in slovenskega jezika. Prošnje do konca meseca pri predsedstvu policijskega vodstva v Trstu. — Pri okrožnem sodišči v Novem Mestu razpisano je mesto sodnega pristava z dohudki IX. čiu. razreda. Prošnje do 18. t. m. pri predsedstvu tamošnjega sodišča. — V Črnomaljskem šolskem okraji razpisani sta nastopni službi: 1.) Na jednorazredoi nemški ljudski šoli v Planini mesto učitelja, ob jednem vodje s plačo 450 gld. in 30 gld. doklade ter prostim stanovanjem. Prosilci, -.možni tudi slovenskega jezika, imajo prednost. 2.) Na dvorazrednici v Vinici drugo učiteljsko mesto s plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do 20. t. m. pri okr. šolskem svetu v črnomlji. — V področji političnih obhiBtij na Kranjskem je izpraznjeno mesto okrajnega komisarja z dohodki IX čin. razreda, evt ntuelno mesto vladnega koncipista z dohodki X čin. razreda. Prošnje do 20 avgusta pri deželnem pred sodstvu v Ljubljani. — Na dvorazrednici v Grahovu razpisano je drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razreda io prostim stanovanjem. Prošnje do 16. avgusta pri okr. šol. svetu v Logatcu. Y ■p- Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda I "t i Razne vesti. * (Doktorica ho noriš causa.) Vseuči lišče v Freiburgu je imenovalo neko gospdč. Ka rolino Mtchaelis de Vasconcellos v O portu za častno doktorico filozofije in sicer v priznanje njenih znanstvenih zaslug. Ta gdčna z nezajiomlj'.vim imenom Be bavi z romansko filologijo zlasti s proučavanjem portugiških dijalektov. Pravijo, da je to jako pri merno delo za postaroe device, časih so se gospo dične, ako Be niso mogle možiti, zatekale v samostane, zdaj pa se posvečujejo filologiji itd. To je tudi jM.slr.il'a prekhcanega liberalizma! * (Slavni bivši baritouistlvanBeck,) ki je do leta 1885. pel ua Dunajski dvorni operi, potem pa stopil v pokoj in ž vel v Badenu poleg Dunaja, zblazuel je te dni in so ga morali odvesti na Dunaj. Pred njim doletela je ista žalostna usoda slavna basista Staudigla in EiuilaScario in tenorista Alojzija Ande rja, v zadnjem času pa pevko Wilt, s katerimi je Beck mnogo let bil dika Dunajske opere. Res tragična umetniška osoda! * (Električna r a zs ve t Ij a v a v a t i k a n a.) Papežu predložil se je načrt za električno razsvetljavo v Vatikanu. Potrebna moč za pridobitev elektricitete bi Sd vzela iz bližnjega potoka na „Moute Vaticano u * (Javna varnost v južni Italiji.) Minulo soboto dopoludne bile so v Palermu umur-jene tri osebe na ulici. Morilce jo policija prijela. * (Peklenska sreča.) Učenjaki bo res čudaki. Dočim posvetni ljudje tožijo, da na tem svetu že m več mogoče živeti, da ni nikjer ljubezni, sreče itd. jiisari ueki profesor Mivart, baje dober katolik in bud nasprotnik tistega zloglasnega Dar-vviua, ki se je s tega sv ta umaknil, še predno so mu obesili mlinski kamen ukolu vrattf in ga potopili v morju, kar je brez dvoma zaBluŽil za avoje pohujšljivo delovanje, o sreči v peklu. Profesor Mivart dokazuje v daljši vrsti sestavkov, da je j»ekel še dosti prijeten kraj, da tam nikakor ni tako grozno, kakor se navadno trdi, da je nekako letovišče za hude grešnike, po primeri tako, kakor za kaznjence vsakdanji izprehod, ter podpira to svojo trditev s citati iz raznih cerkvenih pisateljev. M-vartova kuj ga je prišla na indeks, kar je samo odobravati, kajti lahko bi Be primerilo, da bi jo dobil nerazsoden človek v roke in ta bi naposled brez. straha oagomilil na svojo vest cel kuj) grehov, češ, saj v peklu ni tako hudo, kakor se govori. * (Golobje kot Mstonoše v Rlužbi ribičev.) Nekateri angleški ribarski podvcetoik) poskušajo, kako bi mogli h porabiti golob", ki !>i prenašali novice o uspehu ribjega lova. To bi bilo velike važnosti, ker golobi bi dosti prej prilet* H na kopno, nego more pri pluti lad-ja in bi kupci Že na prej vedeli, je li bil lov dober In koliko rib se jim je nadejati. * (T u d i g a s i I i.) Da imajo posebno Ba-varc- izredno žejo, katero gaso najraje z izbornim bavarskim pivom, pokazalo se je zopet pri shodu uemških ognjegascev v Monakovem. V treh dneh iztočilo se je samo v dvorni pivovarni nad 400 hektolitrov piva, pri ljudski veselici v vrtu v Nim-fenburgu pa 220 hektolitrov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 5. avgusta. Vkijub nepopisnemu pritisku in hujskanju proti godbi ostane „Glasbeno društvo" umžato pri dani besedi. Godba po In ošte vil n o zagotovljena. Na mnogobrojno svidenje! — Slovensko pevsko društvo. — („Tngespošta" je sinoči javila, da je Ptujski občinski svet tistim članom Ptujske godbo, kateri so v mestni službi, prepovedal sodelovanje pri pevski slavnosti v Mariboru in jim zagrozil z odpustom. Op. ured.) Dunaj 5. avgusta. Križarka DCesarica Elizabeta" s> odpelje jutri iz Nagasakija v Yokahanio. Nadvojvoda Fran Ferdinand je po polnoma zdrav in se pelje po kopnem v Yo-kahamo. Dunaj 5. avgusta. Socijalistična stranka namerava dne 20. t. m. prirediti ljudski shod, da demonsti ujejo za splošno volilsko pravico. Budimpešta 5. avgusta. V marmaroški županiji sta se primerila dva slučaja kolere. Goth.a 5. avgusta. Vojvodo Ernesta zadela kap ; upati je, da okreva. Rim r>. avgusta, Obtožnica v pravdi Rimske banke trdi, da so zagovori tožencev neresnični ter konštattije, da si izpovedi Tan-longa in Lazzaronija naravnost nasprotujejo. Oba skušata odvaliti krivdo drug no. drugega. Zutožba pojasnjuje natančno posamne zatožne točke ter povdarja, da sta zatoženca skušala izdati za 41 milijonov lir bankovcev, kateri so imeli dobiti le izdano številko serije, da na ta na6in okrijeta deficit v blagajni. London 5. avgusta. Jesensko zasedanje parlamenta se začne v tretjem tednu meseca oktobra. Slovensko ferijalno društvo „Sava" T7- I_ij-u-"fc>ljem.l. št. T... Kx. 1-25. Dragi bratje Savani! „Narodna čitalnica v Kranji" slavila bo dne 13. avgusta t. 1. tridesetletnico svojega obstanka. Navdušenje do narodnega dela in vzradoščenje na dolgotrajnem in veličastnem uspevanji prevažni g.t društva, zbralo nas bode ta dan v starodavnem Kranji. Prihiteli boste, dragi bratje, iz vsoh slovenskih pokrajin — in ker se nameravani sestanek v Brežicah letošnjo leto skoraj ne moro vršiti, prirediti hočemo1 na dan sijajne slavnosti „Kranjsko čitalnice" zajedno naš II. občni zbor. Naznanjajoč Vam t o že d a n os, u pa m o i n Selimo, da 13. avgusta t. 1. s polnošte-v i 1 n o udeležbo svojih članov dokaže i ,,Sava" na sijajen način, kako je p roc vita I a že v jirvem letu svojega obstanka. Z bratskim pozdravom Za osrednje upravništvo: Demeter Bleiweis-Trsteniški t. č. predsednik. Vladimir Ravnihar t. c. upravnik. Zahvala. Letošnja velika skupščina naše družbe dne 25. in 26, julija rešila Si Ji 0 mpričakovanim sijajem. Prijetni nzabavtu veter* v Hafnerjevi pivami v Ljubljani) kateri je oskrbela prva Ljubljanska podružnica s so letovanjem slavni vojaške godbe in slavnega pev-skega društva „Ljubljana*, združil je čč. skupščinarj<, doSli i: bratski Koroške in Štajerski ter mnogo Ljubljanskih družbenikov. Mej vožnjo v Sesano je izletniki pozdravljalo mogočno pokanje top i cev že r Postojini, v St, Petm. r I Umri. .1 nad VSS prisrčen je bil vsprejem sfatpšetnarjev >■ Sežani. Primorske goste je pozdravila imenom ženske podružnice odbomica (/ospica Maša Dolenčeva, Ljubljanske pa odbomica gospiea Micika Mahorčičeva in gospod deželni poslance in župan It. Mahorčič imenom svoje požrtroralnc občine in mnogih htpanstev na Krasu, Sežana sama preko-sdn je naši nadi ter počastila svoji goste z du/decimi šopki, hi so ji/i delile dobrotne roke nežnih deklet; s strasnim slavolokom, ki so ga postavili domoljubni fantje; z mbnjnimi zasfarami in z mogočnint strelom, ki ji donel daleč pO Krasit okrog. \Tclcč. repustil za skupščino svoj krasni in oza/jšani vrt; slavni ženski podružnici ; vrlo prvonicsfnico gospo Maluučicevo, katera ji prva sprejela v svoje okrilje našo družbo ob skupščinski slavnosti; novoustanovljeni moški podružnici s trudoljubirim prvomestnikom n, ki ste naši.'" — izreka najprisrčuejšo zalivalo V Ljubljani, J. avgusta 1893. Voilutvo družbe sv. Cirila in Metoda. Narodno-gospodarske stvari. — „Tržaška posojilnica in hranilnica" (re-gistrovana /Hdiuga z omejenim poroštvom) je imela meseca julija 7170 4G g:d. dohodkov in 709542 gld. troškov, skupnega prometa je bilo toraj v imenovanem mesecu gld. 14 26588, katera Bvota se še ni do-8 gla v nijeduem mesecu za časa obstoja tega našega denarnega suvod*. — V minolem poluletju imela je ta .Posojilnica" 49.545 95 gld. prometa. — Svilogojstvo v Italiji. Letos jirodalo se jo na 201 tržiAnh v Italiji 17,245 030 kg kokouov za dobre 4 milijoue več nego lansko leto. Pri vsem 11 m pa uiso i 11I! \.h pridelki na trg, ker nekateri svilarji pričakujejo bol) ugodnih tržnih cen za BVoje pridelke. S'idi ae, da se je pridelalo 49 milijonov kilogramov kolono v, ki so vredni 190 milijonov lir. Lini bo je pridelalo samo okolu 35 milijonov kilogramov, vrednih 117 milijonov lir. mm Veliko zalog-o priporoča J. Soklič. ^j 1 na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. D« občinstvu in visoko-častiti duhovščini za slikanje cerkva, 4^ /, o 1111 •' o j, novih stavb, sol), za barvanje los skratilo, za tirnic in dekoracije po najnovejših uzorcih tn po najnižjih cenah. Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in nradno potrjeni vodovodni instalater mi. S( aiN-iii tl-y-il &t. li> priporoča Be z* vsa v njegovo stroko spadajoča stavhinska dela v ID08tli in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodo-voilne napravo vsake vrste prevzem-lje ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — TroAkovniki pošiljajo ae na zahtevanjo zastonj. (<>7) IVAN VIDER umetni ln kupčljskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča se častitemu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih vencev in šopkov in vseh v njegovo stroko spaiiajočih del. Na prodaj ima vedno mnogovr tno cvetlice in ctetlieuc grmiee po najnižjih cenah. J (900) ftr J- J- NAGLAS iStJ tovarna pohištva 5 V LJubljani. Turjaški trg it. 7 in Gospodske ulico (Knežji dvorec). Zaloga jednostavnoga in najtinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, •trugarskega in pozlatarHkega blaga, po- gS bistvene robe, zaves, odej, preprog, za-r" stiral na valjeih, polknov (žaluzij). <)tro-% Aki vozički, žoluzna iu vrtna o|)rava, ne- g£ <» pregorue blagajnice. (t>9) ) metel j ~mm ,*t^^TT^.&i^TT^f*t*fTr^iri i ••••••• Brata. Eberl 5 lijuliljana. Frančiškanske ulice 4. j£ Slikarja napisov, * BLavolnska in pohištrena pleskarja. ,J Tovarna za oljnate barve, lak % in pokost. (146) \n Glavni zastop Rartlioli-Jevegn ori- ^ Kinu!nest* k»rl»«»llnc|M. MašCoba '-^ Sa konjska kojiita in usnje. ^ SPRAJCAR IVAN (Viktor ltimlli) (160) J . i ii 1 >l ) :i ii ii , Mni-i.iii 1 u nriporoAa veliko zalog« oprem za kro-w jace in čevljarje, boloprtenega blaga m podvlok, bombaža iu ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-■' žanje, tkanega iu nogovičarskega blaga, J predpasnikov, životkov In rokovic, po- V zamentirskega in drobnega blaga, tra- i kov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in 5 preprog, umeteljnih cvetk m njih dolov. £ £f,r>r----- , fAQro,---■-rc^r^.- BgtfMa S stavbeni in umetni ključar 5 1 Kolodvorske ulice št. 22 ' • # priporoča avoje {'.■•'< m 9 valčasta zapirala za okna in vrata | m (Rollbalken) S J lastni tsdelek, prava jeklena plehovina, 9 s tihim zaporom in trajnostjo. Popra-

iiiiiMni|i- in Kol li1 po n.1 lestavi, sliuaino turbino m «''C V I r «11 »is K tttclt i Ii ullrali si. 8 {•j priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-;C lično stroko ipudajočadela, kakor: p >r-II trete, krajepise, interieurB, reprodnk-l\ cije, vsakovrstne podobO| piBave, načrte J'C itd. Momentne fotografije za otroke, po-?.» vekftanja vsake vrste po najnovejših W skušnjah. Vsprejenljs vsa v fotograticno stroko spadajoča dela po najnižji ceni mmmoj Mnlr00 ^ A Jk ^k^Bk.^k.^a.^a.^k^k^k 4 Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče si 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata j>. n. čast. občinstva svojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ kiikor tudi ^ štedilnikov k i 3J Pri Slonu" I. \ rste 1 v sredi mesta in v bližini c. kr. i poštnega in brzojavnega urada. ^' Sobe od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna wta v hiši. £ Železna in parna kopelj |3 urejena po Fraucovih ktijielih po Bi kr. 9 vladnem svetniku g. prof.ilr.pl. Valenii. ^ X_i. n^T. Ecker stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur l^|ul*l|Hun (142) I>IIIlHJNk» CfnlM si. 7 In It priporoča svojo bokftto zalogo kleparskega dela. l/.«lt'lujo vsa v njegov obrt spadijoča drla v mestu in na dežel i. livrievsteH lesenih, oement-nih in klejnlh streh. Zaloga stresnega laka, n snega eeiuuiita in kleja. Na pravitelj strelovodov po novi sistemi. i 4 a in vseh v to stroko Bpsdsjočih del po ^ '% nizkih cenah (Hi*) r ?f Čast uii ie naznanjati, da aein pre- ^ vzela po smrti mojega moža Prana Toni Kovašlio obrt Q katero bodem nadijevala, tt-r se pHpo-<■ ročam ra vsa v to stroko spadtjoča 7. zjutraj S, popol. 9. zvečer 739 4 mm. 73«-8 mm. 73.r)G mm 1.3 0° C 84*6* C 18 0" C brezv. si. vzh. si. vzh. megla jasno jasno 0-00 mir. vSrednja temperatura 18*5*, za 1-3° pod noruaalom. IO*a.rLa,jsls:si "borza. dne" 5 avgusta t. 1. včeraj — danes Srebrna renta .... Zlata renta ..... 4»/0 kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . Lordon ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . Italijanske lire .... Papirnati rubelj . . . Dne 4. avgusta t. 1. 4 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . Ogerska zlata renta 4°/0...... Dunava reg. srečke 5°/a po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4' zlati sast. listi. Kreditne srečke po 100 gld......197 Rudoltbve srečke po 10 gld......33 Akcije anglo-avat. banke po 200 gld. Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.. gld. 97 10 — gld. 97 — n 9o8<) — X 90-70 11880 — n 11 «80 9665 — rt 9655 n 980 — — | 980 — n 33750 — 337 — n 186-20 — $ 125 25 » 0*88«/, — n 989 688 — n 589 rt 6112'/, — n 61 15 n 4560 — n —■— n 1-28'/, — 147 gld. 50 kr. 192 . 25 . 127 122 150 <>54 50 30 70 Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja mcf boleznijo iu povodom smrti najine nepozabne matere odnosno tete, gospe roj. Kotnik boteljerke in hišne posestnice za mnogo darovane vence in za toli mnogobrojno spremstvo do poslednjega počivališča drage pokojnice izrekava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti slavni prostovoljni požarni bramhi in vsem ostalim, ki so nama izkazali sočutje in s tem nhlažili tugo od blizu in od daleč najprsrč-nejšo zahvalo. (Sli) V Mlinom, dne 6. avgusta 189.1. Viktor Klinar in Ivana Kette. mm o ^ I -a ■c * S «e * © • r C £ .i 3 mjllitlje lutnt KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dllml in prebavil, pri prolinu. želodčnem in meli u rn e m kataru. Izvrsten je zg otroke, pre-(5-4) bolele in mej nosečnostjo. I. Najboljla tlijetdiena in oiTeieralnu pijan. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Prodajalnica iu stanovanj e obstoječe iz treh sob in kuhinje se oilda h I. novembrom pod j lili o Bfodn I m i POKOJI V nn |e m. — Več se izvč v liolo«! vorsk ili ulicah Nt. I ~. ,806) ! Na najnovejši in najboljši način 4 umetne (694—10 J igel@ 1» zobo\j«i • ustavlja brez vuakih bnlečin ter opravlja plombo. T J vanj m in vae lobne op MfM IJe, — odstranjuje 4 £ sobne bolečine z usmrtenjum Živca j i zobozdravnik A. Paichel, l T poleg čevljarskega mostu, v Kohlur-jevi hiši, I, uadatr. j C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda ■v«13a.-via.ee"o. od 1. j-o.nJ.Ja. 1893. Nastopno omenjani prihajalni in odhajaj ni časi ozna čuni so v srednjeevropskem čaan. Odhod lz Ljubljane (juž. kol). Ob 12. ari 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon tabel, Beljak, Celovec, Franzeasiegte, Ljubno, Dunaj, čez Selztbal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnogra.i, Lena* Gantein, Zeli aua See, Inoraost, Bregenz, Zllrich, G nf, Pariz, Sleyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco' e varo, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstotten. Ob 7. url 08 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, FranzensfeBto, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Soluograd, Lend-Gastuin, Zeli aui See. Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludno osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Soluograd, Inotnost, Line, Ischl, Bu-dejevice, Plzenj, Marijino vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 66 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Bndejevio, Solno-grada, Linča, Stevra, I selila, Gmundena, Iscbla, Ausseea, Pariza, Genfs, Ziiricha, liregetua, Inomosta, Zella a m See, Lend Gastciuu, Ljubna, Beljaka, Celovca, Frauzens feste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludno osebni vlak z Dunaju via Amstetten, Draždan, 1'rage, Francovih varov, Kar lovih varovj»Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inumosta, Liuca, Ljubna, Celovca, Pon tabla, Trbiža. Ob 4. uri 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja Ljubnegs, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla Tibiža. Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-uega, Beljaka, Celovca, Poutabla, Trbiža. Odhod lz LJubljane (drž. kol). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 06 „ popoludne v Kamnik. ,, 6. „ SO „ sveder v Kamnik, t, 10. „ 10 „ sveder v Kamnik (ob nedeljah i d praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.) Ob 8. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 16 „ dopoludno iz Kamnika. „ 6. „ 20 „ zvečer r/. Kamnika. ,, 9. „ 65 ,, zvečer ii Kamnika (ob nedeljah Iu praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. «12 — 168) Pristno istrsko naravno vino temuorudečo. Jake dobre kakovosti, ki se je pride lalo I. 1891 iu 18!*2 i« moči d »hiti. Kje? se izvč pri F M Sehmltt-u v Šp Italskih uli o ah. (781—3) z malini premoženjem išče Slovenec, industrijalec in zemljedelec, živeč v kraljevini Srbiji, — Resne ponudbe, ako mogoče s fotografijo in s podrobnim popisom vseh okolnostij, prosim, da se pošljejo kakor hitro mogOČC O. Feltrin-u, „H6tel Belgrad' v Negotinu, Srbija. (800—8) Koroški (190) r rimski vrelec najbolj prebavna, n:ijči*teja jdaninska ki selica, prost vseh želodec obtožujoči h, sliznice dražečih po^ranskih sestojin. V Ljubljani glavna zaloga pri Ji. !•]. Niipami. 2 zlate, 13 srebrnih svetinj 9 častnih in priznainih diplom Kwizdina restitucijska tekočina pralna voda za konje. Ceua NteUIeniei avNlr. velj. gld. l-lo. Babi se 30 let v dvornih lilevlli, v veejlh voja-Hklli in inseb -lis hlevih kot krept-ilo pred težkim (itlinii iu |M» težkih tlelih, pmti potlli-»iiiii, i/« 1 njen j« mi, oti pueloNii kit itd. ter daje k 1 .ii 1 i-iii posvbno m o e sa brzo tekanje. Dobiva se v lekarnah iu drogerljah. Paziti ju na zgornjo varstveuo znamko in zahte vati jo izrecno: '210—10) Kwizdino restitucijsko tekočino. GLAVNO SKLADIŠČE: Fraii It. Kwizda c. in kr. avstrijski in kr, rumunski dvorni založnik, okrožni lokar v Korneuburgu pri lluiiajl. Oelst, popolnoma nova uniforma za c. kr. državne železniške uradnike se takoj proda, Kaj več se izvč v LJubljani, na Kongresnem trgu it. 14, v pritličju na deBno. (809—1) Iščejo se za samo izborne hiše: 3 Rrajaelnake kuharice za Ljubljano, Italijo in Reko (slednja lahko svojo službo nastopi stoprav v jeseni); — kuharica in deklo 1a vsako delo za tu in drugod, slednja k samostojeći gospe; — saraeiiua)oc)a natakarica za dolenjsko: — kavarnah o dekle in prosta kuharica za tukaj; — peatun|n v jako odlično hido; — kočija/ v neki tukajšnji trgovski hiši, plača 10 do 12 gld. itd. itd. — Več v posredovalnici O. 1'lu.v na Bregu «t. 6. (807) W Nepremočne *^HI vozne plahte različue velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (59—30) It. «,A.TV5CXT^«EK,, ■pedlt£r e. kr. priv. f u/.ne Šeleanlee, v I.jiil»l|imi, na l»iiiia|Mki cesti it. 15. 888800608» Ludo vi k Puh mizarski mojster in polagatelj parke to v v Ljubljani, Pred Prulami št. 19 so priporoča (808—1) za polaganje parketnih tal in za voščenje sob. Utfr~ Parketni uzorci se lahko ogledajo pri njem. Prodaja tudi voičilo sa tla. ♦.♦.♦.v TincLcapsici compos. (PAIN-EXPELLER), pripraveny v Richtrovč lekarne v Praze, všeobecnfi znim^, bolesti utišujioi domioi lek k mazani, jest na skladS ve vfitšine lekaren, lahev po 1 |L,20 kr., 70 a 40 kr. — Pri kupovini tfeba m miti dobre na pozoru a prjjmouti jsn lihve i oehran-nou inanikon „katvoau jakoito prave. T^iU-cdzu MarUt«Utrl: Rlcbtriva likam „1 zlateha Ivi" i Pran. <^ puškar r» v Korovi J ali (■•>rlu«*li) na Korofikrm izdeluj«; in prodaja vH^kovistne nove pu&kc in revolverje ter vm« lovake prlprai e, patrone ter drugo alreljivo po najnižjih cenah. — 1'uAke ho vse pre> hkiiHcne na ces. kr. izku&Mvahaci ter zaznamenovane z /.naiiiko tega zavoda (4J18— lf>) Za i/bornost blHgn jamci izdelovatelj. - Stare puške popravljiuo se ceno. — Ceniki pošiljajo se brezplačno. Glasovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih UstnoBtij s častno diplomo in alato Nvetlnjo na razstavi v Londonu in I*arlsu, m zlato Mvetlit|o v Bru-nelju in TuiiImu. Želodčna tinktura lekaija G. PICCOLI-ja v Ljubljani je vspešno dietetično sredstvo, katero krepfia in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavulh organov izborno pospešuje. (173-26) T Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v za- ♦ bojih po 12 stekleuic za 1 gld. .'iti kr., po 56 steklenic 7 (zaboj tehta B kg) za f> gld. 26 kr, — Poštnino plača X vodno naročnik. ♦ Cona jedni steklenici 10 kr. 'Vaj X 1 Grajščina Gradac na Kranjskem potrebuje oženjenega, slovenski govorečega ■vr t na.r j 3- ki zna nemški pisati, dalje oženjenega logarja ki zna slovenski pisati. — Ponudbe s spričevali in zahtevami naj se pošljejo na gorenj o adreso. (805—V, i Svetovna razstava v Čikagi. I Vožnji listki v AMERIKO \ nizozemsko-ameriški I parobrodni družbi. I I Kolowratring 9 "FlTJ^VT A T 1 IV Weyrirjgerga8se 7" jj U JL\ X3L J • jj Pojasnila zastonj. O TJ o r-i >N (d N k 13 a zt. e 1 o d. © c. (332—32) Trnkoczy-jev Cognac-grenčec Hteklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -ss3 Pošilja se z obratno posto. ^=- 13 a. želodec. Vozovne zvezke zi* vsak f Ink veljavne, ki se la vnuk o povoljno progo InUko neatavljo, priporoča Jos. Paul in v Ljubljani mejnarodna potovalna pisarna. fmmMF~ Za Ljubi jauo-l>uiin| In iihihj so vozovnl zvezki po jako znilani ceni vedno v zalogi. (788—3) za nesrečne žrtve samooskrumhe (onanije) in tajnih razpašuosttj je izborno delo I>i"ii. Itetau-ii o Tb o © lcx xr ol xx €u Češko izdanje po 80. nemški izdaji. S Ml podobami. Cena 2 gld. a. v. Cita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tis o će bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Ve r l ag s-M agaz i n R. F. Blorey v Lip-skeiu (Saško), Neumarkt 34", kakor tuoi v vsaki knjigarni. * (291—21) A slovečo Podpisanec si UBOJa javiti velecenjeneuiu p. u. občinstvu, da jo prevzel restavracijo in kavarno pri g. l>eklovl in da bode imel v zalogi pivo o nftjstmvejše, I. IH1H. nstanOf I jene liraiiJMke pivovariie v >l«'iiui-n v •..•^>. x plhtih, petah in J^gš* V,'likn JU drugim trdim (gSj^ . priznalmh praskam >/\'^ s P'8em Je na kože. >^K^> °£Ju«l v j}i> ^30'2) Moidling-Dunaj- V^m* Pristen samo, Če imata navod in obli* varstveno snanako in podpis, glavni razjHhsiljaliiici: ., Schvvenk-a lekarna r y~ ki je tu zraven; torej naj se pa/.i W -V*/^ zavrne vse manj vredne ponared.be Pristnega iiuj-jo vl.jub- i juiii J. Swoboda, v. pl. Trnkoczy. G. Piocoli, L. G reče I: v itudo>iloveiii S. pl. SladovlČ, F. ttatka; v Kauiiiikii J Močmk; v CVIovel A. Kgger, VV. 'rh»rm\VHld, J. Uirnba-cher; v ltr«'#.»li A. Aich-inger; v Trtru (na Koroškem) 0. Menner; v Kel|»ku P, Seholz, Dr. E. Kinupi'; v diorivl (J. H. Pontoni; v vVolls-bergu A. Iluth; v Krulili K Savni k j v Radgoni C. E Amlrien; v Iilri 11 Josip \Varto; v Kndovliiei A. liobiek; v Celji J. Kuptcrschiniit. Išče se sposoben provizij ski poto valeč za prodajo Nlvaluili nI rojev za Kruu|*ko. Sla-l lot nobenih poprav ne zahtevajo, gSJj)T"~ Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. "*5B!3! — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe, na peresih, jo pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, uo ustrezajo. „ ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. jj Lastnikom hotelov, vil, kopelij in zavodov popust od cene. '<*•' 1 I Žičaate žiinnieo za vsako posteljo navadne velikosti po H (jld. OO soldovj z afrikom tapecirane tu s cvilboin preoblečene po IS gld. (714—81) 7=7 mZm, 'mZl 7=T mZmi 7=T ...i Feliks Toman kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26 ima skladišče izdelanih, pira m i d iz najleplega, najtršega temnega Mij«*nita in Kranita ter se priporoča za izdelovanje najmanjših nagrobnih Unuicitov, kakor tudi najfinejših umetniško izdelanih iiu&rolmih spomenikov« Prevzema vsa (783—2) stavbena in umetniška kamnoseška dela katera se kot doslej pj nizki ceni najfinejše izdelujejo. V zalogi ima in prodaja robne kamene in kocke iz granita za tlak trotoarjev in hišnih vhodov, narejene po predpisanih menili mostnega stavbenega urada, katera se po naj nitji ceni dobivajo V vsaki množini. 3 - Prej J. Golta. Fran Čuden Prej J. Geba. urar v juni. Slonove nlf<*e št. 11 (Podružnica v Trbovljali) priporoča si. občinstva ter posehno preč. duhovščini svojo bogato nalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (194—si) in vseh v to stroko ■padajočih stvari j po najnižjih etiiali. Popravila Izvršujejo ne natarčno pod poroštvom. — Zunanja naročila «o hitro izvršujejo po pošti. Ceniki so vedno na razpolaganje 2astonj in franko. Prvo Hitelo kjer se dobivajo brezhibna, ubrano se glasoča, najsolidneje izdelana Ivan Gross, Ino most. (Ustanovljeno 1. 1832) Tirolske oitre Prlm rspeoijaliteta) po gld. 8-—, P2—, 16'— itd. Tirolske koncertno ah elegljske citro (specijaliteta: po gld. P2- —, r> —, 18 — itd. Tirolska lesena in slamnata glasbila po gld 3•;">(), 4 ;"<), G—, 10—. Tirolske gitaro (specijaliteta) po gld. o-ko, P.M). f>f>0, T-— itd Oooarine (pristno italijanske) po o'o kr , 7o kr., iti» kr. itil Ustne harmoniko K'i 11 .s n'-ki- n srebrnim glasom t po l>0 kr., 70 Jtr do gld. 6'—. Harmonike (na)močnejfti usnjati mehovi) pi» gld. —, 5*5 . 10*—, 'M—. Trobila (le »ajboljle kakovosti) b srebrnimi obroči, najelogaiitneje opremljena itd. po tovarniških cenah. (777—3) Za vsako glasbilo popolno jamstvo. Hoga'o ilustrovani katalogi se nos Ijajo zastonj in poštnin« prosto. — Izvrstne fiole zu vsa glasbila. — Največja zaloga cerkvenih um/.ikalij. Adresuje naj se: J"ol^ctnii. G-rcss, Innsbmck:. TTT7rTTTt — Ii——— :.p Najboljše železo prodaja J A. C. AHCIN pri „Blati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja prve vrste m (iiy—26) rokodelce in poljedelstvo. Za j>il<- in Trod.rx© žage kakor za se garantira, . oktobra IHTa in jo umrl dne 11. avgusta 1H.-1. Uplačal jo .'JO g.d. 60 kr.; dediči njegovi pa io prejeli od banke „Slavlje" 1000 gld. 2. Josip Zauolksr, dtlelni ofioljal v Ljubljani, s* varoval so je iin ■ 10. aprila 1874. Do svoje smrti dne. 22 februva ja 187«; uplačal jo 195 gld. 38 kr., banka „Slavlja1 pa j-- dedičem njegovim izplačala 1000 gld. n. Henrik grof VVurmbraud v Konjicah tavaroval se jo dnč 15. raarcija lH7.r> ter jo do svojo smrti dno l.r>. maivija 1H77 uplačal 11SN gld.; «11•«1 ii njegovi pa so od banki' „Slavija" prejeli nOOO gld. 4. Anton Ahčin, /.upnik v Ilegunjali, zavaroval so jo dno 1. avgusta 1K70. l'o smrti njegovi dne 17. julija lH-jl »plačala |e banka vSluv*ija* kapital 1000 nld., dasi jo bilo nnlačano zavarovalnine lo 3»M gld. 98 kr. f>. ilanc/. Verbie, načelnik pi>staje na Itikekii, /.avaroval so je, dno Tj. aprila IM78; umrl pa jo dno 'Jo. novembra 1888« v toj »Johi uplačal jo 171 gld. 96 kr : banka „Slavija* pa jo izplačala dedičem njegovim 10« 0 gH. »>. Luka Saheo trgovec i:i posestnik v St. I'etru na Notranjskem, zavaroval hh jo dno oO. p« nu v a rja J-H2 za 1 OO gld. Do svojo siniti dno 17 junija 18«i upbičal je 215 ^Id. frj kr. i-i banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ve« cavarovani kapital, Dr. Ivan 1'itainie, odvetnik V Poatojlnl. zavaroval bo jo dno li». noveuihra 1889. l>o svoje smrti dnč '.). oktobra 1801 uplačal io 8159 ghl.; banka „sia\ija" pa je dedičem njegovim lanlaoala bOOi* gld. 8. Simon taatejČtć, tupnik w Starem Pasfnu, zavaroval so je unč 10. Januvarja lb9i in jo umri Iu doc 25. februvuria i*tega lota. Dasi |e uplačal lo 7 gld. 4S* kr., izplačali jo bauka „Slavija" ijegovim dodičotn 1000 gld. 9. Petar JBognvić, župnik v Lunu ba otoku Babu, zavaroval Je dno l.ri. maja lH^Jl svojim trom nečakinjam, Milioi, Urni iu Andjoliji Miletii-evim. po 600 gid. doto. Na to »H varovanjo Uplačal jo do svojo smrti dno 28. iVhiu \ a rja 1891 lW gld. 88 kr.; banka „Slavija* pa bodo vNuitej Imenovanih deklic, ko doživi 1-. leto, isplaoala 500 gld., tedaj vsem troiu 1500 gld. 10. Josip Perko. uoltel] v šm holu pri Žužemberku, savaroval jo svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote, Do svojo smrti uplačal Jo 85 gld, 58 kr.; banka »Slavlja" pa bode sum njegovemu, ko dosele 80, loto Bvoje btaroHti, (splačala loOO gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno WR generalni zastop banke „Slavije" v Ljublj?ni * v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. novo izumljeni prekomorski prašek ■ "» ugonablja prav sigurno: »■■■ ščurke, moljo, stenice, bolbe, žoharje, muhe, mravlje, preiičke, ptičjo prfiioe, sploh vse žuželke. Doli- v a se pristen povsod tam, kjer se nahajajo Andolovi plakati. Tovarna in razpošiljalnioa pri T. .A, JSrXD"RT .-u, drogerija „pri črnem psu", v l*i iui. (784—2 Hiino%» nllca Nt. 1*. Pristni prašek se dobiva v LJubljani pri Albinu Sličar-Jl, Dunajska costa 5t. 0. i Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. ^ Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči ■¥5^. kvarnemu uživanju nemesane ali z surogati mešano bobovo kave ^in da je moč prirediti mnogu NltMliiejM-, poleg te<;a x«lr»«e{>i> in ieene|Mo kavo. — AieprekoMeui* kut priiocMUk k iim-vihIiiI bobovi knti. (417 — Iti) Priporoča se zlasti za gospe, otroke In bolnike. Osobito 8o jo čuvati slabili posnemovanj. Dobiva no povMo«! — 1 ., kil« po -■"» kr. Ivana Fajdige radarsko k rudninsko * v Kamniku poživlja lastnike onih zemljiSč, v katerih so nahajajo kakeranega koli Imena mlneralske tvarlne, bodisi postavno varstvo uživajoćn kovine (ako so tudi ob jodnom lastuiki prostokopov), kakor nuli taku, k< apadajo v m/jo vrsto komično-tohnićue uporabe, da so, ako so želijo tem potem gmotno okoristiti, prijavijo na inoj g'iri imenovani naslov. Uzorci pošiljajo se frankovano v množini po 2—5 kil. Da se prihrani nepotrebno dopisovanje, blagovoli so naj takoj kuhkor motno natančno opiso razmer, v katerih se nahajajo tvarine, prijavam priložiti. (771-2 Ivan Fajdiga. Zaradi preselitve ki bode v kratkem, se bodo vso še v zalogi se nahajajoče spomladne in letne obleke sa gospodo in dečke, vrhnje suknje, haveloki, otročja oblačila in paletoti, kakor tudi plašči za gospe in deklice jaqueti, pelerini, ovratniki iz čipek in prašni plašči ,,0 (888—80) znatno znižanih cenah razprodajali. Sričar 4 3tlejač preje M. Neumann v Ljubljani, Slonove ulice št. II. 1 S s s f 5 S 5 5 5 5 o « s « OOOOOOOPOOPOOl Izdajatelj in odgovorni utedoik: Josip Nolli. Labtniua in tisk .Narodne Tiskarne11,