STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRV LET O 1979 • LET N 1 K XXXVII • ~TE V 1 L KA 9 p.361-416 LJublJana, oktober 1979 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 361 Možnosti gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v srednjeročnem raz- dobju 1981 do 1985 Jože Kolar 373 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije v obdobju od 1975 do 1979 Prof. Franjo Sevnik 381 Marko Kmecl 384 Milan Simič dr. Milan Piskernik Marjan Solar 386 Dr. Ivo Puncer 387 Janko Kalan 388 390 392 Edo Torkar 393 396 401 402 412 Naslovna stran: Duglazija Tisk: čGP Delo Gozd na tržaško-goriškem krasu Poletni (ne)kulturni festivali Nekaj naših drevesnih posebnosti Simpozij mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije v Ain- teinu 111. jugoslovanski simpozij: Poškod- be tal in problemi njihove zaščite Aktualni komentar Dr. Miran Brinar 70-letnik Med drvarji na Zelengori Književnost Iz domače in tuje prakse Društvene vesti (Občni zbor naše strokovne organizacije, Strokovni izpiti, Priznanje kolegom) Zapis na bukvi Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva ln lesarstva SR SloveniJe Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Ga~peršič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Edltor ln chtef Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in1 uprava Editors' addr~ss YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 2:iro račun - Cur. acc. 501 01-678-48-428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.903:(497.12)••1981-1985•• MOžNOSTI GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V SR SLOVENIJI V SREDNJEROčNEM RAZDOBJU 1981-1985 Namesto uvoda in povzetka Pred nami je ocena možnosti pri gospodarjenju s slovenskimi gozdovi. Zakaj ocena? Imamo gozdnogospodarske načrte, temelje plana razvoja in druge planske dokumente, v katerih so za krajše ali daljše obdobje opredeljene gospodarske in druge naloge, ki jih imajo organizacije združenega dela v gozdarstvu pa tudi druge gospodarske in negospodarske asociacije pri ravnanju z gozdom. čemu torej ocena? Republiška samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo kot usklajevalka in kreatorka potreb in želja vseh, ki imajo interes pri gospodarjenju z gozdovi, mora imeti za vodenje ustrezne politike izdelano gozdnogospodarsko doktrino, ki je, gledano z dialektičnimi merili, spremenljiva strateška vrednota. Zato jo je pač treba neprestano dograjevati. To oceno moramo razumeti prav v tem smislu. S pomočjo strokovnjakov Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani je SlS pripravila takšen do- kument, ki je rezultat usklajenih pogledov na dolgoročno orientacijo našegil gozdnega gospodarstva. Prek sistema samoupravne prakse pa je bil dokument tudi verificiran in sicer pri vseh tistih, ki imajo interes pri gospodarjenju z go- zdovi, to je pri članicah Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije. Sestavljalci dokumenta so upoštevali procese, ki v makro pogledu usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj {surovine, energija, okolje). Predvidevajo aktivi- ranje vseh rezerv, ki jih to področje še ima in opozarjajo na mobilizacijo zdru- ženega dela pri aktiviranju teh rezerv. , Ocena daje idejno osnovo za sestavo nekaterih planskih dokumentov, ki jih že sestavljamo, ali pa se jih bomo v kratkem morali lotiti. Predvsem gre za sestavo srednjeročnih planov, sestavitev prostorskih načrtov za občine in obnovo ob- močnih gozdnogospodarskih načrtov. Pomislek, da ocena ni operativna, ker fizično ne oprede:ljuje posameznih: možnosti je odveč, saj gre za razmeroma kompleksno doktrino odnosa naše samoupravne družbe do gozda, zato le opozarja in nakazuje razvojne možnosti. Kvantifikacija je sekundarni planski proces, ki dobi svojo dokončno podobo z izdelavo planskih dokumentov in načrtov, ki smo jih že omenili, in še nekaterih drugih. Dimenzije {m3 , ha itd.) so odvisne od številnih faktorjev znotraj gozdarstva, kakor tudi nekaterih potreb izven gozdarske stroke. Osnovni poudarek v oceni je, da je bil dosedanji gozdnogospodarski razvoj prepočasen, sramežljiv, plašen. Da obstajajo številni pogoji za več poguma in 361 \. večje uspehe. Za to pa bomo morali izkoristiti samoupravne možnosti poslovnega organiziranja in povezovanja, neizkoriščene strokovne kadre ter izredno, visoko- vredno naravno osnovo naših gozdov in drugih potencialnih gozdnih zemljišč. 1. Osnovna izhodišča Osnovni ton sedanjemu gospodarskemu in s tem tudi družbenemu razvoju v svetu dajejo energetska in surovinska kriza ter problemi s kvaliteto življenjskega okolja. Problemi z energijo, surovinami in okoljem niso nekaj prehodnega, ampak konstantna, ki se bodo z razvojem vedno bolj zaostrovali. Narava gozdne pro- izvodnje je taka, da sočasno in na komplementaren način prispeva k reševanju vseh treh skupin problemov. Les je namreč eden redkih obnovljivih surovinskih .in energetskih virov, ki porabi pri proizvodnji zelo malo energije. Najmanj jo: porabi pri sami predelavi in razmeroma najmanj onesnažuje okolje. Zaradi teh lastnosti ima vse večjo veljavo prav kot industrijska surovina. Proizvodnja lesa je komplementarna. Ima celo vrsto najpomembnejših splošno koristnih funkcij, s katerimi vpliva gozd na bioekološko ravnovesje v prostoru in na kvaliteto življenjskega okolja. Nakazana gibanja nudijo s svojimi dolgoročnimi učinki in posledicami gozdar- stvu na Slovenskem pomembne razvojne možnosti. Z analizo teh možnosti je pri družbenem planiranju treba opredeliti ključna področja, cilje in naloge razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju in jih, pozneje, zajeti v samoupravnih sporazumih o temeljih plana. Osnovni dejavniki, ki jih pri planiranju moramo upoštevati, so: velika gozdnatost in relativno bogata rastišča z veliko možnosti za večjo proizvodnjo lesa tako količinsko kot kakovostno, visoko razvita lesna predelava z velikimi potrebami po lesni surovini, SR Sloveniji, ki nima drugih pomembnejših virov surovin in energije, pomenita gozd in les eno od komparativnih prednosti, hitra družbenoekonomska preobrazba podeželja, naraščajoče potrebe po splošno koristnih funkcijah gozdov, in to ob hitri urbanizaciji in industrializaciji ter spremembah socialne strukture na podeželju, dosežena stopnja pri tehnični opremljenosti gozdov in v razvoju tehnologije, dovolj sposobnega strokovnega kadra. če upoštevamo razpoložljive potenciale in kar je bilo doseženega pri gospo- darjenju z gozdovi v SR Sloveniji v celotnem povojnem obdobju in še posebej v zadnjem srednjeročnem planskem obdobju, lahko zaključimo, da je potrebno pri načrtovanju prihodnjega razvoja več smelosti in ofenzivnosti. Gozdarstvo je že po svoji naravi pri planiranju razvoja zelo previdno. Defen- zivnost v razvojni politiki navadno ohranja doseženo stanje ter ustaljene odnose in predvsem mobilizira tako strokovne kadre kot celotne delovne kolektive. Na tak način ni možno izkoristiti tako pomembnih potencialov kot so strokovni kadri in aktivfrati notranje rezerve. Pri reševanju problemov mora gozdarstvo veliko bolj kot doslej upoštevati splošen družbeni razvoj. Uresničevanje načela multifunkcionalnosti gozdov, ki ga vodi SlS za gozdarstvo, zahteva stalno povezavo in usklajevanje gozdarstva s predelavo lesa, problematiko kmetijstva, lovstva, vodnega gospodarstva itd. Raz- vojni problemi pri gospodarjenju z gozdovi so istočasno družbeni problemi. Od- lično sredstvo za dialog z vsemi pomembnimi področji je sistem družbenega pla- niranja. 362 Družbeno planiranje, pospeševano hkrati z izredno družbeno akcijo, daj~ veliko možnosti za mobilizacijo tako strokovnih kadrov kot delovnih kolektivov. V ta namen je treba najprej opredeliti osnovne cilje in strategijo razvoja. 2. Razvojni cilji in njihova utemeljitev Cilje gozdnega gospodarstva v SR Sloveniji je mogoče takole izraziti: >>Stalna krepitev vseh splošno koristnih funkcij gozdov, ki so pogoj za bioekološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje. Hkrati optimalna izraba naravnih proiz- vodnih potencialov (rastišč in sestojev) za proizvodnjo kvalitetne lesne surovine ter dosledno upoštevanje načela trajnosti vseh funkcij gozda in načela racional- nega vlaganja dela in sredstev.>stanje v pogledu trajnosti« in v skladu z njim in gospodarskimi možnostmi uveljavimo določene gozdnogojitvene strategije pri obnovi, negi in melioracijah (razširjeni reprodukciji) gozdov v območju. Za boljše izkoriščanje naravnih proizvodnih potencialov (rastišč in sestojev) je potrebno bolje diferencirati in konkretizirati gozdnogojitveno strategijo v po-· sameznih kategorijah gozdov na gozdnogospodarskem območju. Dosedanje go- spodarjenje je bilo preveč pavšalno. Gre za povprečnost v odnosu do kakovosti rastišč in sestojev, ki se kaže na eni strani z neodločnostjo pri obnovi nekaterih že senilnih sestojev, na drugi strani pa s prepočasno krepitvijo vrednostne proizvodnje (akumulacije) v perspektivnih sestojih na najboljših rastiščih, s slabo premišljeno lokacijo sredstev za razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo itd. Gozdnogospodarsko načrtovanje za gozdnogospodarska območja in enote mora zagotoviti z informacijskim sistemom boljši pregled nad naravnimi potenciali in uveljaviti v skladu z njimi bolj diferencirano gospodarjenje. 3.1.1. Stanje in potrebe na področju enostavne reprodukcije Načrtovani obseg gozdnogojitvenih del v enostavni reprodukciji (obnova in nega gozdov) in njegovo izvajanje kažeta, da zelo slabo uresničujemo ta dela, zlasti v zasebnih gozdovih. Kljub usmeritvi k naravnemu obnavljanju sestojev je sedaj načrtovani in izvajani obseg del pri obnovi daleč pod potrebami v družbenem in še posebej zasebnem sektorju. Tako nizek obseg del pri obnovi gozdov~ kot dopolnitev na- ravnega obnavljanja, ne zagotavlja bogatitve drevesne sestave v skladu z gozdno- 365 gojitvenimi cilji in tudi ne izboljšave kakovostno najslabših zasnov mladja pri naravni obnovi. Intenzivnejše izkoriščanje obstoječih naravnih potencialov (višji etati) zahteva tudi povečan obseg gojitvenih del, in sicer kot dopolnilo in pomoč naravni obnovi. Podobno stanje je pri negi gozdov. Zlasti kritično je v zasebnem sektorju. Spoznamo ga iz naslednjega razmerja: ob postavki, da z načrtovanim in izvajanim obsegom negovalnih del v družbenih gozdovih pokrivamo potrebe po negi, je v zasebnih gozdovih obseg vseh negovalnih del v primerjavi z družbenimi gozdovi za 3,2 krat manjši, načrtovani obseg prvih redčenj pa je manjši kar za 5,7 krat. 3.1.2 Možnosti na področju razširjene reprodukcije Potrebe po melioraciji degradiranih gozdov in grmišč v SR Sloveniji so znane. Gre za okrog 232.000 ha malodonosnih gozdov in grmišč, od tega cca 116.000 ha na potencionalno pomembnih rastiščih, ki so primerna za čimprejšnjo melioracijo v ekonomsko visokoproduktivne gozdove. Dodatne možnosti za razširjeno gozdno- biološko reprodukcijo predstavljajo razmeroma velike površine, ki jih bo opustila kmetijstvo. Na večjem delu teh površin bo šel razvoj v gozd po naravni poti, in to z usmerjanjem naravnih procesov zaraščanja, v manjši meri s pogozdovanjem opuščenih kmetijskih površin. Najboljša opuščena zemljišča bi namenili dopol- nilni proizvodnji lesa. , Izvedbo razširjene gozdnobiološke reprodukcije je treba zagotoviti: iz sredstev, ki jih zagotavlja dosedanji sistem združevanja sredstev v samou- pravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo, s skupnimi vlaganji gozdarstva in predelave lesa, z dodatnimi sredstvi širše družbene skupnosti v skladu s 23. členom zakona o gozdovih. 3.1.3 Možnosti za povečanje sečenj (etata) V družbenih gozdovih ni pomembnejših možnosti za povečanje sečenj debelega lesa, zlasti iglavcev. Pomembne možnosti za povečanje sečenj so v zasebnih gozdovih, in to predvsem v drobnem lesu listavcev, ki ga sedanji pre- delavi zelo primanjkuje. Največje možnosti za povečanje sečenj drobnega lesa listavcev so v mladih in srednjedobnih sestojih listavcev, ki čakajo na redčenje. Prav tako so možnosti v degradiranih in malodonosnih sestojih listavcev za melio- racijo. Lesne mase je v sestojih za redčenje možno aktivirati z manjšimi sredstvi in s tem doseči velike gojitvene efekte. Aktiviranje lesnih mas z melioracijo degra- diranih gozdov zahteva precej sredstev za osnovanje in vzdrževanje mladih sestojev (nega}. če to upoštevamo, bi morala biti sovlaganja lesne predelave namenjena tudi aktiviranju lesnih mas z redčenji v perspektivnih sestojih. Ob celovitem reševanju gozdnogojitvene problematike zasebnih ·gozdov je razumljivo, da pridejo za melioracijo v poštev sorazmerno velike površine degra- diranih gozdov. Bilo pa bi napačno, če bi se usmerili le na melioracijo in pri tem zanemarili nego z redčenji, kjer so večje in zlasti gospodarnejše možnosti za trenutno povečanje sečenj in povečanje vrednostne proizvodnje v gozdovih. 3.1.4 Intenziviranje in racionaliziranje gojitvenih del Osnovn~ možnosti za intenziviranje in racionaliziranje na biološkem področju gozdne proizvodnje so v popolnejši izrabi >•gratis naravnih sil«. Ob dobrem po- 366 znavanju naravnih razvojnih zakonitosti lahko le usmerjamo delo naravnih sil, kar izredno poceni dela v enostavni reprodukciji {obnovo in nego). Za racionalizacijo v gozdarstvu je najmanj storjeno pri raznih gojitvenih delih. Zaradi pomanjkljivega načrtovanja, organizacije in vodenja (kontrole) je veliko vloženih sredstev in dela v ta namen jalovega. Gojitvena dela je možno poceniti in kvalitetno izboljšati. Pri obnovi je treba posvečati več pozornosti skrbnejši izbiri drevesnih vrst, kadar gre za sajenje, pa tudi kvaliteti sadnega materiala. Pomembne možnosti za racionaliziranje so tudi pri vseh delih na področju raz- širjene gozdnobiološke reprodukcije. Velikopovršinske direktne premene malodonosnih gozdov, kjer pavšalno za- nemarimo obstoječe, še sprejemljive sestojne zasnove, pomenijo napako tako v biološkem kot gospodarskem pogledu, saj je direktna premena relativno drag ukrep in zahteva večletno vzdrževanje mladih sestojev. Pri aktiviranju bioloških potencialov z ukrepi enostavne in razširjene repro- dukcije je zelo pomemben prioritetni red. Prednost bi morali imeti ukrepi eno- stavne reprodukcije, kjer lahko z manjšimi sredstvi dosežemo velike gojitvene efekte. Pri melioraciji moramo nujno upoštevati in vključevati vse kakovostno sprejemljive naravne zasnove. V okviru razširjene, gozdnobiološke reprodukcije moramo upoštevati naslednji prioritetni red: najprej pridejo na vrsto premene degradiranih gozdov in šele nato pogozdovanje opuščenih kmetijskih površin in dopolnilne proizvodnja lesa. Pogoj za inteziviranje in racionalizacijo pri gozdnogojitvenih delih (enostavne in razširjene reprodukcije) je učinkovito načrtovanje del, in sicer od celovitega načrtovanja v območnih gozdnogospodarskih načrtih do detajlnega gojitvenega načrta z organizacijo in vodenjem izvedbe teh del. Brez teh elementov ne moremo računati na uspeh pri racionaliziranju. Pomemben pogoj za intenziviranje gojenja gozdov v nekaterih gozdnogospo- darskih območjih je uskladitev odnosov med gozdom in divjadjo. Usklajevanje teh odnosov spada zato med prioritetne naloge v naslednjem planskem obdobju. 3.2 Možnosti za racionalizacijo na tehnološko-organizacijskem področju Področje pridobivanja lesa predstavlja večji del direktnih proizvodnih stroškov in je zato zelo pomembno področje racionaliziranja. Brez dobro preštudiranih možnosti razvoja in racionaliziranja na tehnološkem področju je skoraj nemogoče načrtovati obseg vlaganj v razširjeno reprodukcijo, v gradnjo gozdnih cest itd. V Sloveniji so zelo velike razlike med gozdnogospodarskimi območji v stopnji tehnološkega razvoja in organizacije ter prav posebno med družbenimi in zaseb- nimi gozdovL Poudariti je treba, da smo v preteklosti dosegli razmeroma visoke učinke z mehaniziranjem tehnološko primitivne tehnologije pri pridobivanju lesa. Dosegli smo relativno visoko stopnjo mehaniziranosti. Nadaljnji koraki pri uporabljanju notranjih rezerv so delikatnejši, ker zahtevajo bolj dognane prijeme in metode. Nadaljnje mehaniziranje gozdnih del ostaja tudi v bodoče eno od pomembnih sredstev racionaliziranja. Razvijati bo treba delovne tehnologije pri sečnji in spravilu 11esa, ki bodo dobro prilagojene izredno heterogenim terenskim in sestoj- nim razmeram v slovenskih gozdovih in bodo hkrati zagotavljale humano delo. Uporabljena tehnologija mora zagotoviti optimalno razmerje med ekonomskimi učinki in številnimi splošno koristnimi funkcijami gozdov. S kratkoročnimi eko- nomskimi učinki ne smemo povzročati negativnih posledic pri dolgoročnih ciljih. Potrebno je več pozornosti do naravovarstvenih načel, ki so osnova bioekološke in s tem tudi ekonomske stabilnosti gozdov. · 367 Upoštevati je treba načelo večnamenskosti in ga uveljaviti tudi v tehnologiji pridobivanja lesa. Uveljaviti ga moramo z diferenciranim načinom tehnološke obravnave gozdov, različnimi tehnološkimi pogoji, različnimi dolgoročnimi gozdno- gojitvenimi cilji in različno poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami gozdov. V ta namen moramo v bodoče bolj uporabljati razna specifična sredstva za spra- vilo, kot so žičnice, žični žerjavi, s katerimi je možno obvladati specifične terenske in sestojne razmere, ter dobro opremljene lažje traktorje za področje zasebnega sektorja, kjer stanje mehaniziranosti pri spravilu ni zadovoljivo. V zasebnem sektorju je izrednega pomena primerna tehnologija pri sečnji in spravilu drobnega lesa, zlasti listavcev, kjer so na star način proizvodni stroški zelo visoki in je zelo veliko težkega fizičnega dela. Načrtovanje razvoja pri pridobivanju lesa na tehnološkem področju mora dobiti ustrezno mesto v območnih načrtih in v srednjeročnih pianih. Na sedanji stopnji tehnološkega razvoja pri pridobivanju lesa (dosežena je že relativno visoka stopnja mehaniziranosti) ter kadrovske zasedenosti gozdnih go- spodarstev so pomembnejše možnosti na kvalitativnem področju racionaliziranja. Med te kvalitetne elemente spadajo: podrobno načrtovanje oziroma priprava dela, solidna organizacija dela ter dinamično spremljanje in vodenje dela. Od vseh teh elementov so bistveno odvisni učinki ter izraba dragih delovnih sredstev in razpoložljivega delovnega časa. Detajlno načrtovanje in priprava dela je tudi edino sredstvo za diferenciran pristop h kategorijam gozdov z različnimi dolgoročnimi gozdnogojitvenimi cilji in različno poudarjenimi ostalimi funkcijami gozdov, kar je pogoj za pravilno in usklajeno doseganje ciljev v gozdnem gospodarstvu. Na teh ključnih področjih se mora pokazati sposobnost strokovnih kadrov; vso pozornost bo treba posvetiti humanizaciji težjih gozdnih del. Delo obliko- vati in organizirati tako, da ne bo škodljivo zdravju in da bi postalo vabljivejše za domače delavce, ki se sedaj raje zaposlijo v industriji. Naš cilj bi moral biti univerzalen gozdni delavec, usposobljen za vsa dela pri gospodarjenju z go- zdovi; stalno skrbeti za izobraževanje gozdnih delavcev in kmetov; pri iskanju notranjih rezerv in racionaliziranju dati ustrezen poudarek vsem pomožnim in spremljajočim dejavnostim pri pridobivanju lesa, kot so: gradnja vlak, vzdrževanje gozdnih cest, mehanična delavnice, servisi itd. Vse te dejavnosti so neke vrste »infrastruktura« pri pridobivanju lesa, so pogoj za normalen in racionalen potek proizvodnje, poleg tega pa zaposlujejo veliko število delavcev. Zato je napačno iskati notranje rezerve le pri sečnji, spravilu in prevozu gozdnih sortimentov. 3.3 Načrtovanje in gradnja gozdnih prometnic V preteklem planskem obdobju je bilo zelo veliko narejenega pri odpiranju gozdov s cestami (okrog 350 km letno) in vprašanje je, ali bo mogoče vzdržati tak obseg izgradnje cest tudi v bodoče. V naslednjem obdobju je treba dati več poudarka odpiranju zasebnih gozdov, ki so s cestami veliko slabše odprti kot družbeni gozdovi. Ceste so zelo pomemben pogoj za aktiviranje doslej neizko- riščenih možnosti za povečanje sečenj in blagovne proizvodnje. Pri načrtovanju in gradnji gozdnih cest moramo poleg tehnoloških zahtev pri pridobivanju lesa celoviteje upoštevati še njihove ostale funkcije. Odpiranje vi- šinskih kmetij, povezava naselij, ljudska obramba itd. Pri tehnologiji izgradnje gozdnih cest je treba spoštovati načela varovanja okolja in bidekološke stabilnosti. 368 Pri vseh občutljivejših trasah (strmi tereni, močno kameniti tereni, erodibilni tereni itd.) je potrebno zamenjati dosedanjo tehnologijo izgradnje s težkimi buldožerji in navadnim miniranjem, ki v takih terenih povzroča hude posledice na tleh in sestojih. Uporabiti moramo novo tehnologijo gradnje z bagerjem in čelnim miniranjem. Izgradnjo gozdnih poti in vlak v velikem obsegu je prav tako potrebno bolje uskladiti z interesi varstva gozdov in varovanja okolja v celoti. Gradnja gozdnih cest in vlak je relativno draga in jo je možno poceniti s smotrno organizacijo in pripravo dela, s koncentriranjem del (drago premeščanje težke mehanizacije iz delovišča na delovišče itd.), z boljšo izrabo razpoložljive mehanizacije itd. Tem oblikam racionaliziranja pri gradnji gozdnih cest in vlak posvečamo premalo pozornosti. Večina gozdnih cest ne služi le gospodarjenju z gozdovi, ampak tudi širšim nalogam (odpiranju višinskih kmetij, povezovanju naseliL turizmu, ljudski obrambi itd.). Zato je treba za njihovo financiranje zagotoviti poleg sredstev iz gozdarstva in predelave lesa še druge vire. Zlasti je treba zagotoviti ugodnejše kreditne možnosti za izgradnjo gozdnih cest. 3.4 Učinkovitost celotne organizacije gospodarjenja z gozdovi Nadaljnji razvoj in učinkovitost gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji sta močno odvisna od znanja in učinkovitosti strokovnih kadrov ter od funkcionalnosti ce- lotne organizacijske strukture, od TOZD do skupnih služb n3 gozdnih gospo- darstvih. Iskanju in aktiviranju notranjih rezerv in možnosti na področju celotne organi- zacijske strukture smo doslej posvečali odločno premalo pozornosti. V primerjavi z »neposrednim proizvodnim« področjem je v njem zaposlenih zelo veliko de- lavcev. V strokovnih kadrih in pravilnem funkcioniranju organizacijske strukture je veliko notranjih rezerv in postajalo bi čedalje bolj nevzdržno, če bi jih zanemarjali. Naša organiziranost je mnogokje daleč od optimalne. Potrebne so temeljite analize delovnih nalog in opravil. Ce imamo določene administrativne funkcije ekstenzivno razvite, zlasti po decentralizaciji na TOZD, so druge zanemarjene. Vemo, da zagotavlja uspeh le dobro načrtovano, organizirano in vodeno delo, ki še ni povsod dovolj dobro razvito. Pri tem lahko največ pomagajo strokovni kadri vseh vrst in profilov, ki jih v slovenskem gozdarstvu ne primanjkuje. Razne republiške inštitucije pa bi lahko dajale več pomoči in predvsem enotneje usmerjale razvoj. V naslednjem planskem razdobju moramo učinkoviteje izrabiti sredstva za .avtomatsko obdelavo podatkov, s katerimi razpolagajo skoraj vsa gozdna go- spodarstva. Racionalizirati (prenesti na računalnik) je treba najbolj obsežna rutinska administrativna opravila ter zgraditi učinkovit informacijski sistem za gozdnogospodarsko načrtovanje, družbeno planiranje in druge oblike poslovnih odločitev na vseh nivojih. Da bi to lahko speljali, moramo marsikaj poenotiti v računovodstvih in poslovnih evidencah gozdnih gospodarstev. 3.5 Izobraževanje in raziskovalno delo Doseganje ciljev v srednjeročnem razvoju gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji je precej odvisno od uporabe znanja in sposobnosti strokovnih kadrov. 369 1 .,. ~ ~! Raziskovalna in izobraževalna dejavnost morata učinkovito prispevati k raz- reševanju temeljnih problemov, pred katerimi je gozdarstvo v srednjeročnem razvoju. Osnovna usmeritev raziskovalne dejavnosti mora biti iskanje možnosti za povečano proizvodnjo lesa, pri čemer mora upoštevati še razvijanje okoljetvornih učinkov gozda, in to na kar se da gospodarnih osnovah, ob upoštevanju huma- nizacije gozdnega dela. V ta namen bi bilo treba raziskovati: intenziviranje proizvodnje v obstoječem gozdu, talNatura e montagna« leta 1974. Slovenski prevod je objavil tudi naš Gozdarski vestnik prav zaradi izredno zanimivih avtorjevih raziskovalnih rezultatov v kraških go- zdovih. Izčrpno poročilo o zelo pomembnem lanskem diskusijskem srečanju v Velikem Repnu je zapisal naš rojak, diplomirani gozdarski inženir Stanislav Renko* v Primorskemu dnevniku 2. aprila in 9. aprila 1978. Svoja mnenja o nalogah tega stro- kovnega srečanja je opredelil v prvem delu poročila takole: Osnovna naloga je ugotoviti: koliko in kakšni so danes kraški gozdovi? Po- drobno pa navaja: Gozd zarašča gmajna - črni bor je opravil svojo pionirsko vlogo - Vračanje k avtohtonim vrstam listavcev - Kraška favna - Tržaški meščani in borov prelec. V drugem delu poročila pa piše, da so nujni posveti javnih uprav in preverjanja smotrnosti ukrepov. Podrobno pa poudarja: Pogozdo- vanje Nizki in visoki gozdovi - Gospodarski načrti - Nekaj vprašanj - Se- • Gozdar S. Renko, rojak iz Brkinov, je bil v narodnoosvobodilni vojni sprva partizan v Gorskem Kotarju. Po zlomu fašizma v Italiji ga je gozdarski odsek pri SNOS poslal v Trst, da bi tam uredil povezavo z gozdarskimi inštruktorji za Primorsko. V Trstu se je uveljavil kot novinar in imenovali so ga za glavnega urednika Primorskega dnevnika. Na tem mestu je deloval dolgo, vse do upokojitve. V stalnih stikih sva bila zlasti v gozdarskih zadevah, ko smo zbirali gradivo za publikacijo Tehniškega muzeja Slovenije, Gozd na krasu Slovenskega primorja, ki je izšla leta 1963. V pokoju se še vedno vneto udejstvuje v narodnostnem gibanju med zamejskimi Slovenci v Italiji. 381 danje stanje kmetijsko-gozdno-pašniških površin in predlogi za njihovo ovredno- tenje. Med števHnimi udeleženci (70} so bili tudi znani botaniki, agronomi in tako- zvani naturalisti. Zastopnikov zasebne gozdne posesti ni bilo, pač pa je bilo med razpravljalci skoraj polovica strokovnjakov iz drugih področij. Takšno zastopstvo seveda opozarja, da so gozdovi na krasu, še posebej pa okoli Trsta, izjemno pomembna naravna prostorska vrednota, ki se je počasi zavedajo vse širše gospo- darske pa tudi upravnopolitične asociacije. V tem povzetku Renkovega poročila in razmišljanj, bomo zapisali le najpo- membnejše podatke o kraškem gozdarstvu onkraj meje in probleme, ki so se jih .lotili ob srečanju o katerem pišemo. Površino gozdov in njihovo stanje na tržaškem in goriškem Krasu je obravna- val gozdarski strokovnjak dr. Luigi Corradini. Tržaški Kras: Gozdna površina 6.383 ha ali 30 odstotkov vse površine. Od tega visoki gozdovi 2.307 ha, nizki ali »gošča«: 4.076 ha. Goriški Kras: Gozdna površina 1.90"1 ha ali lO odstotkov vse površine. Od tega visoki gozdovi 849 ha, nizki gozdovi pa 1.052 ha. 75 °1o gozdov je v zasebni lasti, 25 °/o pa imajo razne ustanove. Osnovne podatke o pogozdovanju je obravnaval dr. Franco Musi. Vseh po- gozdenih površin je bilo na goriškem Krasu v letu 1972 3.156 ha. Cenijo, da je to delo zadnjih dvajsetih let veljalo okoli dve milijardi lir. Vse je plačala država na podlagi zakona iz leta 1923. Pogozdovanje pa je praktično prenehalo okoli leta 1965, ko je bila ustanov.ljena Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina. Takrat je bila tudi površina, razpoložljiva za nova pogozdovanja, že precej skrčena. Problem ohranjanja gozdov in pogozdovanja je dr. F. Musi obravnaval vse- stransko in temeljito; zlasti črni bor, ki ga je sadil J. Koller na znani poskusni parceli pri Bazovici (kjer je še dandanes spominski kamen, ki predstavlja svoje- vrstno zgodovinsko znamenitost, Koller 1859). V tej zvezi je v poročilu nave- deno, da je bil v Jadranskem koledarju za :leto 1968 objavljen zelo izčrpen spis Obnova gozdov na golem Krasu, ki ga je prispeval prof. Franjo Sevnik (ured- ništvo}. V !razpravo o gospodarjenju s kraškimi gozdovi so posegli: inž. čehovin, dr. S. Oblak, prof. L. Poldini, marešalo (gozdnih čuvajev) Peric in dr. R. Querini S. čehovin, predstavnik Zavoda za pogozdovanje Krasa iz Sežane, je najprej zaokroženo opisal gospodarjenje tega zavoda na jugoslovanski strani meje. »Mi seveda ne vztrajamo samo na črnem boru, zlasti v kraških vrtačah, kjer smo poskušali z duglazijo, z zelenim borom in z ameriškim hrastom, vse s stališča kvalitete« ter dodal, da ni zagovornik velikih kompleksov črnega bora. Nato je govori:] tudi o spremembah v kraškem živalskem svetu in med drugim povedal, da se je v bližini Divače že pojavil jelen in celo medved. Pietro Brandmayr z Inštituta za zoologijo in primerjalno anatomijo tržaške univerze je pojasnil, da je razvoj male !ovne divjadi na Krasu manj ugoden, medtem ko se množijo: srnjad, divje mačke in fazani, ki so našli v kraški gošči in borovih nasadih naravnost idealne biotopske razmere. Pod temo Naravoslovni aspekti je imel uvodni referat univ. prof. dr. Livio Poldini (ki na tržaški univerzi predava botaniko). V davnini, pred človekovim posegom, so na Krasu prevladovali hrastovi gozdovi (graden, dob in cer). Iz njih je nastala sedanja »gošča<< (ali nizki panjevski gozd), v kateri prevladujeta črni gaber in mali jesen. Gošča počasi vendar vztrajno napreduje, razvija se zelo spontano. Ta proces je treba spodbuditi z ustreznimi človekovimi posegi, da bi se razvil l>gozd- klimaks«. Gre za to, da naravni proces ne oviramo, ampak pospešujemo. Deželni urbanistični ·načrt za gospodarjenje z gozdom določa, da je treba trajno nadzore- 382 -;. vati obseg sedanjih borovih nasadov, ki so postali simbol Krasa. Priznavamo velik pomen pogozdovanja z barom, zlasti Jožefa Ressla, vendar je črni bor odigral svojo zgodovinsko vlogo. Naslediti ga morajo prirodne, avtohtone vrste. Nujnost takšnega posega je bila glavna tema razpravljalcev. Dr. Riccardo Querini, deželni ravnatelj za gozdove, najodgovornejši deželni strokovni gozdarski funkcionar je govoril o splošnem pomenu gozdov, omenil gozdne požare in zadevne zakonodajo ter podprl strokovna izhodišča razprav- ljalcev. S tem so strokovna stališča dobila tudi >>verifikacijo oblasti«. Dr. Stanislav Oblak se je kot predstavnik zadruge »Naš Kras(( zavzel za pre- poved sečnje hrasta. Ko je nato govoril o kraških pašnikih, ki jih zarašča gozd, je predlagal celo boj proti gozdu. Dalje je ugotovil možnosti predelave črnega bora v celuloze, kajti mehanska obdelava nikakor ni primerna. Nato je obrazložil še naslednja dva zanimiva predloga: 1. V okviru Kraškega muzeja naj bi odprli posebni oddelek za zgodovino gozdarstva, 2. Jožef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka in zaslužen pogozdovalec Krasa, vsekakor zasluži, da se njegovo pionirsko delo počasti. Sedaj je po njem imeno- vana samo neka zakotna uličica v Trstu, medtem ko nosijo njegovo ime v Ljub- ljani, v Pragi in celo na Dunaju nekatere glavne ulice. Zato bi zaslužil vsaj do- prsni kip, kakršen je bil že pred leti odkrit Josipu Kollerju v Trnovskem gozdu. Kot gostitelj je spregovoril tudi mladi openski gozdarski inženir Hilarij Sosič, ki se je zahvalil prizadevnim razpravljalcem in zlasti podčrtal željo, da bi se stro- kovna prizadevanja kraških gozdarjev z obeh strani meje združila, »saj meja izginja«, je dejal, >>ne poznata je ne gozd in ne rlisica.« Dr. Vladimir Vremec, ki že več let načeluje oddelku za kmetijstvo in gozdarstvo tržaške občinske uprave, je prebral obširno poročilo o namembnosti in upravljanju kraških gozdov, o kmetijsko-gozdarski-pašniški produktivnosti in o rekreacijski pomembnosti kraških gozdov. Poudaril je, da bi morale biti vse odločitve glede namembnosti teh gozdov jasne in konkretne. Vsi sklepi pa bi morali biti sprejeti sporazumno s prizadetimi prebivalci. Kot funkcionar tržaške občinske uprave seveda najbolj pozna želje pa tudj grehe občanov. Zato je njegova zahteva, da je treba spoštovati tudi mnenje prebivalstva, razumljiva. Edi Bukovec je označil to strokovno srečanje kot prvi spodbudni dosežek v naporih, da bi gozdarstvo dobilo večjo vlogo, kajti ))kraški gozdovi so sedaj za- nemarjeni« in upravičeno je vprašanje, kaj bo z njimi. Doslej to vprašanje ni bilo sistematično obravnavano, zato je treba zamujeno popraviti. Pri tem je tudi poudaril nujno sodelovanje vseh prizadetih in odgovornih z obeh strani meje. Iz obširnega poročila o mednarodnem diskusijskem srečanju v Velikem Repnu posnemam, da je bilo prvo takšno zborovanje prav korisltno. Zato so udeleženci, slovenski in italijanski, želeli še več takšnih srečanj, da bi se hitreje odpra- vile pomanjkljivosti pri gospodarjenju s kraškimi gozdovi, poljedelskimi zemljišči in pašniki. Osimski sporazum omogoča takšen pristop. Skupno delo pa zagotavlja optimalne kraške gozdnogospodarske rešitve, ki zagotavljajo gospodarsko napre- dovanje obmejnega prebivalstva in razvoj dobrih sosedskih odnosov Prof. Franjo Sevnik 383 NEKAJ NASIH DREVESNIH POSEBNOSTI Odziv bralcev na naš poziv v GV št. 6/79 Milan Simič, dipl. inž. goz. še o kačasti smreki v Loškem potoku Letos poteka živahna razprava o smrekah in sploh o drevesih posebne vrste. V Proteusu je bil v št. 5/79 objavljen članek Kačja smreka pri Godoviču. V Gozdar- skem vestniku št. 4/79 avtor temeljiteje in znanstveno posega v razpravo in od- kriva nove lokacije. Prav tako v GV št. 6/79 v rubriki Zapis na bukvi vabijo vse tiste, ki bi kaj več vedeli o pojavu in socialnem poreklu kačastih smrek. Bil sem prijetno presenečen, ko sem v GV št. 4/79 prebral članek dr. T. Wrabra (ponatis iz Proteusa) in prispevek prof. dr. R. Erkerja o ka čas tih smrekah, oziroma o smrekah posebne vrste. Dr. T. Wraber omenja, da bi bilo vredno priti do izvir- nega posnetka te kačaste smreke in jo objaviti v Proteusu. Članek, ki ga omenja dr. Wraber, sem leta 1961 v Delu objavil jaz in film objavljene fotografije še sedaj hranim. Po vsem tem sem se oglasil na TOK gozdarstvo Ribnica pri direktorju Janezu Andoljšku, dipl. inž. gaz. in ga poprosil, da bi poskrbel za zaščito obeh )>čudnih(( smrek na Brinju. GODBO GQBl'OD.lBI!YO ICOO.EYJ.I !'Ol: GODAU!VA iiJM!CA Itn. t 11)/L Datut l!hS.ln9 I.I:YJ1'Il .:ob JRillHol'A VAS it. 17 SADI:VA: Poaab11a aareka r '. Ita 1-d! paroali, ki le!i ob sozd.n1 ceati lrib•Jfute.loz raete aaraka • bhhe- D.t ruU.ho o'bl:l.lto li:roin;le kot je •• aueko aor•ILlao • .IDAirao. de. Yale. .arolco. •pol.njuja 'l'lla pogo~e 1 ki ,31h doloh 4o. Ua11 Zall:ou o soz4o'l'ib (Vr.liot 1111.1 Jt. 16/?lt). uto jo ZLi 4ovoljaao poaelcati alt kall:o drusde nira.t:L" l'UYOjtl. Pri Zavodu u. apo111oDilko nreha SU ., L~ublja.n1 ::1• llYedon )I08topok 1 d.a. aa ta dr.vo ••IUU kot D!ll'llYni apa•eaik (15. llan tlrdbe o ~are~uju ,..UOID.ih raz••ri::l b aall:ou o cnd.o'l'ih Ul"..liat; 811.1 It. 8/?.5). k 'lloljlo sasoto'fihY na•otenega uayoja. :raati ••reka YU pred.lae:uo, Ila ., rudalji S ••troY prenebato 11 kolll~o. 11:pa.ao • d.a 'bo ato 1Dtomaoijo aprojeli & ruunan.j••, aaj ja n.rek1. y n..l pono• iD predatnljo po•obDO 1u.bboot " rutl1n•tw Yd•1• Jeraja 1a '1'&1 toYariJko pos4ra.Tljuo. V 1'ed.11oat: Dtnktor TOIC Goadarahll A:A4oljlak Janu, dipl.ilils. . / z ,..~~f41.:·~~Tiv~"K;tt>i! '< y,1:-: ~. ;)':J,\i-I:':.KA. l .J ;mo;.·,:,;,:..t;:.,A RIBNIC \1 G b.v. P RltiNICA 1 ------·- 1. liG J:o!eT:;Io.o44•1ok •• ur•ju.je pad.oY ~!'-.~~!J~':~~I·. ~~'!li! Mile l.~11Uju.a ). tanil I\'u-~ir;d.ll:l'tw:~!pl.&let tolki potok. 384 TOK gozdarstvo Ribnica je z dopisom posredoval -1 l 1 Brezvejnata smreka ali, natančneje, delno brez vej. Očitno gre za permutacijo in ne za trajni genski zapis. Foto M. Solar Piramida/na smreka na Križih (blejsko gozdno- gospodarsko območje). Foto M. Solar ~li gaber pri Cešnjeveku, ki ga niso klestili zaradi ~ric, ki so ob studencu pod gabrom želele senčico. Foto M. Piskernik Levstikova kačasta smreka na Brinju (GG Kočevje). Foto N. Simič neposredni bližini pa je sestoj čistega belega gabra, ki se mu pozna človekov vpliv. Tudi tu je bila fesnoproizvodna funkcija gozda drugotnega pomena. Foto M. Piskernik ••Čudni<< smreki na Brinju. Oba posnetka sta iz leta 1961. Razlika med naravno in našima posebnima je očitna. Primerjava z letošnjim barvnim posnetkom (glej barvno prilogo!) pa r> Ih la ~. s jj n o kaže, da je rast zelo počasna. V 18 letih skorajda ni nobene razlike. Foto M. Simič li S sinom pa sva to posebnost ponovno fotografirala. Obiskal sem gozdarja Ivana Lavriča in sem mu omenil, da bo inženir Andoljšek pismeno obvestil Levstika, kako ravnati s to posebno smreko {Levstik je lastnik smreke). l. Lavrič je zatrdil, da sam že skrbi, da bi smreka ostala nepoškodovana, vendar da za smreko, ki sva jo pred leti odkrila z gozd. tehnikom Milanom Lavričem, ni siguren, če še stoji; menda so jo posekali. Nato sem v Srednji vasi obiskal še Jožeta Levstika (po domače Bareščev) starejšega. Spominjal se je, da sem ga leta 1961 slikal z grabljami na ramah ob kačasti smreki. Z veseljem je povedal, da se strinja, da se smreka zaščiti, oskrbi napis in, da jo gozdarji zavarujejo s primerno ograjo. Trave da ne bo kosil. Sin Levstik Jože se prav tako strinja, da smreko vsestransko zaščitijo; od očeta je prevzel posestvo in tudi košenino, kjer raste ta smreka (Lačenberg). Levstik starejši je sedaj star 79 let in se prav dobro spominja, ko je bil star 14 let, kako si je ogledoval to smreko, ki je bila visoka kake 3 metre in da je pokojna mama rekla, da ima vejice podobne repu mačke ali kače. Smreka je sedaj visoka 16m in v prsni višini ima 27 cm premera. Tako je od leta 1961 do danes zrastla komaj 1 m in se odebelila za okoli 7 cm. Ob korenini te kačaste smreke rasteta še dve navadni smrekci, od katerih je ena visoka 1 m, druga 2m, dalje 2 češmina, ki se sušita ter iva 4 m visoka, ki je prav tako skoraj suha. Sosednja navadna smreka je naravne rasti in naravnega izgleda. Visoka je 18m s premerom v prsni višini 35 cm. Te lišaji ne napadajo, medtem ko je kačasta smreka v spodnji tretjini habitusa močno napadena. Pripravljen sem še naprej sodelovati. Prilagam nekaj fotografij kačaste smreke pred 18 leti in barvne diapozitive, ki jih je letos posnel moj sin Nikola. 385 . .. 1 :J. 1 Dr. Milan Piskernik častitljivi gaber v vasi češnjevek pri Trebnjem na Dolenjskem Ob opuščenem betoniranem perišču na robu vasi češnjevek 5 km vzhodno od Trebnega raste prastar gaber (Carpinus betulus), ki ima v prsni višini obseg 3,59 m, torej premer 1,14 m, in je visok 15,4 m. Deblo ima brezvejno do višine 1,80 m. Krošnja dokazuje, da je drevo še v polni moči, takorekoč bujno. :Zivljenjski prostor ima seveda ugoden, saj stoji ob izviru (sedaj zajetem za vodovod), na vznožju pobočja dobrega pol metra nad ravnino, na prisojnem robu majhnega gozdička pod košenico in na bogatih tleh, kakor je mogoče presoditi po rastlinju. Na košenici raste vzhodna (predpanonska) orlica (Aqui/egia vulgaris L.), od katere so v Sloveniji za sedaj znana le še štiri druga nahajališča. Nadmorska višina je 310m. Zemljišče, na katerem gaber raste, je bilo nekdaj del vaške gmajne, sedanji lastnik je zemljiška skupnost občine Trebnje. Najbližji kmet, po domače Samotež, ki je star 75 let in mu je ta drevesni očak vsak dan na očeh, pravi, da je gaber ves čas kar on pomni, že tako mogočen. To nedvomno priča o veliki starosti drevesa. Seveda so leta vzela gabru že nekaj vej; njihovi debeli štrclji molijo iz debla v najnižjem delu krošnje na prisojni spod- nji strani, in tam je površina že načeta in trhla. Vendar je krašnja ostala strnjena in dovršene oblike. Gaber je vsekakor dajal s svojo 14 metrov široko zelo enakomerno razprostrte gosto krošnjo pericam nezamenljiva senco, cenjen pa je bil tudi zato, ker vanj po ljudskih izkušnjah ne treska. Zaradi potrebe po nizko viseči in široki !>dodatnih<< vrst si razlagamo z gospodarskimi ukrepi oziroma njihovimi posledicami, ki spro- žijo spremembe v ekološkem kompleksu predvsem v svetlobi, temperaturi, vlagi itd. Notranji sindinamski razvojni procesi v fitocenozi, kot posledica gospodarjenja, so vplivali na povečanje števila rastlinskih vrst v gospodarskem gozdu. V našem primeru so to pretežno vrste zmerno termofilno-heliofilne narave. Signifikatne razlike smo ugotovili tudi pri analizi sestojne strukture v pragozdu (Rajhenavski Rog na Kočevskem) in gospodarskimi sestoji tega območja - spet v okviru iste asociacije in subasociacij. Iz domala vseh prispevkov in bogate razprave je bilo možno razbrati vse večjo pomembnost vegetacije in njenega mnogostranskega vpliva na okolje. Mnogi posegi v okolje, ki s spreminjanjem enega ali več parametrov ekološkega kom- pleksa rušijo dinamično ravnotežje nekega predela, končno pa tudi celega planeta, se lahko predvidijo in omilijo, pogosto pa tudi preprečijo s solidnim sodobnim poznavanjem vegetacije, njenih lastnosti, zmožnosti in zakonitosti. Dobro bi bilo, da tudi mi razmišljamo o tem in tudi kot gozdarji delujemo v tej smeri. Dr. Ivo Puncer 111. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ: »POSKODBE 'TAL IN PROBLEMI NJIHOVE ZAščiTE« Lazarevac, maj 1979 še pred nekaj desetletji smo menili, da je erozija edini ali pa vsaj najbolj po- membni dejavnik, ki uničuje rodovitna tla. V senci prizadevanj, da bi preprečili ali pa vsaj omilili procese erozije, so se z naraščajočim razvojem industrije in rastjo mest in naselij pojavile nove vrste poškodb tal in zemljišč. Po obliki po- škodb ločimo: - zemljišča, ki so začasno neprimerna za primarno rastlinsko proizvodnjo; sem prištevamo: površinske kape, odlagališča (depoje), zemljišča poškodovana zaradi onesnaženega zraka, onesnaženih voda, odpadnih voda, voda za nama- kanje, pepela, zemljišča kontaminirana s herbicidi, fungicidi, težkimi kovinami, radioaktivnimi snovmi; - zemljišča trajno nesposobna za rastlinsko proizvodnjo: hidroakumulacije, naselja, tovarne, prometnice, letališča; - plazine in od erozijskih procesov ranjena zemljišča, ki so začasno onespo- sobljena za rastlinsko proizvodnjo. Na simpoziju, ki ga je organiziralo Jugoslovansko društvo za proučevanje tal ob sodelovanju REIK Kolubara iz Lazarevca, Inštituta za tla iz Beograda, Inštituta za uporabo' nululj, Korčula indru[5a t'!lanj~ ša mesta - povsod si prizadevajo, da bi zadovoljili tudi povpra- ševanju turistov po;duhovni~.~obrinah, čeprav e;re včasih bolj za navidezno oziroma lažno kulturno p~VJ?raŠ'cvanje pa tudi ponudbo~ ~' ;" .::·:::--···· :-:: ... /···.::· \)::-;-:-::::·:::>· ....... ~: ,' Vsekakor so tak~na prizad.43van~~ ~~jna i~,~3.hvalna, ljajo prepo·t;l.·ebni dodatek v konzumaciji'množic, času predajajo psihični· .in t~l~~rii rel;its~ci3i~ saj .. zae;ota.v..;. v>uravnavajo« kompeticijske sposob- nosti znotraj evkaliptusovlh združb v Avstra- liji, s tem pa tudi vplivajo na njihovo zgradbo, itd. Drugi del Zbornika je posvečen saprofa- gim členonožcem v tleh, njihovi vlogi pri razgradnji opada, pomembnosti členonožcev kot bioindikatorjev stanja oziroma razvoja tal, njihov pomen pri regeneraciji preizko- riščenih tal in drugo. Vsakemu od prispevkov je dodana izčrpna bibliografija, s čimer je vsem ki jih obravna- vana problematika bolj zanima, v veliki meri olajšano nadaljnje pridobivanje znanja. Miha Adamič, dipl. inž. goz. GOJITEV IN ODSTREL JELENJADI Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1978 v notranjskem lovsko- gojitvenem območju. Izdala Lovska zveza Postojna 1979, 48 str., 25 tabel, 9 graf. Avtorja sta Anton Simonič in Franc Perko. Ob izidu te knjižice je bila v gradu Snež- nik priložnostna razstava, ki je v smiselnem strokovnem redu ponazarjala ugotovitve in sklepe zapisane v tej knjigi. Pravzaprav se ta kpjižica in omenjena razstava dopolnju- jeta v toliki meri, da ju moramo skupaj ome- njati tudi v tej oceni. Pri omenjenem delu gre za dve bistveni vrednoti, ki jih pri sicer razvitem slovenskem lovskem gospodarstvu, žal še vedno pogre- šamo. Pisec A. S. je s sistematičnim večletnim zbiranjem podatkov o odstrelu jelenjadi v notranjskem lovskogojitvenem območju ter z dokaj temeljito analizo pojavov in rezul- tatov v tej analizi strokovno ocenil kakovost jelenjadi in njen razvoj v območju. To je prvi takšen poskus (upajmo, da ni zadnji!) strokovne analize lovskega gospodarjenja v nekem območju. Lahko bi celo rekli, da gre za odločilni korak naprej, ki vodi iz že pre- več pragmatičnega, klasičnega gospodarje- nja >>po občutku<~, ki je že desetletja za- koreninjeno v našem lovstvu, v sodobno strokovno in znanstveno utemeljeno, dina- mično in po vsebini ekološko kompleksno gospodarjenje z našo krajinsko favno. Tu pa smo pri drugi vrednoti te knjižice pa tudi pri zameri. Avtorja ne ostajata sta- tična, ne zadovoljujeta se z analizo temveč poskušata s pomočjo nekaterih aksiometrič­ nih parametrov predvideti trend razvoja je- lenjadi v obravnavanem ekosistemu, v okvi- ru teh pa opredeliti svoje naloge ter naloge sodelavcev, da bi v nekem času dobili ho- mogeno, ekološko uravnoteženo in optimal- no vitalno pa tudi proizvodno maksimaln(l organsko krajinsko tvorbo (predvsem gozdno). Ne gre seveda brez zamere. Samo obdelava jelenjadi, je za takšne ambicije, seveda premalo. Toda pustimo zamere, po- čakajmo! Pionirsko delo in pereča aktual- nost jelenjadi sta okoliščini, zaradi katerih zamera ne bi bila na mestu. Upajmo, da ne bo ostalo pri prvem ko- raku! ALl JE JELKA IZGUBLJENA DREVESNA VRSTA mk Mayer, H.: Zur waldbaulichen Bedeutung der Weisstanne im mitteleuropaischen Berg- wald (O gozdnogojitvenem pomenu jelke v srednjeevropskem gorskem gozdu). Forst-u. Holzwirt, 1979, No. 16, p. 333-343. Znana strokovna revija Der Forst- Lind Holzwirt, ki izhaja v Hannovru, številka 16 (25. 8. 1979), je bila v celoti posvečena prob- 397 lemu jelke, njenemu pomenu ter vplivu div- jadi in bolezni na izginjanje jelke. Iz te revije povzemam dva najpomembqejša članka. Skrivnostno sušenje jel ke ( Abies alba MilJ.) že dolgo časa vznemirja gozdarje. O njem je bilo že veliko napisanega (tudi pri nas), vendar ta pojav do danes ni pojas- njen. Verjetno vpliva kompleks faktorjev, ki zmanjšujejo vitalnost jelke. Seveda jelka najprej propada na neodgovarjajočih rasti- ščih, pri neprimernem gozdnogojitvenem obravnavanju, ki ne upošteva občutljivosti jelke, ampak gospodari z njo podobno kot z razmeroma robustno in pionirsko smreko. Propadanje jelke ni povsod enako. Zaenkrat je jelka najbolj prizadeta na severnem delu svoje razširjenosti, v južni Evropi pa je presenetljivo zdrava. Sicer pa glede propa- danja jelke ni mogoče zaslediti jasnih po- vezav. Včasih jelka propada tudi tam, kjer ni opaziti ne bolezni ne škodljivcev, kjer ni mogoče govoriti ne o poletnih sušah in zimskih mrazih in kjer je gospodarjenje z gozdom strokovno primerno. Naravni areal razširjenosti jelke zajema takorekoč najugodnejša rastišča v montan- ski stopnji srednjeevropskih in južnoevrop- skih gorovij. Jelka skupaj z bukvijo in smre- ko je odločilen sestavni del gorskih me- šanih gozdov, ki pomenijo višek v razvojni stopnji evropskih gozdov. Jelka, seveda če ni prizadeta, je tudi najproduktivnejša evropska drevesna vrsta in doseže v pra- gozdnih rezervatih višine prek 60 m. Pri majhni zastopanosti smreke je jelka nepo- grešljiva v gospodarskem pogledu. Se bolj je jelka nepogrešljiva v ekološkem pogledu zaradi svojega ugodnega vpliva na tla in humus, zaradi svojega globokega, navpično usmerjenega koreninskega sistema. Zaradi trdne zasidranosti v tleh je odporna proti vetrolomom, snegolomom in je tako nepo- grešljiv stabilizator v gorskih gozdovih. Jelka je sposobna, da čaka v senci in za- polnjuje praznine, ki se pojavljajo v se- stoju. Tako je zelo pomembna za različne varovalne in sploh ,,multifunkcionalne« go- zdove. V gorskih mešanih gozdovih se je delež jelke danes močno zmanjšal. Jelka je po- sebno močno izpostavljena objedanju div- jadi in to že v najzgodnejši mladosti, kar še posebno zmanjšuje njen delež. Izginjanje jelke je zaenkrat mogoče omejiti edino s tem, da jo čim bolj obvarujemo pred neu- godnimi antropogenimi vplivi. Tako je po- membno urediti problem divjadi in izogi- bati se je treba grobih napak na gozdno· gojitvenem področju. Pri pomlajevanju ne smemo naglo pospravljati stare sestoje in sploh ne smemo zapasti gonji in hitrici. Jelovo mladje se mora razvijati pod primer- nim zastorom in ne na odprti površini. Nagla rast v mladosti pomeni tudi hitro staranje v odrasli dobi. Pomlajevalna doba mora torej biti dovolj dolga. Pri negi sestaja je treba že od vsega začetka skrbeti za pra- vilno obliko krošenj, ki morajo biti dovolj razvite in nikoli nepopravljiva zakrnele. Izo- gibati se je treba vsem naglim in močnim presvetlitvam, zgradba sestaja mora biti stopničasta, sestoj mora biti raznodoben. Jelka nikakor ne sme tvoriti enodobnih, enoslojnih in čistih sestojev. Primešanost jelke naj ne bo posamična, pač pa v večjih ali manjših skupinah, da tako lažje zdrži konkurenco drugih drevesnih vrst. Na vprašanje, ali je jelka izgubljena ali ne, avtor odgovarja takole: jelka je v vsa- kem pogledu toliko nepogrešljiva vrsta, da jo ne smemo enostavno odpisati. Sicer pro- padanje jelke ni stvar modernega časa. Poznali so ga že v 16. stoletju. Po posa- meznih kriznih dobah se je jelka še vedno opomogla in se ohranila. Današnji čas je priložil še hude civilizacijske obremenitve (problem divjadi, onesnaženje zraka itd.}. V primerjavi z brestom, propadanje jelke ni toliko kritično. Tako je treba narediti vse za ohranitev jelke. Z običajnimi gozdno- varstvenimi ukrepi jelki ne moremo dosti pomagati, pač pa lahko z gozdnogojitvenim ukrepanjem propadanje jelke znatno ome- jimo. Avtor navaja tudi obširen seznam možnih gozdnogojitvenih ukrepov. Petri, G.: Der Einf/uss des Schalenwildes aus die Tannennachzucht im Schwarzwald (Vpliv parki/aste divjadi na pomlajevanje jelke v Schwarzwaldu). Forst- u. Holzwirt. 1979, No. 16, p. 355-361. Avtor se je lotil bolečega, tolikokrat obravnavanega in še vedno nerešenega vprašanja. Ni dvoma o tem, da je izginjanje jelke v tesni zvezi z vprašanjem divjadi. Jelka se ne pomlajuje masovno in ohranja svoj delež v sestoju tudi z manjšim številom osebkov v mladju. Ker je jelovo mladje v primerjavi z ostalim mladjem redkost, ga divjad toliko bolj objeda. Vpliv divjadi pa zgovorno kaže primerjava ograjenih in nec- grajenih površin. V Schwarzwaldu je v ogra~ jenih površinah bujno naravno mladje s 398 predraslo jelko, smreko in listavci. Izven ograjenih površin pa v najboljšem primeru ostane nekaj smreke. Izven ograje srnjad požre še celo enoletne jelove smreke, še preden jih je mogoče opaziti. Tako nastane vtis, da se jelov pomladek sploh ne pojav- lja. Podobni so bili rezultati takih primerjav tudi v južni Nemčiji in tudi v švici. Problem divjadi avtor obravnava tudi z zgodovinskega vidika. Ze pred stoletji je bil lov in njegov vpliv na stanje gozda tesno povezan s političnim in družbenim razvo- jem. Pred dobrimi 200 teti je jelenjad v de- želi Wi.irttemberg dosegla številčnost, ki je podobna današnji. Podobno je bilo tudi v nekaterih sosednjih deželah. Velika številč­ nost divjadi in tudi divjih prašičev je bila hudo breme za kmete. Tožbe kmetov so imele večji uspeh šele v začetku 19. sto- letja, ko so takratni fevdalni vladarji od- ločno poskrbeli za zmanjšanje številčnosti te divjadi. V viharnih časih, ki so sledili, jelenjad zaradi svoje številčnosti nikoli ni povzročala problemov. šele po drugi sve- tovni vojni je številčnost jelenjadi skoko- vito narasla, poleg tega pa je jelenjad močno povečala svoj area!. Precej podo- ben je bil razvoj pri srnjadi. Do pred sto leti je bila številčnost srnjadi zelo skromna, nato se je začela polagoma večati, okrog leta 1900 so se že pojavile tožbe zaradi škod, ki jih je povzročila srnjad. šele po drugi svetovni vojni je tudi pri srnjadi priM šlo do eksplozivne razmnožitve in širjenja areala. Vzporedno z narascanjem številčnosti parkljaste divjadi, ki se je začelo nekako pred sto leti, se je v severnem Schwarz- waldu zmanjševal delež jelke v gozdovih, in je od leta 1880 do danes padel od 40% na 23,6 °/o. Najbolj trpi jelka zaradi objedanje v svoji najzgodneši mladostni dobi, pa tudi drgnjenje in lupljenje kasneje je usodno. Avtor je tudi približno izračunal, koliko direktne finančne izgube mora nositi gozdni obrat zaradi izpada naravnega jelovega mladja in zaradi zaščitnih ukrepov proti div- jadi. Pri tem ni upošteval dolgoročnih ma- terialnih in ostalih izgub zaradi siromašenja in degradiran]a gozda, zaradi izgube tako pomembne drevesne vrste. Tako te škode na področju brez jelenjadi stanejo 42 DM/ha letno, na področjih z jelenjadjo pa do 1 OO DM/ha letno. Te obremenitve pomenijo izgubo 73% poslovnega uspeha v državnih gozdovih v letu 1977. Brez teh obremenitev bi bil gospodarski položaj gozdarstva na- ravnost imeniten. Dosedanja prizadevanja za rešitev pro- blema divjadi in s tem za ohranitev jelke, so prinesla le malo uspeha. Pretirano krmljenje divjadi še vedno povečuje njeno številčnost Lov je postal težji zaradi vedno večjega števila obiskovalcev v gozdu, za- radi organizacijskih in zakonskih sprememb, ki so povečale gozdarska okrožja in revirje in tudi drugače otežile lov. Za rešitev pro- blema avtor navaja katalog ukrepov, kot smo jih že pogosto slišali in brali. Tako je v vsakem slučaju potrebno zmanjšati šte- vilo divjadi na pametno in znosno mero; čim bolj je treba izboljšati biotop divjadi in se odreči preti ranemu krmljenju; mladje je treba ščititi z ograjami in zaščitnimi sred- stvi; izrabiti je treba vse možnosti, da se olajša lov; več je treba razumevanja med gozdarji in lovci in sploh več razumevanja za problem divjadi na široki osnovi. Naj izgledajo te želje še tako neuresničljiva, toda odgovornost pred bodočimi rodovi zahteva, da jih vzamemo resno. Dr. Marjan Zupančič SLOVENSKE STROKOVNE KNJIŽNE IZDAJE Prilika za poceni izpopolnitev zasebnih strokovnih knjižnic zlasti pa knjižnic na temeljnih gozdnogospodarskih organizacijah. 16. čOKL, M.: (1962) Tehnika odkazo- vanja .......... . 17. NOVAK, M.: (1963) Ekonomska stran načrtovanja gozdnih cest . 20. HOčEVAR, S.: (1967} Bolezni gozdnega drevja. Zvezek 1 (slov. in srbohr.} . . . . . . . . . 22. TURK, Z.: (1967} Mehanizirana lupljenje in drzanje lesa . . . . 24. KNEZ, A.: (1969) Vloga gozda pri reševanju problematike višinskih kmetij .......... . 27. čOKL, M.: (1970) Racionalizacija metod za urejanje gozdov . . . 28. HORVAT, S.: (1970) Stanje in raz- vojne tendence v gozdnem seme- narstvu in drevesničarstvu. Nove metode dela in možnosti racionali- zacije v drevesničarstvu . . . . 30. WINKLER, 1.: (1970) Gospodarnost nove tehnologije sečnje in izdela- ve iglavcev . . . . . . . UDE, J.: Osnovne fiziološke me- ritve pri gozdnem delu din 30 25 25 30 30 35 18 20 399 31. WINKLER. 1.: (1970) Zasebni go- zdovi v SR Sloveniji kot družbeno- din ekonomski problem 40 32. SGERM, F.: (1971) Debela jelka iz Trnovskega gozda 35 33. Kolektiv avtorjev: (1972) Benefici- rana delovna doba gozdnega de- lavca v neposredni proizvodnji 120 36. KRIVEC, A.: (1972) Mehanizirane nakladanje pri prevozu lesa 50 37. TURK, Z. in LIPOGLAVŠEK, M.: (1972) Volumni težinski delež lubja glede na premer deblovine jelke, smreke in bukve v nekaterih ob- močjih Slovenije 20 38. CIGLAR, M.: (1974) Možnosti uva- janja kmečkega turizma na gorskih kmetijah 60 39. GAšPERšiC, F.: (1974) Zakonito- sti naravnega pomlajevanja jelovo- bukovih gozdov na Visokem Krasu snežniško~javorniškega masiva 50 40. LIPOGLAVŠEK, M.: (1974) Spravilo lesa s konji v Sloveniji 50 41. PIPAN, R.: (1974) Optimalna zaloga slovenskih gozdov ob upoštevanju prirastka vrednosti 40 42. TURK, Z.: (1974) Mehanizirana ob- delava oblovine iglavcev in njena ekonomičnost 80 44. TURK, Z.: (1975) Metodika kalku- lacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu 30 46. COKL, M.: (1975) Racionalizacija urejanja malodonosnih gozdov 100 47. REMIC, C.: (1975) Stanje mehani- zacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1974 . 20 48. ERKER, R. in PUHEK, V.: (1975) Eksote gozdnega drevja v Sloveniji Sitka - Picea sitchensis (BONG.) CARR 50 49. COKL, M.: {1976) Metodika ugo- tavljanja razvoja sestojev 85 50. 2UMER, L.: (1976} Delež gozdov v slovenskem prostoru . 150 51. IVANEK, F.: (1976) Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v go- din zdovih na Pohorju 100 52. LIPOGLAVšEK, M.: (1976) Vpliv časovnega spreminjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merje- nje po teži . 150 53. KAVčiC, S.: (1977) Informacije za ugotovitev dela dohodka, ki izhaja iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev gospodarjenja v gozdarstvu 156 54. REBULA, E.: (1977) Odvisnost učin­ ka sečnje in izdelave listavcev od prsnega premera drevesa 86 55. SGERM, F.: (1977) Topolov nasad v špici in njegova rentabilnost 50 56. KORDiš, F.: (1977) Vitalnost in konkurenca v mešanem gozdu bukve in plemenitih listavcev na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum 60 57. TURK, Z.: (1977) Metodika kalkula- cij ekonomičnosti strojnog rada u šumarstvu 60 59. REMIC, C.: (1977) Stanje mehani- zacije v izkoriščanju gozdov Slo- venije koncem leta 1976 40 60. COKL, M.: (1977) Merjenje sestojev in njihovega potenciala 250 61. REBU LA, E.: (1978) Ugotavljanje osnov potrebnega časa za sečnjo in izdelavo jelovine in smrekovine v postojnskem GG območju . 150 62. KOTAR. M.: (1978) Debela jelka s Turna 120 Na zalogi so tudi ZBORNIKI št.: 4, 5, 10, 11, 12. 13, 14, 15, 16, 17 po enotni ceni 100 din. Naročila pošljite pismeno na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, ali po telefonu št. 264-761~ int. 22. Opomba: Stevilke pred naslovi publikacij predstavljajo tekoče številke izdanih publi- kacij. 400 IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE PROBLEMI SO - All BODO TUDI RES ITVE? Letos novembra bo v Limi (Peru, Južna Amerika) specializiran mednarodni sejem gozdarstva in lesarstva TECNOFOREST. To bo pravzaprav drugi del prireditve, ki je bila že lani v tem mestu. Takrat so izbrali izvirno obliko dela s tem, da so izdali tako- zvano KNJIGO PROBLEMOV. V njej je bilo opredeljenih 764 tehničnih problemov s po- dročja gozdarstva in lesne predelave, ki so jo sestavili na osnovi dragih poizvedb pri 1500 latinskoameriških podjetjih s tega po- dročja. Novembrsko posvetovanje bo verjetno zelo živahno. Delo ne bo forumsko, temveč diskusijsko za sedmimi okroglimi mizami. Ob tej priliki bodo izdali KNJIGO REŠITEV. L.e prvikrat je sodelovalo 35 držav, sedaj pa jih pričakujejo še več. Upajmo, da v KNJIGI REŠITEV ne bodo čisto pozabili, da gozd ni rudnik, ampak umrljiva živa tvorba, za katero že marsikje na Zemlji žalujejo. mk SREČANJE SEKCIJE ZA GOZDNOGOSPODARSKO NAčRTOVANJE Konec septembra je visokošolska temelj- na organizacija za gozdarstvo pri Biotehni- ški fakulteti v Ljubljani gostila strokovnjake specialista za urejanje gozdov z vseh ju- goslovanskih gozdarskih visokih šol. Takšna oblika medkatederskega sodelovanja je si- cer že ustaljena praksa jugoslovanskih go- zdarskih visokih šol, kljub temu pa je bilo to srečanje zaradi časa in okoliščin poseb- nega pomena. Gostitelji so ob pozdravu poudarili, da bi moralo biti to sodelovanje še bolj intenzivno. Saj postaja že prislo- vično, da zelo dobro poznamo strokovno problematiko drugih evropskih dežel, med republikami pa prihaja do stikov zelo po- redko. Sodelovanje med specialisti za urejanje gozdov pa je še posebej pomembno, saj gre za problematiko integralnega planiranja, ki je v tem trenutku aktualna družbena na- loga. Ker tvorijo gozdovi in polgozdovi večji delež v jugoslovanskem naravnem prostoru (prek 60 °/o), je gozdarstvo v procesu inte- gralnega planiranja odločujoč faktor. Poleg tega gre v gozdarstvu za tradicijo, ki je v načrtovanju prostora najdaljša in najkom- pleksnejša. Res, da se je način planiranja z gozdovi v zadnjem času zelo spremenil, tako po vsebini kot tudi po obliki, toda zelo težko bi danes izpeljali najsodobnejše pla- niranje z gozdnim prostorom, če le-to ne bi imelo za seboj 200-letne tradicije. Za prvi dokument načrtovanja z gozdom velja Gozdni red vojvodine Kranjske iz leta 1771. Na posvetovanju pa so objavili, da segajo nekateri načrti gospodarjenja z gozdovi še dlje nazaj, v petdeseta leta 18. stoletja. Pri tem ne gre za enkratne akte v obliki raznih upravnih odločb, temveč za prave planske elaborate, poglobljene in kompleksne, ki so včasih tehtali tudi po več kilogramov. No, kar je še pomembnejše, ti elaborati niso ostali sami. Obnavljali so jih vsakih 10 let, vse do današnjih dni. Zadnja arhivska od- kritja so kompletirala kontinuirano plansko dokumentacijo za idrijske rudniške gozdove celo za 200 let nazaj. številni teoretiki gozdarskega načrtovanja so delovali prav v naših gozdovih. Udeleženci posvetovanja so si praktične pristope, ki so danes seveda močno izpo- polnjeni (gozdarji uporabljajo tudi najso- dobnejše tehnologije za registriranje in ob- delavo podatkov o prostoru) ogledali na gozdnih gospodarstvih v Postojni in Slovenj Gradcu. Gostje iz sosednje Hrvatske pa so ob slovesu dobili tudi svoj najstarejši ure- ditveni načrt za Matavunske gozdove v Istri iz leta 1778, ki so ga slovenski kolegi iz- brskali v dunajskem državnem arhivu. Udeleženci srečanja so poslušali nasled- nje avtorje in teme: Dr. F. Gašperšič - Dosedanji razvoj in bodoče naloge gozdnogospodarskega na- črtovanja v SR Sloveniji. Dr. l. Winkler Vkjučevanje gozdnogo- spodarskega načrtovanja v celovit sistem družbenega planiranja. Mag. B. Anko Sodelovanje gozdarstva v procesih prostorskega planiranja v Slo- veniji. Dr. t.. Košir- Gozdarska informatika. J. Sedej - Prikaz Gozdnega gospodar- stva Postojna in njegove razvojne usmerje- nosti. F. Perko - Prikaz tradicije gozdnogospo- darskega načrtovanja v gozdovih postojn- skega območja. 401 M. Juvančič - Prikaz razvoja gozdnogo- spodarskih kart. T. Simonič - Usklajevanje odnosov med gozdom in divjadjo na principu kontrole. H. Dolinšek - Osnovne značilnosti in usmeritev gospodarjenja z zasebnimi go- zdovi v gozdnogospodarsl>tekoče zadeve«. Saj smo bili na nekdanji Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in vete- rine z agronomi pod isto streho in precej bolj povezani kot so sedaj. Novi urednik dr. T. Wraber, sin dr. Maksa Wrabra (tudi biologa vendar z »gozdarskim domicilomcc, ki smo ga poznali vsi, saj le redkokateri gozdar srednje generacije ni z njim skupaj hodil po gozdovih) je celih 25 let mlajši vendar izkušen strokovnjak in zla- sti nepopustljiv ljubitelj narave, predvsem gozdov. Proteus je v Adamičevi dobi dobil novo obliko, pa tudi novo vsebinslw razsežnost in izklesan konceptni izraz. V reviji je zbližal teorijo in praktična spoznanja, prostor so dobili tudi prizadevni amaterji. Prepričani smo, da bo tudi novi urednik uspešno pri- ZAlPUS NA. U3'lL'.IKVH Foto: prof. Franjo Rainer lagaja! vsebino in obliko sodobnim družbe- nim potrebam. čestitka profesorju Adamiču je zares majhen delček tistega, kar mu slo- vensko naravoslovje dolguje, dr. Wrabra pa čaka veliko dela, ki je poplačano pravza- prav edinole z izidom vsake številke. (Pol- bratova tolažba, ki sicer ni popolna, je pa bratska). Gozdarski vestnik Mali računalniki na gozdnih obratih Doslej smo računalnike uporabljali pred- vsem v knjigovodskem obdelovanju poslov- nih podatkov, delno tudi pri načrtovanju (urejanje in letni gospodarski načrti) malo ali skoraj nič pa v operativnem gozdarstvu, če izvzamemo množenje in deljenje ob po- gajanjih z vozniki, šoferji in delavci. Pri tem pa moramo ugotoviti, da sečnospravilno na· črtovanje, izračun raznih poslovnih kazalcev, gozdnogospodarska evidenca ter razni izra- čuni pri gradnji gozdnih cest in vlak niso niti najmanj enostavni in se jih zategadelj gozdarji velikokrat izogibajo. Iz Rastja glasila GG Celje povzemamo, da so si lani na TOZD Boč v Rogaški Sla- tini omislili svoj kalkulator in sicer HP-67. Zelo ilustrativen je podatek, da ima ta žepni kalkulator iste zmogljivosti kot prvi ameriški računalnik, ki so ga imeli v prostoru velikem 10 x 16m. Uporablja magnetne kartice in je popolnoma programiran. Kapaciteta je 9,9999999 x 1099 znakov. Stal je 17.000 din. odločitev na TOZD Boč je Bila vseka- kor korektna, saj ne kaže številne program- čiče, ki jih bomo v gozdarstvu morali dobiti in imeti, vrteti na kolesu kot je RRC v Ljub- ljani. 412 Ob tem pa zopet velja razmisliti o bolj enotnem in usklajenem delu, evidenci, kal- kulacijah in obračunih po naših gozdnih gospodarstvih. Paket programčkov za tak- šen računalnik bi temeljnim gozdarskim or- ganizacijam veliko pomagal, hkrati pa bi unificirane podatke lahko uporabljali tudi na višji računalniški obdelovalni stopnji. že skoraj pozabljene so republiške tekme gozdnih delavcev, ki so bile letos na črnem vrhu nad Idrijo. Orga- nizatorji (Soško gozdno gospodarstvo Tol- min) je tekmovanje uspešno izpeljalo na splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih. Te- kem se je udeležilo 67 tekmovalcev in du- cat spremljevalcev z vseh slovenskih gozd- nih gospodarstev. Skoda, da je odlično pripravljeno srečanje ves čas motil dež, ki je vplival tudi na rezultate. Prva je bila ekipa Gozdnega gospodarstva Novo mesto 1701 točk, druga SGG Tolmin '1679 točk in tretja ekipa Gozdnega gospo- darstva Nazarje, ki je zbrala 1663 točk. Posamezniki pa so se zvrstili takole: 1. Srečko Rudolf SGG Tolmin 580,5 točk 2. Stanko Voler GG Nazarje 579,5 točk 3. Ivan Strumbelj GG Novo mesto 577,5 točk 4. Alojz Bobnar GG Novo mesto 565 točk 5. Ivan čuk GG Postojna 565 točk 6. Stane Margon GG Postojna 562,5 točk 7. Matija Ambrožič SGG Tolmin 559 točk 8. Jože Grandovec GG Novo mesto, 553 toči< 9. Ivan Rovan GG Kočevje 554,5 točk 10. Jože Lipovec GG Bled 552,5 točk Komaj mesec dni pozneje pa so se re- publiške ekipe srečale v Osijeku na tradi- cionalnem državnem prvenstvu. Pravila določajo, da prvih 1 O s prejšnjega prvenstva ne sme sodelovati na naslednjem prvenstvu. Zato je bila slovenska ekipa ne- koliko drugačna in ni bila sestavljena iz prvih šest z republiškega tekmovanja. Kljub takšnemu določilu pa dobi človek, ki dlje časa spremlja ta tekmovanja vtis, da srečuje vedno iste obraze. Kajti po enem letu »pav- ziranja« se tekmovalec lahko zopet prijavi na državnem prvenstvu. Daleč seveda od tega, da bi bili tem prizadevnim fantom ne- voščljivi, nasprotno, ostaja pa nelagoden občutek, da gozdarji nimamo pravega na- raščaja. Slovenijo so zastopali in dosegli nasled- nje uvrstitve: J. Grandovec Novo mesto (2), A. Bobnar Novo mesto (8), Rovan Kočevje (9), S. čuk Postojna (18), l. štrumbelj Novo mesto (21) in M. Ambrožič Tolmin (26} mesto. ln še uvrstitev ekip: 1. ekipa SR Hrvatske 2. ekipa SR Slovenije 3. ekipa SR Srbije 4. ekipa avt. pokr. Vojvodina 5. ekipa SR BiH 6. ekipa avt. pokr. Kosovo 7. ekipa SR črne gore 8. el•shranjeni~c muzeji teh- niških strok Slovenije. Od starih avtomobi- lov, žag, biciklov do statev, oglarskega orod- ja, vse lahko vidiš; za nameček pa še po- polno zbirko lovne divjadi. Zlasti, odkar so lovci sodobno uredili svoj paviljon, so se ostale stroke še bolj povlekle v svoje ko- tičke - iz sramežljivosti? Med najbolj sra- mežljivimi je gotovo (upravičeno!) gozdar- ska. Nevzdrževani eksponati, zastarala po- stavitev, neizrazit pedagoški izraz itd., že dolgo ne opravljajo prave muzejske funkcije. Samo nekaj obiskov po gozdarskih muzejih v drugih državah prepriča, da naša malo- marnost in ozkost veliko škodita stroki v celoti. Naša zgodovina, naš razvoj, povezana s progresivnirfli hotenji stroke, kar naj bi Grad Bistra pri Vrhniki, v katerem je tudi gozdarski muzej. Koliko velja že samo vzdrževanje teh ogromnih strešnih pokrival {fotografovo razmišlja- nje). Foto mk muzej predstavljal, je del strokovne identi- tete; zato bi zanj morali skrbeti. Lahko ugotovimo, da so doslej vse orga- nizirane strokovne skupine (Splošno zdru- ženje gozdarstva Slovenije, ZlT GL Slove- nije, SlS za gozdarstvo Slovenije in drugi} enoglasno ugotovile, da mora gozdarski mu- zej v Bistri »h krojaču po novo obleko''· Zataknilo pa se je seveda pri denarnici. Tudi lovski vzgled v muzeju nas ne vzdrami. Drugo leto bomo, spet pri lovcih, dobili nov vzgled - lovska razstava v Ljubljani katere predračunska vrednost je 500-700 st. mio. Eni gor drugi dol Slovenjgraški DIT GL je bilo v letošnjem juniju na ekskurziji po Norveški. Reportažo, ki jo je v VIHARNIKU objavila Vida Vrhnjak, je preveč dolga, preveč zanimiva in preveč vesela, da bi jo v celoti ponatisnili v Goz- darskem vestniku (menda mu moramo .. drža- ti nivo). Toda obtesano in skrajšano bomo objavili v prihodnji številki, Naši so torej bili .. gor«, na Norveškem. Septembra pa je bila na obisku v Slovenj Gradcu skupina, ki je prišla »dOl<< iz Nor- veške. Fantje so bili sicer na ekskurziji po Avstriji, toda za en dan so si zaželeli po- kukati prek meje, da bi na kraju prekrat- kega zadnjega dne zavzdihnili: En dan živ- ljenja. Vtis je bil tako močan, da so bivanje v Avstriji ocenili za »izgubljeni čas«. Za 4,90 din gozdarstva Verjetno večina naših bralcev še ni opa- zila, da smo tudi gozdarji .. ovekovečeni« na poštnih znamkah jugoslovanske PTT. Znam- 414 ka je težko opazna, ne zaradi velikosti, ker je razmeroma velika (33 X 55 mm). temveč zaradi nevsakdanje frankirne vrednosti. Vrednost 4.90 din se rabi bolj poredko in ima več ali manj le filatelistične vrednost. E·S Vu naprej po Jugoslaviji Julija je bila v Sarajevu seja komisije za propagando Saveza inžinjera i tehničara u šumarstvu i drvnoj industriji Jugoslavije. Seja je bila v Sarajevu iz določenih raz- logov. Prek republike BiH naj bi namreč tekel večji del podaljška E-6 YU (do grške meje). Na seji sta bila tudi predsednik Sa- veza T. Canjko in predsednik izvršnega od- bora Saveza t. Ostojic. Na seji so vsi ude- leženci dobili karte z vrisano idejno traso prek vseh republik (izdelal jo je že pok. dr. M. Ciglar) in se hkrati dogovorili za obliko priprav za to akcijo. V razgovoru so opo- zorili na dve pomembni težavi. Prva je raz- meroma precej manj znanih področij prek katerih bo pot tekla, druga težava pa so prenočitve. Vsi so poudarili izredni pomen takšne ak- cije, ne samo z vidika gozdarstva, temveč tudi z vidika ohranjanja in krepitve bratstva in solidarnosti med jugoslovanskimi narodi. Zato so sklenili, da bodo v akcijo pritegnili tudi družbenopolitične dejavnike kakor SZDL, gorane in tabornike ter druge. E-6 VU pri PZS Končno je odbor E-6 YU, ki je deloval že v času M. Ciglarja, dobil streho nad glavo. V Planinski zvezi Slovenije je ta dejavnost dobila komisijo za popotništvo. S tem so zaključena dolgotrajna prizadevanja, v ka- terih je zlasti intenzivno sodelovala naša ZIT GL. S konstituiranjem je postalo tudi delo ži- vahnejše. Posebna podkomisija je že pri- pravila program, kako opremo poti pripraviti tako, da bo le-ta izpolnjevala tisto vlogo, ki bi jo morala imeti z gozdarskega vidika. Komisija je organizirana tako, da ima prek skupščine ustanoviteljev kar najtesnejše zveze z združenim delom kakor tudi z dru- gimi športnimi in družbenimi organizacijami in društvi, ki imajo kakršenkoli interes pri uravnavanju človekove aktivnosti v gozdu. V okviru komisije delujeta poleg podkomisije za razvoj še podkomisija za pota in propa- gando. Gozd popularnejši Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo ter odbor za tisk in propagando pri Sploš- nem združenju gozdarstva v Ljubljani imata v letošnjem letu odkljukanih že nekaj us- pešnih akcij na svoji programski listi. Pred- vsem je razveseljivo, da dolgoletno prepri- čanje, da gozdarstva in gozdarjev v sred- stvih javnega obveščanja (zlasti radio in TV) ne marajo, počasi izginja. Radio je odprt z vsemi vrstami oddaj, zato vse, ki imate voljo za pisanje in sodelovanje vabimo k takšne- mu sodelovanju. Koordinator je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani (tel. 264-761 int 40 Kmecl). Ob začetku šolskega leta pa je Inštitut skupaj z Mladinsko knjigo in Gozdarskim vestnikom izdal lično knjižico BELEL:KO, ki jo imajo vsi osnovnošolci od 3. razreda dalje. Izšla je v 110.000 izvodih in je doslej najmasovnejša »gozdarska poljudna lite- ratura•~. Naklada je eden največjih dometov slovenskega založništva sploh. Gozdarsko »pisateljevanje« uspeva V letošnjem letu smo se razpisali tudi gozdarji. Lahko rečemo, da smo prekinili s tradicijo, po kateri gozdarji rajši )>delamo« kot pišemo. Poleg Gozdarskega vestnika, ki ga izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije redno in ki je permanentni sledilec dogodkov v stroki in izven nje, v domovini in v gozdarstvih drugih dežel, je na Inštitutu izšlo, ali bo do konca leta izšlo, precej (za naše razmere) samostojnih ali zloženih (v Zborniku) stro- kovnih deL Tako bodo letos izšle naslednje samostojne izdaje: Dr. :Zivko Košir, Ekolo- 415 ške, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji; Dr. Milan Ciglar, Zaraščanje slovenske kulturne kra- jine v primeru Kočevske; Zbornik referatov z zasedanja IUFRO S.2.09 - onesnaženje ozračja; Ciril Remic, Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov konec leta 1978; Dr. Amer Krivec, Proučevanje traktorskega spra- vila lesa; Skupina avtorjev, Gozdnogospo- darsko načrtovanje integralni del družbe- nega planiranja (izdaja SlS za gozdarstvo Slovenije); Zbornik gozdarstva in tesarstva v katerem bo več zanimivih krajših sestav- kov s področja gozdne vegetacije. gozdno- gojitvene problematike, gozdne ekologije in aplicirane matematike. Poleg tega pa sta v pripravi še Poročilo o delu komisije za izkoriščanje gozdov v SEV in slovar tehniških izrazov s področja izkoriščanja gozdov in gozdnih gradenj, v šestih jezikih (srbščina, hrvaščina, sloven- ščina, makedonščina, nemščina in anglešči­ na), ki ga pripravlja prof. Zdravko Turk. Pisati smo torej začeli. Upajmo, da se bomo popravili tudi v branju! Colarica nadomešča 12 cm debel zid To je letošnji moto organizatorjev celov- škega lesnega sejma. V hudih naprezanjih po vsem svetu, kako prihraniti energijo, so tudi naši sosedje svojo lesarsko prireditev v celoti posvetili temu problemu. Uporab- nost lesa v gradbeništvu in notranji opremi bodo primerjali z drugimi gradbenimi ma- teriali. Bo že držalo, zares smo se že do tal uklonili betonu in železu. Kolegi arhitekti in gradbeniki so les zapostavili v želji, da bi zvišali varnostne količnike, predvsem pa da bi bili moderni. Treba je priznati, da je v sedanjih svetovnih energetskih okoliščinah parola o odličnih izolacijskih lastnostih lesa, dobra organizacijska in komercialna poteza. Najbrž bomo o tem problemu še pisali, verjetno pa ne bomo zgrešili, če trdimo, da to ne pomeni za gozdarje novo konjukturne obdobje, da bodo cene lesa porastle, tem- več da pomeni to le premik v rabi energet- skega kompleksa. To pa je področje gospo- darske strategije, ki ga bolj uravnava država in manj tržišče. Skromno, vendar spodbudno Očitno se vse več ljudi zaveda pomemb- nosti gozdnega pokrova za kvaliteto našega življenjskega prostora. Prizadevnost ~iškar- Siš·ka bo poravna vala "zeleni dolg" Namesto 450 posekanih dreves bodo kmalu zasa- dili 1.300 mladik LJUBLJANA, 9. &:prila - Občinska kol'lferenca SZDL $iška si zadnje čase vse bolj prizadeva pvitegniti mladino iz šol in del ovnih organJza. ci·j ter ta~bomike, da bi bolj prjspevald k temu, da bi bilo v n'jihovi obči:ni več zelenja. N 01ve g.radn•je so namreč Siško pr.ikrajšale za precej zelenih površin, zato ni prav nič čudno, da je sekanje dre- ves ob ~raditvi Večne poti lani iZZValo precej negodo- vanja med ljudmi, ki tam prebivajo. Zaradi tega in tu- di že predhodnih posegov v na.ravno oko.l,je so se Siškar. ji tedaj zavezali, da bodo na- mesto 450 dreves, ki so jih posekali zaradi graditve Več­ ne poti, posbopoma posadiU 1.350 mladih drevesc. Z ures- ničevanjenn teh obvez:nostd pa n~j bi začela mladina, L.Dj. jev je skromna. (Posaditi 1000 dreves in pri tem razmišljati o velikih spremembah v našem razumu in o našem prostoru, je hudo naivno!} Kljub temu pa se premika. Bojimo se lahko le, da gre Je za prigodno spre- membo. 416 GOZDARSKI STENSKIKOLEDAR1980 JE IZŠEL Koledar je srednj~ veM kosti (vendar bolj velik ln1iši •. 'kot če _ ... _ · - ~ i jih - -p·~tiskali z-zlatimi črkami naših firm. -J - ~