Pcštsina plačana v gotovini. ŠTEV. 180.
V LJUBLJANI, sobota, dne 14. avgusta.
Posamezna številka Din i'—.
LETO III.
* *
HSW«£»-tt*Si
a-«siafe.<E*saeiis8K
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Heedvisen političen iist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEF,ON ŠTEV. 552. r UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Ulic po močni vladi.
Samouprava«, glasilo radikalov, kliče po močni vladi in skoraj istočasno doni isti klic iz Radičevega glasila »Dom«, ko ta proslavlja močno Poincarejevo vlado. Je na vsak način več ko zanimivo, da kličejo tako radikali ko radičevci po mečni vladi, ko je končno vendar samo od njih odvisno, da je sedanja vlada v resnici močna vlada. Zakaj večje večine, kakor jo ima in jo je imela radikalno-radi-čevska vlada res ni treba, zlasti še, če so njeni poslanci tako poslušni, da se vladi ni treba bati prav nobenega odpora v skupščini s strani svojih pristašev. Vrhu vsega pa pravj §e sedanja vlada, da ni samo ogromna večina skupščine na njeni strani, temveč tudi skoraj ves hrvat-ski ;n ves srbski, -ter še del slovenskega naroda. Sedanja vlada ima torej vse predpogoje, da postane v resnici močna , vlada in vendar doni ravno iz njenih vrst klic prs močni vladi!
V tem nasprotju je izražena vsa slabost sedanje vlade. Vse moč ima vlada v rokah, vse predpogoje ima za dosledno vladanje, toda svoje*mo?i ne zna izrabiti in je tudi ne more. Stvar je pač v tem, da ne zadostuje za dobro vladanje samo večina v skupščini, temveč treba imeti tudi dober princip vladanja.
Ko je bila sedanja vlada imenovana in Konje Skoraj ves narod pozdravil novo vlado sporazuma, tedaj se je splošno mislilo, da bo nova vlada krenila tudi na nova pota. Vse je upalo, da bo sporazum v resnici pričetek nove dobe in da se bo prelomilo s staro tradicijo in s starim sistemom. Toda ni se zgodilo niti eno niti
1 ugo, temveč ostalo je v vsakem oziru vse pri starem. Le en uspeh se je dosegel, da smo dobili nekaj dobrih resornih ministrov. Ampak še ta uspeh je ostal skoraj brez učinka, ker so ostali v ministrstvih vsi stari uradniki in vsi stari običaji, ter je bilo zato tudi najboljšm resorom ministrom (n. pr, dr. K rajne) nemogoče izvesti svoje namere.
In da je ostalo vse pri starem, je kriva samo vlada sama. Medsebojno nezaupanje je ubilo vsako aktivnost vlade in vln.fnem delu sliši javnost samo ' ,	°	asj' n.16d radikali in radičevci.
nato pa o sporih, ki so nastati enkrat v vrstah radicevcev m drugič v vrstah radi kalov. Kako lavirati med vsemi temi spori, pa je menda edina naloga in edin cdj vlade, zato pa je tudi njeno delo tako deficitno.
Nad vse razveseljivo bi bilo, če bi bil sedanji klic po močni vladi plod spoznanja, da se s sedanjim sistemom ne da vladati. Toda bojimo se, da se kliče po močni vladi čisto iz drugega vzroka. Ni toliko na poti vladnim krogom sedanji sistem, h0 pa frondiranje v vladnih vrstah in ne kliče se toliko po močni avtoriteti ra radi dobrega vladanja, ko pa zaradi nemotenega vladanja. Na ta način Pa ni mogoče dobiti močne vlade.
Mgčna vlada je mogoča le tedaj, ka-1 ar je vlada oprta na narod in kadar je njen princip vladanja dober. Prva naloga vsake vlade, ki hoče biti močna, je zato 'zboljšanje uprave. Treba privabiti najboljše ljudi v vladno službo, a tega se ),e doseže niti z redukcijami plač, še •nanj pa z odpravo stalnosti. Treba kardinalno pospraviti s slabim beograjskim upravnim sistemom ter pričeti uporabljati sistem, ki je bil v rabi v Sloveniji.
treba je dati narodu samoupravo in ne same izvajati one določbe ustave, ki nalagajo narodu dolžnosti, temveč tudi °ne, ki mu dajejo pravice.
In končno je treba ne samo paradirati s štedenjem, temveč štedenje resnično izvesti, toda ne s tem, da se ničesar ne
Valiini boj m višku.
Paličen tajnik je rezerviran.
Beograd, 14. avgusta. Priprave za volitve so dosegle vrhunec. Vsi politični krogi se ne bavijo z ničem drugim ko z vprašanjem občinskih volitev. Zato je tudi vprašanje note Bolgarski stopilo v ozadje.
Na volitvah se bo najbolj videlo, za koga je srbska javnost. Kulminaeijo je dosegla tudi zaostrenost med Božo Maksimovičem in Milošem Bobičem. Medtem ko Bobič zatrjuje, da bo imel večino, se mu Karajovanovič smeje in se že smatra za predsednika beograjske občine. Demokrati pa trde, da je ta razcepljenost za nje prav dobrodošla m da bodo za-ladi tega imeli oni uspeh. Radikali pravijo, da bi bil velik udarec za radikalno stranko, ako izgube (beograjsko občino, pa se sodi, da bi v tem primeru nekdo moral biti odgovoren.
Ves dan se vrše konference iii sestanki.
Beograd, 14. avgusta. Včeraj je minister notranjih del izjavil, da so tendenciozne vse vesti, v katerih se govori o strahovitem terorju v državi. Netočno je, kar opozicija v predvolilni borbi servi-
Besgrad, 14. avgusta. Včeraj je prispel iz Karlovih Varov sekretar glavnega odbora radikalne stranke dr. M o ničilo Ivkovič, ki je bil pri Pašiču, da mu referira o sklepih glavnega odbora. Dj\ Ivkovič je dolgo konferiral z Ljubo Živ-kovičem, Ilijo Mihajlovičem in dr. Srska-
ra javnosti, samo da bi s svojimi izmiš- I ceni. Po tej konferenci je odšel Ilija Mi-Ijotinami dosegla zase volilne uspehe, j hajlovič v ministrstvo notranjih del, kjer Niti najmanj niso resnične vesti o kakem volilnem terorju, ker se volitve vrše v
redu in miru. (?) Zlasti demokrati vore mnogo o terorju, ker uvidevajo, da izgubivajo volilno vojsko,, rekord pri tem gre Ljubi Davidoviču in njegovi skupini, ki iz osebne mržnje do posameznikov napadajo radikalno stranko. Po končanih volitvah se bo pokazalo, kdo ima prav in kdo ne.
Radičevski minister o političnih vprašanjih
Beograd, 14. avgusta. Glede na razne vesti v javnosti, da so odnošaji v vladi napeti in da pride lahko v kratkem do krize, je ugleden član vlade in vodstva
HSS, povprašati za informacije v tej stvari, odgovoril. Osebno nisem bil v Južni Srbiji. Imel pa sem priliko, da sem se razgevarjal z več ljudmi. In sedaj so do-š!e ve--1i o nasilju, ki nas -direktno ne tangirajo. A v nobenem slučaju mi ne bi mogli dovoliti, da režim, ki ga mi podpiramo, vrši kaka nasilja in zato se je pojavila želja, da gre nekaj naših poslancev v te kraje in vidi, kako se dela. Ko smo .'-e prepričali, da vlada želi, da se vsi ti slučaji objektivno preiščejo in ko smo videli, da so za preiskovalce poslani ljudje, ki niso radikali in ki smo se o njih imeli priliko uveriti, da so pošteni. smo opu-^ stili to namero. Beograd večkrat zlobno j razlaga kako stvar, pa je tudi tokrat to j stvar tolmačil tako, kakor da smo želeli, l da vršimo neko posebno misijo po južnih krajih.
Dalje je reekl ta prvak, da se v naši državi ne more in sme dovoliti, da ima organizacija kakor je Orjuna od vlade I dovoljenje nositi orožje in bombe in po-i bijati in pretepati nedolžne ljudi. Mi ea-; kamo, da se izvrši preiskava o slučaju v
Stari Pazovi. Imamo polno pravico zahtevati, da se enkrat preneha s takimi manirami. Interesantno je, da ni vlada nič ukrenila po izjavi Jevdževiča, načelnika vojvodinske Orjune, ki je javno in s svojim podpisom rekel, da niso Slovenci ozi-
je ostal dalje časa v razgovoru z Božo Maksimovičem.
Dr. Ivkovič ni hotel dati ni kake detajlne izjave o svojem potovanju; edino, kar je izjavil, je: Vse, kar morem reči, je to, da je Pašicevo zdravje dobro. On se je tako popravil, da se lahko govori o fizični regeneraciji Pašiča. Dokaz za to je njegov veliki interes za vse politične stvari, ki se pri nas dogajajo. — (Čudno le, da pri taki regeneraciji g. Pašič še vedno ne more iz Karlovih Var. Op. ured.).
O priliki dohoda dr. Ivkoviča iz Karlovih Varov je bila včeraj popoldne konferenca v radikalnem klubu, katere se je udeležilo manjše število narodnih poslancev, ki so še v Beogradu. Na tej konferenci je dr. Ivkovič podal poročilo o svojem potovanju v Karlove Vare in je razložil Pašičevo naziranje o današnji
roma ljubljanska Orjuna povzročili krvo-prelitja, temveč on osebno s svojimi to- j Politični situaciji. Prijatelji Bože Mafesi-
variši. Moral sem se nato vprašati, kdo je ta Jevdževič in kaka je to vlada, ki po vsem tem ni nič ukrenila.
Vprašan o verzijah in možnosti nove krize je rekel: V radikalni stranki se faktično vrši proces in nadejamo se. da se bc izvršil pravilno, ker je ta pravec politike edino dober za stabilizacijo naše države, za reguliranje vojnih dolgov in za dobavo kredita v inozemstvu. Nam je zelo potrebno večje investicijsko posojilo za izvedbo sanacije našega kmetijstva.
O bolgarskih dogodkih je dejal: Iredentisti, verujte mi, niso koristni nobeni državi, pa tudi ne Bolgarski in temu je treba napraviti kop ec. Pa to je malenkost v primeri z idejo o združenju z B- lgar-sko. Pri nas je mnogo zlobe, pa se je tako tudi ideja našega predsednika o tem ujedinjenju zlobno tolmačila, kakor do hočemo mi s tem dobiti večino proti Srbom,
KRALJ V ZAGREBU.
14. avgusta. Predvčerajšnjim }e ‘ kral.i> oblečen v s portsko obleko, '- f n' v*'! V Za£rebu v strogem inkog-nitu. Peljal se je z avtomobilom skoro 1)0 vseh zagrebških Ulicah.
UZUNOVIČ V BITOLJIJ.
Beograd, 14. avgusta. Predsednik vlade Uzunovič in minister za promet dr. Vasa Jovanovič sta na svojem potovanju prispela v Gradsko in odtod nadaljevala pot z avtomobilom v Bitolj. Predsednik vlade bo osebno proučil dogodke v Bito-Iju. Kakor se doznava, se vrne minister za promet dr. Vasa Jovanovič danes v Beograd.
*8B—c^i^hii |„ ,n mtirjamtnaiaBMH,
stori za gospodarstvo in da se prezira vse socialne zahteve, temveč da se odpravijo P° vrsti vsi dispozicijski fondi, vse nepotrebne komisije in ves ostali luksuz, ki ga je v naši upravi tako mnogo.
Močna vlada je samo tista, ki dobro vlada, ker samo taki more narod zaupali? a narod je izvor vse politične moči. Dobro pa vlada zopet samo tista vlada, ki ima pred očmi le interes naroda, ne pa interesa stranke. Do tega spoznanja pa nase stranke žal še niso prišle in zato je tudi klic po močni vladi samo udarec po vodi.
UREDITEV NAŠIH VOJNIH DOLGOV.
• keogvad, 14. avgusta. Naš poslanik v Londonu Gjurič je obvestil ministra financ dr. Perica, da so pogajanja za ureditev J'aših dolgov v Angliji že dospela v
poslednji stadij, in da so vojni dolgovi	,4C.„
m 'fuge o )veznosti vsled tega, ker nam dobre odnošaje s sosedi, pa vendar bo-
moviča so glede na to konferenco iansi-rali v javnost vest, da je dr. Ivkovič prinesel pismo, v katefem se odobrava dela glavnega odbora, zlasti izključitev Bobiča in njegovih prijateljev iz radikalne stranke. Koliko je na tej vesti resnice, se ni moglo dognati. Ve se samo, da je dr. Ivkovič v resnici prinesel pismo in da se v tem pismu .radikali pozivajo k slogi in disciplini. Pašič obljublja, da bo vsaka stvar dobila svoje mesto, ko se on povrne v državo. Nadalje javlja, da se povrne še pred 1, septembrom. Ostala vsebina pisma se drži tajno.
OBIČAJNI IZGOVORI BOLGARSKE VLADE.
Beograd, 14. avgusta. Večina ministrov včeraj ni bila v Beogradu.
V političnih krogih, v kolikor niso zaposleni z volilno borbo, ‘ so pretresali vprašanje note bolgarski vladi in odgovor, ki ga bo dala. Večina politikov sodi, da bc odgovor sličen onemu, ki ga je bolgarska vlada ob takih prilikah vedno dajala in to je: zatrjevanje, da bolgarski vladi ni znano, da obstoja kak makedonski komitet, pa ako tudi obstoja, da vladi ni moči ta komitet razgnati, ker nima vojske in ne orožnikov, nadalje da želi
je angleška vlada šla na roko, regulirani tako povoljno, da bo tc vprašanje lahko v najkrajšem času zginilo z dnevnega re-da. '
Gjuriču so bile poslane inštrukcije za nadaljnje delo in mu je naročeno, da naj po zaključku pogajanj in ureditvi dolgov v Angliji odide v Pariz in da naj tam s francosko vlado reši vprašanje francoskih dolgov. Na ta način l i bilo vprašanje vojnih dolgov evropskim državam in Ameri-ki urejeno in bi izginilo z dnevnega reda.
POTOVANJA MINISTROV.
Beograd, 14, avgusta. Danes odpotujeta v Zagreb minister za agrarno reformo dr. Šibenik in minister za trgovino in industrijo dr. Krajač. Od radičevskih ministrov ostane v Beogradu dr. Šuperi-na, tako da najbrž ne bo prisostvoval seji kluba v Zagrebu.
Pavle Radič je odpotoval sinoči v družbi s podsekretarjem ministrstva za promet inž. Košutičem in poslancem Trnja-i rom.
do takej po odgovoru prihajale 'vesti o i prehodu komitov preko meje in o pogi-belji tega ali onega našega državljana.
RADIKALNI KOMUNIKE.
Beograd, 14. avgusta. Po seji glavnega edbera radikalne stranke, na kateri je bilo samo pet članov, je bil izdan ta-le komunike: Na seji glavnega odbora radikalne stranke, ki se je vršila 13. t. m., je bilo sprejeto na znanje poročilo glavnega sekretarja dr. Momčila Ivkoviča o njegovem potovanju v Karlove Vari, o odličnem stanju zdravja predsednika glavnega odbora in šefa stranke Pašiča. ’ o razgovorih s Pašičem in o Pašičevem odobrenju vseh sklepov, ki so bili storjeni na poslednji seji ožjega glavnega odbora. Nato je bilo prečitano Pašičevo pismo, poslano preko prvega podpredsednika glavnega odbora Ace Stanojeviča, Ju ga je dr. Ivkovič prinesel s seboj iu je bilo sklenjeno, da se pismo objavi v. glavnem organu stranke ^Samouprava« in v ostalih strankinih listih.
ww<i»7aRiL<agBasacaa>iMWnnrimnn w»»umi w mi' rr-
Dr. Kramerju v odgovor!
Dovolite g. doktor, da Vam na Vaš članek v »Jutru« z, due 13. t. m. v izpopolnitev Vaših izvajanj nekoliko osvežim spomin. To pa storim tem raje, ker Vas imam za moža poštenjaka, ki vedoma gotovo noče delati nikomur krivice. Vaša izvajanja gredo za tem, da je bilo pri pogajanjih za skupni nastop za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo govor, da se nikogar ne izključi od sodelovanja. To pa ni res. Že g. Petovar, ki ga citiram kot svedoka, je ob koncu svcje misije izjavil in pozneje ste tudi Vi sami izjavili, da se pogajate samo in iaključno s pristaši SLS. Nasprotno sem Vam je že izjavil, da je naš prvi pogoj, da pritegnemo k sodelovanju vse stranke.
Ko sem Vam omenil vrline g. Jelačina, ki je neopredeljen, in Vas opozoril na slabe posledice, ako se izključi on ter druge stranke, preko katerih ne moremo, ste rekli:
>Ce Vam je g. Jelačin ljub, pa ga ustavite v svoje vrste in vzemite v svoj kontingent.«
Resnici na ljubo pa potrdim, da ste rekli, da boste morali bržčas med obrtniki nastaviti enega kandidata, ki zadnji čas sicer ni zvest Vaš pristaš. Pa tu je Slo le za eno osebo, ni bilo pa govora o kakih drugih strankah. Dalje zamolčite, da ste stavili kot pcgoj tudi to, da Vam prepustimo ne le večine, ampak, da se moramo obvezati, da volimo od vas nominiranega predsednika zbornice; naravno, da ste nam ponudili enega podpredsednika, ne pa, kakor sem Vas razumel, večino v obrtnem odseku, dasi šeni povdarjal, da imamo tam največ naših volileev. Moja zahteva pa je bila, ve-
čina v obrtnem odseku, ker kakšen podpredsednik in obenem načelnik odseka bi bil, če bi ga imeli vaši člani zbornice v oblasti.
Ni tudi res, da sem jaz na tak rezultat pristal, ampak sem stavil zahtevo, da se na podlagi prvotne baze pogajamo, če tudi bi število kandidatov reducirali in razpolovili na razmerje 16 : 16.
Res je, da se nisem tako hitro odzval Vašemu povabilu, ker sem se moral raz-govarjati o poteku pogajanj z ostalimi kompaciscenti. Dne 19. jul. t. 1., t. j. v ponedeljek (ne v nedeljo pop.) pa mi je Vaš sel prinesel pismo, kjer zahtevate odgovor do petka 23. julija. Jaz sem se ravno odpravljal v Beograd in sem selu dejal, da ne morem takoj odgovoriti, ker bom več časa odsoten in se ravno odpravljam na pot, pač pa bom to storil, ko se vrnem. Tega potem nisem storil, ker me je že čakalo Vaše drugo obvestilo, da niste več kompetentni pogajati se. Kako naj Vam potem odgovarjam?
H koncu Vam kličem v spomin tudi to, ko sem Vas in g. Petovarja vprašal, če bodo vaše strokovne organizacije s sklepi, ki jih Vi napravite zadovoljne in sta odgovorila, da to, kar vodstvo SDS sklene, temu bodo gotovo njihovi volilci pritrdili. Pač pa ste izjavili gospod doktor, da se obrtnikov sicer bojite, ki bi se mogli jeziti, da pa upate, da jih že po-j mirite. Ali je to izraz in volja strokovnih : organizacij, lci jih g. doktor tako po-vdarjate v svojem članku, ali je to volja . SDS? To naj presodi javnost!
i Ljubljana 13. avgusta 1926.
j	Iva«	Ogrin.
0 suirrenasii biurbmks palač*).
. 11 y a la maniere« pravi francoski pregovor m drži se ga tudi francoska zbornica. Vlada more od nje doseči vse, samo če uporablja potrebne forme. To so dokazali zadnji politični dogodki. Zbornica je zavrgla CalllauxoTe predloge in njegove Decrets Lois«, ki so jo spominjale na vlado nacionalnega bloka; dala pa je Poincarejevemu kabinetu pooblastila, ki pomen ja jo resignacijo na parlamentarno iniciativo o davčnem vprašanju. Kabinetu pa je le ugodno, ako se na ta nafcim odkriža izključne odgovornosti za nova davčna bremena.
Pikantno pri vsej stvari je, da so socialisti prvi začeli zahtevati po dolgoletnih brezuspešnih poizkusiti reformo parlamentarnega poslovnika, v prepričanju, da se mora nekaj napraviti za pri ljudstvu že kompromitirani parlamentarizem. Neskončne govorance se slabo prebavljajo v časih, ko raste dnevno cena kruhu. Tako je postal že zaprašeni osnutek profesorja prava Barth61emyja z dodatki Re-naudela notranji zakon zbornice. Zbornic« ■se je vrnila k tajnim volitvam predsednika, kar je prvi predpogoj nepristranskega vodstva debat; s tem se je onemogočila zloraba moči s strani levega bloka. Ta reforma pa se je izvršila brez sodelovanja socialistov, ki bi radi videli pri nadaljnem obstoju levega bloka njihovega pristaša Buissona ali Paula Bon-coura na predsedniškem stolu, potem ko »o pomagali Painleveju ali Herriotu. Mesto tega pa je bil z majhno večino izvoljen Kaoul 1 e-ret, ki je že bil predsednik zbornice za časa večine nacionalnega bloka.
Poosebljenje parlamentove zbornice ponie-uja dnevni predsednikov prihod med špalirjem republikanske garde in zvoki tam- i burjev. Poslanska zbornica je suverena, neodvisna. Po državnem pravu nima nikogar nad seboj, kajti ljudstvo voli le vsaka štiri leta, drugače pa nima nobenega sredstva. da bi izreklo svojo voljo in po tradiciji je tudi brez pomena senatova pravica, da skupno s predsednikom razpusti zbornico. Ta neodvisnost se opazi tudi pri organizaciji zbornice: osobje (okoli .sto) ni plačano iz običajnih državnih blagajn, nego pri kvesturi. Tudi tu je posebna hierarhija: z livrejami opremljeno osobje ima v prostorih parlamenta vlogo policistov, medtem, ko je parlamentarna straža oborožena z verigami in mečem ter je na razpolago zborničnemu predsedstvu.
»Smo in nismo uradniki, tvorimo državo v <tržavik pravijo s ponosom nastavljenci parlamenta. V Versaillesu je nastavljen poseben uradnik, ki je redno plačan in čigar edina naloga je stalno paziti, kdaj se zbereta senat in zbornica h kongresu.
Seje zbornice pravzaprav niso javne. Na •tribuno se more priti le s povabilom kakega poslanca; s tem se izključuje iz parlamenta vsaka klika, ki se tako rada tvori iz stalnih »obiskovalcih sodnih razprav. Manifestacije občinstva so prava redkost, pa čeprav je javno mnenje še v takem nasprotju s parlamentom. Kvečjemu na oficirski tribuni si dovoli kak nad nediscipliranostjo ljudskih zastopniko razburjeni obiskovalec par vzklicov, polnih patriotičnega zanosa. Na vsak tak incidat reagira parlamentarna straža s tem, da vsiljivega motilca posadi na hladno.
Drugače je z iurnalistično tribuno. Zastopniki Časopisja so respektirani od poslancev kot resnični. zastopniki javnega mnenja. Ti imaio določena politična naztranja, poznajo ■zakonoda ino pravico poslancev in so zmožni hitre zaključke. S Bvojimi članki vpli-2Tia 5i“ein s tem indirektno tudiPna
j«rlam«ntoTO delo_ ^ ^ w y teku de^t Rlai.no izražali svoja čustva, oni glasno mire
šepetalee in grajajo motilce miru. Nikoli se predsednik ne upa dvigniti kak pogled k žurnalistom, nikdar se noben poslanec ne brani njihovim ukorom ... Posebno pogosto se čuje z žurnalistične tribune »A demain in pripoveduje se o nekem uljudnem predsedniku, ki je v takih slučajih vstal in rekel: »Gospoda, z raznih strani slišim, da se želi preložitev debate na jutri ...« in še predno se zbornica zave, zakaj se gre, nadaljuje, »Pas d’opposition? Seja se odgodi. NoJne seje so žurnalistom neprijetnejše kakor poslancem, ker jim večkrat nudijo alibi proti domači hišni tiraniji. Z eno besedo, žurnali*ti nadomestujejo v parlamentu občinstvo in so zato tudi bolj sposobni kakor človek s ceste, ki nima v Franciji take politične vzgoje kot v Švici.
Dogodki v zadnjem letu pa so pokazali, da more množica dati duška svoji volji tudi zunaj žele/ne parlamentarne ograje in da parlamentarna straža nima samo simboličnega značaja. Herriotovi vladi niso cvetele nikake rožice na Plaee de la Concordie. Sicer ni bilo govora o kakem nameravanem linčanju, kot je neka agentura fantazirala v svojih poročilih, — v Franciji je množica preveč civilizirana in ne bi mogla dejansko na-] jas ti niti kakega zamorca, kaj šele zborničnega predsednika — toda nezadovoljstvo z režimom je bilo tako glasno, da je prodrlo tudi skozi nepropustne stene bourbonske palače. S pravo francosko naglico so se disciplinirali strankarski vodje, nato stranke in končno plenum 600 poslancev. 24 ur pozneje je funkcionirala v parlamentu prava »la guillotine oratoire«, novi poslovnik, ki dovoljuje le ministrom neomejene govore, poslanski poročevalci, interpelantj in drugi morejo govoriti manj, od treh do trideset minut. Pri finančnem zakonu se je prvič upo-Kibilo postopanje, da govorita pri dialogu po en zastopnik vlade in opozicije.
Za francoski parlament so bile te določbe neizprosna nujnost, čeprav je jasno, da jih predsednik, ne uporablja na »krajno pedanten način, drugače bi se mu lepo podal prezirljivi priimek »kronometer:, časomerec. Toda odvzetje besede kakemu neperijodične-mu govorniku se ne izvrši brez j>rotestov ostale zbornice. Prava naloga zborničnega predsednika je torej omejena le na prijateljski apel govornikom, naj bodo kratki v svojih izvajanjih.
Poslanci so se dali za svojo rešitev režima tudi nagraditi in so si ob koncu davčne debate povišali gaže od 27.000 frankov na 45.000. Justični minister je izjavil: »Ni parlamentarna tradicija, da se vlada vmešava v bodisi katerekoli že izdatke te hiše, ona more le priznati upravičenost motivov teh predlogov. L. 1909 je storil to Clemenceau, ki je znesek povišal na 15.000, 1920 ga je povišal Milterand (ozir. Steeg) na 27.000. Življenje se je od tedaj močno podražilo, tako, da smatra vlada znesek 45.000 Frcs. za odgovarjajoč položaju parlamentarcev. Sledil je soglasen aplavz in celo parlamentarna straža se je veselila. Vidimo torej, da obstojajo tudi vprašanja, v katerih se pusti zbornica rada terorizirati.	_____
SV. VELIKOMUČENIK M0MCIL0 NBPTU.NSKI,
tako imenuje .»Politika« dr. Ninčiča. Pod iz-v ret no karikaturo dr. Ninčiča pa piše: In bil je proglašen za svetnika, ker je prepovedoval mir med narodi in se pri tem vedno ravnal po evangeljskem teku: Kdor Tebe z bombo, Ti češ ga z noto in blagočaotiti bol-, garski narod je slavil njegov dan kot držav-i ni praznik.
Politične vesti.
= Neuspeh dr. Ninčiča v konfliktu z Bolgarsko postaja vedno jasnejši, zato pa njegova pozicija tudi vedno slabša. V tem oziru je zlasti značilno, da je čutil g. Ninčič, ki se sicer odlikuje po svoji olimpijski mirnosti, za potrebno, da v »Vremenu zagovarja svojo politiko. Tudi pogosta potovanja g. Ninčiča na Bled dokazujejo, da zua g. Ninčič razviti veliko aktivnost, če treba braniti svojo lastno politiko. V tem zmislu napada poslanec Bo-žovič v »Politiki-' ministra Ninčiča in dodaja-nato obširno in dobro utemeljeno sliko o celi vrsti neuspehov, ki jih je v zunanji politiki doživel g. dr. Ninčič. Naše mnenje o nesposobnosti g. dr. Ninčiča smo že opetovano izrekli in zato nas ne preseneča, če srno doživeli v konfliktu z Bolgarsko popolen polom. Pač pa nas mora presenetiti, da se nad takšnim neuspehom ne revoltira Beograd, ki je \ konfliktu z Bolgarsko pač vse drugače zainteresiran ko mi. Včasih so nam pripovedovali sila lepe stvari o odločnosti Beograda, ali naj vsa ta pripovedovanja uvrstimo samo med lejie^ pripovedke? Ponovno pa moramo naglasiti še to, da se nam je vedno govorilo, a se prečani, zlasti pa mi Slovenci na vladanje ne razumemo. Toda izkazalo se je da se na notranjo upravo države nihče tako’ dobro ne razume ko Slovenci in da bi bili samo slovenski uradniki sposobni, da bi praktično izvedli reformo uprave. Zdi se nam, da sta sedaj dokazala g. Ninčič in z njim Beograd, ki tako zunanjo politiko prenaša, da morajo tudi vodstvo zunanje politike prevzeti drugi ljudje, če le mogoče iz prečanskih krajev.
= Neuspeh se stalno veča. Bolgarska vlada, oprla na dobro propagando in na zanesljive prijatelje v Italiji, Angliji in v zadnjem času deloma celo v Franciji, je obrnila kopje in začela našo državo dolžiti, da podpira vpade komitov na bolgarsko ozemlje. In da bi te infamne izmišljotine bolj držale, objavlja bolgarska agentura vsak dan kake vesti o vpadih na bolgarsko ozemlje, dasi je jasno, da se m .rejo taki vpadi vršiti edinole od bolgarskih komitov. ki se vračajo s svojih vpadov v Jugoslavijo in seveda pod zaiiito bolgarskih orožnikov. Daleč smo torej prišli pod Ninčičevim vodstvom naše ziinnaje politike. Ne samo, da ne smemo zahtevati zadoščenja za vpade na naše ozemlje, bomo kmalu veljali v Evropi kot povzročitelji vpadov. Divna zunanja politika!
= Kralj Boris ni bil pri Masaryku. Bolgarsko praško poslaništvo oficielno demantira vest, da se je kralj Boris sestal s predsednikom Masarykom. Kralj Boris se mudi na Slovaškem samo zato, da je pregledal svoja posestva na Slovaškem.
= Nasilja oh priliki občinskih volitev v Južni Srbiji niso prenehala, temveč se nasprotno po vesteh, ki jih objavlja demokratski klub, stalno večajo. Dobivamo tako v resnici groteskno sliko. Nimamo moči, da bi nastopili proti bolgarskim komitom, ki more in plenijo naše ljudi, zato pa imamo v izobilju sile, da jo porabljamo proti lastnim državljanom. Ce mislijo vladajoči krogi v Beogradu, da- se s takim principom vladanja pride daleč, potem samo ‘ obžalujemo ubogi narod, ki bo moral plačati račun za tako strahovito napačno politiko. Kdaj bo vendar že zmagala v Beogradu razsodnost, kdaj bo že enkrat veljal ljudski interes več, ko pa borba posameznikov za oblast!
— Nasilja sc nadaljujejo. Demokrati se še naprej pritožujejo nad terorjem v južnih krajih in pripravljajo nov memorandum o tem. Na ta memorandum je pristala tudi ostala ožja opozicija. Memorandum bo izročen ministrskemu predsedniku in poslan kralju na Bled. V ministrstvu notranjih del pravijo, da so vse te vesti pretirane, da se oblasti vedejo pravilno in da so volitve popolnoma svobodne. Da izgubivajo demokrati tla v narodu, ni krivo ministrstvo notranjih del. temveč demokrati sami in njih delo.
. = ®£e.n drugemu pišejo slavospeve Glasilo Čeških, narodnih demokratov »Narodni listy< pišejo o naših političnih strankah. Kako temeljit je njihov članek, se vidi iz tega, da pravijo o SDS, da je med vsemi jugoslovanskimi strankami v svojem jedru najtrdnejša etranka. 'Nadalje so »Narodni lisrty« po-gruntali, da je vlada -razpustila Orjuno samo zato, ker se boji SDS pri prihodnjih volitvah. — Pa je res SDS najbolj trdna stranka. Učitelji so ji obrnili hrbet, gospodarski krogi so ji obrnili hrbet, dr. Kukovec pa je v njenih vrstah naredil razkol. Ampak vse to je seveda za »Narodne liste« brezpomembno. Za-libog ne tudi za SDS. Kajneda, gospodje od »Jutra •
= Velike izpremembe na Madjarskem. Poroča se, da namerava državni upravitelj Hdrthy odstopiti in da bo imenovan za pa-latina nadvojvoda Josip, ki bo potem prevzel vladarske posle. Nadalje se poroča, da grof Bethlen ne bo več zastopal v Ženevi Madjarsko. Falzifikatorska afera je torej vendar začela delovali tudi v notranji politiki Madjarske in je omogočila zmago legi-timistov, kar pomenijo vse te izpremembe. Seveda pa s tem še ni rečeno, da bi se iz-premenil tudi način vladanja. Vladalo se bo na isti način ko dosedaj in madjarska veli-kaška gospoda bo še nadalje ti.rala madjar-ski narod v avanturistično politiko. Samo drugi del gospode pride na vlado in to je edina izprememba.
= Albanski proračun za leto 1928/192? znaša 28,009.260 zlatih frankov dohodkov n 23,012.607 zlatih frankov izdatkov Deti«M‘: torej za Albanijo prav znaten. Iz,«£kpu 50 vsem iz italijanskega j>osojila v « milijonov za izgradnjo cest, Iti l’Llvef spodarakem ‘^^^ j^v elučaju konflik-
obresti tega po-sojna je na važnejši i^atek v proračunu, ker ima Italik Pravico, da zapleni denar v dr-žTviuh blagajnah, če se ne bi anuitete redno
pla^NM*dovoljHtvo i Ahmed Zogoin. Kljub vsem demantijem albanskega poslanika *e stalno Tmvoie vesti o nemirih v Albaniji. Tako »e poroča iz Drača, da je tja prispel
Ahmed Zogu z močnim vojaškim spremstvom. Vsi vojaki so imeli pri vhodu v mesto puške na gotovo. Iz Tirane je nato prišel še nov oddelek vojske. Poroča se, da so izbruhnili v severni in južni Albaniji rešili nemiri, kor je vse nezadovoljno s sedanjim režimom. Po nasvetu Italijanov je zato pobegnil Ahmed Zogu v Drač, kjer je pod zaščito italijanske mornarice. — Iz Skadra se poroča, da je jiolicija hotela aretirati zelo* uglednega kapetana Sulejmana Škodru. Ta pa se je branil s samokresom in posrečila, se mu je pobegniti na naše ozemlje. — Mussolini je sprejel novo imenovanega rimskega poslanika Albanije Džen Dino. V pogovoru je !bila nato konstatirana popolna soglasnost italijanske in albanske politike ter prijateljski odnošaji obeh držav.
= Nova pota rusko zunanje politike? Vso oblast je vzel v svoje roke Stalin, ki iioče izvesti reorganizacijo države. Obenem s .tem bo skušal Stalin ludi zboljšati odnošaje Rusije z drugimi državami, predvsem z Anglijo in Ameriko. V Moskvi se nahaja sin senatoi-ja Smotka, predsednika finančnega odbora, da prouči razmere v Rusiji. Neoficielno se iz Moskve javlja, da je Rusija pripravljena plačati, carske in vojne dolgove v slučaju, da sklene Amerika z njo enak sporazum kakor ga je sklenila z zavezniki.
r= Agrarni program angleške delavske stranke. Angleška delavska stranka je pred kratkim objavila svoj agrarni program. V glavnem se naslanja na agrarno reformo Lloyda George-a. Vendar pa je radikalnejši in zahteva v gotovih primerih podržavljenje zemlje. Njegove osnovne misli pa so: Male kmetije naj ostanejo last kmetov in take kmetije naj se predvsem lorsirajo. Nadalje naj -se osnujejo kmetske zadruge. Če ne bi kazalo zaradi gospodarstva veleposestva deliti, potem se naj osnujejo posebni kmetijski odbori, ki bodo taka veleposestva upravljala. Čisto novo je, da zahteva Delavska stranka uvedbo monopola na prodajo pšenice in mesa. Ta zahteva je očividno koncesija konsu-nientom v delavski stranki. Storjena je pa<? predvsem zato, ker nima Anglija zadosti pšenice in mesa za prehrano svojega prebivalstva.
Radiofonija.
XXIX.
Sloveče »Salzburger Festepiele« pod vrhovnim vodstvom književnika Maxa Reinhardta so pričele v nedeljo in bodo trajale ves avgust. Program je na višku umetnosti. Za letos je bila prirejena nova koncertna dvorana. Angažovane so prve umetniške moči z Dunaja, Monakovega in od drugod. — V Solnogradu je zbrana družba prijateljev umetnosti z vsega sveta. Tudi v vsem Salz-ikammergutu je veliko letoviščarjev, Iti imajo s Solnograckrai ugodne zveze z avtomobili. Vse dosedanje prireditve so bile polno zasedene.
Toda vse glavne prireditve jiošiljajo v eter razne nemške radiopostaje: Dunaj, Monako-vo..., odtod prehajajo v ostale nemške postaje, in na ta način je deležno eolnograških prireditev na milijone Nemcev in tudi amaterjev j>o vsej Evropi. V nedeljo sem poslušat Mozartovo konrično opero »Die Entfiihrung aus den Seraik. Peli so sami prvovrstni pevci dunajske in monakovske opere. Čuli smo izborno; z librettom v roki nismo dosti občutili, da nismo v solnograškem gledišču. Kdor je kdaj to opero že slišal in videl, ne pogreša prizorov za oko, ko pa ima uho še boljši užitek nego, ako je človek v gledišču. Med pavzami smo slišali vse tisto šumenje, govorjenje, smejanje itd., običajno v gledišču. In to 300 km daleč!
Koncem julija je bila v Parizu mednarodna konferenca evropskih radiopošiljalcev. Določeno je bilo za vsako državo število postaj na izključne valove (exclusive vvavee) in pa nove dolžine valov. Nemčija je prva; ima 12 postaj prvega reda, potem pridejo: Angleška in Francija po 9, — Rusija, Italija, Španija in Švedska po 5, Poljska 4, Češka in Norveška po 3, Belgija, Holandska, li um unija in Finska po 2, vse ostale po 1. Jugoslavija je v zadnji vrsti, pa bi morala imeti 3. Nove dolžine valov so: Dunaj 517.2 Rosenhiigel in 588j2 Slubenring, Graz 365.8, Praga S48.9, Brno 441.2, Bratislava 300, Zagreb 275.2, Beograd 225.6, Bukareet 286.2, Budnpost 555.6, Berlin 483.9 in 566, Monakovo 535.7, Zurach 500 Rim 422.6, Toulouse 389.6, Leipzig 822.6, London 301.4, Milan 325.8, Bern 411. Drug* za nas ne pridejo v poštev.
Radiostanica Zagreb se lepo postavlja \ družbi evropskih pošiljalcev. Zdi se, da ima v gornjem mestu zelo ugodno pozicijo in < bro anteno. Čujejo jo daleč po Evropi kiju > mali pošiljal ni energiji (350 KW). Tudi program je že dosti dober. Mnogo daje »klavir; ne vedre glazbe«. Klavir je namreč najbolji inštrument za Radio. Ali kaj je to - vedra glazba?1 Heitere Musik! Slab je ta prevod! Dajte to - naški, naški!
Nova češka radio postaja v Bratislavi bo kmalu postavljena. Na 18 m visoki strehi je postavljena antena še 18 m visoko. Velikost naprave je enaka Zagrebu. Umetniftko vodstvo je prevzel sloveči glasbenik j(. Nedbal. Zveza z narodnim	kovaški,
napravljena. Pošiljali bodo:	^nja	po
nemški in madjareki. Tndi P eno uro na dan —^^oslaie papežu popolno'^"prvovr«tno radiopostajo. Postavljena bo v vKnsti zvezdam, n, zvezana s kn»ir
”'Nemčija postavlja v Herzogstandu (gornja Bavarska) največjo |>ostajo na svetu. Pofci-lialna en egi ja bo 1000 KW in antena bo na-iv>ta oreko neke doline med vrhoma dveh visokih gora (skoro 3000 m visoko). Zveza z Ameriko in Avstralijo bo igrača!! — Tudi to prvenstvo Nemčije je znamenito za presojo celotiiega Roloiaja te ponižane države! ^
Kaj pravi g. dr. Albert Kramer.
Demanti, ki
Z vse drugačno hitrostjo, ko g. dr. Kukovcu (kateremu sploh še ni odgovoril), je odgovoril g. dr. Albert Krainer včeraj v »Jutru« na izvajanja g. Ogrina. Odgovor g. Kramerja ni ravno usluga S1)S, ker jasno potrjuje, da je vse res. kar je navedel g. Ogrin o poteku pogajanj za sporazumne volitve v Trgovsko zbornico.
Tako priznava g. Kramer, da sta gg. Jelačin ml. in Ogrin takoj v začetku pogajanj »povdarila, da je treba za tak kompromis pridobiti predvsem SLS in SDSx G. Kramer priznava torej, da sta bila oba gospoda za sporazum.
Tudi ne taji g. dr. Kramer, da je prišlo na pogajanjih med gg. Petovarjem, Ogrinom in Jelačinom do popolnega soglasja in enako ne taji, da je til tudi že dosežen ključ, po katerem naj bi se razdelili mandati in bi dobila SDS 12, ostale skupine pa 20 mandatov. G. Kramer pravi le, da je o poteku pogajanj referiral g. Petovar svoji stranki ter predlagal, da tudi SDS imenuje posebnega pcoblaščenca. Nakar je prevzel g. Kramer pogajanja s predpostavko, da bodo stanovske gospodarske organizacije postavile kandidate. Zakaj ni vsled te predpostavke imenovala SDS kot svojega delegata naravnost zastopnika stanovske gospodarske korporacije, tega g. Kramer žal ne pove. Mislimo pa, da bi to obrtniki in trgovci zelo radi slišali.
Nadalje potrjuje g- dr. Albert Kramer, da je pristal na to, da dobi SLS 14 mandatov v trgovskem in obrtnem odseku, enako potrjuje, da je privolil pozneje tudi na to, da dobi SLS še 2 mandata v industrijskem odseku, skupno 18.
Vse to je g dr Kramer s svojim odgovorom naravnost priznal. In priznal je indirektno še druge stvari.
Kramer namreč pravi:'»Izrecno sem poudaril, da bomo naprednjaki se prav gotovo med seboj domenili in nisem nikogar izključeval, tudi g. Jelačina ne.«
V navadno govorico ■preneseno pa se pravi to: Mi se pogajamo samo z Vami (SLS) sami pa sc bomo dogovorili z naprednjaki in ko imamo dogovor z Vami, bomo vzeli na svojo listo pač samo tistega, ki ga bomo hoteli.
In da je ta razlaga besed popolnoma pravilna, potrjuje g. Ogrin, ki kategorično izjavlja, da mu je dejal g. Kramer, da se SDS pogaja samo s SLS. Kar se pa še posebej li-
-- ....M, . I	   ,,	........
vse potrjuje.
če izjave o sodelovanju SDS z g. Jelačinom, pa je tudi izjava g. Ogrina tako jasna, da bolj biti ne more. Sicer pa to izjavo potrjujejo tudi druge stvari, o katerih bo morda še govora.
G. dr. Kramer povdarja nato opetovano, da je bila SDS vedno na stališču, da so volitve v Trgovsko zbornico samo stvar stanovskih gospodarskih organizacij. Silno lepo! Toda zakaj ni delegirala SDS g. Petovarja, kot odličnega gospodarskega delavca, za svojega delegata, zakaj je moral prevzeti zastopstvo pogajanj dr. Kramer, ki je politik in ne zastopnik gospodarskih organizacij? Zakaj to?
Vendar je malo čudno, da pravi SDS, da ni pri volitvah interesirana, ko se pa vodijo pogajanja za volitve, pa jih vodi oua in ne gospodarski krogi. Zakaj pa je mogla delegirati SLS gospodarskega zastopnika g. Ogrina in ne politika? Zakaj to?
Še eno veliko stvar je pozabil razložiti g. dr. Kramer. Cisto je pozabil omeniti stvarni razlog,zakaj so se pogajanja razbila. G. Ogrin je v tem oziru čisto jasen in pravi, da zato, ker se SDS ni hotela pogajati tudi z drugimi skupinami in ker ni prišlo do soglasja glede ključa g. dr. Kramer pa navaja kot edine vzroke to, da je od 4. do 1U. julija zaman iskal g. Ogrina, ker nato na svoj dopis z dne 18. julija ni dobil odgovora in ker tudi na svoje drugo pismo ni dobil v zaželjenem času odgovora.
Ampak to pojasnilo ne zadostuje, ker moral je tu biti stvaren razlog,^da ni prejel g. dr. Kramer odgovor. Vsaj pravi vendar g. dr. Kramer sam, da so bili soglasno gg. mišljenja, da bi bilo treba poskusiti dosego kompromisa za volitve v novo zbornico.-; če so torej bili vsi za kompromis, kako to, da ni do tega kompromisa prišlo? Moral je vendar tu biti stvaren razlog, kateri je bil ta, Če je bila povsodi res resna volja za kompromis?
In končno še skromna pripomba. G. dr. Kramer odgovarja g. Ogrinu na podlagi poročila »Narodnega Dnevnika« in ne na podlagi poročilo »Slovenca«. Ta demanti »Jutro-vega« bojkota je tudi interesanten, vendar ne tako, da bi mi uporabili visoko besedo.
Demanti, ki vse potrjuje, je odgovor gospoda dr. Kramerja in upamo, da skoraj doživimo se en tak sličen demanti na drugi del odkritij g. Ogrina, ki jih objavljamo danes.
Iz zasedenega ozemlja.
preganjanje SLOVENSKIH PROSVET-
- N IH DRUŠTEV V ITALIJI.
•Ni še preteklo petnajst dni odkar je tržaški dnf*t > razpust.i1 /vezo slovanskih učiteljskih vji, '’ 6V ' ltalii' in že moramo poročati o no-
Preganjanjih.
Za Zvezo učiteljskih društev je prišlo Mmreč na vrsto mladinsko društvo »Jadran« v Dekanih. Odlok, s katerim je odredil puljski prefekt razpust je karakterističen dokument, s kakšnimi argumenti skušajo utemeljiti oblasti svoje samovoljne ukrepe. Društvu pravijo, da je bilo antinacijonalno (to se pravi protiitalijansko) in ta učitek utemeljujejo s 16111, da je imelo društvo redne sestanke s predavanji in pogovori. Duša vsega gibanja pa da je bilo mlado domače dekle Zora Kosminova. Pod poveljstvom (odlok sam pravi >pod komando) te gospodične, ki je, ka-liie	skrajno nevarna za obstoj Ita-
maiu	drU§tVa
potu prepevali slovenske nt ilje’ S? 1>0 Škofijah se je imel tedaj vrstt? pesmi- X občili zbor mladinskega društva. Koma°Vm se je zborovanje pričelo, so udrli v lokal Jp^ oblečeni karabinerji z revolverjem v roki ter si zabeležili imena vseh prisotnih. Domačne so izpustili in jih za drugi dan povabili ^. Policijski komisarijat v Milje. Ostale pa (oilo je nekaj mladinskih zastopnikov iz Tr-,a) so gnali peš v miljski zapor, kjer so jili obdržali vso noč. Med aretiranci je bila tudi 40ra Kosminova. Drugi dan so jih zopet zaslišali in peljali v Trst, kjer jih je kvestura
Pokrajinska razstava ..Ljubljana v jeseni
... Preprečiti, da bi šli vaščani iz Škofij v r/v r ^ier bi brškone čakali oboroženi tasisti in pretepli. Kljub temu, da je oblast priznala, da je bilo zborovanje zakonito in dovoljeno, so nekemu udeležencu vzeli krč-marsko koncesijo za dobo enega meseca, češ, njegovi gostilni shajajo prevratni slo-•inski elemenli.
ruga posledica zakonitega in dovoljenega, a, n®utemeljeno prekinjenega zborovanja ' Škofijah je razpust mladinskega društva k »Jadran« v Dekanih pri Kopru.
Za ližaskim in koprskim prefektom ni >totel zaostati videmski in odredil je tudi on razpust slovenskega društva, in sicer podružnice »Zveze prosvetnik društev v Ajdovščini« in »Ženskega krožka«. Vzroki so bili isti in enako pavšalni kakor pri dekanskem društvu. Ko so videli unetost glavnih organov, ki jim je poverjena skrb za čuvanje zakonov, so se pojavili zopet takozvani »neodgovorni elementi«. Brez vsakega povoda so udrli v prostore mladinskega društva pri Sv. Ivanu pri Trstu, pretepli tam zbrane člane ter odnesli knjige in zapisnike. Junaška četa je z divjim krikom nosila svoj plen po eni najbolj obljudenih cest proti mestu in pri tem dajala duška svojim silam proti tržaški-
! ma listama »Edinost« in »Novice« ter proti j ljubljanskemu »Jutru«. Pot od Sv. Ivana do Trsta je dolga in varnostni organi niso čutili potrebe, da bi to demonstracijo preprečili. Zabranili so jim samo dostop do ulice, kjer ima »Edinost« svojo tiskarno. Tuleča druhal je nadaljevela svojo pot proti sredi-šdu mesta in pred Verdijevim spomenikom so napravili z ukradenimi knjigami grmado in jih sežgali. Zopet se je dvigal v Trstu proti nebu plamen in pričal o kulturnem delu Italijanov proti zasužnjenemu slovanskemu prebivalstvu.
Se o razpustu Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji.
■ Kot likvidator pred dnevi razpuščene Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji je bil imenovan šolski nadzornik Vaselli. Oblasti so namreč mnenja, da je bila Zveza fi-nancijelno možna in da zna biti posebno dobra molzna krava. Težko bo novemu komisarju pri srcu, ko se bo lahko prepričal o nasprotnem položaju in bo našel blagajne prazne in veliko neporavnanih Jlolgov. Sicer pa je oblast takoj po razpustu odredila hišne preiskave pri vseh funkcijonarjih v Trstu in na Goriškem ter zaplenila vse društvene spise ?rhiv. Glavna skrb je bila tudi pri teh preiskavah denar.
Hišne preiskave. Ne mine dan, ko se ne t
vršijo Preiskave pri bolj ati manj eksponi-rauih osebah slovenske narodnosti v Italiji. Te dni se je tako -vršila ved nego natančna preiskava na stanovanju tajnika političnega društva »Edinost« Josipa Gabrščeka v Trstu. Pregledali so vse do zadnjega kotička, med tem pa je Gabršček ležal bolan v postelji.
llsada »Učiteljskega Usta« in mladinskega lista »Novi rod«.
„	Je bila razpuščena Zveza slovanskih
.društev, prenehata tudi v njeni io	l niat* imenovana dva lista. Negotovo
oosebno6™PravaiHe’ ali bosta >USilelJski list« drimim nn ^Novi l'o<l lahko izhajala pod drugim gospodarjem.
Književnost.
»ČAS«.
Izšel je letošnji šesti zvezek revije »čas?. Vsebina je sledeča: I. Razprave: Kristus kralj. — lir. L. E.; O načrtu novega občinskega reda. — Dr. Fran Vodopicev. II. Iz kulturnega življenja: Iz modernega mladinoslovja.
— Dr. Fr. čiboj. Filozofija: Veber: Estetika.
— A. U.. Beletristika: Ivana Cankarja zbrani spisi. — Dr. J. Debevec. Zgodovina: Abra-njič: Poetovia. — Dr. Balduin Saria; Jovanovič Slobodan: Vlada Milana Obrenoviča. — Knjiga I. (1868-1878). - S. Kranjec. Nekrolog: f Dr. Fran Detela. — I. G. čas« velja letno 61) Din, za dijake 40 Din. Odslej bo izhajal kot dvomesečnik v obsegu 20 pol.
Anton Pevc:
MLEKARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI.
Na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« v dnevih od 4. do 13. septembra 1926 bo nastopila tudi naša mlekarska industrija. Bo to njen prvi nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji upeljal Švicar Ititz. Leta 1876 je bila namreč postavljena prva mlekarnična stavba v Sloveniji sirarca v Ravnah nad Bohinjsko Bistrico. Je dober omen, da praznujemo to petdesetletnico le strogo gospodarsko, kakor je bil to strogo gospodarski pocetek našega mlekarstva — s prireditvijo prve mlekarske razstave v Ljubljani in z ustanovitvijo prve državne mlekarske šole v Škofji Loki, dve oimje-nici, ki bosta dali podnet in ustvarili pogoje za živahnejši in uspešnejši razvoj te panoge ne-le v slovenskih pokrajinah, marveč v vsej državi.
Program te mlekarske razstave, ki bo trajala ves čas celotne razstavne) prireditve, je:
1. Ogled masla in sira vseh vrst, zvezan s premovanjem razstavljenih izdelkov.
2. Sejem za mlečne izdelke, to jei razstava masla an sira za prodajo brez predhodnega premovanja.
3. Sejem za mlekarske stroje, orodje in potrebščine.
Redne oglede izdelkov s premovanjem ali brez premovanja je smatrati za najvažnejše činitelje napredka zadevne panoge. Le v tekmi z drugimi moreš pravilno preizkusiti svojo moč, le v 'tekmi s konkurenčnimi izdelki prav spoznati kakovost svojih proizvodov. Tekma na razstavah je šola prakse, šola iz življenja. Posejati to šolo z udeležbo na tekmi in s prisostvovanjem odnosno precenjevanjem uspehov je pri mlekarstvu dolžnost ne-le vsakega praktičnega mlekarja, marveč v enaki meri tudi dolžnost vsakega kmeta - mlekoproducenta in dolžnost vsakega trgovca, ki se bavi s prodajo mlečnih izdelkov. Če mlekarna ednosno mlekarski mojster ni odnesel nobene nagrade na tekmi, ni to le njegova osebna krivda, marveč pričetek krivde je v hlevu živinorejca, ki donaša mleko in zaključek krivde je pri trgovcu, ki kupuje tudi! slabo blago, ako mu ga ponudijo le nekoliko cenejše. Za poset mlekarskih razstav bi morale mlekarne prav nalašč organizirati skupne izlete vseh članov - dobaviteljev mleka; naj se vsaki dlan osebno prepriča o razlikah v kakovosti izdelkov njihove in konkurenčnih mlekarn — to ga bo vspodbujalo k napredku in le izboljšanju pogojev za dobavo prvovrstnega mleka bolj nego najtemeljitejša predavanja.
Sejmi so pri našem ljudstvu splošno udomačena ustanova. Izmed kmetijskih proizvodov se postavlja na semenj največ živima; v okolici med vendar tudi vsi drugi kmečki pridelki. Le sir in maslo sta bila na sejmih kot veletrgovinska institucija' doslej neznana, medtem, ko se pripeljejo 11. pr. na Holandskem na semenj s polnimi čolni sira in masla. Ni vzroka, da bi prastari običaj sejmov hoteli Lz enega ali drugega vzroka zaii-rati; so verojetno edina naša, res popolnoma nadstrankarska gospodarska ustanova, ki j0 je treba smotreno (ne po številu) razširiti in kakovostno (po raznovrstnosti blaga) izpopolniti. Sejme za plemensko živino (ne za plemenske vole, ker iz volov ni plemena) združene s premovanjem v Švici in v drugih živinorejsko visoko razvitih deželah, posečajo kupci iz vsega sveta; niso se tako razvili kar na mah, marveč 7. desetletji smotrenega dela, zato je škoda, da je lanska govedorejska razstava s plemenskim sejmom v Ljubljani letos že zopet opuščena ustanova, ko je vendar kmet; neštetokrat prisiljen gnati svojo živino po večkrat na semenj, ne da bi takoj našel kupca. Namesto plemenskih krav bomo letos prodajali na mlekarski razstavi proizvode iz .njihovega nvleka. Cas je primeren, čeprav bi bil koncem septembra ali začetkom oktobra še ugodnejši; v septembru do prve polovice novembra si krije sira raka veletrgovina svojo zimsko zalogo blaga, ker hudi mraz pozneje preprečujejo prevoz sira na večje daljave. Na semenj lahko dostavi vsaka mlekarna vsako množino blaga, ne da bi bila prisiljena udeležiti se tekme na ogledu pod točko 1.
Sejem za mlekarske stroje in potrebščine bo letos le še manjšega obsega,
toda upam na velik razmah v teku prihodnjih let. Je nekam naravno osobito za sezijske sirarne v planinskih krajih, da v jeseni razprodajo svojo poletno produkcijo sira in si obenem nabavijo vse potrebščine za prihodnjo sezijo. Toda tudi vsem drugim mlekarnam je priporočati, da ne kupujejo na temelju cenikov in potnikov le mačka v Žaklju, marveč da naj se na vsakoletnem sejmu najprvo prepričajo na lastne oči o kakovostnih razlikah blaga iz različnih tovaren.
Fran Urbanc:
POMEN IN RAZVOJ GOJITVE PLEMENSKIH PSOV.
Z ozirom na pred« to ječo razstavo na Ljubljanskem velesejmu od 8. do 9. septembra.
»Je mehr ich den Meneohen fcennen lerne, desto lieber habe ich meinen Hund< pravi Schoppenhauer.
Kako resničen je ta izrek, mi bo potrdil vsak lastnik psa, ki zamore ceniti vrline in dobrote tega najzvestejšega človeškega prijatelja. To je bilo znano že našim najstarejšim kulturnim narodom, ker so gojili že pred tisočimi leti v gotove svrhe razno pasmo. Kot branitelj domačega ognjišča, varuh čred, izsleditelj divjačine, se je pes človeku prikupil. Stari narodi so že od nekdoj gojili lovske in pastirske pse in stari zakoni so jim jih ščitili.
O psoreji srednjega veka ni mnogo napisanega, čeprav so potrebovali tiste čase pri lovih, viteških turnirjih itd. izvežbane močne pse. Gojili so posebno medvedje pse, tako-zvane »Paok-Hatz«, dalje buldoge in različne vrste lovskih psov, brakov itd. Prava psore-ja pa je oživela pravzaprav šele v drugi polovici prejšnjega stoletja, v kulturnih državah in sicer najpreje v Angliji, deželi vsestranske praktične misli. Od tod so črpale vse druge države, v prvi vrsti Nemčija, Francija itd. Čim intenzivnejše se je paoreja razvila tem večjo vrednost in večji pomen si je pridobil pes. Za čuvaja, spremljevalca, lovskega psa, za voznega psa, voditelja slepih, za vpo-labnega lovskega psa, za prijatelja osamljencu — povsod je postal nenadomestljiv in ,6i pridobil mesto, da ga nazivljamo po vsej pravici prijatelja Človeka. V vseh kulturnih državah obstoje društva in klubi, ki se pečajo s psorejo — oziroma nadzirajo plemensko psorejo. Velikim državam na kontinentu tudi vojna ni mogla uničiti plemenskega ma-terijala. Pri nas, kjer smo preživeli vse grozote vojne in neudobnosti povojnih razmer, se je plemenska psoreja, osobito kar se tiče ptičarjev, malodane pokončala. Ostalo nam je le še nekaj starih sicer izvrstnih plemenskih potomcev, ki pa za nadaljno psorejo niso prišli v poštev.
Slovensko lovsko društvo je leta 1920. kot prvo za lovske pse v svojem področju ustanovilo kynološko sekcijo, kateri —• pa pri takratnih razmerah ni bilo usojeno doseči svoj cilj. Pravi uspeh je dosegel šele s-Klub ljubiteljev ptičarjev« po intenzivnem požrtvovalnem delu v vzreji ferniačev in španiolov. Največjega pomena pa je bila glede plemenske psoreje od tega kluba prirejena I. mednarodna razstava vseh pasem na velesejmu leta 1922. Ob priliki te prireditve se je vzbudilo šele vsestransko zanimanje za tega našega prijatelja, tako da so se od tega časa ustanovili še trije veliki klubi, ki propagirajo istotako kakor Klub ljubiteljev ptičarjev vzrejo plemenskih psov. Leta 1925 se je ustanovil jugoslovanski kynološki savez, v katerem so včlanjeni vsi ti klubi v Ljubljani, kakor tudi klubi drugih mest cele naše države z namenom, podpirati špecijalne klube v njihovem stremljenju, nadzirati iste glede plemenskih smernic, s prirejanjem tekem, ljudstvo zanimati za pomen in vzrejo plemenskih pasem.
Kakor je plačan tako lepo trud našega kmetovalca le s plemensko živalijo — dobre kakovosti — lepe plemenite zunanjosti — tako doseže vsak sloj naše človeške družbe, ki vzreja pse gotove pasme, šele tedaj popoln uspeh, če goji pasmo, katere plemenska vrednost sloni na lastnostih in talentih, ki so
11.	pr. za namen najbolj primerne in ki se zato vedno višje cenijo. Da se ti talenti plemensko razvijajo in pri pravilni (plemenski-vzreji in uporabi stopnjujejo, je popolnoma dognana stvar.
Zategadelj so tudi ti klubi, oziroma društva, ki nadzirajo plemensko vzrejo psov, velikega kulturnega pomena. Ne le da tvori taka žival, ki je za gotove svrlie vpo-rnbljiva veliko vrednost in vsebuje vsled tega gotovo narodno premoženje — je tudi še pravi odkritosrčni prijatelj človeka — osamljenca, za katerega je idealno, neprecenljive vrednosti.
Našemu psu pristoja torej po vsej pravici tudi pri nas ono mesto, ki je zavzema v vseli drugih kulturnih državah.
Posetuiki pokrajinske razstave »Ljubljana
v jeseni«, od 4. do 13. septembra 1920 imajo na podlagi legitimacije sledeče ugodnosti:
V naši državi 50% na železnicah in parnikih, za potovanje od 1. do 20. septembra 192G.
V Nemški Avstriji 25% železniški popust za dopotovanje od 1. do 13. septembra in za povratek od 4. do 17. septembra.
V Italiji 30% železniški popust in sicer za potovanje v Ljubljano od 13. t. m. do 10. septembra in za povratek od 4. do 30. septembra 1926.
Uporabljati se zamorejo vsi vlaki razven Simplon-Orient-Expreis. Za vidiranje potnega lista so plača znižana taksa Din 20 v papirju.
Legitimacije se nahajajo že v prodaji pri denarnih zavodih tujsko-prometnin in trgovskih ustanov v vseh večjih krajih, v inozemstvu pa pri naših konzulatih in trgovskih agencijah.
Dnevne vesti.
VOLILNA PROGNOZA ARETIRANCEV.
Lepo slik-o o naših razmerah čitamo v /Politiki«, ki piše, da so v beograjski Glav-njači , kakor se poetično imenuje beograjski zapor, priredili arestanti poskusne volitve.
Kot volivna skrinjica je služil čevelj, krog-Ijice pa so naredili iz arestantskega kruha. Postavili pa so samo tri skrinjice, mesto šest, kakor jih je v Beogradu. To pa vsled tega. ker med vsemi arestanti ni bilo niti enega pristaša Karajovanoviea (vladnega kandidata) in ker je bil edini pristaš g. Pribičeviča iz Vojvodine in so mu ostali arestanti odrekli volilno pravico. (O šesti listi socialistov pa se v Beogradu itak skoraj ne govori. Op. ur.)
Torej so bile postavljene samo tri skrinjice in sicer je bil prvi čevelj namenjen za Bobičevo listo, drugi za demokratsko Kuma-nudija in tretji za komunistično listo g. Ko-šanina.
Rezultat volitev je bil sledeč:
Glasovalo je 34 aretirancev iz političnega oddelka. Prvi čevelj (Bobičeva lista) je dobila IG glasov, drugi čevelj (demokratska lista) 10 in tretji čevelj (komunistični) 8 glasov.
Rezultat glasovanja je bil viharno pozdravljen in en aretiranec, sicer oficielni kandidat na Bobičevi listi je vzkliknil: Daj Bog, da bi bilo tako.
Temu pa je ugovarjal pristaš Kumanudija, nakar je drug aretiranec zapel:
Naš minister Kumanudi sedam od slo zajam nudi.
Nastal je nakrat pretep in bog zna, kako bi ta končal, da ni nekdo od aretirancev zaklical:	,
»Nehajte ljudje! Če pride narednik, pa sliši, kaj je bilo, nas prisili, da volimo še enkrat in da postavimo še četrto skrinjico in da bomo morali vsi voliti v to skrinjico.
In nastal je mir.
— Minister za poljedelstvo in vode g. Pucelj se je pripeljal včeraj v Ljubljano. Danes se odpelje na skupščino, ki jo bo imela Slovenska kmetska stranica« v Krškem.
— Štefan Radič v Krškem. Na sejo načelstvi), »Slovenske kmetske stranke«, ki se vrši danes v Krškem pride poleg zastopnikov iz Slovenije tudi Štefan Radič.
— »Uradni list« št. 73. z dne 11. t. m. objavlja: izpremefnbo v pravilniku in navodilu, kako naj pošte v kraljevini SHS poslujejo z denarjem in natečaj za učence obrtne šole niške železniške delavnice.
— 15 ud ge t prosvetnega ministrstva za leto 1927-28. Prosvetni minister Miša Trifunovič, ki je sedaj na oddihu v Vanjcih, je pregledal načrt novega proračuna prosvetnega ministrstva, ki bo predložen finančnemu .ministrstvu. .Novi načrt znaša 1 milijardo Ln 70 milijonov dinarjev. ProraSunski oiačrt za le.o 1926-27 je bil za 200 milijonov višji, toda v finančnem ministrstvu in narodni skupščini je bil reduciran na 800 milijonov dinarjev.
— Zavarovanje železniških prog pred elementarnimi nesrečami. Koncem tega meseca se Vrši v prometnem ministrstvu pod predsedstvom Bore Popoviča, pomočnika prometnega 'ministra, konferenca direktorjev vseh železniških direkcij. Na tej konferenci bodo razpravljali med drugim o merah, ki naj se ukrenejo, da se v bodoče zavarujejo železniške proge pred elementarnimi katastrofami.
— Za veliki kmetski tabor na Krškem polili se mrzlično pripravlja vsa Dolenjska in še posebno Brežiški okraj. Obeta se iz vseh strani velika udeležba.
  Udruženje rezervnih olieira i ratiuka,
pododbor Maribor. Vsled intervencije naše Središnje uprave v Beogradu je odobril minister saobračaja rezervnim oficirjem, ki niso državni uradniki ali upokojenci, polovično vožnjo na državnih železnicah in to trikrat letno. Posebne legitimacije za polovično vožnjo bo izdala Središnja uprava potom našega pododbora in mora imeti vsak član razven legitimacije za polovično vožnjo, še člansko legitimacijo in znak. Legitimacije za polovično vožnjo se bodo izdale samo Članom, ki so popolnoma poravnali predpisana vplačila in vse obroke za prejeto uniformo. Istočasno se lahko prijavljajo rezervni oficirji, ki niso šo člani našega udruženjh in imajo po sprejetju članstva iste pravice. — Prijave naj se pošiljajo na naš pododbor do konca avgusta t. 1. s sledečimi podatki: Številka članske 'karte; čin v vojski; poklic v ci-vilu; ime, začetna črka očetovega imena, pre-hnek; kraj bivališča (mesto, ulica, št.). Za informacije se je obrniti na našega podpredsednika gosp. Jakoba Perhavca v Mariboru, Meljska cesta št. 3. — Poslovodeči podpredsednik.
— Sestanek poštnih uradnikov na Bledu.
Poštni uradniki gorenjske pokrajinske skupine imajo v nedeljo 15. avgusta ob 15. uri sestanek na Bledu v hotelu Beograd . Poročal bo predsednik Sekcije poštnih telegrafskih in čekovnih činovnikov* iz Ljubljane o poštnem kongresu in o drugih važnih zadevah, ki se tičejo poštnih uradnikov.
— Oblastna zadruga slaščičarjev, medičar-jev in izdelovalcev kandit v Ljubljani ima v ponedeljek dne 10. t. m. točno ob 2. uri popoldne v hotelu »Štrukelj? (vogal Kolodvorske in Dalmatinove ulice) svoj redni letni občni zbor. Dnevni red običajen.
— Nov gistietn izvoza našega tobaka. Med upravio državnega monopola in neko večjo skupino inov.em sko-nemšk i h bank se vrše po-gajauja o sklenitvi pogodbe, po kateri bi imela ta finančna skupina pravico kupovati tobak direktno od producentov. Če bo ta pogodba sklenjena in od finančnega ministra od:brona, bo novi sistem izvoza tobaka velike važnosti za kmetijsko prebivalstvo v pokrajinah, kjer -ude tobak.
— Občimi mosta Osijek za poplavljene«. V kratkem se ima vršiti i/.vanredna seja občin-
K BELI OBLEKI
kupite belo obutev
Moški	Ženski
90—	65-—
Otroški
49—
skega odbora mesta Osijek, ki bo sklepala o zgradbi več barak za poplavljence.
— Od poplave porušene hiše v Vojvodini. Okrožni odbor »Rdečega križa« v Novem Sadu je ugotovil, da so porušile poplave v Vojvo- : dini vsega skupaj 1203 hiše in sicer v Novem Sadu 2, v Novem selu 81. v Baču 150, v Vajski 425, v VoČanu 86, v Karabokovu 82, v Apa-tinu 76, v Bogojevu 1C8. Mesto porušenih hiš namerava sezidati »Rdeči križ« nove, od katerih bo stala vsaka 10.000 Din. V to svrho je potreben kapital 12 milijonov dinarjev. Ker sredstva »Rdečega križa« zato ne zadostujejo in baje tudi vlada za to nima denarja, namerava najeti , Rdeči križ«, posojilo, ki naj bi se amortiziralo v 30 letih. Oni, ki bodo debili to pomoč bodo morali prispevati pozneje tudi manjše zneske k ustanovitvi fonda za škode od poplav.
— Nova potujoča gledališka družba. Bivši člani osješkega gledališča, ki so izgubili radi opustitve operete v Osijeku angagement, so ustanovili potujočo gledališko družbo. Nastopili bodo najprej v Sarajevu.
— Sprejem učencev v obrtno šolo niške železniške delavnice. V obrtno šolo niške železniške delavnice se sprejme dne 1. septembra t. 1. do 50 učencev za izučevanje v ključavničarskem, strugarskem, kovaškem, livarskem, modelarskem in tapetniškem obrtu. Šola traja tri leta ter obseza praktičen in teoretičen pouk. Učencem se odreja nagrada po pravilniku, ki je predpisan za vse delavce in učence. Za stanovanje, hrano, obleko in ostale potrebščine morajo skrbeti roditelji ali varuhi. Prošnje je vložiti od dne 25. do 28. avgusta. Podrobnosti glej v »Uradnem listu .
— Zračna proga Benetke—Dunaj. Italijanski list ,/lmpero« poroča k projektu vzpostavitve zračnega prometa Benetke—Celovec—-Dunaj, da se bodo .vršili poleti prve mesece trikrat na teden, pozneje pa vsak dan. Zračna proga je dolga 5100 km. Italijanska vlada je dovolila za vsak kilometer 12 lir subvencije. Podjetje se je zavezalo, da bo ekspediralo z vsakim poletom 50 kg poštnih pošiljk.
— Učiteljska internicionala. Organizacije ljudskošolskih učiteljev v Nemčiji, Franciji in Belgiji so povabile analogne organizacije t drugih državah na konferenco katere cilj je ustanovitev mednarodne zveze ljudskošolskih učiteljev. Konferenca se vrši meseca septembra v Parizu. -
— Velike vcajške vaje v Avstriji? Po lb letih so projektirane za mesec september v Avstriji zopet velike vojaške vaje. Sicer ne bodo dosegale glede števila vojaštva nekdanjih »cesarskih manevrov«, tudi se jih ne bo udeležila vsa avstrijska vojska, vendar jih pa avstrijski militaristi z veseljem pričakujejo. Manevrirale pa naj bi na terenu južno od VViener-Neustata, ob meji med Dolenjo Avstrijo in Burgenlandom tri brigade, do-eihi naj bi se vršile vaje ostalih ‘treh brigati ločeno in posamezno. Vaje naj bi trajale 14 dni. K zaključnim vajam namerava povabiti vojni minister predsednika republike, državne poslance, najvišje predstojnike oblasti in zastopnike tiska. Definitivno stvar še ni sklenjena, pač pa je projekt že izdelan. Nemčija je uvedla, kot znano, vojaške vaje velikega stila že pred 2 letoma zopet. Lansko leto jim je prisostvoval tudi Hindenburg.
— 100 dni rudarske stavke. Ob priliki stotega dne rudarske stavke v Angliji jejKsslal generalni tajnik Cook pozdrav delavcem in kmetom v Rusiji, v katerem se zahvaljuje za dosedanjo pomoč ter jih prosi še nadaljne podpore. Poleg tega je odšla delegacija angleških rudarjev v Zedinjene države /. nalogom, da zaprosi pomoči za svoje druge tudi pri ameriških rud a rukih organizacijah.
— Plavajoča turška razstava. Koncem tega meseca prispe v italijanske luke turška ladja »Kara Denizc. Na tej ladji bodo razstavljeni vzorci vseh predmetov turške domače industrije ter vseh produktov iz teritorija današnje turške republike. Ladja s to reklamno razstavo bo obiskala vse italijanske luke.
— Ustanovitev nove nacijonalne cerkve »a Poljskem. Bivša katoliška svečenika Usno > Piodrivvski sta izstopila iz katoliške cerkve ter prestopila v pravoslavno. Ta dva duhovnika stojita na čelu pokreta za ustanovitev poljske narodne cerkve.
— Falziticirani dinarski novci. Predvčerajšnjim je zasledila zagrebška policija falzifi-kat kovanega dinarskega novca. Nekdo g*} Je oddal v upravi nekega zagrebškega dnevnika. Falzif iknt je pozneje padel v oči blagajničarki uprave. Oddali so ga policiji. Falzifikal je zelo slab, je večji in lažji od pristnega dinarja, zveni pa, kakor da je iz pločevine.
— Zlatnike so našli v Zlatog terpentiiiovem milu: Marija Brenčič, Ljubljana, Vegova ul. št. 2; Neža Žagar, Zelena Jama pri Ljubljani; Elica Dragar, Pesnica; Jakob Beznik, Slov. Javornik; go. Premoršak, Maribor, Razlagova ul., N. Kobal, Vila Radoslava, Bled; Amalija Rajh, Mrzlopolje pri Plani; Pavla Bašelj, Smoldno pri Škofji Loki, Ivanka Potočnik, Sv. Lenart nad Škofjo Loko; Zdravka Habjan, Litija; Jožefa Švižaj, Trhovlje pri Celju; Marija Milhofer, Zagreb, Maksimirska cesta 80; dr. Vladimir Skomerovski, Perušič, Terezija Kirasič, Karlovac; gospod Lipnik, Sarajevo,
Bolniška ulica 3, Andjela Živica, Potok, pošta Popovača.
— Prišel je k spovedi ter ukradel nabiralnik za milflda.ro. Ko je bral neko jutro preteklega tedna dominikanec Fra A »t on in v Splitu mašo, je opazil v bližini oltarja nekega mladeniča. Po maši ga je vprašal, kaj da želi. Mladenič mu je odvrnil, da bi se rad spovedal. Izgledal je zelo skesano. Medtem, ko se je pater opravljal, da spove skesanega grešnika, je fant vstopil v zakristijo ter po-basul nabiralnik za milodare. Pater je tatvino tikoj opazil. Stopil je k predrznežu z vprašanjem, kje je nabiralnik. »Kakšen nabiralnik« je zaklical lopov ter zgrabil patra za prsa. V tem sta stopila v cerkev še neka druga dva mladeniča. Lopov je priliko porabil in poiqgnil z nabiraLnikom. Tajinstve-nega grešnika, ki misli celo pri spovedi na tatvino, še niso našli.
r ~ Eksplozija v pirotehničnem zavodu v Kragujevcu. V pirotehničnem zavodu v Kragujevcu je nastala velika eksplozija. Več delavcev je lahko ranjenih, trije težko, eden pa je ostal na mestu mrtev.
Eksplozijska katastrofa na Švedskem. V švedskem mestu Kiruna je zletelo predvčerajšnjim več skladišč smodnika v zrak. Eksplozija je bila tako močna, da je bilo v okolišu skladišč pet poslopij, med njimi dve banki in dve trgovski hiši, popolnoma demoli-ranih. Pri gašenju požara, ki je izbruhnil po eksploziji, je našel eden gasilcev smrt, več jih je bilo pa težko poškodovanih, škoda je ogromna. Kaj je povzročilo eksplozijo, doslej še ni znano.
— Potres v Islandiji. Po vsej Islandiji so čuli te dni močan potres, ki ga je spremljalo močno podzemsko gromenje. Ljudstvo kampira dan in noč na prostem. Materialna škoda je ogromna. Človeških žrtev ni.
— Nemški torpedo potopil dansko jadrnico. Te dni je imela nemška vojna mornarica v v Vzhodnem morju vaje. Pri tem je bila danska jadrnica »Sigrid« po nesreči zadeta od nemškega torpeda. Jadrnica se je potopila, posadka je bila rešena.
TRGOVCI, OBRTNIKI, INDUSTR1JCI!
V vseh stvareh, ki se tičejo volitev v Zbornico za trgovino obrt in industrijo, se obračajte glede informacij na Volilno pisarno Volilnega odbora združenih stanovskih kandidatnih list, trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji, v Kolodvorski ulici št. 8. Preglejte imenike, ako so vsi vaši somišljeniki vpisani in nam eveutuelne korekture sporočite!
— Samomor nekdanjega somborskega župana. Nekdanji somborski župan, 66-lelni dr.
Gjurižič, je poročil pred dvema mesecema 23-letno gospodično, ki jo je vroče ljubil. Iz ljubezni je nastala tragedija. Dr. Gjurčič je postajal vedno bolj deprimiran in te dni je skočil v 6 metrov globok vodnjak ter utoiiil.
— Množenstveno zastru pljenje s pokvarjenim mesom. Kot poroča »Češke Slovo«, je j obolelo le dni \ deželni blaznici nad 800 pa-cijentov in več uslužbencev, ker so jedli pokvarjeno meso. Prvi znaki zastrupljenja so ■se pojavili kmalu po obedu v silni diareji. Stanje precejšnjega števila obolelih je resno. Oboleli so jedli navadno telečje meso z rižem.
— Tragedija na straži. V Podkarpatski Rusiji se je odigral te dni tragičen dogodek. Delavec Gaspar je šel v mraku mimo smod-nišniee. Vojak, ki je stal na straži mu je zaklical, kot je predpisano: »Stoj.« Ker dela-vec, ki je videl, da stoji na straži njegov nai-boljši prijatelj, ni obstal, je vojak nameril in ustrelil. Delavec se je zgrudil v srce zadet mrtev na zemljo. Ko je videl vojak, da je ustrelil svojega najboljšega prijatelja, je obrnil puško proti sebi ter se na mestu ustrelil.
— Skupen samomor matere in sina. Kakor poročajo londonski listi se je odigrala pred kratkim v nekem angleškem mestu sledeča tragedija: Gospa Zerifi, vdova po nekem Bolgaru je imela sina, ki je bil vsled neke rane, zadobljene v svetovni vojni, duševno defekten. Gospa je trpela na hudem revmatizmu. Zato je uživala vsak dan velike doze morfija. Končno ji je pa zdravnik doze reduciral. To jo je silno potrlo. Neko jutro je zahteval sili, da mu prinese sobarica čašo \vhiskya in čaja. Nato ji je dal psa rekoč, da naj skrbi zanj. Kmalu potem je čula dva strela. Hitela je nazaj v sobo. Tu je našla staro gospo, ki je ležala v naslonjaču ter držala knjigo v naročju, kakor da je med čitanjem umrla. Nedaleč od nje je ležal mrtev njen sin. Gospa je pustila sledeče pismo: »Muke ki jih trpim brez morlija se ne dajo popisati. Ker moj sin
POSEBNI VLAK IN POLOVIČNA VOŽNJA V KRŠKO.
Na konjsko dirko, živalsko razstavo in vinski sejem ob priliki kmetskega praznika, ki bo na Krškem polju v nedeljo dne 15. t. m. vozi iz Zidanega mosta do Krškega poseben vlak.
Udeleženci iz Ljubljane in Gorenjske se odpeljejo z vlakom, ki odpelje z glavnega kolodvora ob 7.43 zjutraj in bodo imeli na Zidanem mostu takoj zvezo z posebnim vlakom do lviškega. Posebni vlak se bo vračal iz Krškega ob 21.45 zvečer in bo vozil dc Ljubljane.
ne more gledati kako trpim, sva se odločila skupaj »odpotovati
- Vlak usmrtil slona. Londonske novine poročajo, da se je neki brzovlak, ki je drvel preko džungle, zaletel v dva slona, ki sta ravno pasirala progo. Enega izmed slonov je \lak podrl na tla ter ga ubil, dočim je drugi slon težko ranjen pobegnil v bližnji gozd.
— Policijski svetnik — tihotapec. V Salzburgu so razkrili veliko tihotapsko afero, v katero je baje zapleten tudi salzburški policijski svetnik Friedrich. Ko je policijski svetnik izvedel, da je osumljen udeležbe pri tihotapski aferi, je zahteval, da se uvede proti njemu disciplinarna preiskava. Njegovi zahtevi so oblasti rade volje ustregle.
— Vesel konec zakonske scene. Čevljar v neki vasi pri Stolnem Biogradu ua Madjav* skem je živel že 20 let s svojo ženo v najlepši harmoniji. Pred kratkim pa je prišlo do škandala. Stari mojster je hotel poslušati .radio, To je pa hotela istočasno tudi njegova žena. Ker sta imela samo en par slušalk, sta se jela prepirati in končno celo pretepati-Med pretepom je pograbila žena neko staro vazo ter jo treščila svojemu možu v glavo. Tedaj pa se je zgodil čudež. Iz razbite vaze so se vsuli cekini. Seveda sta se vsled tega pretepajoča se zakonca takoj zopet pomirila. Cekine je bila skrila v vazo za časa revolucije mati čevljarjeve žene. Pozabila pa 'je o tem obvestiti svojo hčer.
— Izlet v Vrata. Za prijateljski sestanek v Aljaževem domu je odhod iz Ljubljane v soboto 14. avgusta. S popoldanskim vlakom ob 14.30 (pol treh), prihod v Vrata ob 20. uri (osmih zvečer). V nedeljo se aranžirajo izleti.
— Slovensko planinsko društvo je dobilo za svoje člane uputnico za enkratno polovično vožnjo pri skupnem izletu iz Ljubljane do Kranjskegore gore in nazaj. Skupni odhod danes v soboto ob 14.30 uri, povratek v nedeljo z večernim vlakom.
KPLATNENIOBLEKI kupite platneno obutev
Moški	Ženski
99—	65-
Otroški
49—
Bafa
Ljubljana.
1— Izdaja potnih listoiv. Od 1. januarja do 31. julija t. 1. je vidiralo, oziroma izdalo ljubljansko policijsko ravnateljstvo (J503 potne liste. Polovica od tega števila odpade na potovanja v Italijo.
1— Pri izdaji stavbenih dovoljenj se gie-ga v Ljubljani v splošnem dostikrat premalo l.a to, da bi se dal mesiu, tam kjer treba, velikomesten izraz. Tako na primer ni prav, da v Ljubljani v splošnem dostikrat premalo b išči h nasproti Sv. Krištofa vi so k op rit lične in enonadstropne »kurnike«. Takih slučaje', bi lahko navedli še več.
— »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10-4, pošlje vsakemu naročniku »Narodnega Dnevnika« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga ta-luij; ne bo Vam žal!
Dopisi.
Hraše pri Lescah. V nedeljo dne 8. avgusta se je vršil pri Ažmanu v Hrašah ustanovni občni zbor, sirarske zadruge za Radovljiški okraj. Zastopanih je bilo 12 zadrug in družb. Sklenilo se je takoj nabaviti varstveno znamko za zaščito bohinjskega sira. S tem je dana podlaga za izboljšanje našega gorenjskega sirarstva. Še to leto se priredi sirarski tečaj, ki bo mnogo pripomogel, da se sirarstvo dvigne na stopnjo, ki mu pripada. Zavednost gorenjskih sirarjev je dokazana že s tem, da so kljub celodnevnemu nedeljskemu nalivu prišli zastopniki z Bohinja, Rateč, Podkorena in okoliških siraren. Le tako bo Gorenjska napredovala in se gospodarsko okrepila.
Mala Nedelja. Razlagova slavnost je moralno lepo uspela, medtem ko zaostaja gmotni uspeli daleč za pričakovanjem. — Neprijetno je vplivala na slavnost skrajno slaba udeležba Ljutomerčanov (nobenega oficijelnega zastopnika društev, niti tržke občine), ki so celo naročili in naprosili voznike za povratek, a so potem razen par častnih izjem vsi lepo ostali doma >v lotmerški grabi«-, če ravno vreme ni delalo nikakih ovir in bi jim izlet na malonedeljski hribček nudil lep užitek. — Podeželske prireditve zaslužijo več podpore in uvaževanja, zato se pričakuje, da Ljutomer v bodoče ne bo preziral zunanjih kmečkih prireditev, ker najvažnejše kulturno delo je stik s kmetskim ljudstvom. Le skupno složno delo rodi zaželjene uspehe.
K ČISTI OBLEKI rabite čisto obutev
MoSki	Ženski
99-	65-
OtroSki
49-
Bafa
Šport.
Kolesarski na,!rh Ljubljana—Zagreb sc-vrai jutri v nedeljo v okviru koksarne dirke, ki jo priredi koles, sekcija ASK Primorje na progi Ljubljana—-Grosuplje—'Krka— Stična—Ljubljana—Kranj—Mengeš—Ljubljana (km 145). Predzgodovina tega velezanimi-vega matclia je sledeča: Za svetovno prvenstvo na progi Milan—Turin je sestavil savez-ni vodji g- A. Weiller samovoljno sledečo listo: Gjuro lJukauovič (Clradjanski), Kolonian Sovič (Motokoturaški), Ivan Kranjc (Orao), Banek in Koržinek (Sokol) vsi iz, Zagreba. NajhuSe se pa mora obsojati dejstvo, da že v Milanu nahajajočega se državnega prvak-j Solaija niso pripustili k startu, čeravno je bil tja odposlan od Kolesarskega podsaveza za HVoveadjo na lastne stroške.
Ra<li lega nekvalificiranega in nešportnega postopanja užaljeni, so ljubljanski dh Ajiči g”. Josip Solar, jugosl. prvak za leto 19251920, '•lan koles, kluba Ilirija ter Srečko Zano-škar in Gorazd Hvala, člana koles, sekcije ASK Primorje napovedali niatch celokupni v'»o raj navedeni reprezentanci. Izid tega ma-tcha bo pokazal, če res ni bil noben Ijub-■ inskih dirkačev vre<len, biti v reprezentanci za 6vetovno prvenstvo. Ljubljanskim 'POrtnikoni se torej obeta izvanreden sportn; iiž:,ok.
Start ’je ob 7. uri na Kongresnem trgu. Cilj okolu 11.30 na Dunajski cesti pri kilo-JJietru 1.200.
Vekoslav Dolničar
Telefon 3J5
Od 14. avgusta naprej vsaki dart popoldne In
zvečer:
J^**-band
I*les
Okrepčila
Zabava
Brez vstopnine!
Cene navadne!
KRATKE VESTI.
I' rancoske okupacijske čete v Porenju bovlo začetkom septembra znižane od 60.000 na
-50.000 mož.
Češkoslovaški olicirji, ki so se udeležili ovacij generalu Gajdi, so bili stavljeni pod disciplinarno preiskavo.
Rumun-;ka vlada je dobila prvi obrok posojila v znesku 200 milijonov lir, ki ga ji je ■'ovolila italijanska vlada.
Troiveaa yzhoda. Med Perzijo iii Rusijo bo v kratkem sklenjena elitna nevtralitetna pogodba, kakor je že sklenjena med Rusijo in Turčijo.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 13. avgusta 1920.
Nrednote: Celjska posojilnica d. d. Celje 'len. 193, bi. 195, zaklj. 195. — Ulago: Bukova drva letošnije sečnje brez klad, ne nad 10% okroglic, ne pod 5 cm debeline, dobava )<romptua, fco vag. nakl. postaja, 2(5 vag. den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50.
Zagreb. 13. avgusta. Devize: Ne\vyork ček 5G.4G5—56.765, London izplačilo 275.05— -'6.25 .ek 275.037—276.237, Pariz izplačilo '"5.5-1157.5, Milan izplačilo 187.32—188.52, !Jfaga izplačilo 167.38—168.38. ček isto, Curili Vplačilo 1094.8—1C98.8, ček isto, Amsterdam izplačilo 2279—2289, Berlin izplačilo 1349.25 l3S5&> žek 1349.1-1353.1, Dunaj izpla-r.- ^ ^r803 -5’ iek 799.15-803.15:
9A25, Ne\vyork
n J
0.007235
To Is ono.
Velikanska eksplozijska katastrofa r Buda-pešti.
V Budapešti se je pripetila predvčerajšnjim strašna eksplozijska katastrofa: na otoku Csepel je zletelo troje skladišč smodnika v zrak. število mrtvih in poškodovanih še ni 7nann ter ga ni mogoče navesti niti približno. Rešilna akcija je bila spočetka skoraj onemogočen.'* ker so uničene vsled eksplozije cele ulice ter se je bilo mogoče približati mestu nesreče vsled požara, ki je izbruhnil po eksploziji saino na distanco kakih sto metrov, skoraj popolnoma gotovo je, da so bile vse osebe, ki so se nahajale v trenutku eksplozije v porušenih poslopjih ubite. Ruševine, ki so letele po eksploziji po zraku so poškodovale težje ali lažje okrog 300 oseb, nekaj pi jih je bilo tudi ubitih. Materielna škoda je nepregledna. Med porušenimi poslopji je tudi poslopje, v katerem se je nahajala ese-pelska policija, poškodovana je tudi buda-peštansk? državna radiopostaja in bolnica, ki se nahaja v bližini Csepela.
O pedrobnostih katastrofe še ni mnogo znano. V kolikor je doslej ugotovljeno, so se pripetile ob 7.5 m tri eksplozije druga m drugo. Zračni pritisk je utrl vseokrog v obsegu 20 km na oknih vse šipe. V Pest-Erszebethu in Sispc-stu je vrgel zračni pritisk več pasan-lov, ki so se nahajali v kritičnem trenutku n i ulici, na tla. V Soroksaru je odnesel več streh pi- 50 do 100 m daleč. Nebo nad Cse-pelom je bilo vsled velikanskega požara vso noč krvavordeče.
Eksplozijska katastrofa je bila najstrašnejša in naj večja, kar jih je Madjarska kdaj doživela.
V tovarniških poslopjih so izdelovali za časa voine eksplozivne snovi in granate, ter je
bila ena od največjih avstrijskih municijskih tovarn. Odkar je bil sklenjen mir, so se izdelovale v tovarni konserve. Govori pa se, da so se izdelovale sedaj eksklozivne snovi za inozemstvo. Ob času eksplozije se je nahajalo v objektih, ki so zleteli v zrak, okrog 20— 30 tisoč kilogramov smodnika.
: Solnčenje kot kazen za neplačani davek.
V indijski državi Haidorabad je mnogo ljudi, ki nočejo plačevati davka. Da temu odpo-mpre je prišel nizam v Haidorabadu «a nenavadno idejo: Kdor kljub opominu noče plačati davka, ga odnesejo, kadar solnce najbolj pripeka, golega na polje ter ga privtežejo h kolu. Poleg njega leži v šatoru stražar, ki vpraša kaznjenca vsake pol ure, če mu je že dovolj vroče. Kaznjenci izjavljajo navadno že po eni uri, da rajše plačajo davek, nego da bi se še dalje solnčili.
: Kako grof Esterhaz.v razsipava denar. Najnovejša senzacija Budimpešte je, da je stavljen najbogatejži madžarski magnat 35-letni Franc Esterhazv na lastno prošnjo pod kura-telo svoje žene, rojene Marije Zichy. Od razlogov je znano to-le: Prošlega leta se je spoznal mladi grol v nekem budimpeštau-skem nočnem lakolu z lepo plesalko Kr ino-vič, ki je nastopala obenem s svojim možem. P>terhazy ee je v krasno artistinjo takoj smrtno zaljubil. Vsako noč je bil v njeni družbi ter jo obsipal z bogatimi darovi. Kupil ji je divno vilo, avto in dragocene dragulje. Ko je bila lepa plesalka angažirana v »Moulin rouge*, je odšel tudi grof za njo ter ‘rosil ogromen denar. Loža štev. 3 je bila permanentno rezervirana za lepo plesalko, za grofa ,in njegove prijatelje. Parkrat je naročil bovlo, ki je stala več milijonov. Sedaj mu je sodišče prisodilo mesečno okrog 300 milijonov kron za »skromno preživljanje .
: Moderni diogeni. V bližini Clevelanda v državi Ohio je nastala nova vas, ki je gotovo edina svoje vrste na svetu. V onih krajih je cvetelo svoj čas vinogradništvo. Vino ki so ga tam pridelovali, je slovelo daleč okrog. Ko so u\edii prohibicijo, je bilo konec proizvajanja vina. Zato so ostali prebivalstvu številni sodi, ki jih niso imeli za kaj rabiti. Našel pa se je človek, ki je pokupil 3fi največjih sodov za 5000 dolarjev ter jih dal urediti za stanovanja. Vsak sod je hiša zase. V njem se nuhaja stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin. Ta stanovanja so opremljena celo z električno razsvetljavo. Podjetni mož je našel takoj tudi najemnike, ki so z stanovanji prav zadovoljni, rudi on sam stanuje v enem izmed sodov.
B-J
7a namakanj« perila, je lahki, zrnasti, beli prašek, kateri se raztopi tudi v hladni vodi in enako deluje!
■v ^
sa
TRI olajša pranje,
TRI razkroji nesnago, TRI beli, pa ne razjeda
STANE MALO — NUDI MNOGO!
to
*	-	•	»o	..	Ow>
m
* • *
• • •.'vf.v. ,
,t»v	V...
## • • •
O
S
G
>o
O
u
(d
C
£
'S*
c
>
ca
u
O
a
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajliranje in ponikianje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih 6trojev itd. — Prodaja na »broke. Ceniki franko.
JRIBUNA", F. B. L
tovarna dvokoles in otročkih vožičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
Mali oglasi.
Za vsako besedo «e plača
50 par, za debelo tiskano pa Din P—.
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoraoijske palent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN, tapetnik Ljubljana, Krekor trg 7.
KOKS-ČEBIN
(Mollom 1/11. - Tilif. 56.
Potnike
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111. pod »vinska trgovina-'.
Motorno kolo
2% konjakih sil. Fa. NSU v brezhibnem stanju. Cena 6000 Din. Izve se v upravi »Nar. Dn&vntka« v Ljubljani.
Naročajte ,Narod. Dnevnik*.
lUidjrard Kipling:	15
Knjiga o džungli.
'Potem bova v tem slučaju midva, stara lovca, že -skupaj poskrbel«,	prina do spoznanja.« Pri teh
besedah se je Balo« obdrgnil z bledorjavo ramo ob panterja in odšla *ta poiskat Kao, skalnatega pitona.
toni tS	j°,zlek”jeno.v Popoldanskem solncu na
opl, skalnat, pohc. kjer je obCudovala sy	krasn0
novo kozo; poslednjih deset dn, je biia živela v
‘u se levila, tako da je bila sedaj prekrasna, z veliko
"Ponoso glavo je švigala po tleh, zvijala trideset če vi
je\ dolgo telo v čudeziiili vozlih in krivuljah ter si
oblizovala ustna ob misli na prihodnje kosilo.
-Ni še jedla,« je dejal Baloo in olajšano zarenčal,
je videl prelestno pisano, rjavo in rumeno obleko. "Pazi, Bagheera! Vselej je malo slepa, kadar se prelevi, in jako hitro udari.«
Kaa ni bila strupeua kača, da, celo prezirala je strupene kače, češ, da so bojazljivke. Njena moč je Hla v njenem objemu in kadar se je ovila z orjaškimi zv itki okrog kake stvari, je bilo po njej. >Dober lov!< je zaklical Baloo in sedel na zadnje noge. Kaa je bila precej gluha kot vse kače njenega rodu, in izprva ni slišala klica. Tedaj pa je povesila glavo in se zvila, pripravljena za vsak slučaj.
»Dober lov za nas V9e!« je odgovorila. »(Mio, Baloo, Kaj pa ti tukaj? Dober lov, Bagheera. Najmanj eden
nas je potreben živeža. Je kaj novega o divjačini? Je-li kaka srna v bližini ali mlad jelen? Želodec mi je prazen kot suh vodnjak. '
Na lovu sva,« je odvrnil Baloo malomarno. Vedel je, da Kaae ne smeš naganjati. Prevelika je.
»Dovolita mi, da grem z vama,* je rekla Kaa. »En udarec več ali manj ni tebi nič, Bagheera, niti tebi; Baloo; ampak jaz — jaz moram cele dneve prečakali po gozdnih stezah in preplezati pol noči, da mogoče dobin, mlado opico. Pss uaw; Veje niso več kot so bile, ko som bila mlada. Same gnjile vejice in snhe veje povsod.t
>Nemara ima tvoja velika teža pri tem kaj opraviti?« je dejal Baloo.
>Precej sem dolga — precej,< je odvrnila Kaa malce ponosna. »Ampak pri vsem tem je vendar-le kri >’ novozrasli ies. Na zadnjem lovu je kaj malo manjkalo, da nism padla — kaj malo — in šum, ko sem podrsela po drevesu, z repom sem se ga namreč premalo močno ovila, je zbudil Bander-loga, ki me je obsipal s prav grdimi besedami.«
»Breznogi, rumeni zemeljski črv,« je rekel Bagheera sam pri sebi, kakor da bi se bil skušal spomniti nečesa.
»Ssss! Ali so mi res kdaj rekle kaj takega?« je vprašala Kaa.
»Ob zadnjem mesecu so nam kričale nekaj takega, ali nismo se brigali zanje. Vse ti porečejo, celo, da so ti izpadli vsi zobje in da se ne upaš lotiti večje
živali kot kozliča, ker — res, nesramen je, ta Bandor-log — ker imaš strah pred kozlovskimi rogovi,« je nadaljeval Bagheera sladko.
Kača, posebno pa spreviden star piton kakor Kaa. redkokdaj pokaže, da je jezna, vendar sta Baloo in Bagheera opazila, kako so se velike požiralne mišice na obeh straneh Kainega vratu bočile in utripale.
' Bandar-log je preložil svoje torišče,« je dejala mirno. >Ko sem danes prišla na solnce, sem jih slišala kričati po drevesnih vrhovih.«
»Veš — baš za Bandar-logom sva sedaj,« je povedal Baloo; toda besede so mu obtičale v grlu, kajti topot se je zgodilo prvikrat, kar se je spominjal, da je eden izmed džungelskega ljudstva priznal, da se zanima, kaj počenjajo opice.
»Potem pa ni dvoma, da ni malenkost, ki je nagnila dva taka lovca, prepričana sem, voditelja v džungli, da zasledujeta Bandar-log,« je odvrnila Kaa vljudno in se napihnila od radovednosti.
»Ne, veš,« je pričel Baloo,« jaz nisem drugega kot stari, včasih prav bedasti učitelj postave pri seeonee-skih volčjih mladičih, Bagheera tukaj pa —«
»Je Bagheera,« je dejal Črni panter in je z glasnim tleskom zaprl usta, ker ni bil rad ponižen. »Tole naju tlači, Kaa. Tisti tatovi orehov in pobirači palmovega Ustja so nama ukradli človeškega mladiča, o katerem si nemara že slišala.«
(Dalje prih.)
■■■■■■■■■■■HBBBBBaBaamBiBsaiSE: Kast aHBBBaEHBaBBa«HBBBBBBBB8aganiEi
K lahni obleki kupite platneno obutev.
PONOVNO ZNIŽUJEMO CENE
Moški helt alt sivi ^enslkf v vseh barvah
Otroški beli
Din. Q9’- Din
Din 49'
aBBflBBBBBBflBBBBflBBBBBBBBBEBB.BBLIIBBBBBBflBBBBB;
V soboto, dne 14. avgusta zvečer
se otvori na novo preurejena
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
Hoip r\ v promenadne, bele In barvaste, ^ I tl J	ovratnike vseh vrst in
fason, pentlje, samoveznice, Šepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne • • potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINČKU LJUBLJANA
% blizu Prešernovega spomenika ob vodi
PODRUŽNICE:
Karibu, KaiDiik, Heva nest«, Pini, Rakek, Slovinjonidec. Sleinski Konjice, Prevalje.
Brzojavi: TRuOUSKA. Telefoni: 139,146,458
D
TRGOVSKA BUNKO D. D., UUBUIIM
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 20,100.000* .
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Iv. Brunčič & Fr. Rebernik
pleskarja in ličarja
Ljubija*18« Karel Kotnikova ul. 3
Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela.
Pelo solidno !	Cene	zmerne	!
1 Y\TT\T7iri\\ 7/^\	pisalni stroj je dosegel svetovni [sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi.
UINUIjKWUUU Zastopnik LUD. BARAGA, Ljubljana
Selenburgova ul. 6. — Telefon 980.
najlinejšl In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
30F' ZAHTEVAJTE PONUDBO! ^
Tehnično ln hlglJenlCrto najmoder-nefe urejena klsarna v Jugoslaviji.
..j	c
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta II. ta, II. ne.;' iropje,
<3
krasne dekoraeijske
patent-divane
i	t	pliša
vam nudi izredno poceni
lludoli Sever,
Ljubljana, Gosposvetska t. \ abim na ogled!
• Iščem
inalOj mirno sobico, tudi n« periferiji mesto. Prosim naslove na upravni-šlvo »Nar. Dnevnika*.
Na dobio
domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg št. 34/11., levo vrata št. I.
POZOF I Zdravniki, bolnice, tovarne, mehaniki, železninarji, kolesarji, gostilničarji, kavarnarji, krojači, šivilje i. t. d.
Najmodernejši opremljeni galvanlCni zavodi tvrdke
^ORGANIZATOR" d. z o. z., CELJE, Lava 9
poniktjuje in pobakruje
vsakovrstne predmete iz kovin, tudi Stare, Obrabljene, olu
,fnc tn zarjavele, kakor gostilniško,opremo, pepelnike, no *e\e ko.le®- hvalnih in pisalnih strojev, kirurgične inst mente, kljuke, ročaje, vijake. otrožke voiičke. tehnične aparate, oroi crkvene predmete lld.
  Izvršba zajamčeno strogo solidna In hitra. =
Sprejema in odpošilja se iudi po' pošti aii železnici.
Najboljša, naicenejša
kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinčei/i
znamke	Od dobrega
Gritzner, Adler, Phonix švicarski
Blizu Prešernovega 78 d°m> °brt in industrijo. Pouk brez- pletilni slroj' snnmemkn zn vnrlo' Plačen- u9°dni plačilni pogoji - Tudi ,DUBIED‘ na obroke. - Večletna garancija.
Josip Peteline, Ljubljana
Izdajatelj io odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.