arodni »mobilov ^gs«f5 28. mednar° st to je Pr''°zr'°lQVanSk "SsrtrKsS^ 55sS^?j=g£t.»=ai , š^sggSSgss**-,^ 1 st,,, ?J ,u°"' ćo 9, sira"1- V \ °i!? W oBi^100 ° . V ■Ml IMV Kurir - časopis kolektiva Industrije motornih vozil Novo mesto — št. 6/7/april 1989 IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c 20 Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO. Proizvodnja vozil v februarju Po planu naj bi dnevno naredili 200 vozil R-4 in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se zastavljenega cilja držimo. Dosežen je bil v februarju, prav tako pa ga bomo dosegli v marcu. Tako so v obratu V. v tozdu REVOZ v februarju postavili 3902 vozil, predanih je bilo 3876 vozil, število porabljenih ur v tej proizvodnji znaša 52249,5 ure. POROČILO OBRATA V. Organ. oddelki št. post. vozil pred. voz. št. por. ur št por. nadur % preš. št ur. pr. po nor. zastoji dod.d pri nap. št. ur bol. druga odost. % skup. razhoda Montaža R-4 - linija 3902 — 30689,5 65 119,2 35703,3 840 140,2 5112 3392 18 Stranska montaža R-4 8395 116,4 9774,3 — — 2804 952 24,5 Adjustaža 3876 10957,5 5 114,6 9302,4 - 3259,4 1416 1224 17,2 Intervencija 1304 13 120 - 1585 152 128 18,5 Popravljal. 90,3 - 120 - - 1085 8 144 12,9 Skupaj: 3902 3876 52249,5 83 117,8 54780 840 6069,6 9492 5840 18,5 Kaj pa nadurno delo? Razlogi zanj so predvsem sledeči: selitve, popravila, nepravočasna dobava materiala (obrat 1) zaradi česar je število teh ur najvišje in čiščenje (obrat IV). Skupno so v tozdu REVOZ v februarju opravili 4152 nadur in za primerjavo še podatek, da jih je bilo lani decembra 22913, kar vendarle govori o nekaterih pozitivnih premikih. Opravljene nadure Januar Februar MONTER OHRiD 934 Proizvodnja I. 3848 2030 Proizvodnja II. 759 200 Proizvodnja III. 1440 148 MONTER OHRID 172 ČISTILCI 493 Proizvodnja IV. 1079 92 Proizvodnja V. 1808 83 MONTER OHRID 1106 ČISTILCI 493 PROIZVODNJA 8934 2553 SKUPAJ: 8934 4152 Kolektivni dopust Na drugi redni seji DS tozda REVOZ, ki je bila dne 8. 3. 1989, je bil potrjen kolektivni dopust: »Kolektivni dopust bo trajal deset delovnih dni. Tako bo zadnji delovni dan pred pričetkom kolektivnega dopusta 14. 7. 1989, po kolektivnem dopustu pa se bo delo nadaljevalo 31.7. 1989«. Za opravljanje nujnih nalog v tem času se bo delavce pravočasno obvesti- lo. Kako daleč smo? Sredi marca je Zavod za organizacijo poslovanja (ZOP) pripravil predlog mezoorganiziranosti, ki je bila predstavljena in obravnavana v vodstvu delovne organizacije. Predlog koncepta mezoorganiziranosti je bil predhodno v razpravi v vodstvih tozdov, kar se je izkazalo kot potrebno in koristno predvsem zato, da so ZOP-ovi strokovnjaki dobili čimboljšo predstavo o gledanju (na to področje) vodij, ki jim je zaupan mandat ter da bi bila čimbolj upoštevana obstoječa kadrovska zasedba. Kar precej pripomb na ZOP-ov predlog je prispeval Renault s svojimi koncepti organiziranosti, saj je Renault že ob podpisu pogodbe v aneksu postavil svoj koncept organiziranosti. Tako je bila razprava na nivoju delovne organizacije posvečena predvsem tistim področjem, kjer predlogi niso bili dokončno usklajeni in so bili podani v variantni obliki. Tako bi lahko govorili o treh variantah: IMV-jevi revozovski, zopovski. In med temi tremi variantami smo za posamezne službe, kjer so te variante bile, morali najti in se opredeliti za takšne, ki v tem trenutku IMV-ju najbolj ustrezajo. Razpravi je sledila ugotovitev, da je predlog mezoorganiziranosti v večji meri ustrezen, da pa mora ZOP z odgovornimi delavci še razčistiti določene variante in da te različnosti odpravijo. Tako je sedaj v teku oblikovanje dokončnega predloga mezoorganiziranosti, ki mora biti pripravljen do konca marca. Mesec dni po sprejetju mezoorganiziranosti je predviden rok za oblikovanje mikroorganiziranosti, ki ji sledi še samoupravno sprejemanje, končen rezultat pa so odločbe, za katere pa še ni dokončno določeno, ali naj bi jih ponovno dobili vsi ali le tisti, pri katerih se je dejansko spremenil obseg ali vsebina dela, kar pa je seveda bolj ali manj tehnično vprašanje, saj imamo vsi -odločbe, ki veljajo do preklica. Zato je pomembno tudi dejstvo, da se nam ne mudi na vrat na nos spreminjati konfiguracijo IMV-ja in si moramo za to vzeti določen čas. Vsi ti koraki so le približevanje tisti stopnji mezo in mikro organizacije, ki bo maksimalno služila funkcijam, ki jih mora IMV dobiti. Aktivnosti na pripravi vozila R-5 uspešno napredujejo V projektu usvajanja proizvodnje R-5 v REVOZ-u ni zajeto samo tisto, kar nam je vidno, če se sprehodimo skozi proizvodne prostore tovarne. Poleg novogradenj, instalacije nove opreme, premeščanja, urejanja prostorov in podobnega je v okviru projekta R-5 ena glavnih pozornosti namenjena specifikaciji vozila, lokalnemu usvajanju njegovih sestavnih delov ter organizaciji pravočasne oskrbe z vsemi potrebnimi deli, sklopi in materiali za redno proizvodnjo. R-5 je moderno vozilo, na katerem se stalno izvajajo spremembe pri kvaliteti, funkcionalnosti, udobnosti in za cenejšo proizvodnjo. Spreminjanje specifikacije vozila, ki teče praktično skozi celo leto, ne le ob spremembah letnika, zelo otežuje sestavo kosovnice. Kosovnica ali sestav-nica vozila pa je osnovni dokument, na katerem temelji tako naročanje materiala kot tudi oskrba proizvodnih delovnih mest, kalkulacija cene in obračun stroškov porabe. Preden smo v SCP uspeli sestaviti ustrezno kosovnico, smo morali skupaj s sektorjem Konstrukcije temeljito preveriti zajeten kup dokumentacije, številke, nazive, normative itd. za približno 3300 sestavnih delov, kolikor jih ima enostavnejša varianta R-5, določiti njihovo stopnjo sestavljenosti in podobno. Vse elemente so potem v oddelku proizvodne dokumentacije vnesli v računalniško bazo podatkov in določili njihove medsebojne povezave. Sledili so dobavitelji z izračunom potreb in določitvijo rokov za dobavo delov. Tako danes lahko rečemo, da je za začetek prevzema materiala in sestavnih delov od dobavitelja za R-5 pa tudi R-21 vse pripravljeno. Celo več! Za »pilotsko« serijo 5 avtomobilov smo material že prejeli, je tudi pregledan in kompletiran ter ni nobenih preprek, da v maju v skladu s predvidenim operativnim programom ne bi uspešno pričeli sestavljati prve petice v REVOZ-u. Maj pa je praktično že tukaj!. Bojan Mikec Krožek EMI se nam predstavlja Krožek za izboljšanje proizvodnje v obratu Mirna deluje že eno leto. To je krožek v oddelku Elektroinštalacije, ki nas je povabil na svoj sedemnajsti sestanek. Članice krožka so zelo aktivne, ne manjka jim volje in idej. Tako ima krožek po enem letu delovanja že veliko razrešenih problemov. Predstavili so nam nekatere, ki so jih razrešili skupaj s tehnologi in vzdrževalci. Uredili so delovno okolje, proizvodni prostori so sedaj prijetni in urejeni. Delovne mize so nove, izdelane po želji in zamisli delavk. Stene krasijo rože in zavese na oknih. Pri razreševanju problemov orodja in delovnih pripomočkov njihovim predlogom rada pri- sluhne tehnologija in te predloge uresniči. Obnovili so šablone za krojenje inštalacij in zagotavljajo, da bodo napake zelo redke. Pri usvajanju novih del kot je izdelava sedempolnega priključka so tudi racionalizirali delo. Cilj jim je predvsem lažje fn kvalitetnejše delo. Tako vodja kot koordinator krožkov sta znala povezati delo krožka, tehnologije in vzdrževanja, kar je zelo pomembno za uspešno delovanje krožkov. Zasluge za uspešno delovanje krožkov v obratu Mirna pa moramo pripisati tudi vodstvu obrata, ki zna prisluhniti njihovim pozitivnim predlogom. Anton Fabjan mmm INTEGRALNO UPRAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI ■ Obisk v tovarni avtomobilov BMW v ZRN Društvo strojnih inženirjev in tehnikov (DSIT) - Novo mesto je pred nekaj meseci organiziralo strokovno eksurzijo v slovito tovarno osebnih avtomobilov BMW (Bayern Motor Werke) v Dilgolfingnu. Tovarna v Dilgolfin-gnu je ena od 6 tovarn BMW v Nemčiji in Avstriji (kooperacija s Stayer). Slovita motorna kolesa, po katerih vrhunski kakovosti je bil BMW poznan že pred drugo svetovno vojno, danes izdelujejo v tovarni v zahodnem Berlinu. V matični tovarni v Munchnu in v tovarni v Regensburgu pa izdelujejo manjše avtomobile znamke BMW, to je takoimeno-vano serijo 3. Celotna korporacija BMW zaposluje okoli 60.000 ljudi, tovarna v Dilgolfingnu pa okoli 20.000 delavcev. Na področju zagotavljanja kakovosti je v celotni korporaciji zaposlenih okrog 10 % vseh delavcev, kar je tudi za nemške razmere sorazmerno visoka vrednost. Ob tem je potrebno poudariti dve stvari: - 100-odstotne kontrolne operacije razen 100-odstotnega preizkušanja gotovih vozil na ustrezni preizkusni progi spadajo pod proizvodne organizacijske enote, torej je glavnina (100 % kontrolorjev) organizacijsko v sestavi proizvodnje - laboratoriji (kemijski, metalurški, fizikalni, elektro, za zanesljivost,...) spadajo v sestavo kontrole kakovosti V Dilgolfingnu je delež delavcev v kontroli kakovosti nekoliko nižji (7 %), saj jih na področju zagotavljanja kakovosti (razvoj, uvajanje in spremljanje (AUDIT) sistemov kakovosti, laboratorijska preizkušanja in raziskave, končni prevzem gotovih vozil) dela okrog 1.400. Tovarna v Dilgolfingnu je novejša tovarna, zgrajena pred nekaj leti, ki pa se še dograjuje. Proizvodne hale se razprostirajo na precej veliki površini, saj je proizvodni proces v celbti zaključen (presernica, karosernica, mehanska obdelava, lakirnica in montaža z adjustažo) razen izdelave motorjev. Dnevna proizvodnja avtomobilov v Dilgolfingnu znaša okoli 1000 avtomobilov serije 5 (srednji razred) in serije 7 (zgornji razred), od tega izdelajo zgornjega razreda, to je serije 7 cca 250 vozil na dan. Delo poteka v vseh proizvodnjah v 2 izmenah; glavnino ljudi prepeljejo z avtobusi ob odlični organizaciji omenjenega trans- porta. Delavci v upravi pa delajo po ustaljenem urniku, značilnem za delo v visoko razvitih državah in sicer od 8.00 zjutraj do 17.00 popoldan z enournim odmorom ob 12.00 uri za kosilo, ki seveda ni všteto v plačani delavnik. V produkcijskem procesu izdelave avtomobila predstavljajo kovinski deli 37 %, pocinkani deli 35 %, plastika 8 %, ostali materiali 7 %, lak in ostale kemikalije 11 % in steklo 2 %. Izdelava avtomobila obsega cca 6.000 delovnih operacij. V sestavi avtomobila je 2.500 sklopov, proizvedenih v sami tovarni, 4.500 sklopov pride iz kooperacije (dobavitelji) 150 je različnih agregatov ter 1.500 različnih lakov, umetnih lepil, topil, kislin in ostalih kemijskih komponent. Izredno velik poudarek se daje ravno področju zagotavljanja kakovosti delov, ki jih dobavljajo kooperanti oziroma dobavitelji. Tudi BMW, podobno kot RNUR, pred sklepanjem pogodb z dobavitelji izvaja testiranje dobavitelja v smislu njegove sposobnosti zagotavljati kakovost na vseh področjih od raziskave tržišča, razvoja, tehnologije, proizvodnje, kontrole kakovosti, prodaje, poprodajnih aktivnosti in ne le v proizvodnem procesu. BMW je tu izredno rigorozen, saj z dobaviteljem, ki se ne uvrsti v najvišjo možno skupino (A), ni možno podpisati pogodbe o sodelovanju. Testiranje dobavitelja izvajajo delavci Centralne direkcije za kakovost v BMW s sedežem v Munchnu. Dobri dve tretjini laboratorijskih kapacitet je namenjenih ravno testiranju in raziskavam vhodnih materialov. Laboratoriji so izredno dobro opremljeni z vso najnovejšo opremo, ki jo je možno dobiti na tržišču. V laboratorijih je zaposlenih preko 400 delavcev in sicer doktor znanosti, magistri, diplomirani inženirji, inženirji in tehniki, kar predstavlja slabo tretjino vseh zaposlenih na področju kakovosti. Tako opremljenih, številčnih in kadrovsko tako visoko kvalificiranih laboratorijev še nismo imeli prilike videti. Ti laboratoriji so sposobni izvršiti praktično vse raziskave in analize vhodnih materialov, ki prihajajo v tovarno, neodvisno od pomoči svojih dobaviteljev. To je povsem specifičen koncept zagotavljanja oziroma preizkušanja kakovosti, ki se bistveno razlikuje od koncepta drugih zahodnoevropskih tovarn, ki raziskave in ugotavljanje kakovosti vhodnih materialov praktično vse bolj prepuščajo proizvajalcem, to je dobaviteljem. Zadnji dan obiska smo se seznanili tudi s sistemom izobraževanja, ki mu BMW daje velik poudarek. Imajo lastni izobraževalni center za razvoj kadrov (Direkcija za izobraževanje), ki koordinira funkcionalno izobraževanje po tovarnah, kjer je izobraževanje prirejeno potrebam posameznih tovarn. Splošno izobraževanje za.vodstvene in predvsem za vodilne delavce pa izvaja oziroma organizira centralna direkcija v sodelovanju z zunanjimi institucijami. Izobraževanje bodočih vodilnih oziroma vodstvenih delavcev (»managerjev«) poteka na 3 področjih: — strokovno - teamsko delo >- delovanje navzven. Pri strokovnem področju se vsak usposablja za svoje področje oziroma stroko. Pri teamskem delu slušatelje uvajajo oziroma vzgajajo za delo v skupini (teamsko delo). Danes je povsem jasno, da se najboljši rezultati dosegajo z delom v skupinah oziroma s teamskim delom. Na takoimenovanem področju »delovanje navzven« vzgajajo bodoče vodilne oziroma vodstvene delavce za pripadnost firmi, njeno predstavljanje navzven, pa tudi sicer vzgajajo za sposobnost navezovanja stikov oziroma učinkovitih komu- nikacij z drugimi organizacijskimi enotami. Izobraževanje je med delovnim časom, za vod--stvene in vodilne delavce v glavnem izven delovnega časa. Pri napredovanju se upoštevajo pridobljena funkcionalna znanja, ki so tudi sicer potrebna za uspešno opravljanje delovnih nalog. Zanimiva je stimulacija za delo na vseh nivojih. Predpostavljeni delavec opravi z vsakim od svojih sodelavcev vsako leto širši razgovor, kjer se oceni delo v preteklem obdobju (leta) in sicer na področjih: - učinkovitost razreševanja problemov - strokovnost - prizadevnost - sodelovanje in - po potrebi tudi drugo. Ocene za vsako področje se gibljejo od 1 do 10 (najvišja ' možna ocena). To pa je osnova za denarno nagrado (plačo) in napredovanje. Oceno sopodpišeta tako predpostavljeni delavec kot ocenjeni delavec. Pravijo, da je ta sistem učinkovit in ga nameravajo še izpopolniti. Z ozirom na to, da je strokovnost ena od osnovnih kategorij za oceno sposobnosti delavca, je seveda udeležba na izobraževalnih seminarjih, tudi če so izven delovnega časa, zelo visoka, praktično 100-odstotna. Stalno strokovno izpopolnjevanje pa je eden od temeljev za doseganje oziroma zagotavljanje visoke kakovosti. Pri sistemu zagotavljanja kakovosti je pomembno tudi to, da temu področju tudi v organizacijskem smislu dajejo vso potrebno težo, saj je področje kakovosti na nivoju korporacije s sedežem v Munchnu zastopano z ustreznim pomočnikom predsednika korporacije (»top mana-gement«), ki je odgovoren za področje zagotavljanja kakovosti. Enako velja tudi za ostale tovarne oziroma za tovarno v Dilgolfingnu. BMW področju razvoja in kakovosti daje izreden poudarek, ob tem pa seveda ne zanemarja ostalih strateških usmeritev kot so trženje in finance, vse bolj pa se uveljavlja novo področje, to je razvoj kadrov oziroma funkcionalno izobraževanje. BMW ne skriva svojih ambicij: Dohiteti ali celo prehiteti najbolj znanega svetovnega proizvajalca osebnih avtomobilov Mercedes (Deimler) Benz. Bojan Tomšič V EC KOT PREDSTA VITEV Beograd, 24. marec 1989 - otvoritev osrednjega avtomobilskega salona pri nas. Industrija motornih vozil se je predstavila obiskovalcem z vozili Renault, prikolicami Adria in posebnim vozilom. Na 100 tisoč m2 razstavlja 430 proizvajalcev. Osrednji dogodek na domačih tleh je za proizvajalce vozil še vedno beograjski mednarodni salon avtomobilov. Pa ne le zaradi možnosti predstavitve domačim potrošnikom pač pa zaradi vrsto vzporednih dogajanj, tiskovnih konferenc, poslovnih srečanj in sestankov, strokovnih pogovorov in posvetovanj. Beograjski salon je organiziran takoj po avtomobilskem sejmu v Ženevi in pred torinskim in barcelonskim in pomeni priložnosti za vse ljubitelje avtomobilov, da spoznajo nove estetske in tehnične izboljšave vozil. Organizatorji trdijo, da interes proizvajalcev vozil, da bi svoje proizvode predstavili na salonu, iz leta v leto raste. Tako je letos na več kot stotisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora razstavljalo preko 400 proizvajalcev osebnih, potrošnih in tovornih posebnih vozil spremljajoče industrije. Seveda na salonu razstavlja svoje proizvode tudi naša delovna organizacija. V razstavni hali, kjer že leta predstavljamo svoj proizvodni program, smo letos v sodelovanju s francoskim partnerjem RENAULT na okusno oblikovanem razstavnem prostoru, obarvanem v značilni črnorumeni barvni kombinaciji, predstavili 25 izvedb vozil R-4, R-5, R-9, R-19, R-25, espace GTS, express, trafic, master, nevado GTX in Rena,uit 25 Baccara. Posebno privlačni za obiskovalce pa so bili motorji vozil. Največ radovednežev se je zbiralo okrog novosti R-19, ki je bila sprejeta z navdušenjem, za R-19 pa ni zaostajal R-5. Adria se je letos beograjskemu oziroma jugoslovanskemu občinstvu na salonu predstavila povsem prenovljena, tako z domiselnim oblikovanjem in dekoriranjem samega razstavnega prostora, kot tudi z novimi modeli. Atrakcija pa je bila prikolica v prerezu, ki je obiskovalcem in lastnikom prikolic razkrila pomembne detajle. Ob vhodu v naš razstavni prostor pa se je obiskovalcem predstavila tudi temeljna organizacija Posebnih vozil in sicer z ekološkim laboratorijem. 28. MEDNARODNI SALON AVTOMOBILOM Pot IMV v 21. stoletje je začrtana V okvir prireditev salona avtomobilov sodijo tudi tiskovne konference proizvajalcev vozil, ki tudi na tem področju v zdravem tekmovalnem duhu konkurirajo med seboj v domiselnosti, izvirnosti in izčrpanosti. To je priložnost, ko se na enem mestu zbero vsi jugoslovanski novinarji - specialisti za avtomobilizem in za našo delovno organizacijo pravzaprav edini primer v letu (z izjemo promocij), ko kontaktiramo z novinarji, ki morda največ pišejo o nas. Letos smo konferenco pripravili v hotelu Interkontinental in povabili preko štirideset novinarjev. Uvodno informacijo, ki je bila kratka in jedrnata (to je bilo večini prisotnih všeč, saj so dobili tudi pisne materiale), je podal Marjan Anžur. Spregovoril je o minulem letu in poudaril, da se je v tem letu zgodilo to, kar smo načrtovali za prihodnja tri leta in da je POT, PO KATERI BO ŠEL IMV v 21. STOLETJE, ZAČRTANA. Novinarje je seznanil z našo novo organiziranostjo in programsko zaokrožitvijo, doseženo v štirih temeljnih organizacijah - profitinih centrih. Ponovno je poudaril formulo, ki naj nas vodi k uspehu: IMV = Q + E + I! kval. + ekon. + izvoz In poudaril, da to ostaja še naprej naša strateška usmeritev. Novinarje je seznanil z našim poslovanjem v minulem letu in seveda z gospodarskim načrtom za leto 1989. V usmeritvah za gospodarski načrt za letošnje leto so vključene predvsem usmeritve iz pogodbe z RNUR-jem. Istoča- sno pa velja ugotovitev, da so letošnji sezoni prikolic ne načrtu-izhodišča za poslovanje močno jemo bistvenih sprememb mode-nejasna, da je vsako resnejše lov, vendar pa naj bi se razvojna načrtovanje nemogoče, posebno vlaganja preteklega leta s svo-še zaradi popolnoma nejasne jimi pozitivnimi učinki pokazala letos. Tako načrtujemo 22-od-stotno rast proizvodnje in prodaje prikolic ter 60-odstotno rast proizvodnje in prodaje avtodomov. S tem naj bi se planirani izvoz povečal za več kot 50 %, pokritost uvoza pa bi bila 180-odstotna. Na domačem trgu načrtujemo nižjo prodajo prikolic (1200 enot), saj se zavedamo, da moramo biti zaradi padca realne kupne moči v Jugoslaviji realisti. S tem prevzemamo tudi večji riziko poslovanja, saj je dinarska likvidnost za Adrio ob današnji ceni kapitala bistvenega pomena. Predstavnik Renaulta g. Bernard Coursat je navzoče seznanil z rezultati Renaulta v letu 1988, ki se vrača v boljše čase, kar potrjuje tudi finančni rezultat. V nadaljevanju pa so predstavniki naše delovne organizacije in Renaulta odgovarjali na slike o inflacijskih gibanjih. Proizvodnja predvideva za domače tržišče proizvodnjo 12.000 vozil R-4, 3.000 vozil R-5 in 1.500 vozil R-21 ter vozila BU iz dopolnilnega programa. Za izvoz načrtujemo proizvodnjo 33.000 vozil R-4, 3.000 vozil R-5, torej skupno 36.000 vozil. Tako je skupna načrtovana količina proizvodnje 52.500 vozil, kar je za 5 % več kot v lanskem letu. Količina vozil iz dodatnega programa pa je odvisna od skupne sposobnosti REVOZ-a in RNUR-ja pridobiti zadostno količino izdelkov za protidobave. V Med obiskovalci našega razstavnega prostora je bil tudi francoski ambasador, ki sta ga sprejela generalni direktor Marjan Anžur in predstavnik Renaulta Bernard Coursat. vprašanja novinarjev, ki so jih zanimale podrobnosti o kooperacijski pogodbi, koliko časa bomo še proizvajali R-4, cene in njihova rast, roki dobav in količine proizvedenih avtodomov. Zadovoljni z odgovori, ki jih je bilo letos celo manj kot v preteklosti, so novinarji po zaključku poudarili, da si želijo pogostejše stike z nami in še več informacij o IMV-ju. Gotovo jim bomo v tem ustregli. J. 28. MEDNARODNI SALON AVTOMOBILO NA PREDSTAVITEV POVABILI 200 TRGOVCEV Dan s trgovci Sama proizvodnja brez dobro organizirane, strokovno usposobljene in kvalitetne prodajne mreže seveda ne pomeni nič, zato v IMV-ju vedno več pozornosti posvečamo temu področju. direkcij v tozdu, ki so prisotnim spregovorili o načinu in metodah dela, ki nas bodo vodili k zastavljenim ciljem. Sledil je ogled razstavnega prostora in sproščen pogovor o nadaljnjem delu. Pavle Noč, v. d. glavnega direktorja TOZD REVOZ. Tako so se tokrat v vodstvu tozda REVOZ odločili povabiti na predstavitev in ogled salona vse trgovce, s katerimi sodelujejo. Povabili so jih 200. 'Namen srečanja je bil trgovcem predstaviti novo organiziranost tozda, ki je sledila podpisu pogodbe s partnerjem RNUR in ki so jo narekovale spremembe v zakonodaji. Prisotne je pozdravil generalni direktor IMV-ja Marjan Anžur, predstavitev pa je vodil v. d. generalnega direktorja tozda Revoz Pavle Noč. Po predstavitvi poslovanja v minulem letu je Pavle Noč prisotnim predstavil načrte Revoza v tem letu in direktorje vseh sedmih Dvesto trgovcev se je na povabilo IMV TOZD REVOZ zbralo na srečanju v hotelu Interkoninental v Beogradu. Prikolica s stranico iz pleksija je bila za obiskovalce izjemno zanimiva. Vozila Gama Renault razstavljena na 28. Mednarodnem salonu avtomobilov v Beogradu od 24. 3. 1989 do 2. 4. '1989. Novi modeli prikolic ADRIA so obiskovalce navdušili, da o avtodomu ne govorimo. Še posebej zanimiv je bil za obiskovalce novinec iz Renaultove Game - R-19! Pred generalko - V novo urejenih prostorih prototipne delavnice ADRIA so predstavili novosti v designu prikolic nove sezone, ki bodo trgovcem predstavljene na promociji julija letos na Otočcu. Prototipna pod novo taktirko - Za uspešno in kreativno delo prototipne delavnice, kjer ideje postajajo realnost, bo poslej odgovoren Vinko Jerman, ki sta ga predstavnikom PVT-jev predstavila v. d. glavnega direktorja tozda Adria Jože Sagadin in direktor Razvoja Adria Stanislav Luk- šič. V prerezu - Nekatere novosti pa si bodo lahko ogledali domači kupci že na beograjskem salonu te dni. Fantje iz prototipne so letos prvič pripravili za obiskovalce prikolico s pleksi steno in tako omogočili kupcu nov pogled na prikolico, ki razkriva vloženo delo in znanje. Stalni kupci - Med stalnimi kupci naših vozil je tudi Obod Cetinje iz Črne gore. Vozniki, ki so prevzeli dvajset R-4, so nam o izkušnjah s temi vozili vedeli povedati vse najboljše in v kratkem načrtujejo svoj avtopark še povečati za večjo količino štiric in traficov. PRILOGA SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD, DSSD, in DO IM V v novi organiziranosti 1. TOZD Tovarna avtomobilov REVOZ - Novo mesto a. Delavski svet - delegati: - namestniki delegatov: 1. KAPLAN Ivan - predsednik 1. MEDLE Karolina 2. ALBERT-PUCELJ Edica - n.D. 2. GOGIČ Jožica 3. BREGLEC Branko 4. PUŠIČ Franc 5. MUHIČ Andrej 6. ŽURGA Srečko 7. AMBROŽIČ Marjan 8. LAVRIČ Peter 9. LUKŠIČ Silvo 10. DER Vlado 11. LOBE Janez 12. ŠURLA Franc 13. KRŠTINC Boris 14. FRANKO Anton 15. LESJAK Bogdan 16. PENE Meri 17. MRŽLJAK Štetica 18. OGULIN Alojz 19. GLIHA Martin 20. GREGORČIČ Leopold 3. FERBEŽAR Dragica 4. AVBAR Jože 5. MRGOLE Peter 6. ZUPANČIČ JANEZ 7. KULOVEC Miran 8. MIKLIČ Jože 9. ZORE Branko 10. KOSEC Franc 11. BRULC Jože 12. VOVKO Božo 13. MIŠURA Gojko 14. BLAŽIČ Franc 15. MILČINOVIČ Milan 16. ZUPANČIČ Viktor 17. VIRANT Darko 18. GRLICA Peter 19. LUZAR Martin 20. GODEC Darko a1. Komisija za delovna razmerja - člani: - namestniki članov: 1. ZUPANČIČ Janez - predsednik 1. JAKŠIČ Branko - nam. preds. 2. ŠTERK Marjan 2. GRADIŠAR Marjan 3. VOVKO Aleš 3. ŠIKOVEC Tatjana 4. JAMNIK Janez 4. KAPLAN Ivan 5. VOGRINC Danica 5. SLAPNIČAR Stane a2. Komisija za organizacijo in nagrajevanje - člani: - namestniki članov: 1. KRHIN Boris - predsednik 1. JAKLIČ Stane - nam. preds. 2. NEGOVANOVIČ Čedo 2. LUZAR Anton 3. PAVLIN Miro 3. KOSEC Franc 4. ZUPANČIČ Janez 4. BRATOŽ Boris 5. MARKELJC Jože 5. MUHIČ Jože 6. OGRINC Franc 6. BUTARA Milena 7. LONGAR Anton 7. RUDMAN Marko 8. SAMARŽIJA Drago 8. FABJAN Anton 9. ŠTERK Marjan 9. STRAJNAR Stane a3. Stanovanjska komisija - člani: - namestniki članov: 1. KUŽNIK Albin - predsednik 1. POVŠE Janez - nam. preds. 2. GOLOBIČ Marija 2. SREBERNJAK Franc 3. PEDIŠIČ Vojko 3. KOCJANČIČ Olga 4. KOTNIK Franc 4. DRAVINEC Marija 5. POVŠE Alojz 5. LESKOVŠEK Ivanka a4. Komisija za ugotavljanje škode - člani: 1. MUHIČ Andrej - predsednik 2. SAJKO Stane 3. MOŽE Jože a5. Komisija za sredstva - člani: 1. VRANIČAR Franc - predsednik 2. LUŽAR Jože 3. BOHTE Marjan - namestniki članov: 1. BRATOŽ Dominik - nam. pred. 2. ANDOLŠEK Franc 3. ČRNIČ Boris - namestniki članov: 1. CAR Vid - nam. preds. 2. KLINAR Drago 3. KERIN Rudi a6. Odbor za inventivno dejavnost 1. GROBOVŠEK Vojko - predsed. 4. BREGLEC Branko 2. BUKOVEC Boris 5. LAZIČIČ Davor 3. BOŽIČ Jože b. Komisija samoupravne delavske kontrole 1. ARH Jože - predsednik 4. JAKOVAC Vinko 2. GUŠTIN Ida - nam. preds. 5. KOMES Vlado 3. GAZVODA Brane c. Disciplinska komisija 1. FRANKO Anton - predsednik 5. SIMONČIČ Alojz 2. OGRINC Franc - nam. preds. 6. ŠTRUMBELJ Brane 3. ČERČEK Pavel 7. ZALETELJ Henrik 4. HROVATIČ Ivan 2. TOZD Tovarna prikolic - ADRIA - Novo mesto a. Delavski svet - delegati: - namestniki delegatov: 1. FLORJANČIČ Roman - preds. 1. LENARČIČ Alojz 2. VRŠČAJ Marko - nam. preds. 2. JORDAN Ana 3. KRAŠOVEC Drago 3. BUKOVEC Stane 4. SEDLAR Darko 4. NOVAK Franc 5. SENIČAR Leopold 5. ROLIH Miha 6. ZUPANČIČ Rajko 6. ZAGORC Ivanka 7. BLAGUŠEVIČ Marjan 7. BABIČ Anton 8. CVETKOVIČ Vinko 8. LEVAK Peter 9. BORIN Franc 9. BARTOL Milica 10. BRAČKO Vanda 10. BEVC Jože 11. MEDVED Stane 11. KONESTABO Milan 12. ZORE Janez 12. PENICA Drago 13. MALNARIČ Janez 13. SAJKO Drago 14. GORENC Anton 14. PIRNAR Alojz 15. LUŠTEK Franc 15. TOMŠIČ Polde a1. Komisija za delovna razmerja - člani: - namestniki članov: 1. REŠETIČ Dušan - predsednik 1. DOLENŠEK Rudi - nam. pred. 2. ŽALEC Matija 2. ŠIMEC Vladka 3. ILOVAR Dragica 4. CIZELJ Ivan 5. CVELBAR Janez 6. SLADIČ Branko 3. ZUPANČIČ Pavel 4. HUMEK Robert 5. GORENC Majda 6. BEVC Milka a2. Komisija za organizacijo in nagrajevanje - člani: 1. SEPAHER Ivan - predsednik 2. ZUPANČIČ Janez 3. POGLAJEN Zlatka 4. TOMŠE Jože 5. GLOBEVNIK Martina 6. BORIN Franc а. 3. Stanovanjska komisija - člani: 1. PAVLIN Zvone - predsednik 2. LAKNER Ivan 3. POGLAJEN Zlatka 4. FUKE Alojz 5. NARAT Dragica б. ZUPET Igor - namestniki članov: 1. KRIŽNIK Srečko - nam. preds. 2. KRALJ Anton 3. ZUPANČIČ Pavel 4. URŠIČ Peter 5. JORDAN Ivanka 6. MATKOVIČ Zdravko - namestniki članov: 1. BREGAR Jožica - nam. pred. 2. STAREŠINIČ Anton 3. TRATAR Cvetka 4. KRANJC Janez 5. JENKOLE Bojan 6. KAŠIČ Janez a4. Komisije za ugotavljanje škode Obrat Novo mesto in strokov, admin. službe - člani: - namestniki članov: 1. PREŠEREN Lado - predsednik 1. VRČEK Roman - nam. pred. 2. BEG Alojz 2. ŠTUPAR Janez 3. DOLINŠEK Anton 3. DEAK Boris Obrat Črnomelj - člani: - namestniki članov: 1. ZORE Janez - predsednik 1. GRAHEK Angelca - nam.pred. 2. MALNARIČ Janez 2. ŠUSTER Jože 3. RADOVIČ Bogdan 3. BUTALA Anton Obrat Šentjernej - člani: - namestniki članov: 1. GABRIČ Jože - predsednik 1. LUŠTEK Franc - nam. preds. 2. TOMŠIČ Polde 2. DVOJMOČ Franc 3. CVELBAR Janez 3. PRAZNIK Franc Obrat Šmarjeta - člani: - namestniki članov: 1. PIRNAR Alojz - predsednik 1. GORENC Anton - nam. pred. 2. GOLI Franc 2. GOLI Silva 3. HOČEVAR Anica 3. KOCJAN Jože Obrat Mirna - člani: - namestniki članov: 1. BARTOLJ Marjan - predsednik 1. MARIN Božo - nam. preds. 2. BLATNIK Sandi 2. ZUPANČIČ Franc 3. DIM Franc 3. KUNSTEK Emil b. Komisija samoupravne delavske kontrole 1. KLAVŽAR Janez - predsednik 2. DEŽMAN Anton 3. NARAT Jernej 4. STIPANOVIČ Marko 5. TOMAN Emil Obrat Brežice - člani: - namestniki članov: 1. CVETKOVIČ Vinko - predsednik 1. OREŠNIK Marjan - nam. pred. 2. KOSTEVC Aleksander 2. JURMAN Angelca 3. BABIČ Stjepan 3. GRDOVIČ Stanko c. Disciplinska komisija - disciplinski senati obratov Obrat Novo mesto in strokov, adm. službe 1. LAVRIČ Janez - predsednik 4. VRHOVŠEK Jože 2. BUTCHER Adolf - nam. preds. 5. SCHMUCK Verica 3. CUGELJ Karel Obrat Mirna - člani: - namestniki članov: 1. BRATE Jože - predsednik 1. DIM Anton - nam. preds. 2. PETERLE Rotija 2. KOLENC Jožica 3. PRAVNE Ludvik 3. ZUPANČIČ Stane Obrat Brežice 1. DOLENŠEK Rudi - predsednik 4. PINTERIČ Vladka 2. KOPRIČ Kristina - nam. preds. 5. TOMŠE Edo 3. KRANJC Janez Obrat Črnomelj - člani: - namestniki članov: 1. HUTAR Boris - predsednik 1. LAKNER Irena - nam. preds. 2. SAJKO Drago 2. LAKNER Lado 3. SPAHIČ Jože 3. KOZAN Janez Obrat Šmarjeta - člani: - namestniki članov: 1. ČRNIČ Slavko - predsednik 1. GORENC Anton - nam. preds. 2. ŠKODA Franc 2. ZAJC Ivan 3. ILOVAR Ivan 3. ZAJC Pavel - člani: 1. GRUBAR Jože- 2. JERAK Bojan 3. ČRTALIČ Miran Obrat Šentjernej - namestniki članov: predsednik 1. KOŽELJ Silvo - nam. preds. 2. HUDOKLIN Jože 3. MEDVEŠČEK Lado a5. Komisije za sredstva Obrat Novo mesto in strokov, admin. službe - člani: - namestniki članov: 1. RAVBAR Stane - predsednik 1. ŠUŠTARŠIČ Zvone - nam. p. 2. PAPEŽ Drago 2. ŠIMC Peter 3. BLAŽIČ Franc 3. KUDELJIČ Ostoja Obrat Brežice - člani: - namestniki članov: 1. KOLAR Branko - predsednik 1. ZIDARIČ Robert - nam. pred. 2. ČERNOŠ Jože 2. KUŽELJ Marjan 3. LJUBIČ Mirjana 3. UREK Franc Obrat Mirna 1. GAČNIK Peter - predsednik 4. MANDELJ Slavko 2. GLIHA Alojz - nam. preds. 5. PIRC Jožica 3. KODRIČ Olga 1. JANČAN Matija 2. MATKOVIČ Zdravko 3. STIPANOVIČ Milan Obrat Črnomelj 4. VINDIŠMAN Zvone 5. VOVK Tomaž Obrat Šmarjeta 1. REDEK Anica - predsednik 4. KOCJAN Jože 2. JEGLIČ Alojz - nam. preds. 5. PER Pavla 3. DEBEVC Ivanka Obrat Šentjernej 1. TOMŠIČ Polde - predsednik 4. KOŽELJ Silvo 2. KOS Jože - nam. preds. 5. TURK Ivan 3. GLOBEVNIK Martina 3. TOZD Tovarna posebnih vozil Novo mesto a. Delavski svet - delegati: - namestniki delegatov: 1. KONCILJA Anton - predsednik 1. MIKEC Vinko 2. VRANIČAR Slavo - nam. pred 2. ŽELJKO Julijana 3. KASTELIC Fani 3. ŠTAMPOHAR Francka 4. KLEPEC Boris 4. JURKOVIČ Drago 5. OVNIČEK Nikola 5. NOVOSEL Josip 6. PEZDIRC Anton 7. REHORIČ Franjo 8. TUCMAN Jože 9. LUZAR Anton 10. ZUPANČIČ Mirko 6. PETRIČ Martin 7. RADMAN Nikola 8. LESKOVAR Andrej 9. MIKLIČ Zvone 10. TRAMTE Milan a1. Komisija za delovna razmerja - člani: 1. MIKEC Vinko - predsed. 2. ŠETINC Jože 3. KRIŽMANIČ Evgenija 4. JERIČ Stojan 5. VIDMAJER Tatjana - namestniki članov: 1. ZUPANČIČ Mirko - nam. pred. 2. ŠTEFANIČ Anton 3. POŽAR Rajko 4. KOCJAN Jurij 5. BIZJAK Jože 6. GRUJIČ Vera 7. ILIJAVEC Stjepan 8. MATIČ Ivan 9. MIHAJLOVIČ Stevan 10. PALINKAŠ Andraš 11. RAJŠIČ Rade 12. SEKULIČ Milan 13. STRIGIČ Čedo 14. ŠOBAR Marinela 15. ZRILIČ Boško 6. UMOLAC Jasna 7. TUKSAR Miroslav 8. MANOJLOVIČ Djordje 9. AČANSKI Momčilo 10. VUJIČIČ Zvezdan 11. VUKAŠINOVIČ Vladimir 12. BOŠNJAK Mara 13. PINTAR Ignac 14. TOMOVIČ Gordana 15. VULIČ Mijo a1. Komisija za delovna razmerja a2. Komisija za organizacijo in nagrajevanje - člani: - namestniki članov: 1. BUČAR Jože - predsed. 1. NEMANIČ Stane - nam. pred. 2. LESKOVAR Andrej 2. BRATANIČ Tone 3. PETRUŠIČ Mario 3. MARUŠIČ Marija 4. STANIŠA Ivan 4. PAPEŽ Milica 5. PILETIČ Boris 5. GORŠIN Martina 6. LUZAR Anton 6. UDOVČ Vlado 7. ŠPEHAR Jože 7. JUREČIČ Miro a3. Stanovanjska komisija - člani: - namestniki članov: 1. LAHNE Milan - predsed. 1. GREGORČIČ Janez - nam. pr. 2. ROLIH Martin 2. KRAŠOVEC Jože 3. ZORKO Jože 3. NOVAK Franc 4. ZALOKAR Jože 4. KATALENIČ Zlatko 5. OVNIČEK Nikola 5. TURK Slavka a4. Komisija za ugotavljanje škode - člani: - namestniki članov: 1. SLADIČ Anton - predsed. 1. KUSIČ Rade - nam. pred. 2. MIKLIČ Zvone 2. ŠEPETAVO Viktor 3. JURMAN Jože 3. ŠPEHAR Jože a5. Komisija za sredstva: - člani: namestniki članov: 1. POLDAN Jože - predsed. 1. ŠUŠTARŠIČ Ivan - nam. pred. 2. LIPAR Emil 2. ŠIMEC Stane 3. OGOREVC Miha 3. BADOVINEC Janez a6. Odbor za inventivno dejavnost: 1. OŠTIR Ivan - predsed 4. LESKOVAR Andrej 2. LJUBEČ Vanja 5. PAPEŽ Milica 3. DRAKULIČ Niko - člani: 1. KOVAČ Stevan - predsed. - namestniki članov: 2. DORA Tibor - nam. pred. 3. MILIČ JOVAN - PROSER Ferika 4. TOMAŠIČ Ivan - GVOZDENOVIČ Slobodan 5. TAVES Antan - RODIČ Djuro a2. Komisija za organizacijo in nagrajevanje - člani: - namestniki članov: 1. RADOVANOVIČ Radojica - pred. 2. HOMOKI Stjepan - nam. pred. 3. VUJIČIČ Zvezdan - MIGLES Marko 4. IVIČIN Stipan - TOMOVIČ Mihajlo 5. MARKOVIČ Stipan - STUPAR Koviljka a3. Stanovanjska komisija - člani: - namestniki članov: 1. HES Balint - predsed. 2. HORVAT Ištvan - nam. pred 3. ČAVIČ Miličko - NAKANI Zdenko 4. MLINAREC Dragutin - MUČIČ Vjekoslav 5. ŠPIRANEC Josip - MEZGA Ivan a4. Komisija za ugotavljanje škode - člani: - namestniki članov: 1. PODUNAVAC Uroš - predsed. 2. LONČAR Franc - nam. pred. 3. HREN Antun - SVEČNJAK Siniša a5. Komisija za sredstva - člani: - namestniki članov: 1. VALJAVEC Borivoj - predsed. 2. TRNINIČ Petar - nam. pred. 3. LESKOVAR Tomo - LEPOGLAVEC Vlado b. Komisija samoupravne delavske kontrole 1. ROLIH Martin - predsed. 4. POŽEG-VANCAŠ Katica 2. ŠULER Anton - nam. pred. 5. ZAGORC Ignac 3. KOLAR Zvone c. Disciplinska komisija 1. GLAVAN Andrej - predsed. 2. JERIČ Stojan - nam. pred. 5. HARING Ivan 3. AMBROŽIČ Jože 6. VRANIČAR Josip 4. GREGORČIČ Janez 7. ŽERJAV Drago 4. OOUR Tvornica automobilskih delov i opreme Beli Manastir a. Delavski svet - delegati: 1. DJURIN Vinko - predsed. 2. MARINKOVIČ Milenko - nam. pr. 3. DOMINIČ Josip 4. DJUKIČ Mirko 5. GALETIČ Milan - namestniki delegatov: 1. JUHAS Ernest 2. KOS Pavao 3. BAJIČ Duško 4. PAVLOVIČ Jovan 5. ZRILIČ Zoran a6. Komisija za samoupravne splošne akte 1. STAMENKOVIČ Vida - predsed. 2. UMOLAC Jasna - nam. pred. 3. PRUSINA Andja a7. Razpisna komisija 1. STOJAKOVIČ Željko - predsed. 2. MALINIČ Slobodan - član 3. KNEŽEVIĆ Marica - član a8. Komisija za informiranje 1. FARKAŠ Josip - predsed. 2. MADJARIČ Stanko - član 3. ČERKEZ Gordana - član a9. Komisija za bolniški stalež 1. BEKIČ Mile - predsednik 2. DŽEBIČ Branko - član 3. BOŠNJAK Pavo - član a10. Komisija za alkoholizem 1. PETRIČ Stjepan - predsed. 2. DJEKEMATI Mijo - član 3. DUJAKOVIČ Drago - član a11. Komisija za prodajo starega materiala 1. MIJATOVIČ Jure - predsed. 2. KAMENAR Milan - član 3. ADAMOVlC Lazo - član a12. Komisija za SLO in DS 1. KOKANOVIČ Milorad - predsed. 2. VUKAŠINOVIČ Vladimir - član 3. OŽVATIČ Stjepan - član c. Disciplinska komisija 1. DROBNIČ Simon - pred. 5. MALENŠEK Zinka 2. KUNČIČ Majda - n. pr. 6. TURK Jože 3. ANCELJ Anton 7. UDVANC Antonija 4. GORJANC Simona 6. DO Industrija motornih vozil Novo mesto b. Komisija samoupravne delavske kontrole 1. DOKIČ Radivoj - predsednik 4. KIFER Bela 2. BLAGUŠ Josip - nam. pred. 5. RADULOVIČ Veljko 3. BLAGUŠ Željko c. Disciplinska komisija 1. STANIVUKOVIČ Radomir - pred. 5. MAK Janoš - član 2. MERGL Adam - nam. pred. 6. RATKOVIČ Srečko - član 3. BULJOVČIČ Andraš - član 7. RODIČ Milan - član 4. ČUKELJ Janko - član 5. Delovna skupnost za opravljanje skupnih del а. Delavski svet - delegati: 1. KUNČIČ Majda-predsed. 2. MRAZ Rudi - nam. predsed. 3. LEDIČ Judita 4. ŠTANGELJ Vlasta 5. GROBOVŠEK Ana б. GROZINA Majda 7. HACE Karol a. Delavski svet 1. SODJA Alojz - predsednik - TOZD Revoz 2. BIZJAN Miran - nam. pred. - TOZD Adria 3. ANDOLŠEK Franc - TOZD Revoz 4. BRATOŽ Boris - TOZD Revoz 5. BUTALA Jože - TOZD Revoz 6. KIRAR Franc - TOZD Revoz 7. MURN Albert - TOZD Revoz 8. PAVLIN Miro - TOZD Revoz 9. PILETIČ Jože - TOZD Revoz 10. PILTAVER Franc - TOZD Revoz 11. POVŠE Janez - TOZD Revoz 12. ČRNIČ Slavko - TOZD Adria 13. DOŠLER Branko - TOZD Adria 14. GLOGOVŠEK Ivan - TOZD Adria 15. MUHIČ Alojz - TOZD Adria 16. PRAZNIK Franc - TOZD Adria 17. PUSTAVRH Ciril - TOZD Adria 18. HROVATIČ Jože - Posebna vozila 19. PETRUŠIČ Mario - Posebna vozila 20. HORVAT Jožef - Avtomobilski deli 21. PERGER Vjekoslav - Avtomobilski deli 22. BARBIČ Ksenija -DSSD 23. TURK Jože - DSSD - namestniki delegatov: 1. TURK Nada 2. BUKOVEC Boris 3. ANCELJ Anton 4. ERBAN Friderika 5. BARBIČ Ksenija 6. BUTARA Milena 7. BLAŽON Marija a1. Odbor za organizacijo in nagrajevanje - člani: 1. SEPAHER Ivan - predsednik 2. KRHIN Boris - nam. pred. 3. BUČAR Jože 4. RADOVANOVIČ Radojica 5. ZAVODNIK Franc a2. Odbor za družbeni standard - člani: 1. REŠETIČ Dušan - preds. 2. LESKOVŠEK Beba - nam. pred. 3. TOMC Mladenka 4. BLATNIK Breda 5. VINOVIČ Dragutin - namestniki članov, TOZD KRIŽNIK Srečko, Adria PAVLIN Miro, Revoz STANIŠA Ivan, Posebna voz. HOMOKI Stjepan, Autom, delovi ŠTANGELJ Vlasta, DSSD - namestniki članov, TOZD 1. ZUPANČIČ Janez, Adria 2. TOMŠIČ Bojan, DSSD 3. PETAN Bojan, Revoz 4. ŠPANGER Mitja, Posebna voz. 5. ŠUVAKOV Aladar, Autom. del. b. Odbor samoupravne delavske kontrole - delegati: 1. MORAVEC Emil - predsed. 2. PAVLOVIČ Milka 3. MIHAJLOVIČ Tereza 4. ŠIMEC Stane 5. TRNINIĆ Pero - namestniki delegatov, TOZD 1. PRIMC Angelca, DSSD 2. BON Drago, Adria 3. GUŠTIN Ida, Revoz 4. ZUPANC Bojan, Pos. voz. 5. LESKOVAR Tomo, Aut. deli a1. Komisija za delovna razmerja - člani: - namestniki članov: 1. GROBOVŠEK Ana - predsed. 1. GROZINA Majda - nam. pred. 2. ZORMAN Ernest 2. SIMONIČ Marija 3. VIDIC Irena 3. ERBAN Rika a2. Komisija za organizacijo in nagrajevanje - člani: - namestniki članov 1. ZAVODNIK Franc-predsed. 1.HLAVATY Zagorka 2. ŠTANGELJ Vlasta - nam. pred. 2. LEDIČ Judita 3. BUTARA Milena 3. BUČAR Silva 4. HRIBAR Tone 4. KUMELJ Ivanka 5. BARBIČ Ksenija 5. BUKOVEC Boris a3. Stanovanjska komisija - člani: namestniki članov: 1. ŠINKOVEC Milena - presed. 1. MALENŠEK Zinka - nam. pre. 2. OBRADOVIČ Marija 2. TURK Nada 3. MIKŠA Darko 3. ANCELJ Anton a4. Komisija za ugotavljanje škode - člani: - namestniki članov: 1. GAVRIČ Zvone - predsed. 1. MISLEJ Irena - nam. pred. 2. PRIMC Angelca 2. AVGUŠTIN Cvetka 3. GORJANC Simona 3. UDVANC Tončka a5. Komisija za sredstva - člani: namestniki članov: 1. SAKELŠEK Zvone - predsed. 1. ŠINKOVEC Jasna - nam. pre. 2. BLAŽON Marija 2. ŠAKIČ Vida 3. BURSAČ Radojka 3. DRAVINEC Zvonka b. Komisija samoupravne delavske kontrole 1. JAKŠE Nada - predsednica 4. MOJSTROVIČ Fani 2. MORAVEC Emil - nam. pred. 3. GRAŠIČ Martina 5. VIDIC Irena Delavski sveti, komisije samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije TOZD oz. DSSD ter delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole DO IMV, so bili izvoljeni na volitvah 7. 2. 1989. Komisije delavskih svetov TOZD in DSSD, odbora za inventivno dejavnost TOZD Revoz in Posebna vozila ter odbora za organizacijo in nagrajevanje in za družbeni standard pri delavskem svetu DO IMV so izvolili »novi« delavski sveti TOZD oz. DSSD in DO IMV na prvih sejah. Mandat vseh samoupravnih organov je dve leti od volitev - do 6. 2. 1991. Služba za samoupravljanje: Simon Drobnič ■ Uporaba osebnega računalnika v praksi Namizno založništvo — dodatek k članku iz 3. številke Kurirja Kmalu po nastanku navedenega članka smo v OIS dobili laserski tiskalnik HP LaserJet II. Sedaj si že nabiramo prve izkušnje z njim. Tiskalnik omogoča zelo kakovostno grafiko 300 x 300 točk na kvadratni palec (inch). Zato je nekaj demonstracijskih primerov prikazanih tudi na tej strani. Kot je bilo navedeno', je scanner (slika 1) naprava, ki nam omogoča prenos grafike v računalnik. S tem ko ga premikamo preko slike ali fotografije, se s pomočjo posebnega programa grafika prenaša v računalnik. Pravimo, da smo sliko skenirali. Dobljena slika se spravi na disk v obliki posebne datoteke. To potem lahko včita program za namizno založništvo, kjer jo vključimo v svojo publikacijo. Dobljeno datoteko pa je tudi mogoče še pred tem obdelati v kakšnem programu za risanje Slika 4 (retuširati, dodati komentarje in podobno). Slika 2 je bila najprej skenirana, potem vči-tana v program za namizno založništvo Ven-tura in natisnjena z laserskim tiskalnikom. Končna kvaliteta je odvisna od zmogljivosti It . •w.-:*wxg mmmm Ta fotografija je bila prečitana s scanner-jem in izpisana na laserskem tiskalniku Europe Evropa brez Jugoslavije snannerja, programa in tiskalnika. Ko imamo enkrat na voljo ustrezno računalniško opremo in tudi zadosti znanja, se nam odpre svet namiznega založništva in poslovne grafike. Možna področja uporabe postanejo odvisna samo od naše domišljije. Na sliki 3 je primer, kako lahko s pomočjo programa za risanje GEM Draw sami izdelujemo komercialne karte, skice in podobno, na slikah 4 in 5 pa sta primera reklamnih sporočil. Na tem področju pa se tudi pokaže naše zaostajanje za najrazvitejšimi državami. Tako imamo med drugim tudi probleme z jugoslovanskimi črkami, saj jih na primer program Ventura v originalu ne podpira. Pa tudi ob sliki 3 bi se lahko zamislili. V OIS si želimo, da bi lahko našo stran v celoti sami izdelali. Tako bi dobili obliko, ki bi še najbolj ustrezala našim zamislim. Upamo tudi, da bi s tem morda navdušili še kakšnega uporabnika. Z ustrezno računalniško opremo, znanjem in nekaj truda bi lahko celoten Kurir izdelali znotraj IMV, tiskarna pa bi ga samo še razmnožila. S tem bi se zmanjšali stroški, pa tudi čas izdelave bi se skrajšal. Avtorji bi svoje tekste in grafiko prinesli v uredništvo kar na disketah, tam pa bi jih tehnični urednik neposredno zložil v publikacijo. Tudi lektor bi lahko popravljal tekste z urejevalnikom besedil kar na disketah. Kot je razvidno, so možnosti ogromne. Najtežji so seveda prvi koraki. Na tej strani vas bomo sproti obveščali o vseh novostih tudi na tem področju. Radovan Smerdel, dipl. ing. Vse je odvisno od naše domišljije Tibor Šimonka V tozdu Adria pravijo, da se želijo čimprej in čimbolje kadrovsko okrepiti in to predvsem na pomembnih in odgovornih delih. To jim, kot kaže, tudi uspeva. Tokrat vam želimo predstaviti petintridesetletnega diplomiranega ekonomista Tiborja Šimonka, ki je zamenjal direktorja Janeza Ješeta v IMV Deinze - Belgija. Prve delovne izkušnje si je Tibor Šimonka nabral v Iskri, kjer je bil zaposlen od leta 1988 in vse do trenutka, ko ga je v. d. glavnega direktorja Jože Sagadin navdušil za delo v Adrii. V Iskri je opravljal odgovorna dela pri investicijah, v interni banki in nazadnje kot član ekipe za finančno sanacijo ene od DO Iskre. V pogovoru je priznal, da mu ni bilo ravno lahko oditi iz Iskre, kjer je imel kot mlad strokovnjak precej priložnosti za izpopolnjevanje znanja in dokazovanje svojih sposobnosti. Vendar je zanj pomenilo delo v Adrii v Deinze-ju še poseben izziv, ki pa ga je bilo potrebno seveda uskladiti z družinskim interesom (je poročen in očka dveh malčkov). O IMV-ju v preteklosti ni vedel veliko, navdušili pa so ga dinamičnost in ambicioznost ter cilji vodilne strukture. Od decembra lani je nabiral vtise in kopičil podatke ter se pred kratkim z družino preselil v Belgijo. V kratkem pogovoru z njim smo dobili vtis, da gre za starega imvejca; »mi v IMV-ju v Adrii« potrjuje, da se je hitro vklopil v okolje in se poistovetil z njim. Načrtov in idej mu ne manjka, vendar pa tudi razsodnosti in hladne preudarnosti ne. Sicer pa nam je v pogovoru zagotovil, da bomo o IMV Deinze v Kurirju bralce poslej pogosteje obveščali o rezultatih dela v tem našem, še kako pomembnem tozdu v Evro- Tiborju Šimonku želimo obilo uspeha pri njegovem nadaljnjem delu! j V uredništvu smo še posebej veseli, kadar reagirate na pisanje v Kurirju. Žal vse premalokrat, kot da se z vsem, kar zapišemo, strinjate. Gotovo se ne! In prav bi bilo, da bi se nam oglašali s svojimi mnenji, opažanji, razmišljanji. Tokrat objavljamo tekst, ki ga je spodbudil članek Kje vzeti, če vsem manjka? v 4. št. Kurirja. Poskus«pomoči pripravnikom v prvih dneh zaposlitve V naši državi smo pričeli z uvajanjem tržnih odnosov. Pri tem se tudi veliko govori o kadrovski prenovi. Samo sposobni in strokovno usposobljeni ljudje naj bi prevzeli odgovorna delovna mesta in tako pripeljali našo družbo iz krize. Ta članek je namenjen vsem vam, diplomantom - pripravnikom, ki preživljate prve dneve v naši delovni organizaciji. Nastal je iz izkušenj vaših predhodnikov, njegov namen' pa je, da bi vam bil morda v pomoč pri najtežjih začetnih korakih. Že takoj na začetku vam bo jasno, da v praksi na žalost še vedno prevladujejo stari »pred-tržni« odnosi, ki bi jih lahko zajeli v obliki naslednjih pravil: I. Zaposlitev je privilegij »izbranih«. Če ste začetnik, bosta prav malo pomagala znanje ali izobrazba. Veliko pa vam lahko pomaga kakšen »stric« na ustreznem položaju. II. »Zaslužni ljudje« imajo monopol na delovna mesta. Kljub dokazani nestrokovnosti in nesposobnosti ne bodo prisiljeni prepustiti svojih položajev sposobnejšim kadrom, ki so prišli za njimi. Delovna doba je še vedno najvažnejše merilo strokovnosti. III. S svojim znanjem in izobrazbo potencialno ogrožate vrsto ljudi, ki so do sedaj lagodno živeli na svojih stolčkih. Bodite prepričani, da se vas ne bodo ravno razveselili! V vsakega diplomanta je družba investirala znatna sredstva. Ko pa je sedaj prišel trenutek, da bi to izkazano zaupanje tudi upravičili, se takoj pojavijo problemi. Zato je najbolje, da že na začetku sami pri sebi razčistite naslednja vprašanja: a) strokovno znanje: ali vaše znanje res ustreza dobljenim ocenam? Sedaj ste v realnem položaju, kjer ne bo zadoščalo »napifla-no« znanje, ki je brez vsake povezave z življenjem. b) širina obzorja: v praksi največkrat ne bo zadoščalo samo institucionalno pridobljeno znanje. Veliko vam lahko pomagajo strokovne izkušnje, ki ste si jih pridobili izven rednega študijskega procesa. To pride najbolj do izraza na začetku, ko vam še ne bodo dali možnosti, da pokažete vse svoje potenciale. c) odločnost: na' svoji poti boste večkrat prišli v prikrite ali neprikrite konfliktne situacije. Zato je potrebno imeti veliko energije in »dobre živce«. Če mislite, da ne izpolnjujete katerega od navedenih pogojev, je najbolje, da se prepustite usodi. Kadrovsko-izobraževalna mašine- rija vas bo varno in lagodno (nekoliko počasneje) pripeljala do strokovnega izpita in prve delovne razporeditve. V primeru, da pa imate ambicije preizkusiti svoje znanje in sposobnosti na obstoječih problemih in da čutite določeno odgovornost do družbe, ki vam je omogočila študij, pa vam bo morda v pomoč nekaj izkušenj vaših predhodnikov. 1. vtis: Pripravniki so manjvredna bitja Diplomanti so navajeni na dokaj spoštljive odnose, ki so jih imeli na fakultetah. Povsem normalna stvar je, da profesor, ki je sicer doktoriral na kateri od najbolj znanih svetovi nih univerz, naziva svoje študente s »kolegi« in to že od 1. letnika dalje. Pri nas pa je vsak pripravnik že pri prvem vstopu v sprejemno barako »ti« v pomenu, ki še najbolj spominja na odnos do najbolj lenega in nesposobnega vajenca. Morda je majhna razlika med »ti« in »vi«, ki pa lahko dosti pove o kulturnih in človeških lastnostih sogovornika. Posebno nerodna situacija nastopi, ko je sogovornik dosti starejši in človek pride v dilemo, ali bi postal nesramen ali pa bi ostal kulturen in ostal med razgovorom v podrejenem položaju. 2. vtis: Pripravnik ni sposoben skrbeti zase Postopek prvega zaposlovanja najbolj spominja na delo rekrotne komisije z nabornikom, ki je do sedaj žjvel na nadmorski višini 1500-2000 metrov in je sedaj prišel v prvi stik s civilizacijo. Najbolje je, da se dosti ne razburjate nad to proceduro. Takoj na začetku zahtevajte, da vam dajo vse obstoječe samoupravne akte, iz katerih boste lahko izvedeli za vse svoje dolžnosti in piavice. Važno je, da poznate pravice, saj vam jih bodo sicer skušali kratiti. Predvsem pa se je treba privaditi na (počasen) tempo dela kadrovske službe. 3. vtis: Pripravnik nič ne ve (zato ga je potrebno izobraževati) Končali ste fakulteto, imate diplomo in mislite da ste strokovnjak? Kje pa! To ni nič! Sedaj boste videli, kaj je pravo izobraževanje. Izobraževali vas bodo ljudje, ki bodo tako zaposleni, da jih ne boste videli skoraj nikoli. Pri tem pa bodo imeli največkrat nižjo izobrazbo od vaše, ocenjevali pa vas bodo z ocenami od 1 do 5 kot v osnovni šoli. Po vsej verjetnosti bp tudi oddelek vašega izobraževanja v popolnem nasprotju z-vašo študijsko usmeritvijo. Vse to pa je zasluga »strokovnjakov« iz izobraževalnega oddelka, ki vas razporejajo v času pripravništva. Najbolje je takoj prekiniti to zadevo in zahtevati razgovor z vašim direktorjem tozda. Na kratko in jedrnato mu razložite, kakšno strokovno znanje imate in kakšni so vaši interesi. Skušajte doseči, da boste dobili mentorja, ki bo imel vsaj tako visoko izobrazbo, kot je vaša, enako ali podobno usmeritev in da bo znan kot strokovnjak na svojem področju. V nasprotnem primeru bo pripravništvo čista izguba časa. Oddelke, ki jih boste obiskali v času pripravništva, pa določite sami v dogovoru z mentorjem. 4. vtis: »Delam kot zamore« Vaši trenutni sodelavci vas bodo smatrali za »gušterja« ne glede na izobrazbo ali znanje in bodo iz vas hoteli narediti »zamorca«. Ne pustite, da bi vam vsilili delo, ki ni dostojno vaših sposobnosti. Boljša je prva, kot pa zadnja zamera. 5. vtis: Delati ali ne delati? \ Verjetno boste kdaj imeli priložnost, da se odmaknete od delov- nih dolžnosti in lagodno preživite svoje pripravništvo. Izogibajte se takim skušnjavam. Prav lahko se vam zgodi, da boste odslužili pripravniško dobo do zadnjega dneva ali pa še kakšen mesec čez. Skušajte čim bolj pokazati svoje sposobnosti in samoiniciativo. Dokumentirajte svoje delp. Težite za tem, da bi čimbolj skrajšali pripravniško dobo in končno postali koristni, kar vam skušajo na vse mogoče načine preprečiti. 6. vtis: Priložnosti in »priložnosti« Morda se vam bo kdaj zdelo, da ste dobili izjemno priložnost, ki bi lahko bistveno vplivala na vašo kariero. Bodite previdni! Realnost je lahko dostikrat kruta. V takih primerih se lahko skrivajo naslednje variante: a) Nekdo vam je podaril priložnost: ta možnost je zelo malo verjetna, razen če ni ta nekdo vaš "»stric«: b) ' Splet srečnih naključij vam je dal izjemno priložnost: tudi ta varianta je malo verjetna. Razmislite, če se v teh »naključjih« morda ne skrivajo kakšne zakonitosti. c) Nekdo vam je dal priložnost po principu »jaz potrebujem tebe, ti pa mene«. Ta varianta je še najbolj zaželena. d) Najpogostejša varianta: želijo se vas otresti, ali pa potrebujejo kakšnega »črnca« za težaško delo. e) Najslabša varianta: načrtno vas želijo diskreditirati in s tem ne škodijo samo vam kot posamezni- ku, ampak posredno tudi kolektivu. Vzroki za to pa praviloma sploh nimajo nobene zveze z vašo delovno uspešnostjo. 7. vtis: »To je velik korak za človeka, a majhen za človeštvo.« Končno je nastopil težko pričakovani dan. Uspešno ste opravili strokovni izpit. Uspeli ste povedati vse, kar veste o Zakonu o združenem delu, še preden so ga razveljavili. Tudi vse tozde, ki sestavljajo vašo delovno organizacijo, ste pravilno našteli. Sedaj vas celo najbolj zadrti preziralci pripravnikov gledajo bolj prijazno. Nič čudnega, saj ste zaključili svoje izobraževanje. Znanje, ki vam ga je dal študij, je mačji kašelj proti temu, ki ste ga dobili v času pripravništva! 8. vtis: Sedaj gre pa zares (naravni izbor in selekcija kadrov) Razporedili so vas na prvo delovno mesto. Znašli ste se sredi džungle, kjer lahko preživijo samo najsposobnejši. Nimate več mentorja, ki bi hodil pred vami in z mačeto odganjal zverine. Kmalu pa pričnete opažati zanimive stvari. Vaš neposredni nadrejeni nima posluha za vaše ideje in predloge. Odklanja jih kot nepotrebne in neuresničljive, vas pa okarakterizira kot človeka, ki potrebuje še leta in leta prakse, da si boste nabrali vsaj malo izkušenj, ki pa vam jih je pripravljen posredovati. Nasprotno pa vam sam daje delo, ki je po -vašem mnenju primerno le za »črnca«. Sploh nimate prave priložnosti, da bi se izkazali. Ko prične pa še razlagati, kako prihajajo v podjetje fakultetno izobraženi ljudje, ki pa so popolni neved-neži in nesposobneži, vam pa postane vse skupaj sumljivo. Malo se pozanimate o njegovih strokovnih karakteristikah in ugotovite, da ima nižjo izobrazbo od vas in da ta še zdaleč ne ustreza njegovemu sedanjemu položaju. Od takega pokrovitelja se je najbolje posloviti v najkrajšem možnem času, pa čeprav boste ostali sredi džungle golih rok. 9. vtis: Le čevlje sodi naj Kopitar! Zelo priljubljena metoda onem-gočanja ljudi je nasilna prekvalifikacija. Pozabiti morate na svojo stroko, za katero ste se izpopolnjevali in v kateri bi lahko izkoristili vse svoje sposobnosti in maksimalno koristili kolektivu. To pa samo zato, da bodo imeli priložnost tudi tisti, ki bi jih sicer vi na svojem področju hitro »povozili«; 10. vtis: Kako široko je obzorje? Sposobnost strokovnjaka se kaže tudi v širini njegovega znanja. Na žalost se v praksi zelo pogosto pojavlja trend natikanja konjskih plašnic ljudem, ki jih zanima tudi, kaj se dogaja izven njihove najožje stroke. To se utemeljuje s trenutnimi važnejšimi problemi. Človek naj bi bil kot .galjot priklenjen na svoje veslo, njegov pogled pa naj bi segal le do potnega hrbta njegovega sotrpina. 11. vtis: Nekoč in danes Dostikrat se je zanimivo pogovarjati s strokovnjaki, ki so diplomirali že pred več desetletji. Po njihovem pripovedovanju sodeč je bilo takrat dosti drugače. Ker je obstajala velika potreba po kadrih, so mladi ljudje takorekoč iz šolskih klopi padli v prakso. Ni bilo nobenega pripravništva ali skrbništva. Začetnik je takoj dobil zelo odgovorne naloge. Seveda mu ni bilo lahko. Vendar sta mladostna energija in idealizem hitro nadoknadila pomanjkanje prakse. Danes pa človek dobi občutek, da je vse pripravništvo in skrbništvo namenjeno samo temu, da je lahko zaposlenih več ljudi in da obstaja nek tampon, ki ščiti nesposobneže pred konkurenco. Svoje najbolj obetavno obdobje boste verjetno preživeli izven glavnega toka dogajanja. Obetajo se vam velike možnosti stagnacije. Ko pa boste končno dočakali kakšno odgovorno nalogo, pa boste že vsega naveličani in otopeli. Postali boste ravno taki kot tisti, ki jih sedaj kritizirate. 12. vtis: Tudi idealisti postajajo pragmatiki Kljub še tako veliki zagnanosti se počasi prične poznati (negativni) vpliv okolja na idealista. Vsi imamo pač želodce. Vendar je le razlika med človekom, ki še ves čas skuša držati kritično razdaljo do dogajanja okrog sebe in tistim, ki sčasoma postane svoje popolno nasprotje. 13. vtis: Kdo je za in kdo je proti? Veliko se govori o uvajanju trga In kadrovski konkurenci. Pri tem se ves čas navaja neke sile, ki zavirajo tak razvoj. Včasih že človek dobi občutek, da so to nekakšne skrivnostne mračnjaške sile. Pa ni tako. Vsak od nas je lahko njihov potencialni pripadnik. Postavimo si roko na srce in se sami pri sebi skušajmo po resnici uvrstiti v eno izmed možnih variant: a) Sem odločen zagovornik sedanjega stanja. V primeru proste konkurence bi padel na stranski tir. Zato ne maram nobenih sprememb. b) Nisem ravno najbolj goreč zagovornik sprememb. Sedanje stanje mi kolikor toliko odgovarja. V primeru zdrave konkurence pa bi se potrudil in pokazal vse svoje sposobnosti. c) Načelno sem za konkurenco in se čutim za to tudi sposobnega. Zaradi dosedanjih slabih izkušenj pa nimam več volje, da bi se boril za boljše stanje. d) Zahtevam takojšnje spremembe. Svojo perspektivo vidim le v zdravi kadrovski konkurenci. Vsak dan v tem stanju doživljam kot osebno stagnacijo. e) Vsa ta problematika me sploh ne zanima. Prepuščam se usodi, ki me je dosedaj še vedno dobro vodila. 14. vtis: Ko Sizif organizira delo... V tem primeru gre praviloma za »črnsko« delo, ki pa ga delodajalec označuje kot zelo pomembno in perspektivno. Paprincipu subordinacije ga morate na žalost pač sprejeti. Minevajo meseci, »Sizif« pa pozabi na svoje-naročilo. In kakšen je zaključek? Izgubljen čaš tem res samo za navadno nesposobnost, ali pa se v ozadju še kaj skriva? 15. vtis: Hočemo postati inovativna družba (ali je to res?) Toliko se govori o potrebi po spodbujanju inovatorjev, v praksi pa se dela povsem drugače, da na koncu vse skupaj izzveni kot še ena izmed v sedanjem času zelo razširjenih fraz. Iz izkušenj se da ugotoviti sledeče: 1. Inovativni predlog spravimo v predal in upamo, da bo predlagatelj čez čas pozabil 'nanj. 2. Po dolgotrajnem interveniranju predlagatelja začnemo iskati vse mogoče in nemogoče izgovore, samo da se ga otresemo. Pri tem pa čas neusmiljeno teče - na primer 6 mesecev je dokaj kratka doba. 3. V primeru, da predlagatelj nikakor noče odnehati, moramo končno popustiti. Vendar smo dosegli svoje. Denarno stimulacijo je inflacija skoraj popolnoma »požrla«. Pri tem nam zelo pomaga tudi Pravilnik o inovativni dejavnosti, ki predvideva izračun nagrade glede na lanskoletni povprečni republiški OD. Predstavljajte si, koliko bi to zneslo pri sedanji inflaciji, če bi inovacijo prijavili na primer v mesecu decembru. 4. Obstaja pa še en problem. Če gre pri inovaciji za prihranke pri kosih, kilogramih ali metrih, znamo to še nekako preračunati. Ko pa in živci ter strokovna stagnacija. Ostane pa vprašanje: ali gre | gre za razvoj teoretičnih osnov in za povsem novo razširjanje znanja, ki bi lahko dolgoročno prineslo prihranke tudi pri kosih, kilogramih in metrih, pa povsem odpovemo. To pa ni nič čudnega, saj pri nas inženirje ocenjujejo tehniki in gimnazijski maturanti in to tudi na področjih čiste teorije. Glavne vzroke za neuspešnost inovativne dejavnosti bi lahko povzeli v naslednjih točkah: a) Zadolženi za to dejavnost po strokovni plati niso dorasli svojemu položaju. Največkrat nimajo niti ustrezne izobrazbe (dostikrat je nižja od inovatorjeve), kaj šele strokovnega znanja za svoje delo. b) »Odgovorni« niso prav nič odgovorni za svoje delo, saj niso nikakor posebej stimulirani za uspešnost. Z njihovega stališča je povsem vseeno, ali bo • inovacij 100 ali pa nobena. V najboljšem primeru je to za njih dodatna delovna obremenitev, v najslabšem pa konkurenca njihovemu položaju. c) Nekaj je pa tudi povsem pre- proste človeške nevoščljivosti po principu: »Naj sosedu koza crkne!« . ~ ,. 16. vtis: Nočem biti sokrivec Dostikrat obupamo nad nastalo situacijo. Koliko lahko posameznik sploh vpliva na gibanje tega zapletenega mehanizma? Verjetno skoraj nič. In vendar tudi nemočno pasivno gledanje pomen) določeno moralno odgovornost za nastalo stanje. Ta članek predstavlja občutenje take odgovornosti. 17. vtis: Kaj bo jutri? Sedaj smo na usodnem razpotju. Možnosti sta samo dve: 21. stoletje ali pa srednji vek. Kaže se že nekaj znakov, ki vzbujajo optimizem, a na žalost še več takih, ki povzročajo pesimistično razpoloženje. Zato naj bi vsak človek, ki mu je kaj do napredka, poskušal dati tudi svoj prispevek. Prepustiti-se usodi v tem trenutku bi pomenilo utopiti se. P.S. Vsi našteti problemi niso nikakršno prazno »nakladanje«, ampak je njihov opis nastal na podlagi povsem konkretnih izkušenj... Verjetno se je marsikdo že spoznal med kritiziranimi. R. S. Ni vse tako črno! V Kurirju so bili večkrat objavljeni članki, karikature in razne črne »pohvale« glede dr. Kvasiča. Vsi pa ne mislimo tako. Verjetno nekaterim pacientom ni po volji, posebno tistim, ki bi radi ZDRAVI izrabili bolniški dopust in tudi tistim, ki radi pogledajo pregloboko v kozarec. Zagotovo dr. Kvasič hoče in tudi naredi preveč sam, namesto da bi pisal napotnice in pošiljal bolnike k raznim specialistom, s tem pa razbremenjeval sebe. Zagotovo naredi za pacienta vse, da čim hitreje okreva. Med temi je tudi nekdo, ki danes ne bi bil več med živimi, če dr. Kvasič ne bi pravočasno posredoval. Menim, da si tako črnih »pohval« tudi ne zasluži. M. K. april 1989 - IM V KURIR št. 6/7 - stran 13 FOTO ŽEBLJIČKI Počistimo pred svojim pragom Zima je vsaj po koledarju za nami. Kakršnakoli je že bila, skopa s snegom, nam je vendarle prizanesla z nizkimi temperaturami, zasneženimi cestami, kot da se je tudi sama ustrašila novih predpisov o vzdrževanju in čiščenju cest. Ob pomanjkanju snega pa je ostala razkrita vsa nesnaga, ki jo snežna odeja skrije pred našimi očmi vsaj za nekaj časa. Pomlad je običajno tisti letni čas, ko opravimo generalna čiščenja doma, v hiši, na vrtovih. Kaj pa v tovarni? Tu je, kot da nas kupi nesnage, zavrženih papirjev in odpadkov, ki se zbirajo po vogalih, sploh ne motijo! Mar red in čistoča res nista naši lastnosti, smo na to imuni? Mirno in neprizadeto hodimo vsak dan mimo kupov smeti, zanemarjenih zelenic... Nekaj takšnih detajlov, ki nam res ne morejo biti v ponos, smo zabeležili in prav nič se ne slepimo, da bo zato kaj bolje. Saj če pogledate vratarnico z Zagrebške ceste, ki smo jo vzeli pod drobnogled pred časom, na njej kljub katastrofalnemu stanju ni bistvenih sprememb... J. Delavci Intereurope, locirani na naši železniški postaji so obupali ob iskanju nekoga, ki bi pospravil navlako ob poslopju. Skriti kotiček, na moč primeren za odlaganje vseh odvečnih stvari, za upravno stavbo IMV. V tovarni avtomobilov so se odločili, da dežurnemu tovarne uredijo poseben prostor na vidnem mestu, kjer bi ga lahko našli ob vsakem trenutku. Začeli so urejati prostor in ga označili z vidnim napisom. In že so bili nergači in zdolgočasneži na delu in začeli uničevati še nedokončno urejen prostor. Tudi takšni so med nami! Ne vemo, če nad to podrtijo drži roko spomeniško varstvo, da jo tako vztrajno negujemo in ob njej zlagamo požagane veje, pokošeno travo, odpadke... So pa tudi častne izjeme. Delavci poprodajnih aktivnosti (Renault) so ob skladišču očistili že dolgo zanemarjeno okolico, postavili tablo, očistili dvorišče... Pohvalno ni kaj! Upamo, da se bodo za akcijo odločili še kje! instrumente pri Občinskem odboru Rdečega križa Novo mesto Cene prikolic Tip prikolice PRIMA 310 SL PRIMA 400 SL PRIMA 430 TL OPTIMA 350 T OPTIMA 460 CP OPTIMA 500 TO FORMA 490 TD CAMPER 500 - Nadgradnja TURIST. BIVAK — Nadgradnja PODVOZJE BIFE - STANDARD A1 310 A2 350 A4 400 A5 400 A7,9 420 A8 440 B1 350 B12 350 B25 350 B26 380 B3 400 B2 400 B18 420 B5 420 B20 430 B6 440 B21 460 B17 470 B22 485 B13 500 Maloprod. cena za družbenj sektor Maloprod. cena za občane 20.400.900 24.787.090.00 24.099.400 29.280.770.00 26.574.600 32.288.140.00 27.903.200 33.902,390.00 30.720.300 37.325.160.00 32.506.500 39.495.400.00 42.785.600 51.984.500.00 30.846.400 37.478.380.00 31.513.300 38.288.660.00 6.563.700 7.974.900.00 73.408.400 89.191.210.00 21.873.800 26.576.670.00 24.099.400 29.280.770.00 25.581.400 31.081.400.00 29.287.700 35,584.560.00 30.217.200 36.713.900.00 30.031.300 36.488.030.00 29.659.500 36.036.290.00 31.551.000 38.334.470.00 30.698.200 37.298.310.00 32.695.000 39.724.430.00 31.067.400 37.746.890.00 34.034.000 41.351.310.00 34.177.000 41.525.060.00 34.479.900 41.893.080.00 34.667.100 42.120.530.00 34.108.100 41.441.340.00 34.776.300 42.253.200.00 37.742.900 45.857.620.00 37.779.300 45.901.850.00 39.819.000 48.380.090.00 OPOMBA: Veljavna lestvica stopnje prometnih davkov: 8 % temeljnega prometnega davka (SR Slovenija) Pri posameznih izvoznih modelih, v katere nista vgrajena hladilnik oz peč, se cena zniža za 1.400.00,- din. Renault 25 TXI - prva berlina iz te skupine z 12-ventilnim motorjem Konec marca je skupino RENAULT 25 obogatila nova inačica vozila, ki so jo poimenovali RENAULT 25 TXI. Ta inačica ima nov motor. Da bi dosegli moč 102 kW (140 KM) je 21 motor Renault 25 TXI dobil novo glavo s 3 ventili na cilinder. Tako lahko ta nova inačica, kljub temu da ostaja na 21, deluje na Eurosuper (95 oktanov). Renault 25 TXI nudi naslednje značilnosti: Motor: prostornina: 1995 cm3 maksimalna moč: 102 kW (140 KM) pri 6000 obr/min maksimalni moment: 176 Nm (17,9 mkg) pri 4300 obr/min Performance: maksimalna hitrost: 207 km/h 0-100 km/h: 9,5 s 0-400 m: 15,9 s 0 - 1000 m: 30,8 s Poraba: pri 90 km/h: 6,4 1/100 km pri 120 km/h: 7,9 1/100 km mestna vožnja: 11,9 1/100 km Renault 25 TXI ima nivo centralne opremljenosti skupine Renault 25 in serijsko vsebuje naslednjo opremo: - kolesni obroč iz lahke litine - zatemnjena stekla - električno dvigovanje stekel spredaj - centralno odpiranje in zapiranje vrat - zadnji brisalec stekla - računalnik v armaturni plošči - sinteza govora - dodatne luči (v Franciji). RENAULT 25 je bil lansiran na francoski trg v marcu 1984 in je dosegel in zadržal prvo mesto v visoki kategoriji. Leta 1988 je predstavljal 40,6% v svoji kategoriji in 3,1% celotnega tržišča z 68.432 registracijami. Povzetek pripravila Barbara Krajnc Nove cene vozil iz prodajnega programa IMV Kdo le si še zapomni ceno kateregakoli jugoslovanskega proizvoda, ko se cene spreminjajo iz dneva v dan? Ker želite vedeti, kakšne so cene naših proizvodov, objavljamo cenik, ki bi lahko postal, oz. že postaja ena rednih rubrik. Sedanja prod. cena Novo predlagana % prodajna cena povišanja 1. Lastni program R-4 GTLJ 2. Uvozni program R-5 Campus R-5 GTS R-5 Avto-šola 29.754.000,- 65.934.000, - 84.757.000, - 91.538.000, - 36.990.000,- 24,3 EXPRES TOLE 1,4 EXPRES DIESEL EXPRES Kombi 1,4 ESPACE GTS TRAFICT313 Furgon Trafic TB23 Fur. s p.s 82.393.000, - 89.824.000, - 88.694.000, - 178.325.000, - 126.920.000, - 141.853.000, - 80.957.000,- 104.007.000,- 22,7 22,7 OPCIJA R-5 TD 87.296.000,- 110.116.000,- 26,0 Metalik lak za R-4 R-5 GT TURBO 116.908.000,- 143.413.000,- 22,5 Metalik lak za R-5 R-9 EXCLUSIVE ' 80.478.000,- 98.988.000,- 23,0 Metalik lak za R-9 R-9 GTL 80.478.000,- 98.892.000,- 22,9 Metalik lak zaR-11 R-9 GTD 91.504.000,- 110.137.000,- 20,4 Metalik lak za R-19 R-11 GTL 90.254.000,- 111.012.000.- 23,0 Metalik lak za R-21 R-11 GTD 95.812.000,- 117.849.000,- 23,0 Metalik lak za R-25 R-11 DIESEL SPRING 92.500.000,- 113.775.000,- 23,0 Metalik lak za ESPACE R-19TS 95.880.000,- 119.425.000,- 24,5 Izvedba R-4 KPL, MILICA R-19 GTS (sej. exponat) 99.907.000,- 127.077.000,- 27,0 Izvedba R-4 Ambulantni R-19 GTS 99.907.000,- 124.697.000,- 24,8 Tonirana stekla R-5 R-19GTX (sej. exp.) 107.200.000,- 135.971.000,- 26,8 Tonirana stekla R-21 R-19 GTD (sej. exp.) 110.237.000,- 139.694.000,- 26,7 Tonirana stekla R-25 R-19 TDE (sej. exp.) 119.089.000,- 150.463.000,- 26,3 Brisalec močilnik zad. R-19 R-21 TL 1,41 99.000,000,- 120.831.000,- 22,0 Zložljiv zad. sed. 1/3-2/3R 5 R-21 GTX 123.506.000,- 153.318.000,- 23,4 Zun. vzvr. ogl. na str. sopot. R-21 R-25 TX 154.411.000,- 190.193.000,- 23,0 Oprema št. 1 za R-5 R-25 25 BACARA (sej. ex.) 279.560.000,- 347.554.000,- 24,3 Servo volan za R-9 R-25 V6 Injection 246.547.000,- 303.053.000,- 22,7 Zložljivost zad. sed. 1/3—2/3R-19 Nevada GTS 5 s. 119.435.000,- 147.329.000,- 23,3 Oprema št. 1 za R-21 Nevada GTS 7 s. 121.603.000,- 150.788.000,- 24,0 Zložljivost zad. sed. 1/3—2/3 R-21 NEVADA GTX 7 s. 134.773.000,- 172.306.000,- 27,7 Servo volan Nevada 100.788.000, - 22,3 109.891.000, - 22,3 108.509.000, - 22,4 218.114.000, - 22,3 155.351.000, - 22,5 173.635.000, - 22,5 Novo predlagana prodajna cena 1.536.000, - 2.822.000, -2.949.000,- 2.949.000, - 3.584.000, - 3.845.000, - 6.095.000, - 5.595.000, - 3.214.000, - 3.650.000, - 1.861.000, - 2.709.000, - 2.826.000, - 2.003.000, - 1.952.000, -580.000,- 4.856.000, - 6.380.000, - 2.072.000, - 5.559.000, - 4.099.000, - 7.428.000, - \ Varstveni dodatek ni samostojna pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pač pa je ena od dodatnih pravic poleg pokojnine. Pravica izhaja iz minulega dela in je pogojena z dolžino pokojninske dobe, njen namen pa je, da upokojencem zagotavlja večjo materialno varnost od tiste, ki jim jo nudi pokojnina. Varstvenega dodatka ne prištevamo med družbene denarne pomoči, čeprav so do njega upravičeni upokojenci, katerih pokojnina je nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Osnovo za odmero varstvenega dodatka predstavlja razlika med najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo in zneskom pokojnine, ki jo upokojenec prejema. Pravico lahko uveljavljajo starostni, invalidski in družinski upokojenci. Za uveljavljanje pravice je potrebno izpolnjevati naslednja pogoja: 1. da upokojenec prejema nizko pokojnino in 2. da dohodki družinskih članov ne presegajo določenega nivoja premoženjskega cenzusa. Upoštevajo se dohodki iz preteklega leta. Med družinske člane, katerih dohodki sestavljajo skupni dohodek družine, štejejo: upokojenec, njegov zakonec rn otroci, ki jih upokojenec preživlja. Pogoj je tudi, da živijo v skupnem gospodinjstvu in skupnem prebivališču. PRIMER: Družina šteje štiri člane. Mož oz. oče je starostni upokojenec s 25 leti službe, žena ni zaposlena, starejši sin je študent in prejema štipendijo iz združenih sredstev, mlajši sin pa obiskuje osnovno šolo. Mož je bil upokojen v letu 1989. Varstveni dodatek Njegova pokojnina znaša n. pr. 500.000- din. Osnova za odmero varstvenega dodatka je znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki znaša 677.524.34 din. Varstveni dodatek se odmeri v višini 80 % razlike (glede na 25 let pokojninske dobe) med zneskom 677.524,34 din in pokojnino 500.000.- din ter znaša 142.019,42 din na mesec. Pokojnina z varstvenim dodatkom znaša tako 642.019,42 din na mesec. i ' Višina varstvenega dodatka pri starostnih in invalidskih upokojencih je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, pri uživalcih družinske pokojnine pa od števila članov, ki so upravičeni do pokojnine. Če upokojenec v času prejemanja varstvenega dodatka prekorači premoženjski cenzus, do dodatka ni več upravičen. Pravica tedaj preneha. Znova jo lahko pridobi, če se premoženjske razmere v družini spremenijo. Upravičenost do varstvenega dodatka v tem primeru ugotavljajo na novo. Pravice do varstvenega dodatka po zakonu ne morejo pridobiti uživalci predčasne pokojnine. Zahtevo za ugotavljanje pravice vlože interesenti na skupnosti pokojninskega . in invalidskega zavarovanja, naslovu predložijo obrazec 0,12, ki ga dobijo na SPIZ. Na eni strani vpišejo podatke o družinskih članih: število članov, kdaj so rojeni, kje stanujejo, njihova zaposlitev, kdo preživlja nezaposlene. Obrazec upokojenec lastnoročno podpiše in ga odda v potrditev še na občino - na davčno upravo. Ker gre tu za potrdilo o premoženjskem stanju in je njegova uporaba večnamenska, je potrebno točno opredeliti, da gre v konkretnem primeru za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka. \ O varstvenem dodatku pišem iz razloga, ker se interesenti ob vložitvi zahtevka za upokojitev zanimajo za to pravico. To so predvsem tisti delavci in delavke, ki v času zaposlitve prejemajo nižje osebne dohodke in predvidevajo, da bodo njihove pokojnine odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Prihodnjič: Dodatek za pomoč in postrežbo Marija Božič ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najine drage hčerke Petre Barbič se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem IMV-jevega tozda Podgorje, Šentjernej, ža venec in denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča mamica Stanka in ati Jože ZAHVALA Ob izgubi moje mame Emilije Brečko se iskreno zahvaljujem OOS Rl in sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Milica Turk tehnološki inženiring ZAHVALA Ob smrti najinega dragega očeta Anteja Lapanoviča se najlepše zahvaljujeva sodelavcem v obratu IV. tozda REVOZ in Tovarni prikolic Novo mesto ter OOS za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Ruža Čutura, Ana Lapanovič LIKOVNA UMETNOST Razstava del Marie Terese Ouinones de Dubreuil V Dolenjskem muzeju razstavlja kolumbijska slikarka MARIA TERESA OUINONES DE DUBREUIL. Razstavo, ki bo na ogled do srede aprila, je otvoril kolumbijski ambasador v Jugoslaviji dr. Edmundo Lopez Comez. Da bi vas navdušili za ogled razstave, povzemamo oceno Luke Matijeviča: »Njen umetniški kredo temelji na spoznavanju človeka, polnega plemenitosti, vendar tudi slabosti, nasilja in hinavščine. Svoje slikarstvo gradi na človeku kot utemeljitelju in tvorcu civilizacije, epsko široke in humane -pa zopet tako grozovito krute, uničevalne in preteče. Na slikah Marie Terese doživijo človeški liki metamorfozo, izgubijo telesnost, meso in kri postaneta Prenos delovnih ur Delavci tozda ADRIA imajo v prvem četrtletju po delovnem koledarju več delovnih ur kot v ostalih tozdih. Kaj se zgodi, če delavec iz tozda ADRIA preide v drugi tozd ali DO, ima pa že pred iztekom leta zadosten fond ur? Na to vprašanje smo dobili odgovor pri Marjanu Potrču: »Glede razporeditve delovnega časa, ki je v Adrii drugačna, vam sporočam, da Zakon o delovnih razmerjih pozna razporeditev, ki jo delavci opravijo s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom. Delavci podrobneje razčlenijo delovni čas v planu izrabe delovnega časa, ki je letni, mesečni ali tedenski. Temu namenu služi naš koledarček. Delovna obveznost je 42 ur na teden, ki jo delavec izpolni v vsakem tednu, v vsakem mesecu ali v koledarskem letu. Koledarček v IMV-ju določa letno izpolnjevanje te obveznosti. Manjše razlike nastajajo med danes še temeljnimi organizacijami, kjer zaradi izpolnjevanja plana in dobav materiala prihaja do razlik pri delovnih sobotah. Naj takoj, mimogrede, omenim, da osnutek zveznega zakona o delovnih razmerjih ne pozna več delovnih sobot in da bo tedenska delovna obveznost 40 ur, torej od ponedeljka do petka po 8 ur dnevno. Delavec je torej dolžan izpolniti obveznost, da v koledarskem letu dela povprečno po 42 ur na teden. Delavec, ki v Adrii dela v prvem četrtletju skoraj vse sobote, bo ob razporeditvi drugam dolžan delati le tojiko, da bo izpolnil obveznost 42 ur na teden, kar se izračunava za letno obdobje. To pomeni, da ob sobotah ne bo dolžan delati, če pa bodo to zahtevali delovni pogoji in bo delal (v proizvodnji), bodo nastajale dodatne ure, za katere bo potrebno opraviti prerazporeditev ali pa priznati nadure, vendar ob pogojih, kot so določeni v omenjenem zakonu in našem pravilniku o delovnih razmerjih. Nadure so izjema. Pri prerazporeditvi delovnega časa velja tudi pravilo, da mora biti v vsakem tednu pet delovnih dni, kar je obveznost vsakega delavca.« ideja. V geometrijske like transformirani akterji drame dobijo vlogo nosilca umetniškega sporočila. Orjafke nadčloveške postave se s prome-tejevsko kljubovalnostjo zoperstavljajo nevidni moči, medtem ko v strahu in obupu zvite figure ponazarjajo nemoč ponižanih in razžaljenih. Simboli vse bolj postajajo likovni znaki in kot najznačilnejši znak v njenih podobah se kažejo prav roke. Roke kot ščit zatiranih, kot poslednje zatočišče od lakote umirajočih otrok, roke kot varuh blagostanja in roke poulične prodajalke cvetja, kot poezija bede in siromaštva. Roke miru, sovraštva, ljubezni, materinstva... kot transmisija človekovega čustvenega stanja. Maria Teresa je izrazito angažirana umetnica, zato so vse likovne prvine na njenih delih podrejene sporočilu podanega motiva. Lazurni barvni odtenki v popolnosti ustrezajo ekspresivni vsebini. Kolorit je v celotnem ciklusu skladno, harmonično uglašen v sozvočju z barvami predzgodovinske kolumbijske keramike. Ko se je Maria Teresa dokončno odločila, da zapusti Kolumbijo, je s ciklusom orhidej kot simbolom svoje domovine želela izraziti globoko spoštovanje do vsega, kar jo je do tedaj povezovalo z rodno grudo. Vso svojo ustvarjalnost in domišljijo je usmerila v mikrokosmos, ki ga je videja v globini eksotične rože, cvetovi orhidej postanejo prizorišče na katerem ponovno zažive pravljice, bajke in legende, ki govore o predkolumbijskem el Doradu. Slikanje orhidej jo popelje v fantazijski svet otroštva in mladosti, na robove deževnega pragozda, ki ji je ostal za vedno v spominu. Številčen in kakovosten slikarski opus Marie Terese se nenehno dopolnjuje. Nove ideje in osnutki se rojevajo v bizarnih situacijah na cesti pri postanku pri semaforju, ob prtičkih v restavracijah ali pa med drobnimi gospodinjskimi opravili, ko trenutno zamisel uresniči v obliki majhnih konstrukcij iz aluminijaste folije. Maria Teresa pojmuje svoj slikarski poklic z vso resnostjo zrelega ustvarjalca v pravem svetopisemskem pomenu te besede. V času in prostoru, kjer moralne vrline izgubljajo pomen, ko so teptane osnovne človekove pravice, ko tišino ujetniških celic pretresajo grozljivi kriki in svetu vladata nasilje in genocid, umetnik ne more in ne sme ostati slep, gluh in nem. Angažiranost, lastna njenemu značaju in njeni ustvarjalnosti, jo nenehno spodbuja k iskanju resnice v vsakem dejanju in v sleherni podrobnosti.« Ocenili ste ga V anketah, namenjenih izboljšati naš časopis, ki počasi (prepočasi) kapljajo v uredništvo, ste Kurirja ocenili. Z oceno 4! Vendar pa ocena ni dokončna, saj še vedno čakamo vaša mnenja. Potrudite se in jih pošljite! Potem se bomo še bolj trudili tudi mi in naredili Kurirja še boljšega! LJEVAČKI priručnik Zagreb: Savez ljevača Hrvatske, 1985 MAROLT, Janez Organiziranje vzdrževalne dejavnosti v OZD/Janez Marolt. - Kranj: Visoka šola za organizacijo dela, 1985 MARTY, Rudolf Methodik der Programmierting in Pascal/ Rudolf Marty. - 3. Aufl.- Berlin: Springer, 1984 MAZIVA i podmazivanje . 1. izd,- Zagreb: JUGOMA, 1986 MEJAK-VRIŠER, Breda Osnove strojnih elementov/Breda Mejak-Vrišer. - Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1984. MENGEŠ, Georg How make injection molds/Menges, Mohren,- Munich, Vienna, New York: Hanser, 1986 MESAROŠ, Velimir Elektronika u automobilu/Velimir Mesaroš.- proš. i dop. izd.- Beograd: Tehnička knjiga, 1985 METODOLOGIJA in organiziranost planiranja v OZD/urednik Janko Belak,- Maribor: Obzorje, 1987 MIHAILOVIČ, Živka Udžbenik francuskog jezika za študente mašinstva/Živka Mihailovič.-Beograd: Mašinski fakultet, 1984 MIHALIČ, Rafko Priročnik za uporabo PC računalnikov/Rafko Mihalič, Žiga Kralj.- Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko, 1988 MIHELČIČ, Miran Osebni dohodki na podlagi minulega dela/Miran Mihelčič, Janez Ženi,- Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1986 MC CORMACK, Mark H. Was man an der Harvard Business School micht lerut/ Mark H. Mc Cor-mack.- Landsberg: Moderne Industrie, 1985 Pa veš, da moram imeti avto, saj je vedno bolj statusni simbol MIHEVC, Vekoslav Kontrolne metode lepljenja in površinske obdelave lesa/ Vekoslav Mihevc.- Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 1987 MILAČIĆ, Dušan Elektronske minijature/Dušan Mila-čič.j Beograd: Tehnička knjiga, 1988 MILEUSNIĆ, Egon Pravilnik o zaštiti na radu pri korištenju električne energije s komentarom/ Egon Mileusnič, D. Papež,- Zagreb: Zaštita rada, 1987 MILEUSNIČ, Nenad Organizacija unutrašnjeg transporta i skladišta/Nenad Mileusnič,- Beograd, 1985 . . _ . - i Anja Grobovsek Evidentirani novi člani Izgleda, da bomo v kratkem po vseh silnih zapetljajih vendarle dobili nov uredniški odbor Kurirja. Staremu je že pred nekaj meseci potekel mandat. Vendar je po mnenju nekaterih očitno ravno pri UO treba biti previden in natančen, vsaj ob evidentiranju. Obveščamo bralce, da je sindikat končno uspel z žegna-njem novih članov, sedaj jih mora potrditi le še DS DO! Upamo, da bo vsaj tu šlo brez zapletov. Pravzaprav je prav, da delamo lepo počasi, preudarno, po predpisih, da si vzamemo čas za razmislek, ko odločamo, kdo nas bo kje zastopal, pa čeprav are »le za člane uredništva«. Skoda je le, da se drugje prehitro in brez premišljanja odločamo. Morda se bomo pa le kaj naučili. Nikoli ni prepozno! Poslej mali oglasi V anketi, ki smo jo objavili v prejšnji številki Kurirja, ste bili vsi navdušeni nad tem, da bi uvedli novo rubriko MALI OGLASI! Vaša želja, vaš ukaz! Seveda pa smo dobili še vrsto koristnih in umestnih pobud. Vendar o tem kdaj drugič. Še vedno namreč sprejemamo ankete in zato naj vam ne bo težko izpolniti in poslati jo! In kako lahko objavite oglas v Kurirju? Sprejemali jih bomo do 20. aprila. Pošljite jih (ali prinesite) na naslov Uredništvo Kurir - Zagrebška 20, s pripisom Mali oglas. Napišite ga čitljivo in kratko. Napišite svoj naslov! Anonimnih oglasov ne bomo objavljali! In tu je že prvi oglas! Prodam stanovanje na Kristanovi 32,38 m2 z balkonom, centralno, telefonom. Informacije: (068) 26-352 popoldan! O0'0\~7C7 Ustrezna rešitev se ne kaže samo v tehnični izpopolnjenosti, temveč tudi v rentabilnosti. H'f—m— ww—i—itf mi i j i» i T iw*~ mM—Hiii ii mmir it Tiiifrnriii RAZVEDRILO Na kratko • Po predstavitvi vodstva direkcij v REVOZU na beograjskem srečanju s trgovci je bilo ugotovljeno, da tozd vodijo strelci in ovni (znaki horoskopa), ki so za takšna delovna mesta na vso moč prikladni. Verjemite v zvezde! • Adria je bila na salonu vsa v rož'cah. Čudovito domiselni cvetlični aranžmaji. Upamo, da bo tudi finančno poročilo ob polletju bolj cvetoče. • Delegati DS tozda REVOZ so odpotovali na ogled beograjskega salona. Upamo, da jim ne bo padlo na pamet, da bi tam zganjali kakšne samoupravne aktivnosti. • Na Renaultovem »štantu« se je pil konjak Renault! Vendar le v mejah potreb in normale. • Ob pestri ponudbi avtomobilov, ki so si jih obiskovalci ogledovali, so si lahko s pomočjo računalniškega grafologa kupili tu za 5000 din tudi karakter. Kako? Enostavno. Zadošča podpis in računalnik vam odkrije vse vaše dobre in slabe karakterne lastnosti. Morda bi ga lahko s pridom uporabljale naše kadrovske službe? • Dotično osebo iz marketinga še ne bodo vzeli v službo na TV, najprej bo morala na tečaj na AGRFT. • V IMV-ju vlada vsesplošno preseljevanje. Eni sem, drugi tja. Vsi se kupčkajo, le skupne službe ostajajo v »hotelu Makedonija«. Stari imvejci že vedo, kje je to. Vprašajte jih! • Vse voznike, ki vsakodnevno razkazujejo svoje rally sposobnosti, obveščamo, da jih vabi k sodelovanju avtoklub IMV. Brez razlik Ob mednarodnem prazniku močnejšega spola, dnevu 40 mučenikov, smo v uredništvu prejeli naslednje pisemce: Spoštovani! To, kar počnete, je diskriminacija! Vedno čestitate ženam in dekletom ob njihovem prazniku. Kaj pa mi? Na nas enostavno pozabljate in nas zanemarjate, dasiravno smo na tem, da se bomo, oz. se že borimo za emancipiranje s trdoživejšim delom prebivalstva planeta Zemlja! Ob našem prazniku, ki nosi dovolj zgovorno ime, se sprašujem: koliko časa še? Sam sem obupan! V službi sem moral odkloniti napredovanje zaradi dveh majhnih otrok, katerih oče sem. Kuham, perem, likam, žena pa hladno dela kariero in to celo uspešno, name, na družino in dom pa pozablja! In vsi govorijo le o položaju žensk v družbi! Dragi mučenik! Obupani mučenik Ni kaj! Čas je, da se zamisliš sam nad seboj! Začni spet nositi hlače, zasluži več, da si boste lahko omislili gospodinjsko pomočnico, da se boš razbremenil in lahko tudi v službi napravil kariero. Sicer pa naj popravimo napako. Z zamudo, a vendar iz srca čestitamo vsem mučenikom ob njihovem prazniku! - U - Izžrebani reševalci križanke Anica Šeremet - tozd ADRIA Marketing Nikola Ovniček — tozd PVO Suhor Ana Jordan — tozd ADRIA Črnomelj Vukomir Radanovič - Tovorni promet France Šolar - »Podgorje« Šentjernej Knjižne nagrade vam bomo poslali po pošti! Rešitve križanke pošljite do 19. aprila na uredništvo Kurirja. Prevelika hitrost strojev lahko povzroči usodne zastoje NAGRADNA KRIŽANKA l9 POOSTRE- ŠNA SOBICA OKRASNI ZIMZELEN GRM NEPARNA LOBANJ- SKA KOST KLJUČNI POJEM KITAJSKE RELIGIJE — OSEBNI ZAIMEK ■ VSEBNOST OKNICA VETRNICA mil !ALTANA HODNIK GALERIJA ZVEZA drZav ČISTA TEŽA ELEMENT PISATELJ HANSSON RIBIŠKA PRIPRAVA OBUPANOST KARLOVAC DALM. MOŠKO IME /Sn KARENINA BONBON PALIČICI / / "o*** 7 100 DOBA RIKO DEBENJAK SANACIJA NEZNA- NEC v NAZIV VRHOV V ZAH. ALPAH VZDEVEK GOETHE- JEVE MAME TIRNICA REKA SKOZI FIRENCE AVTOR: RUDI MURN ALFI NIPIČ PEVKA. PRODNIK 1 Na kratko iz Črnomlja • »Če hočemo preživeti, moramo varčevati«, nam dan za dnem vcepljajo v glavo. Očitno pa se tega le ne zavedamo dovolj, sicer bi že zdavnaj uredili dostavljanje pošte med obrati brez znamk. • V našem obratu bi nujno potrebovali vsaj še en terminal za normalno delo, saj je obstoječi občasno zaseden tudi po 16 ur na dan. Mogoče pa bo novi kader na tem področju le predlagal rešitev. • Našemu vodju nabave povzroča precej hude krvi zasedenost obstoječih dveh telefonskih linij, saj je telefon pri nabavi materialov nepogrešljiv. Rešitev je direktorjev telefon, saj le-tega razen kroga kadilcev največkrat ne »ogroža« nihče.