,	.	11 Celo lete ■ K.- 120*—i poi
fW*—> МЛ lela K 30*^—. larvea JugOsla’fljs l čelo leto K ISO'—v lasers® еИ oxnenüa se ш. гтвммјо po dogovora; pri večkratnem insertranja mfimerm popust Upreral®hro sprejeme naročnino, :1нммг&!е In reklamacije.--------Telefon it 220.
Keodvisen političen M za slovansko ljudstvo
»Strela* Izhaja v ponde^el, sredo h* pefeL UredniStvo in npravnlStr» je v Maribora, Koroški cesta St 5. — 2 uredništvom se more govedi v®ak dan samo od 11. do 12. are dopcMugž'
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklmrt? sc poitnine prosi*.-----------Telefon £1 2»
№4. MsBwMMm*
B£eu»ftbos»(	16. decembva Х.93ВЖ*
Letnik XQL
дарважабаЕаиЕа?
Republikanci o narodnem edinstvu.
M» letnem .kongresu Jugoslpvrm-^13 republikanske stranke, ki ss ie vršil pred kratkem v Beogradu, je razpravljal predsednik te »stranke g. Ljubomir Stojanovič o odnošajih med Srbi in prečani na ta-te iskren in loja len način: /
„V pogledu plemenskega vprašanja, ki je zelo kočljivo, stojimo danes po ustavi na slabšem, kot pred tremi leti. Namesto, da bi se postopalo vtem pogleda zelo pazljivo in obzirno, sta fes ta čas vlada in skupščinska vetom- od vseh strani skrbeli ter so trudili, da se ti odnošaji kolikor le mogoče poslabšajo. Srbi, Hrvati in Slovenci niso nikdar živeli v skupni državm za jed.:iei, ki M bila njih skup «a last, temveč vsak svoje zasebno življenje pod različnimi kulturnimi vplivi. Slovenci — narodna masa — so prav malo vedeli o nas, Hrvati pa so nas poznali samo po sosedstvu in ;*e to po večini le od takrat, ko smo m začeli med njimi naseljevati. Tedaj so se pa začeli med Hrvati in Srbi tudi spori, najprej verski;,, po-«tiejo pa politično-plemenski.“
Govornik riše nekdanje borbe in poizkuse za zbližan}© ter kaže, kako so Hrvati ob- početku navdušeno pozdravljali ujedinjjenfie, četudi se niso mogli popolnoma osvobodi i od bojazni da bi b.Ii v novi državi lahko preganjani od Srbov, ter nadaljuje:
„To }e vse tako naravno; m razumljivo, da se mora človek zares čuditi, kako da mkijannM poMlikl vsega lega niso razumeli. Od 'stoletij podedovane navade in nazori se ne dajo ■spremeniti v 24 urah, Sdbijansfci politiki niso razumeli hrvatske duše. — Eni so se oklenili teh, maloštevilnih Hrvatov, ki so kazali nekaj smisla za široko jugoslovansko nacijonalno zale dni eo, drugi pa teh, ki so ojtem samo iz teh ali onih razlogov govorili, TSi so; pa stali pod vplivom Srbov-po-litikov iz bivše AvstrošOgrske, ki, iz popolnoma razumljivih razlogov in vzrokov za vprašanje skupnosti niso mogli imeti širokega obzorja.
Srbijanski politiki so se všteti že v tem, da so hoteli pridobiti Hrvate in Slovence za, svoje naziranje o državni ureditvi, volitve so pa pokazal©, da stojijo narodne mase, na čisto drugem stališču. PogreWi so tudi v metodi svojega dela. Od prvega početka se jo kazalo nekako nezaupanje do nove države. Eni so bili po duši tuji Srbom, drugi, ki niso' nasprotni e-notni in skupni .državi, so se pa pokazali kot protivniki strogo centralistične države v strahu za svojo plemensko individualnost (Vlada, misleč, da je centralizem edino sredstvo za ustvaritev močne države, Je pa zmamila vse te nezaupljive v eno torbo ter Jih proglasila za sovražnike države to za razdirajoče 'elemente. Meneč, da se vsako nezadovoljstvo da zatreti z •najstrožjo državno oblastjo, so še boil pritisnili s tem centralizmom in tako se je 'dušenje nezadovoljstva po nerazumnih Sn nesposobnih organih spomenik} v pravo nasilje.
M j smatramo, da se morajo na sprotstva med Srbi z ene in med Hrvati—Slovenci z druge strain n.t vsak način premostiti, pa naj bo to tudi z izmenjavo ustave. Za stabilnost države ne zadostuje samo tiskana listava in organizirana državna obteši, temveč potrebno je narodno čustvo in njegovo prepričanje, da je Tako najboljše. Zato je republikanska stranka vedno maglašala,, da je treba dati Hrvatom in Slovencem širokos samoupravo ter jih s tem rešiti vsake bojazni pred kako prilašeeno nadvlado ali hegemonijo od naše strani. Italijani in Nemci! so sto in sto let živeli raz jedmjeni in pri vsem 'duševnem, jedin-stvn skozi što let je politično ujeclin-jjenjo vendarle delalo težave. To v Nemčiji še. danes ni tako centralistič-
no izvedeno kot pri nas, kar pa ne de la nobenih zaprek in vsi Nemci se Čutijo kot državljani skupne nemške državne zajednioe, prej caristične, se daj pa republikanske,
■ Srbijanske poiitfično skupine, ki so donesle to ustavo,' so se odrekle starosrbskih demokratskih teženj in navad in gotovo je, cla bodo pri prvih volitvah izgubili velik del svojih man’ datov, sedanja skupščinska „več-i-na“ bo postala manjšina, slabejga od sedanje skupščinske opozicije. Ali bodo nove srbske politične skupine lahko popravljale sedanje stanje skupno s
hrvatskimi in slovenskimi 'strankami? — Lahko, če bodo te stranke «tale na široko nacijpnaluera in demokratskem stališču ter ostale v zaupni i :• -iskreni zvezi s srbskimi strankami, ki že danes zavzemajo to stališče. Borili se bo treba ne samo z reakcionarnimi in kapitalističnimi elementi, ki so visoko/ dvignili glavo po mestih in po celi državi, temveč tudi z monarhistih nim režimom, ki je zaveden po sedanji ustavi.“
Tako republikanci, samo škoda* da so stranke tega naziranja v Srbiji še-le v razvoju.
0 razmerja med Jugoslavijo in sodobno Rusijo.
Kratkovidnim : zaslepljencem; meet našimi vodilnimi državniki. se imamo zahvaliti, da med našo državo In sodobno Rusijo še do današnjega dne ni pnšio do tolikanj potrebnega pri jateJJshega razmerja. V vseh kultur -mh državah so že davno, spoznali u-meomost prijateljskih odnošajev, zlasti trgovinskih in gospodarskih, le v naši kraljevini noče mahu a peščica mračnih elementov nikakib. stikov s listo Rusijo, v kateri je vsa kulturna Evropa zagledala zibelko svojega preporoda .
Ako se povprašamo: Zakaj..vpoš-ievate zapadno-evropski narodi — iz-vzemši -Francijo, ki ne more pozabiti svo ih napol izgubljenih kapitalističnih interesov — dejanski položaj v sodoma Rusiji in zakaj so .opustili - in -tervenoijonistične nakane nekaterih im perijalisfov, pridemo do jako enostavnih zaključkov:• Ko je iz ruševin svetovne vojne vstala preizkušena in prerojena l uska revolucionarna ideja, se je župan tolažil z raznoličnimi dvomi o stabilnosti revolucionarnih fekovin, Evropa ni verovala v trajnost revolu-eijonarntga razpoloženja ruske narodne uuše.' Polagoma, po dolgih mescih in celo letih, pa se Je morala uveriti o crdrn volji ruskega naroda, ki te enkrat za vselej raztrgal reakcionarne spone bizantinskega carizma, .
'Jekleni zakoni svetovnega gospo «=■ da; str a so zapadi 10 Evropo prisilili k razmišl.;anju, kako bi se vzpostavile gospodarske vezi z mogočno Rusijo — brez katere je njena obnova nemogo -ča in iluzorna." Anglija Je kot pretežno u govska država, spoznali velikan-sk pomen prijateljskih odnošajev na -pram Rusiji, uvidela je, da si jo mora pridobiti ored vsem radi utrditve sv pega ugleda v Indiji in zato je po-vanTa kot prva med evropskimi državami sovjetskega komisarja za trgovino, Kiasina, v London,, kjer so se kmalu nato vršila gospodarska pogajanja na širši podlagi. V Nemčiji so istoiako dokazovali sovjetski Rusiji — svoje simpatiie in nedavno je Hugon Ft/unes v Londonu predlagal naravnost velikanski načrt za obnovo ruske industrije, Cehosflovaška je (pokazala. da veruje v zrelost ruske revolucije Ob izbruhu lakotne katastrofe v Rusiji je Cehoslovaška organizirala
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Vladna kriza še ni r e š e-n a. Pašič in Davidovič sta včeraj dopoldne zopet konferirala. Pašič Je šefu demokratskega kluba znova doka -zoval, cla so radikali sicer dobri prijatelji demokratov, da pa v vprašanju policijskega ministrstva nikakor ne mo rejo popustiti. Iz vseh dosedanjih poročil o vladni krizi je razvidno, cla se je pretkani lisjak Pašič udal taktiki zavlačevanja. ’Dan za dnevom tolaži nestrpne demokrate z raznimi zagotovili, ki pa nimajo drugega namena , kakor: 'Zavlačevati (iz previdnosti) obnovo stare koalicije tako dolgo, dokler na kongresu radikalov Pašič ne dobi končnega absoMorija. Znalo bi se namreč zgoditi, da dobi Protičeva
Szi/o-im uspem podporno akcijo in se oprijela zlatega gesla: „Dvakrat da , kJ-4- hi.ro' di “ Fridtjof Nansen je v nordijskih državah mobiliziral vse dobrodelne ustanove, vlade so mu pri tern j omagale in Rusija se je lahko pi ej i ičala, c,e je prijateljstvo kultur . o!h ncrciijcev iskreno in ne navidez no. Sovjetska Rusija je poslala svoje dtp Banatsko zastopnike vsem kultur -mm državam, ki so gojile dovolj razume vanj;a za težnje ruskega naroda.
Vse drugače je pa mislila o vzpostavitvi edtiošivjev z Rusijo — belgraj-si.:a čaržija. Ona se ni naučila prav hičesar Časopisje naše prestolnice je smešno in psovalo vse tiste države , ki so iz zgolj človeških razlogov pri-skočiln glaunemu' ruskemu narodu ria pomoč: Naša vlada je »prejela caris-tične begunce z odprtimi rokami, v r svoje okrilje je sprejela najtemnejše 1 r izcdrgako in nasprotnike prave švo-uode ruskega naroda. Krmilar.i naše nižave so prepričani, da je današnji položaj v Rusiji le prehodna doba v raz* o hi ruske revalued,e in da bo carizem v svojem bizantinskem blesku a,net vzniknili Kratkovidneži, kako se moti o ! Reakcijonarni državniki naša krabevme so izgubili j zadnjo trohico tistega neobhodno potrebnega; razuma v proso anju realnih činjenic, katerih s švo*o Irmoglavo zunanjo politiko vendar pri najboljši volji ne morejo zanikati.
Kar je ves kulturni zapad pripo-znal, tega ne pripozna ozkosrčni Belgrad. Mi pa mislimo takole: če se je morala ukloniti kapitalistična Francija nekoliko poznemu spoznanju, da stoji svet v Rusiji pred dovršenim dejstvom, se bodo morali tudi naši za »lepljeni državniki spametovati in pri-poznati sedanji ruski režim.
Dokler ne bomo 'preboleli notran-jo-polhičrdh in gospodarskih kolobocij, ni misliti, da bi Belgrad v pogledu od j nošajev napram Rusiji krenil na pra-I vo pot. Nočemo obupati. Se vedno verujemo v zmago zdravega razuma. — Takrat, ko se bo reakcija v naši očetnjavi razkrojila, bo napočil čas, da stopi naša država s sedanjo Rusijo v tiste odnošaje, v katerih se je znašla kulturna demokracija zapadne Evro -Рв • • •	. : I Ш.Ш
struja navsezadnje premoč. Zaenkrat to ni verjetno, istotako pa tudi ni izključeno. Najverjetneje je, da bodo obnovili radikal no-demokratsko koalicijo. Volilnega zakona v vladnem programu se pa bojijo radikali in demokrati kakor vrag križa.
WA SHINGrT ONSKA KONFE -RENCA.
Dne 11. t. m, je v Washing tonu prečita! senator Lodge sporazumno re-digirano pacifiško pogodbo, ki obve -zuje Ameriko, Japonsko, Veliko Britanijo in Francijo v pogledu ohranitve svetovnega miru na skrajnem vzhodu. Besedilo pogodbe obsega ’ štiri točke . Pogodba velja od dneva ratifikacije za dobo 10 let. Z novo pogodbo se raz -veh avl j a konvencija, ki sta ]o sklenili Anglija in Japonska dne 13. Julija, 1. 1911 v Londonu. Ko je Lodge končal, so mu delegati konference iskreno če-
stitali. Svoje zadovoljstvo nad dejsf-I vom da je mir na daljnem vzhodu za siguran, sta mu v imenu Francijo in
Anglije izrekla Viviani in Balfour.
RUM UNI J A.
•Iz Bukarešte poročajo, da sta podala svoji demisiji zunanji minister Take Ionescu in juslični minister, vsied česar bo najbrže elemi-sijonirala celokupna vlada,
ZAPADNA OGRSKA,
\ sredo, , Jel n e 1 4, "d e c e m -b r a, ob 8. uri se je v Sopronju začelo ljudsko glasovanje. 'Avstrijci sc-nad pristranskim stališčem medzavez--niških lunkoijonarjev silno razočarani. Zvezna vlada je sporazumno z vse-, rai olitičnlmi strankami narodne skun ščine .sklenila, da se glasovanja, ka -terega nestrankarski in čisti potek ni zajamčen, ne bo udeležila, da bo odpoklicala svojega glasovalnega komisarja in da ne bo priznala glasovalnih izi rov, ako se bo komisija generalov trne v radio oklepala svojega prvotnega stališča. Glasovanja se je udeležile po budimpeštahških poročilih okoli 13*000, osen — glasovalnih upravičencev jo 18.700.
woe;
U krizi.
Vlado hočejo obdržati na vsak. način radikali in demokrati zato se pa Pa./ič in Dtftidovič vežbata in skušata v razvrščevauju . ministrskih stolčkov. Danes sestavlja vlado Pašič; jutri Da, vidovič, potem zopet Pašič in tako gro to najmej. lahko tudi v brezko..finest, ker je pri vseh takih križali oblast vedno v rokah četo užurpatorske eeu žtei. Ministri obdržijo svojo moč, sve-jo- milijonsko plačo in tako se vse ie krize samo pesek v oči za nižjo vrsto pristašev ene In druge stranke. Pašič je/ jtotreboval to krizo, da Kihko na stopi p-n. kongresu radikalne ( stranke kot nasprotnik demokratov,, Davidovič e svojimi pajdaši, si krize sicer ni želel, ni pa potrebao; da se Je boji, ker jo vendar jasno, da so dosedanji skup ni grehi nad državo najboljša vez divjega zakona radikalov in.demokratov* Ta zveza je nemoralna in listi ene ka kor druge strani ne poznajo nobenin me j v blatenja svojih zavezniških na-spkotaikov. Pribičevičeva „Nova Štam pa/ od 11, t, m, piše n, pr.: „Koalicija radikalov in demokratov je škodljiva za demokraisko stranko. Ona ima tudi hude posledice za moralno ureditev splošnih političnih odnošajev ter: je škodljiva, za celo državo. -Radikalna stranka se je izživela. 2te pred voj no je bila zastrupljena s korupcijo ter. je brez širokih državniških idej pred’ stavljala samo moč iz izvora državne oblasti — v reakciji. Ta stranka se že od nekdaj mota in zvija med za-padnjaštvom in bizantinizmom ter, najde svoj naravni izraz v duhu naj-hujšega birokratizma. Med vojno se je popolnoma, kompromitirala, potapljajoč se iz reakcije v zločin, izgubljajoč popolnoma smisels za moderno državo demokracije. Da je mogla sploh živeti pp osvobojcnju, je predpisovati samo o clash katero je imela v svojih rokah, prirastku radikalov iz novih krajev, duševni utrujenosti našega izmučenega naroda in divjem ' preganjanja vseh radikalnih protivnikov . ,■ .	—
.Tako torej, taki so radikali v demokratskih očeh! Radikali seveda tudi niso leni in slikajo demokrate kot — družbo brez programa, brez načela — samo za izkoriščanje države, značilno je pa to. da se eni kakor drugi ne o-gibljejo tako slabe, nemoralne in kom-proru i t i r an e dr nžbe:
P »žreba volilnega zakona. „Beo-„Tribuna“ z dne 13. t._ m. piše- V demokratični (ne polica J demo-k ra toki;- ap. ur.) državi je poleg vladarja naloga ljudstva, da kot volilno telo povzdigne svoj glas in po najbolj šl v olji razsodi rešitev parlamentarne I križe.’V položa ju, ki je nastal v našem j parlamentu po razstankn dveh naj -močcciših skupin in z ozirom, na de]


«tvo, 'ta je vsaka druga kombinacija skoraj izključena, bi bilo najboljše, da ; ozov e vladar svoj narod preko nai -močnejše skupine za njegovo mnenje. Nobena demokratična in strogo parla-•loeii tarna država ne sme niti za en trenutek biti brez nujnih zakonov, na »odlagi katerih izreka narod v takih slučajih svoj glas« Odvzemati narodu možnost, da so' v parlamentarni krizi z razi za to ali ono stran, pomeni u-aičevanje parlamentarizma. Obratno je parlamentarizem popoten samo te-r,aj, oko je dana narodu vsaki čas — možnost, da izreče, če je potrebno in če se ga pozove, svoje zaupanje tej j-11 oni politični skupini, Radi tega ne sme biti demokratična država brez volilnega zakona, brez katerega ne mora vi šib svojih parlamentarnih dolž -nosti
Kol prave prijatelje naroda so se doslej vedno izkazovali poslanci Jugoslovanskega kluba. Se v živem spo miiiu nam je energičen nastop našega kluba, ki je kot prvi in z vso odločnostjo zahteval od sedanje vlade, da po odstranitvi Karija takoj derdobijjizira. iVojaška oblast hoče nove i*t krute vpoklicati na vojaško službovanje za božične praznike. Poslanec Sušnik (Jugoslovanski klub) se je obrnil z dobro utemeljeno, interpelacijo do vojnega ministra, naj {preloži vpoklic rekrutov po praznikih, da bodo lahko obhajali Božič na domu y, krogu svojih dragih. Sej;e finančnega odbora 14, t, m. se je tudi slučajno udeležil vojni minister general Zečevič. Pri tej priliki jo hotel g. minister ta odbor prepričalo o upravičeni zahtevi generalnega •štaba, ki še hoče celo povišati kader-sko stanje naše vojske, S tem svojim predlogom o povišanju kadra pa, je minister slabo naletel pri 'Jugoslovanskem klubu. Poslanec dr. Holm je c mu je v jede matih besedah obrazložil sta lišče SLS, ki je in bo zahtevala, da se stanje kadra znatno zniža* skrajša pa tudi rok vojaške službe, Entente, gleda z neprijaznimi očmi na naš militarizem, ki nam doslej ni mogel oteli niti Koroške, niti bajskega trikota, da celo znaten del Albanije smo morali odstopiti na zahtevo entente. Militarizem nam doslej ni zajamčil miru., niti osluural mej, radi tega pa je zahteva generalnega štaba glede zvišanja kadra neupravičena. Se prav posebno pa moramo delati na zmanjšanje, stalne vojske, ker nam izdatki za vojaštvo preveč obremenujeja državni proračun, katerega izplačilo je v očeh davkoplačevalcev nekaj nemogočega »Tudi Wrangloveev se je dotaknil dr. IHohnjec v svojem govoru in zahteval njih odstranitev, kjer je to zahtevana roda. Vojni minister je po končanem govoru dr. Hohnjeca izjavil, da bo pristal na zmanjšanje kadra s privoljenjem vlade. Glede zmanjšanja vo gasiva še doslej niti s prstom ni mignil nobeden demokrat ali samostojnež.
Togota centralistov.
P«1 icajdemokrati v svoji togoti nad izidom občinskih volitev v Zagrebu že grozijo, da bodo vsi mandati hrvatskega bloka razveljavljeni in niti ne pomislijo pri tem, kam vodi politika, M se poslužuje takih sredstev, .Sploh sie niso trabanti Pribiöeviöeve-ga režima doslej prav nič naučili* ne iz zgodovine, ki ima dovolj primerov za konec političnega nasilja, ne iz poteka svoje dosedanje politike v naši državi. Začeli so saj na videz z nekaterimi programaticnimi načeli:, z gostov anstvom. vsaj doma, če že ne v Beogradu, z agrarno reformo itd., ra vse to so prodali za pordeli ministra policije, meneč, da- jih bo policija in pandurska sila vedno in povsod o-skrbovala z mandati in; z politično močjo. Izzvali so kulturni boj, zakone so {podredili svojim strankarskim na. Lanam, v svojo službo so postavili po ličijo m celo mrežo špjJonov, a vse to jim ne pomaga. Radikali, ki so ž njimi delili moč ja oblast, so vedno pripravljeni in že komaj čakajo, da navalijo na njih vsd krivdo današnjih neznosnih in nekulturnih razmer in pojavov.
Po zmagi hrvatskega bloka v Zagrebu poroča „öbzor“ čitanje zagrebških demokratskih listov:	^Riječ“,
з,. Novosti“, „Dva sata“ in „Agramer TagbJatjt“, kjer stoji črno na belem, da so „zmagali demokrati“. Normalni liud jo pa mislijo, da je zmagal ta, ki
ima dve tretjini vfieb mandatov, oziroma dvakrat toliko in še več kot vse drugo stranke skupaji. Kako morejo pri vsem tem demokratski I sti govoritijb zmagi, je njihova, normalnemu, svetu nepojmljiva stvarc v znamenju Pribi-čevičeve megalomanije, ki je dala tem volitvam politični karakter, ki so pa v največjem miru in redu, zavrnili te nakane.
Intrige, in gonja proti muslimanski organizaciji v Bosni, Poslanci Jugoslovansko muslimanske 'organizacijo so razven g. Kujenoviča izkazali že marsikatero uslugo današnjim via-tiinoveem, ostali so pa pri vsem tem še vedno s celo organizacijo vred ne-zanesijiv, ali da se izrazimo; v duhu „B. Dnevnika“, antisrbski in antipra-voslavni element, ki bi se moral v zaščito radikajije tnj polic ajdemokratelje prej ali siiej ugonobiti. V. to svrho se že dolgo vršijo priprave na najpodlej-ši način..-Voditelje muslimanov sppv-Jjajo vsak čas v nekake zveze z od-metniki, zdaj z Boškovičem, zdaj z macedonskimi komiti, zdaj z Albanci ali pa celo s Kemalpašmo Vlado v Angori, Take vesti prinašajo srbski listi dan na dan, zdaj naravnost,
I zdaj med drugim natrošeno in prikr.L j to, z njimi zastrupljajoj -srbski živielj j ter ga Ščuvajo proti sodržavljanom— I muslimanom, potem pa hinavsko vpra-• Šujejo, kako jo mogoče, da so musl-j mani nezadovoljni. jVsako potovanje j muslimanskih poslancev daje povod i raznim, če še tako podlim izmišljoti-j nam. V zadnjem času dobivajo ugledni muslimani po Bosni in Hercegovini j nekake, tur ško-m acijon alno-v e rsko-rq-volticijonarne letake: ki naj bi bili izdelani na Dunaju,! po pošti iz domače dežele in z dodatnimi dopisi kurirjev, ki se opravičujejo, da niso mogli sami priti, dopisa pa ne podpišejo. Vsa ita pisma so po svoji vsebini in pisavi e-noga m istega izvora, „kurir“ bo kak intrigant v službi današnje reakcij je, ki podtikuje muslimanom te letake, da bi služili kot povod za gonjo, ki izhaja iz šovinizma in političnih intrig,
Ni zdravila. „B. Dnevnik“ dolži g, Protiča, da je kriv zmage, Hrvatskega bloka pri občinskih volitvah v Zagrebu, Protič naj bi bil ohrabril tja strašne tisoče zajedničarjev, daj so tako enodušno glasovali. Na to pametno pisanje revo j verskega demokratskega or garia hočemo reči samo to-le: Enoduš-iiega ogorčenja in čvrstega oklepanja Hrvatov v Hrvatskem bloku je plod Pribičevičeve policije. Priznavamo, da ie to tudi velika nesreča, samo da ne za državo, temveč za policijsko demokracijo in zato razumemo, da „Beogr. Dnevnik“ toži. Težko mu je, a za to bolezen ni zdravila! (Radikal Št. 51),
: Radikalni kongres.
Na kongresu radikalne stranke se je pokazala ista navidezna ubranost glasov kot na demokratskem kongresu. Sploh so kongresi strank, ki so se od tujile načelnemu stališču v neprestani borbi in »spletkah za državno moč in oblast pravi pesek v oči čutečega in soeijalno mislečega človeka. Na kongres pridejo v prvi vrsti ljudje, ki že imajo ali pa težijo za kakim oblastnim mestom. Ti pripravijo svoje govore, drugi pa sploh ne pridejo do besede. Protič pozna prav, dobro svojo ljudi, zato se pa ni prikazal. On ve, da se z današnjimi prvaki ne da govoriti in da se morejo drugim še-le oči odpreti na potu Pašičeve politike. Delegati radikalnega kongresa so obsojali delo demokratskih ministrov, to pa v prvi vrsti Je zato, ker so sa iz radikalnih vrst hvalisali ljudje, ki bi hoteli sami vse in veliko bolje i voditi, in pa redi tega, kor še niso spoznali vzroka in nemoralnega jedra te koalicije. Pašič je kratko in enostavno dejal: Pripravite mi dovolj mandatov, potem pa dobite kar zahtevate, ker bomo tedaj lah ko sami vladali, . V teh besedah je vse povedano! Načela, program, to vse skupaj .ni nič! Vladati hočemo, najrajši seveda sami, če pa ni mogoče, pa z drug'mi, Idi so nam enaki! Proti koaliciji z demokrati . izraženo nasprotstvo ne izvira iz načelne težnje, kakor n. pr. revizija ustave, temveč samo iz želje do popolne in nedeljene nadvla.de v državi. Pašič hoče v koaliciji ministrstvo policije za svojo stranko, da si podvrže in prisili vo-I lilee. na kongresu pa priganja svoje i pajdaše, naj nalovijo dovolj mandatov
da se njim izpolnijo žrl je, njemu pa , dajo proste roke*
Radikali so na svojem' kongresu izrazili tudi željo, sporazuma s Hrvati in Slovenci. To je zelo Деро, potrebno bi pa bilja, da si gospodje, tudi predočijo, da je za vsak sporazum po trobna gotova načelna podlagaj Centralizem* ki se je začel uvajati z vso silo, ne more služiti za podlaga zhlir žanja ali cello skupnega delovanja, Trebalo bi iti korak naprej intq je revizija ustave. Dotted radikali ne spoznajo in sprevidijo tie potrebe* z njimi ne more pritj, do sporazuma. — Protič je to že' davno spoznal, sedaj pa čaka, da pridejo tudi drugi za. njim, po lastni, uvidevnosti, ali pa prisiljeni od razmer, ;ki izhajajo Iz politiko brez načelne podlage.
Beležke.
O razdelitvi Dalmacije na dve o-
blasti piše „Hrvatska obrana“ št. 281 sledeče: V načrtu razdeltve države na oblasti niso prizanesli niti Dalmaciji, ki so jo tudi razmesarili na dve oblasti V Dalmacjji je zavladalo radi te razdelitve skrajno nezadovoljstvo med policajdemokrati samimi. Razglašajo , da zamorejo obsegati do 800.000 pre -bivalcev, a Dalmacija jih ima le krog
600.000,	a so jo policajdemokrati ter njihovi zavezniki radikali kljub temu razdelili, ker odgovarja ta razdelitev njihovim čokoriiovskim ter hegemonij-skim interesom. Dalmacija je povečini obljudena od Hrvatov, sedaj pa hočejo njen južni del poriniti pod čisto dru go interesno slepi lz razdelitve Dalmacije jasno odseva oslabitev hnvat-stva, da se ustvari hegemonija drugega plemena.,. Oni, ki hočejo razcepiti Dalmacijo, nimajo niti pojma o željah in zahtevah Dalmatincev, njihov glavni interes j;e širjenje liege -monije.
Avstrijska vlada je pustila Dal - j macro iz centralističnih in hegemoni-stičnih ciljev nedotaknjeno in je ni hotela priklopiti k materi Hrvatski, kar je bila najgorkiejša težnja Dalmatin -cev. Iz ravnoistih razlogov hoče zdaj čokorilovska vlada razideliti Dalmacijo in s tem ustvariti še večje plemen- 1 ske zapreke. Radi plemenskih zaprek tožim najbolj ravno oni, ki jin ustvarjajo sami. Razdelitev Dalmacije je »posledica nepoznanja zemljepisnega po -ložaja Dalmacije. Dalmacija želi, da ostane tudi zanaprej kot zasebna avtonomna pokrajina, ali pa, da se jo priklopi Bosni. Baš radi tega je Dalmatincem najbolj simpatičen’ ustavni načrt Pučke stranko, ker ta načrt popolnoma odgovarja, težnjam dalmatinskega naroda.
Predloženi dve oblasti žalita na -rodno čuvstvovanje Dalmatincev ter rmeta brezno razdora med prnebival-stvom. Obenem izzivata kampanilistič-. ne borbe enega mesta proti drugemu.
Sedai smo prišli končno do pre -a, da naših državnikov v temi pogledu ni vodil niti državni interes, niti geografsko-ekonomsko stališče -pač pa čisto plemenski interes. Dal -manija se bo vedno in ob vsaki priliki najodločneje zoperstavila plemenskemu šovinizmu.. (Vodila bo izrazito borbo za avtonomijo pokrajin in za plemensko ravnapravnost, ki ne ško -dajeta državnemu in narodnemu edin-stvu v nobenem oziru.
Po Dalmaciji divja fašizem, — ne italijanski, temveč jugosljovjanski, kfi je italijanskemu daj pičice enak ter stoji tudi v službi oblastnikov, ki so si proti narodni volji prilastili moč in oblast v državi. To je nekaka policija tretjega poziva, brez uniforme, brez javnega značaja, a vendar na tihem vzdrževana in inšpirirana po policaj-demokratskih oblastnikih^ ,V Italiji se hujska taka banda / proti slovanski narodni manjšini in proti razredno zar vednemu prelet arij atu* pri nas pa pro ti vsem, ki ne trobijo v rog sedanji ti oblastnikov. Divjanje teh tolp dosega v Splitu svoj višek, največ trpi od. njih opozicijonalni list „Hrvatska Ri-ječ“ in pa tiskarna, v kateri se tiska. Tiskarno so že par krat poškodovali, največkrat se pa spravijo nad dotiska ne izvode lista in tako tudi 18. j. m., ko so pred tiskarno prestregli vse razuašalce, jim pobrali svežnje lista, znosili na trg ter tam med divjim krikom zažgali. Policija prvega poziva se ob takih prilikah obrne-v, stran, da bando mirno in nemoteno opravijo svo jo državotvorno delo»
2e zopet se pojavljajo. „ Srpska
stranka“ v Beogradu je objavila poziv sledeče vsebine: „Rešitev države iu nas vseh ja v Veliki Srbiji. Srpska stranka pošilja vsem, katerih srca gorijo za srpsko nodoljubje, ta-Le poziv, da se vpišejo v Srpsko stranka * in stopijo pod njeno zastavo. Radi doti redita države in naroda naj ne izostane nikdo izmed tistih, ki so za nar šo „zajedničko otadžbino“ prelivali svojo kri in žrtvovali svoje imetje. O-tadžbina (očetnjava) je v nevarnosti obranila in proslavila jo bo edino le Srpska stranka.“ — To so tisti nor, el, ki so dr, Simraka imenovali „sr-boždera* in pozvali „celi srbski narod v borbo proti njemu.
Tudi črnogorski demokrati, par „činovnikov“ in koritarjev na Cetinju m Podgorici sq hudo razvnemajo in prepirajo radi sedeža črnogorske ali zetske oblasti. Eni hočejo imeti o-blast na Cetinju, drugi pa v Podgorici in tako se jie začela huda bitka iz obzorja lastne kuče in osebnega profita. Značilno je za policajdemokraci-jo, da se pri takih sporih na dolgo in široko povdarjaj zgodovina iti razne tradicije, Kulturne, sooijalne in narod, no tradicije so centralisti n apr am Hrvatom in Slovencem gladko zavrnili, sedaj se pa radi osebnih interesov pri ustoličenju svojih oblastij prepirajo iz raznih, po večini prav maloif kostnih in smešni 1P (radibijonelnih razlogov.
Radiča batinijo? Beograjska „Politika“ piše: „,V spremstvu svojih naV boljših pristašev je Stjepan Radič v. svrno agitacije prišel tudi v Invalidski dom. Ko so invalidi doznali, za njegov prihod, so mu šli nasproti, —-Poslušali so ga tako dolgo, dokler ш pričel udrihati po narodnem ledinstvu in Srbih, nato pa je eden izmed invalidov snel svojo leseno nogo in pričel neusmiljena pretipovati Radičevo glavo. Ostali invalidi so vzklikali narodnemu ujediujenju in iztirali radi* čevce iz invalidnega doma.“ iTako ,,Politika“. Nam se'pa močno dozdeva, da so Radiča batimli — politični invalidi. Po veličastni zmagi .„nekronanega kralja hrvatske republike“ pač žurnalistrčne batine, osobito, če so izmišljene, ne škodujejo , . . Ni pa izključeno, da se je to balinanje res vršilo, samo da je leseno nogo držal invalid v leseni — roki.
Odlikovanja in •— izvanredne; zasluge, V Jugoslaviji dežujejo odlikovanja, Kmalu bomo! imeli več odlikovanih, kakor neoblikovanih državljanov. Na ta način bodo izgubila odliko vanja vsako vrednost, V splošnem smatramo odlikovanja v obliki razni!;, zvezd, ordenov in vrvic kot navadne igračke, katerim se divijo mnogi ljudje v nedolžnem veselju, Ako se že ne koga odlikuje, naj se mu prisodi odlikovanje res za izvanredne zasluge. V zadnjem času pa dežujejo odlikovan ja med tiste,- ki v naj boi, še m< slučaju niso storili iiÄsar drugega, nego svo jo dolžnost, katero bi na njihovih mestih izpolnili tudi drugi ljudje. MI smo vsaj toliko tankovestni,, da ne smatramo vršenja dolžnosti, kot izvan redno zaslugo. Tot naziranje pa hoče vlada razveljaviti in zato obsipuje predsednike raznih državnih institucij z raznimi ordeni, čeprav, bi človek njih izvanredne zasluge moral preiskati 7. mikroskopom.
»Straža« stane za leto 1922: celoletno 35 din. ali 140 K, polletao 18 din. ali 72 K, četrtletno 9 din. ali 36 K in mesečno 3 din. ali 12 K. Za vse kraje izven Jugoslavije zaradi poštnine mesečno 2-50 din. ali 10 K več, torej celoletno 65 din. ali 260 K, polletno 33 din. ali 132 K, četrtletno 17 din. ali 68 K. Naročnina se plačuje napiej. — Uprav-ništvo.
«em—a——a—ca ■
Dnevne novice.
f Nemila smrt. je nepričakovano posegla v mlajšo vrsto dušnih pastirjev m nam ugrabila v sredo ponoči ob 10. uri župnika iz Puščave,_ č. g. Iv. Vedečnika, Rajni se je rodil) 8. mata 1822 v Konjicah. Posvečen je bil. 15. julija 1907. Kaplanoval je pri 8v< Martinu na Pohorju, kjer je bil tudi provizor. Od Sv. Martina jo bil prestavljen kot kaplan v Kozje, Tz Kozjega je prišel v Vitanje, iz Vitanja v Šoštanj, od tamkaj pa kot provizor v Puščavo, kjer je postal župnik L ша-
ЈМЦ đecisaibra 1921.
ja 1629. Rajni blagi sobrat je bil duhovit, plemenit značaj in ja najrajši na občno zadovoljnost vernikov pašii-roval na Pohorju. Blagopokojnemu je «pihnila luč moškokrepkega življenja želodčna bolezen. Pogreb se vrši v soboto ob YS. uri zjutraj. Blagemu so' bratu svetilfa večna luč!
Samohvala samosfcojnežev. Hvalisanje samostojiiežev, da so viničarjem izposlovali trošarine prosio žganjekuho, jo povsem neutemeljeno, zlasti če se pomisli, da jih je iinančna uprava zopet enkrat temeljito potegnila. Ker se samostoineži v obstoječih trošarin-skih prediv .jih prav malo ali pa nič ne spoznajo, se je to lahko doseglo,. Izposlovali so viničarjem sicer res troša -rine prosto žganjekuho, zato se je pa odrekia ta pravica posestnikom vinogradov. Ako ima posestnik vinograda dva viničarja, ki oba kuhata trošarine prosto žganje, ne bo smel v bodoče gospodar za svojo osebo kuhafi nobenega žganja. Gospodarji, kmetje — zahvalite se gospodom samostdjnežem, Ш so vas na račun viničarjev oropali pravice do davka proste žganjekuhe l
V Šmartno v Rožni dolini Џ učiteljev sip — baje jurist, ki si je spričevala in izkaz o kolokvijah prigolju-lal — že nekaj časa napadal v „Novi Dobi“ gospoda župnika in vse, kar je dobrega,, krščanskega. V gradu Mei-erberg je bil stalen gost novih hrvat-skih lastnikov./ iTam je netil mržnjo do župnika in naše stranke. Pred 14 dnevi so ga zalotili pri tatvini:	kra_
del je foimraiu dragocen del, aparata. Ugotovili so tudi druge tatvine, katere jo večinoma priznal. Odkuril jo je v Ljubljano. Na potu proti Dunaju so pa detektivi preiskali ves viak in ko je samostojnež in brezverec Ivan to zavohal, je v Celju pred postajo skočil iz vlaka. Nadebudnega „svobodomisleca“ so prijeli. Odpeljali so ga v Zagreb, kjer bodo proti njemu, uvedli radi drugih lumparij preiskavo. Govori se o velikanski tatvini. To je ža- j losten konec človeka, ki je zatajil Bo- j ga, ki nima nobene ves i in blati vse i dobro na svetu.
Zanimivosti iz Dobrne. Dne 12. ; t. m. se je ustanovila pri nas podruž^ ; »iea Jugoslovanske Matice; bristopilo j je takoj 35 članov. Sestavil1 se je odbor, ki äo z vso vnemo gojili v naših toplicah pravo jugoslovansko mišljenja.- — Kakor v lanskem letu, bo tudi letos priredila naša Kmetijska podr-dne 27, L m- na dan sv, Janža, ko se vino blagoslavlja, vinsko poskušajo pri' načelniku cd УН2. dq 15. uro., iVsiied letošnje izborne kafpljice je pričakovati, da bo udeležba zelo živahna. Upravo naših toplic opozarjamo, da v interesu tujskega prometa ukre- j ne takoj vse potrebno, za upeljjavo te-kajti Še cela v, bližnjem Vojniku jo lefonske postaje, ki jo tako pogrešamo, že imajo, Zanimivo bi še bilo, končno izvedeti, koliko stane žaga in kako funfeoijonirajo električno kopelji?
Slov. dl j. društvo v Pragi bo prodajalo po svojih elianih v božičnih počitnicah razglednice, komad po 1 dinar, kojäh čisti dobiček je namenjen kot podpora revnim slovenskim visokošolcem v Pragi* ki žive v veli-
Gladiatorji.
G i Besu knjiga. « Bros«
i	(49, nadaljevanje.)
Spadon je začel:
„Praznik Izidini je bil. Prihajali smo ravnokar od svetih obredov, ki z njimi častimo Izido in M jih navadni posvetni ljudje ne smejo videti —
'. Pri teh besedah je Montan skremžil obraz tako porogljivo, da se je ee-fo oezar nasmejal, gospe pa so prasnili v razposajen krohot,
Sjpadon se ni dal motiti.
„Sprevod se je vračal v mesto“ , je nadaljeval, „poln navdušenja za boginjo. Novinci so plesali in skakali ob straneh sprevoda, svečeniki pa so veličastno korakali pred kipom izidi -nim. Najplemenitejše gospe iz Rima so bile v sprevodu, — najplemenite^e m najlepše!“ je ponavljal Spadon in v samodopadljivi zadovoljnosti gledal po družbi. „Imen ne bom navajal, — pa vi vsi veste, da češčenje Izide ni nizkotno in vsakdanje —•!“
Placid se je v neprijetni zadregi premikal na svojem ležišču in skril abm% v čaši.
3
БТЈЕШЕЖ,
, ki bedi, ker jim država kljub obljubi j ne izplača državne štipendije. Javnost se naproša, da pridno kupuje te razglednice in tako lajša bedo naših praških visokošolcev.
Podporno društvo slepih v Ljubija ni se obrača do vseh plemenitih src % milo prošnjo, da priskočijo z darovi v denarju ali v obleki na pomoč kot božično darilo oslepelim revežem. Darila se naj blagovolijo poslati na pred- j sodstvo gori imenovanega društva v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Popis avstro-ogrskih vojnih poso- j j.* Doznavamo, da zbira oddelek za i kmetijstvo pokrajinske uprave za Slo- i venijo v Ljubljani materija! za očuva- : nje koristi tistih korporacij, ki so podpisale kako avseno-ogrsko vojno posohlo. Občine bodo ta vojna posojila popisovala do 45, januarja 1922 Poživljamo občinske urade., zadruge . in razne druge občekoristne instituei-e, da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo in iznos posameznih avstro-ogrskih vojnih posojil, ki so jih podpisale. Interesente o-pozarjamo na tozadevna razglasila, ki jih bodo občinski uradi objavili,
Požar povzročil 10 milijonov škode. Dne 14, t. m, zjutraj je začeilo goreti v skladišču za drva na žagi Hamridherja v Škofji Loki. Ker ni j bilo v bližini dobiti vode, se je požar I naglo razširjal in v hipu so bila vso j zalogo v plamenu. Pogled na gorečo ! pozorišče je bil mozeg, pretresujoč, —
I Več požarnih bramb je, prihitelo na ! lice mesta. Zgorele so večinoma vse ogromne zaloge lesa. Skoda se ceni j na 10 milijonov kron. Se celo ko ob-< vor je bil v veliki nevarnosti. Požar ; so je videl celo na ljubljanskem gra-i du. Kako je nastal požar, še ni dogna ; no, toda bržčas vsled kake nepilevid-! nosti delavcev, ki so delali beton in I pri tem kurili ogenj.
Demokrati zlorabljali pošto. — V i „Dbzoru“ piše narodni poslanec dr.
; Surmin: g V volilne svrhej je poslal llrvatski blok volilcem glasovnice z imenom Stjepan Radič, Kuverti so Ibili zalepljeni. Volilci so pa dobili zalep -Ijene kuverte z Radičevim oklicem in — glasovnico na ime Milan Krešič, t.
nosilec demokratske liste. Jasno je torej, da so demokrati na pošti otvar-i jali kuverte, uničevali Radičeve gla-; sovnioe in podtikali svoje, To je pač • škandal brez primere! Takega lopovstva so zmožni edinole poličajdemo-Krafi. Ali jim je kaj pomagalo?
Afera znanega polkovnika Vasiča,
Id je hotel našo vojno upravo potegniti na Dunaju za najmanj 100.0ÜÖ dinarjev,, je skrajno neljuba našemu vojnemu ministru. Poslanec dr. Hoh’ njec je vprašal g. vojnega ministra, kako je z afero dičnega Vašiča, Minister se je otresel odgovora, češ, da je afera Vašič v preiskavi in radi tega mu ne more dati Še sedaj pravega od govora, Ako misli višja vojaška gospoda, 'da bodo naši, posllanci pozabili na .Vašiča, se moti!
Orlovski koledarček razpošlje O,
P. na odseke. Radi bogate vsebine in priročne oblike ga odsekom pač ne bo težko razpečati. Naj ne bo člana, ki bi ne imel tega koledarčka. JZnese-k
j „Rimsko ljudstvo je od nekdaj zelo častilo našo egiptovsko boginjo"* je
nadaljeval eunuh, „ne plebejcev in ne patricijev ne manjka v naših vrstah. — Dobro! — Torej sprevod se je premikal po ulici in vse nam je radevo-i,e naredilo prostor, staro in mlado ,
; moški in žr- ske. Le neko črnoobleče-: no dekle, ki je v naglici zavilo okrog j ogla, se je zaletelo v nas, hipoma je i bilo sredi sprevoda in od strahu ni I vedelo ne kod ne ka«i. Se trenutek -r i in razsrjena množica bi jo bila po-; mandrala ob tla, da je nisem zagrabil ! jaz in je spravil na varen kraj, dok-j ler ni bil sprevod mimo.“
I „Menda si le hotel videti, kak ob-j raz so skriva za črnim pajčolanom!“ j „Toga pač ne!“ je dejal Spadon. J Pa zbadljive besede so mu vsekakor j dobro dele. „Take reči prepuščam se-j natoriem in državnikom in vojakom .
Moj namen je bil edinole ta, da jo bra-: nim. — Pa bolje bi bilo, da sem prijel koprivo z golo roko! Dekle je vpilo in se zviialo v mojih rokah, kakor bi še ilikoli ne bilo pogledalo v moš-■ ko lice.“
j „Ustrašila se je tvoje brade!“ je rekel eden klientov in gledal golo, na-I pihnjeno lice eunuhovo.
naj odseki poravnajo po priloženi poštni položnici.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 255—256, francoski frank 21.20 jugoslovanskih kroju Za za 100 avstrj skih kron je plačati.4, za 100 čehoslo-vafikih kron 315—320, za 100 nemških mark 145—152, za 100 laških lir 11,88 do 11.8s jugoslovanskih kron. Naš dinar notira v Curiliu 2,05. .Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja padla za 5 točk,
iz Maribora.
Vojaška realka v, Mariboru se spremeni v tehnično podoldirsko šo-! lo. V Mariboru je več vojašnic,, ki bi ; popolnoma zadostovale temu namenu.
•	Zakaj ne dobi mestna občina te lepe : in prostorne zgradbe, ki je bila doslej
vojaška геаЏса, in ne odda kake ka-; sarno za podoficirsko šolo? Kasarna : bi popolnoma zadostovala in dosedanja ; realka bi se lahko uporabila v višje svrke kake gospodarske,- šole. Pod „tehniko“ se razumejo v današnji vojski pijonirji in saperji, pravijo jim tudi „inženerija“ in za vse ф mislimo, da ni potrebno tako poslopje kot je ' dosedanja vojna realka in kultura o-krog nje, Bogzna, kako bo v kratkem času vse to izglodalo, če se bodo naokrog vežbali ‘bodoči .„telmičarji“! i Kaj jim mar? Pred kakim dobrim tednom bi bil skoro utonil nek vojiak Bosanec v, greznici Dravske vojašnice. V noči je zašel s ceste Ob pristanu v greznico Dravske vojašnice, ki je vedno odprta. K sreči se je še vlo-vil z obema rokama za obzidje greznice tako, da je tičajl v jami samo do polovice. Grozno vpitje vojaka, ki je dobro znal, da ga čaka strašna smrt I v smradu, ako mu omagajo roke, je j'privabile dva rešitelja iz bližnje go-i stilne Dabringer. Bosancta sta dva po J tegnila iz luknje že vsega onemoglega ' in trdega od smrtnega strahu. No, Bo-: san ec je ušel smrti, a vrata v grezni-i co so Še danes odprta in bodo menda : ostala, dokler ne bo kak vojak res
•	plačal to brezbrižnost s smrtjo. Toliko j za danes na naslov uprave Dravske I vojašnice!
Vabimo k lepi božični prireditvi , j ki jo priredi mladinski odsek Jugosl. i strokovne zveze v Mariboru v nede-j ljo, cine 18. t. m., ob petih popoldne,
1 v Splavarski ulici št. 4, Člani in čla-! nice ter prijatelji mladine, pridite, po-! agitirajte za obilno udeležbo!
I Dno 17. In 18. t. m. so trgovine odprto. Dne 17, t. m. je državni praz-; sobota pred prazniki in ima o trgovi -5 nik, Ker je pa ta dan ravno zadnja j ne mnogo opravka, bodo ta dan trgo-j vine celi dan odprte. Ravno tako so I odprte tudi trgovine v nedeljo, dne 18.
; t m. in sicer od 8, do 12. ter od 14. do 17. ure. — Trgovski gremij.
Srečke za državno loterijo se pro- j j dajajo pri blagajni mariborske glavne ' ! pošte, razpošiljajo se tudi izven Ma-j ribora. Žrebanje prvega razreda se
•	vrši že dne 2. Januarja 1922,
j Prošnja blagim srcem. Vdova s 4 otroci od 2 do 10 let se nahaja v skrajni bedi. Mož je umrl na jetiki, a t družina je sedaj na zimo brez sred-
Spadon je zatrepetal, pa se jo naredil, kot da ni čul.
„Preplašenemu dekletu moraš l4u-I beznivo prigovarjati“, je nadaljeval, j „nevoljnega pa oplašiti! Domišljujem * si, da vem, kako jih je treba vzeti v ! roke. — Dekle bi se bilo res kmalu j tudi pomirilo, če bi me ne bil nihče i motil. Ze me je zaupljiveje gledala —
; kar pridrvi tidnekod orjaški barbar , j ostuden velikan, z valovitimi rumen:-I mi lasmi, in mi hoče šiloma iztrgati i dekleta iz rok., — Močen sem, kakor j ste se že morebiti sami prepričali, pn-I jatelji, in strašen, če mi zavre kri.
! •— Zagrabila sva se. Pobil sem ga na \ tla. Vstal je s podvojeno divjostjo, po-! rabil ugodno priliko, ko, braneč' dek-: leta, nisem imel prostih rok, pa me je j udaril po licu, da se še danes pozna. j Za trenutek sem bil čisto omamljen . i Medtem »pa je pograbil dekle in zbe -! žal. Dobro je bilo zauj, da je tako sto-i i. -,a: so me izogiblje, ako. je mo-j der! Ako se najina pota zopet križa-j ta, bi bilo bolje zanj, če bi prišel Eu-nenorju v roke! Jaz bi mu nikakor ne prizanesel! “
In Spadon je izpil svojo čašo in dvigal svoja debela ramena, kot kak ! plečast gladiator.
štev, otroci nimajo obutve ne zimske obtoke. Vdova prosi za staro obleko za otroke in obuvalo. Iz prijaznosti sprejema darove za to ubogo družino »Tajništvo SLS v Cirilovi tiskarni, I, nadstropje.
Iz celega sveta.
Strašna beda v ruski pokrajini Sa mara je naravnost nepopisna. Iz Moskve brzojavljajo: „Fridtjof Nansen je prepotoval pokrajino Samara in po -roča ua je beda veliko večja, nego si jo zarnore predstaviti človeška fanta -zi'&- V okrožju Budsuluk je pol mili -jona ljudi brez hrane. V zadnjih treh mesecih je pomrlo 30,000 oseb. Umr -Jjivost narašča in če kmalu ne pride izdatna pomoč, bosta podlegli 2 tretjini prebivalstva. V mestu Budsuluk ležijo* vsako jutro mrtva trupla ubogih sestradancev. Nansen sram'je videl, kako so eladni psi trgali mrliče. Na pokopališču je ležalo' nakopičenih 60 o-troških trupel, vsa naga, kajti obleko so jim odvzeli preostali. To i:e bila žetev мшчпв kose v zadnjih dveh dnel . Vprašal sem — poroča Nansen — gro barje, koliko mrličev dospe vsak dan in ougovor ii so mi, 'da ne vedo prav natančno ... par „pošiljatev“ pač , <. Trpljenje stoterih in stoterih otrok, ki sestoj ijo še samo iz kosti in kože, letne morejo več hoditi, je strašno. Napol bjezne matere moledujejo pri po* možnih misijah za najpotrebnejšo hrano Možje gledajo obupani v brezupno bodočnost. Slične razmere vladajo po vsej vzhodni Rusiji, Ameriški Rdeči križ deluje s polno paro.. Švedski rdeči kuž je nedavno dospel in začel s pomožno akcijo. Kljub vsem naporom pa te pomožne misije ne morejo pomagati vsemu prebivalstvu. Potrpežljivo prebivalstvo gladuje, trpi in pričakuje peneči, ker ne more verjeti, da bi bO ga ostali narodi Evrope ne — us-milili
Ruski general — čevljarski moj-■ ster. Na Uunaju je pred dnevi n apr a’ vil pred izpraševalno komisijjo zadruge čevljarjev izpit kot čevljarski moj ster bivši ruski generali Agabazevv — Po prevratu v Rusiji je šel na Dunaj* kjer se je izučil čevljarske obrti, Kot čevljarski mojster ae nastane na Dunaju.
Anatol France se odpoveduje komunizmu. »Francoski pisatelj Anatole France je v razgovoru z zastopnikom lista „Stockholms Tidningen“ izjavil, da nikakor: ni komunist. Pristavil Je, cta še je o možnostih komunizma zmotil, Tudi v bodoče bo nasprotoval kapitalizmu in plutokrafjčnemu režimu, vsekakor pa bo spoštoval nedotaklji-» vost privatne lastnine. Končno je ugotovil, da reprezentira sorazmerno mala imovina, kakor prevladuje v Franci i, najboljša socijaini sistem, ki se je do današnjega dne realiziral.
Prodaja carskih dragocenosti, M Charbinu se je pojavil gospod, ki prinesel iz Baikalske pokrajine četrti del carske krone, nadalje kronski lep plašč, zlato dozo za cigare in nekaj predmetov iz platina» Omenjene stvari so bile rdečim gardistom odvzete in jih nameravajo prodati.
i aIn kaj se je zgodilo z dekletom*, j je vprašal Placid, ki je dosedaj s popolno malomarnostjo poslušal pripove-I 'dovanje.
j „Barbar jo je odpeljal seboj“, je I odgovoril Spadon» „Ubožica! Bojim se, * da je proti svoji volji morala z njim. I Pa Britanec jo je naravnost vlekel s
! seboj!“
j ..Britanec — ?° je vzkliknil Lici-j ni j. Iz dna duše je preziral Spadon a, zato je molčal med njegovim pripovedovanjem. Sicer pa mu je bila resnica o celi stvari že itak znana iz nsb njegovega sužnja»
„Britanec!“ je pritrdil eunuh, — „Sicer bi ne bil tako velik in divji Clulijec je višji nego Rimljan, German višji nego, Galijec, Britanec mora to rej dosledno biti višji nego German , in oni odurni velikan je torej dosledno bil Britanec. — Svojo logiko imam od Grkov!“
„Ampak svoje rokoborbe ne!“ je pripomnil Monfan. „Euhenor ti bo moral dati par ur pouka, če se hočeš še kedai spet pomešati međ cestne prete-ače in se z njimi spestiti m dekletu» i nosijo pajčolane — t“
(Dalje prihodnjič.)
vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterija,
Prepričajte se H !
Najceneje kupite vedno sveže špecerijsko blago kot riž,	moko,
sladkor,	kavo,
petrolej, milo
1—3 in razno drugo blago v trgovini	675
IDÖlölaayjaKÄ;!?.
nasproti lekarno pri „Arehu“-MARIBOR,
Ta,t-t*еаљS»a»«stk©тгсз.	uiiea št. 3.
1Ш
Ш deoembra ЈЈШ*

Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsa-fiuid». Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali ena špecijalna steklenica skupej z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica do-nja Elsatrg 329, Hrovaško.	626 a
Sil USiKAUE
izgotovljene iz najboljšega lesa, prepasi iz špage, najfinejše lakirane,
ina
9-1 o 634
;;i ;	■ sp
emajlirane, porcelanaste, steklene in
ш:ш11н1шшм11шн1жт1шм11жшшт1ш1!11!ш1111ш111ш1ншжш(411»1111тнш11шт!ншн1шш1нни1тп
kuniniske posode iz vlitega železa o-o se priporoča cenj. občinstvu o-o

ALBERT VICEL, Karifeor Glavni trg 5,
11Т1111тМ11ИЧ11ЧИЧ11Ч1111"'Ч'11Ч"1 Г"1"  ................................................................
'Л dvovprežne sanke s 6 sedeži,
2 enovprežne sanke
proda po ceni
Franjo Pergier, Maribor,
Mlinska ulica 44. 1—3 692-
Srbohrvaščino, §££
Slovenci, darujte za „Tiskovni dem'!
italijanščino poučuje Kovač, Maribor, Koroška cesta 31/I.nd. \	699

Kupim * °kvire ^ramic?^za
JAi & LESJAK
raid, Šolska ulica štev. 2.
strešno opeko (stranfalo), rabljene ali nove 40.000 komadov, 1 baraka, velika okrog 300—400 kvadratnih metrov, ali 1 šopa iste velikosti, s lokomobil 16 25 konjskih šil, ozkotirne tračnice 4 6 cm visoke za 800 m dolžine, ter o komadov vagonetlov. Ponudbe z označbo cen p >siati na naslov: Marko Kos, pošta Gor. Rijeka, Hrvatska. 2—3690
MEDIC, RAKOVI ZONKL
d. z o, z. Lj»bl|@iiM«
Tovarna kemičnih in rudninski barv ter lakov.
J. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Najnižje cene in naj večja zaloga manu.fakturnega, lanenega, volnenega, suknenega blaga, perila i. t. d. — Velika izbira izgotovljenih. oblek za moške, ženske in otroke. Za ženine in neveste najlepše blago za obleke kakor tudi najlepše opreme za neveste.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64.
PODRUŽNICA MARIBOR. Sobica ulici.
Nadalje priporoča s¥sle vslike zalo30 ssrep-.ee, zastorom, odej in tako dalje.
dsspiska til.
Emaimi laki. Pravi firisež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
Ifelikanske dobitke

MERAKL
a
Lak za pode. -- Smajlni lak.
Linolem lak m pode. — Bru-noline.
ima drža-na loterija zato so srečke najprimerm-jša in n ^ bolj priljubljena borič a in novö-iet ia darila. Razprodaja in razpošilja jih tudi izven Maribora poštna blagajna.	7У0
Staro zlato in srebro
15-ббЗ
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
kakor tudi zlate in srebrne krone, briljanti i.t. d. se kupujejo po naj išjih cenah. — ANTON KiFMANN, urar in zlatar v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 27.	1—af 696
Ako hočete dobro po zmerni ctni in hitro narejeno obleko nabavite si isto pri tvrdki
RUDOLF NIEFERGRL v Mariboru,1
.	cesta üt©'sr, Ж
Istotako se priporoča prečast. djhovščini hitra in dobra izda-j lava talarjev in oblek.	Lastna krojačnica!,
Nadalje se dobi dobro manufaktumo blago, moško in žensko
aukno, barhenti, platno, pletenine, posteljne odeje, koci, hlače, perilo i. t. d. Zaloga ovratnikov in manšet iz celuloida. 0-0
Zmerne cene!	694	Točna postrežba!
Kam? - i Kentiticol
V nedeljo, dne 1 S. decembra v gostilni Šerag, velika klobasna pojedina vseh vrst domačih klobas, poleg rujne kapljice vina.
Postrežba strogo solidna!
Klobuke in slamnike
vseh vrst od priprostih do najfinejših, ima vedno v zalog
klobučar IVAN KVAS
Velika zaloga vseh vrst moškega In ženskega Baten», samo najboljše angleško in češko blago.— Perilo, nogavice, odeje i.t.d. Največja izbira vseh vrst svilenih robcev in šerp. — Cenjene ženine In neveste se še posebno opozarja, ne pozabite predno si kaj kupite, ogledati si zalogo v veliki manufakturni trgovini
13$. KARH1ČNIK, Maribor, samo Grajski trg štev.
taribor	Meljska cesta 74
revzema tu li v popravilo stare ter jih preoblikuje po najnovejši modi.	2—2f 683
in praktična bolšči
darila v veliki izbiri in najcenej ИаП Ed galanterijski trgovini
BALOH & ROSINA, Maribor, Grajski trg
ш
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno kulantno -od trgovcev ustanovljena
Jiilf i d. i Mariboru, M
ska cesta it. 12. Telefon št. JO
to'njena podružnica v UuWfartf, Sv. Petra cesta 27.
adniini spiska banka dl
Podružnica v Mariboru,
Začasno: Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura:
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sada
Kapital' In reserve skupno i afiliiacHaml čez K 50.000.W
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje m prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter presto .huje-
4—!0f 661

Tis»
Cirilov* ösfaara* s Marine** I
Ssdaiatelj In založnik; Konz „Straže.®
arsdzdfy WteSa PsSsnmSi,