Poštnin« oiafena v ccovini teto LVII. V UubP?ni. v soboto, dne 5. Isnuaria 1929 St.4 ?. Tzda'a s». 2 om Naročnina Dnevna i zoala za državo SHS mesei.no U Din polleino I3D Din celoletno 3iO Din za inozemstvo me »ei no 4U Din Bede HK« iitim« cnin veUkl po 3 .n « Din. v uredn Skrm delu vršilca oo 10 Din o Pr v/c-em o na o .'- - f~l "»ž Iz.de oo « iiuuaj razen ponaeliKe in clnevo do Dr*szruKu ureanMiio »e v Kopitar,cvl ullciii.fi/ll Rokopisi so ne vratafo, nelianklrana pismo se ne aprelemalo » Lreanlšiva tnlcton it. 20S0. upravni&tva it. 2329 Političen lisi stat slovenski narodi Kpraca le vKopUanevt ul.4i.fi * cehom/ račun: L/ubi/ana tlet. IO.OSO In 10.340 xa Inseioie, S>oio/ei o Al. 73H3, Zaffirb jI. 39.011, Vraga In Dun«i< Al. 24.797 Brez svobode Ni brez podlage domneva, da fašistovski režim pošilja v konfmacijo slovenskega kulturnega delavca za delavcem zato, ker se bližajo volilve v bodoče korporativno zastopstvo v Rimu. Slovensko in hrvatsko ljudstvo v Italiji naj bi ostalo brez narodne inteligence, da bi se brez vsake orientacije in duhovne opore izreklo za iašistovsko listo. To bi seveda fašistovska vlada raztrobila po celem svetu kot nekak »plebiscit«, češ, slovanska manjšina v Italiji, prosta vpliva »nacionalnih hujskačev«, je s celim srcem dokumentirala svoje popolno zadovoljstvo s sedanjim stanjem. Toda četudi bi slovansko ljudstvo v celoti podpisalo svoj placet na listo fašistovskih korporacij, bi to pomenilo ravno tako malo odobritev fašistovskega režima kakor ne bo pomenilo tega dejstvo, da se bo velika večina italijanskega ljudstva izrekla za kandidate fašizma. V deželi, kjer je politična svoboda načeloma zanikana in dosledno temu praktično popolnoma onemogočena, so vsakršne volitve kot iztaz svobodne odločitve, državljanov popoln humbug, kakor so humbug tudi v Rusiji. Saj je po pregnantni opredelitvi don Sturza »fašizem konservativna diktatura ali desničarski boljševizem, kakor je boljševizem komunistična diktatura ali levičarski fašizem«. Ker fašistovski gran consiglio itak a priori polovico kandidatov sam imenuje, od druge polovice pa sme črtati, kogar hoče, tako da bodo končno morali biti izvoljeni samo le fašisti, oziroma, kdor je njim absolutno po volji, — zato so volitve sploh odveč. Najbolj enostavno bi bilo, če bi vse člane bodoče zbornice imenoval sam g. Mussolini. Fašizem itak ni nič drugega kot Musso-trai. Fašizem je ves poosebljen v ogromni inteligenci, skoro nadčloveški volji in enormni delovni sili Mussolinija. Gotovo je, da bi kor-porativna zbornica veliko boljše izgledala, če bi jo »duce« sam imenoval, kakor da bo pre-ila skozi farso volitev. Tako je ta izredni mož absorbiral vase vse politične sile Italije, v kateri danes nihče ničesar ne pomeni razen Mussolinija. In ravno to je tista najbolj bolna točka tega režima, zaradi katere se lahko z ▼so gotovostjo predvidi moment, ko bo padel in moral pasti: ko namreč ne bo več »duceja«. Kajti v Italiji je danes zadušena vsaka politična iniciativa, kulturne in gospodarske sile pa so v svoji usmeritvi odvisne od volje diktature. Vsa načela so pod strogo kontrolo, diskusija se kot »stara šara« v političnih zadevah sploh ne trpi, v drugih pa je faktično še bolj omejena in reglementirana kakor v sovjetski Rusiji. Država je istovetna z vlado, vlada pa je vse: oblast, postava, morala. Vlada pa je Mussolini. Kajti tudi veliki svet, glavni tajnik stranke in vse organizacije pod znamenjem liktorskega snopa ne pomenijo nič brez Mussolinija. On edini misli za vse in vsakega in razen njega nihče ne misli in ne sme misliti. Vse je mašina, ki se giblje ločno brez najmanjšega odpora po eni sami roki. Vsaka druga samoodločba ali soodločba, vsaka druga pobuda, vsak potreben in zdrav odpor ali samo kritika je izločena. Iz te odsotnosti iniciative sledi najnevarnejši in najbolj žalostni pojav v sodobni Italiji: popolna apatija množice za vsa vprašanja javnega življenja ob skrbno prikriti, a tem globlji nezadovoljnosti c takim režimom. K temu pride neutajljiva gospodarska kriza Italije, ki ima svoj poglavitni vzrok v nenaravno visokem kurzu lire, ki duši privatni kapital in razvojno možnost industrije, ki se počasi odvrača od fašizma, katerega je ona vstoličila iz smrtnega strahu pred socializmom, boljševizmom in popolarsko agrarno reformo. Umetni kurz lire pa leži z vso težo tudi na ramenih srednjega in malega človeka, ker so cene v Italiji danes na isti višini kot preje, a plače so radi naraščajoče brezposelnosti nižje. Odtod izvirajoča nezadovoljnost se pa veča po skrajno fiskalični, naravnost zadnji soldo izžemajoči italijanski davčni politiki in praksi. Tista inteligenca pa, ki je svojčas s svojo administrativno, finančno in diplomatično prakso vodila vse državne re-sore, je danes skoro od vseh mest odstranjena ter povečuje kader z režimom nezadovoljnih elementov, dočim novo čisto fašistično uradništvn po absolutnem pomanjkanju vsake upravne prakse in izključni strankarski orientaciji pravilno funkcioniranje državne maši-nerije je ovira, tako da mora g. Mussolini sam voditi in tudi resnično vodi osem ministrstev! Zunanji red in disciplina v Italiji izvira iz ene same mogočne volje. Ni rojena izno-traj, tako zvana fašistizacija src in duhov sc Dr. Mačeh ostane v Belgradu Maček v Savčičevem avtomobilu - Uradno sporočilo o avdienci dr. Mačka - Ostale avdience - Pribičevič o svoji avdienci - Ponovne avdience Vukičeviča, Davidoviča in Mačka - Kriza bo v kratkem rešena ? Belgrad, 4- jan. (Tel. »Slov.«) Danes sta prišla v Belgrad dr. Maček in Pribičevič. Bel-grajskiin politikom je bila znana vsebina br-zcjava. ki sta ga poslala iz Zagreba na dvor m ki ga objavljamo na drugem mestu. Splošno je bilo opaziti, da so vsi politiki brez izjeme odločno obsojali način, kako občuje zagrebška opozicija celo z dvorom. Nič čudnega, da je brzojav izzval pravo paniko in da se poslanci niso več tako inten ivno zanimali za prihod obeh opozicionalcev. Nič čudnega pi tudi ni, da je brzojav precej spremenil vse polilično mišljenje, ki je smatralo prihod dr. Mačka in Pribičeviča za dokaz dobre in iskrene volje KDK za sporazum. Jutranji brzovlak je imel 90 minut zamude. Zato sta oba politika prispela šele po deseti uri Nekaj njunih pristašev in časnikarjev jima je šlo nasproti do Zemuna, nekaj samo-stojnodenu kratskih mladincev ju je pa pričakovalo na kolodvoru, Z njima je prišlo v Belgrad tudi nekaj poslancev in časnikarjev KDK od glavnih zagrebških listov. Pri njihovem prihodu ju je na kolodvoru okrog sto pristašev pozdravilo na običajen način. Dr. Maček se je nato odpeljal s Savčiče-vim avtomobilom in v spremstvu poslanca Va-Ijevca na Pribičevičev dom, kjer se je preoblekel in nato se odpeljal deset minut pred 11 na dvor. Tu je bil ob 11 sprejet v avdieneo, ki jo trajala natančno 35 minut Zelo se je opazilo, da se je dr. Maček vozil v Savčičevem-avtomobilu, kar najbolj natančno dokazuje vrednost večkratnih Pribičevičevih in Mačkovih zanikanj, da nima KDK nobenih zvez s Savčičem, na drugi strani pa so zahtevali navidezno Savčičevo izključitev iz SDS. O dr. Mačkovi avdienci je bilo izdano to obvestilo: »Predsednik dr. Maček je bil sprejet od Nj. Vel. kralja v avdieneo zelo prijazno in sicer točno ob II. Avdienca je trajala 35 minut. Nj. V. kralju je dejal, da se državna kriza ne da rešiti brez popolne spremembe državne ureditve, in sicer tako, da se vzpostavijo državne, kulturne in zgodovinske individualnosti z lastno skupščino in vlado.« Takoj po avdienci 8e je dr. Maček odpeljal iz dvora na Pribičevičevo stanovanje, ki ima, kakor znano, svojo lastno hišo v Bitoljski ulici. Pri odhodu je bilo tudi slišati glas: »Zivio dr. Maček!« Ostale avdience Po časovnem redu so se avdience vršile tako, kakor je bilo določeno, z malimi spremembami. Deset minut pred 12 je odšel v dvor Ljuba Davidovič. Medtem se je vodstvo DS zbralo v parlamentu brez šefa in se posvetovalo do 1. Ljuba Davidovič je bil v dvoru do 12.35. Ob odhodu je o svojih predlogih molčal. Popoldne ob 4 je bil na dvoru Pribičevič. Ob pol 5 pa dr. Korošec. Za njim dr. Hrasnica. Nato je bil nenadoma pozvan v dvor Ljuba Davidovič in končno zvečer še predsednik radikalnega kluba Velja Vukičevič in skupščinski predsednik Ilija Mihajlovič. HSS zahteva svobodno Hrvatsko Dr. Maček o svoji avdienci Zagreb, 4. jan. (Tel. Slov.) »Narodni val« prinaša v posebni izdaji tole izjavo dr. Mačka: »Na vrrašrnje, kaj mislim o položaju in o krizi, sem odgovoril, da se ta kriza ne da rešiti brez popolne državne preureditve. Opozoril sem tudi na sklepe KDK od I. avgusta 1928. Ko sem bil pozvan, a svoje zahteve konkretiziram, sem rekel, da zalivamo vzpostavitev državnih, zgodovinskih in kulturno-zgodovinskih ozemelj s saborom in popolno zakonodajo in upravo. To je z zakonodajno in izvrševalno oblastjo«. »Narodni val« pristavlja ta-le komentar o Izjava Pribičeviča Po avdienci je Pribičevič ob 5 sprejel časnikarje. V glavnem jim je dejal tole: Bil sem v polurni avdienci pri kralju. Kralju sem predlagal, da se reši državna kriza z revizijo ustave, ker to sedaj ni parlamentarna kriza, ampak kriza državnega sistema Revizijo ustave sem predlagal v okviru, ki ga je podala KDK v svoji deklaraciji z dne 1. avgusta 1928. Kralju sem svetoval, da se posluži pravice, ki mu jo daje ustava, in naj postavi vlado, ki bo razpustila skupščino in razpisala volitve ter postavila spremembo ustave na dnevi red. Kralj naj vzame iniciativo v svoje roke in naj ne daje iniciative skupščini, ker so državni temelji v nevarnosti. Kralj naj pride v Zagreb (I?) in -ij od tam (!) rešuje krizo, ker ni treba, da bi se vse reševalo iz Belgrada. Kralju smo dosedaj razložili samo principe. Če sc bcio sprejeli principi, bomo podali podrobnosti. (Časnikar: »Davidovič je nezadovoljen z dr. Mačkom in mu svetuje umerjenost«. Nato je Pribičevič odvrnil: On nima pravice, dajati nasvete (temveč samo On, g. Svetozar. Op. ured.) Z njim nimamo nobenih zvez (?). razbija že ob znani nedovzetnosti italijanskega prostonarodja za take reči in ob površnosti italijanskega karakterja, — nevpoštevajoč drugih težkih momentov — potuhnjenost in strahopetnost pa prikrivata pravo razpoloženje. Na tem tudi korporativni parlament ne bo mogel ničesar izpremeniti, ker mu manjka bistvo korporativnega principa: svobodno sodelovanje vseh občestvenih sil. In tako se bo moralo prej ali slej uresničiti, kar trdi don Sturzo: da je fašizem razpaden pojav, politično izjemno stanje in prehodna faza, zapozneli absolutizem, kateremu nasprotuje tako duhovna kakor gospodarska struktura nove. oreraiaioče se Evrorel zahtevah HSS: »Hrvatski suvereni narod zahteva svojo popolno svobodo, da bo svoj gospodar na svojem. Nobena druga rešitev ni rešitev. Hrvati in zavezniki hrvatskega naroda zahtevajo v borbi za svobodo svoje svete pravice. Če tisti, ki odločajo, pristanejo na preureditev te države, dobro, če pa ne, potem prehajamo v še hujšo borbo, iz katere bo hrvatski narod izšel s popolno zmago tistih idealov, ki mu jih je v spomin zapustil veliki učitelj in vodja Stj. Radič. Hrvatska zahteva svobodo!« V Belgradu se obnašajo, kot da bi bila država njihova. Sedaj bomo videli, če to ni bil samo manever z njihove strani. (?) Poudarjam še enkrat: Kralju smo svetovali, da prevzame iniciativo v svoje roke. Mi rismo "a revolucijo (!). Predlagamo revizijo ustave, ker je to dovolj. Govorir smo v oblikah, v 'aterih se govori s kraljem. To ni bil noben nltimatum, ampak samo predlog. Seveda PrUičevič pri tej priliki ni pozabil na to, da ne bi napade! predsedni' vlade dr. Kor 3ca, " mu je po svoji stari navadi očital jezuitizem. V Belgrada je za centralizem, v Ljubljani pa za federalizem. Mi se besede sabor ne bojimo. Vse, kar ni državi potrebno, naj se rešuje v njem. Iz Belgrada odidem čimprej. (Časnikarji so ga vprašali: »Kaj mislite o zakonu o zaščiti države?«) Ko sem svetoval zakon o zaščiti države in se zanj potegoval, je bilo to proti komunistom. Danes pa sem odločno proti temu zakonu, ker se uporablja proti najboljšim patriotom. Demokrati nezadovoljni z otvoritvijo krize Ze po Mačkovem in Pribičevičevem brzo-javu se je sklepalo, da bo ostal dr. Maček tudi na dvoru pod vplivom zagrebške Vlaške ulice. Zelo se je opazilo, da so se vsi politiki četvome koalicije med seboj spraševali, zakaj je prav za prav Ljuba Davidovič izzval vladno krizo. Zato je bilo najbolj živahno ravno v klubu DS. Demokratski poslanci so v teku današnjega dne prešli v odkrito borbo proti Davidovičevemu krilu, ki mtt očitajo, da je izzvalo krizo, ne da bi vedel zakaj. Od njega zahtevajo, da svoj korak pravočasno popravi. Ko se je zvedelo za izid današnjih posvetovanj pri kralju in ko se je opazilo, da Pribičevič grozi in da se je v svojih iziavah na dvora popolnoma pridružil nedostopnemu dr. Mačku, je v vseh političnih krogih zavladalo prepričanje, da je šef DS Ljuba Davidovič prezgodaj in popolnoma nepripravljen otvoril sedanjo vladno krizo. Posebno z ve-likim nezadovoljstvom poudarjajo stalno v političnih in zasebnih razgovorih to tisti demokrati, ki so naprej prerokovali neuspeh Davido-vičeve akcije. O tem v vladi itak nikdar ni bilo nobenega dvoma, da so vse stranke za iskren sporazum z Zagrebom Toda sporazum se mora pripraviti in se morajo v tistih točkah, ki naj bi bile sporne, sporazumeti obe.stranki, Belgrad in Zagreb ter vse v poštev prihajajoče politične stranke. Nepristopno Mačkovo stališče je bilo naprej znano. Radi tega ni bilo mnogo iznena-denj, ko je Ljuba Davidovič ob 6 zopet prišel v dvor. Poučeni politiki so takoj uvideli, da bo Ljuba Davidovič ob tej priliki poučen o predlogih zagrebške opozicije, kakor sta jih predložila dr. Maček in Pribičevič, in o položaja, la je nastal po njuni avdienci. Vlada četvome koalicije? Kako se bo kriza končala, se da danef že dokaj jasneje napovedati. Po vsej priliki se je sodilo, da bo v dvor pozvan voditelj radikalov Velja Vukičevič, a najbrž tudi Aca Stanojevič. Vukičevič je bil res danes ob 8 v avdienci. Jutri opoldne bi bila posvetovanja končana in sc bo dal mandat za sestavo vlade. Tendenca gre za tem. da bo, kakor smo že javili, jutri ali vsaj v nedeljo gotova sestava vlede. Brez dvoma se bo napravil poskus 8 četvorno koalicijo. Če se ta ne bi posrečila, potem bi prišlo do trojne koalicije. Posameznosti iz vladne krize Demokratski klub je imel stalna posve« tovanja. Tako ostre debate še demokratski klub ni imel razen zadnjič, ko je šlo za to, ali naj se klub razcepi na Marinkovičevo in Davidovičevo krilo, in ko je prišlo do bojnega glasovanja. Dr. Maček pesimrsf Dr. Maček je bil popoldne v Zemunu pri poslancu dr. Drljeviču. Dejal je, da je vedel, da se bo kriza rešila brez njihovega vpošte-vanja in da je pesimist. Pribičevič se je v teku dneva mudil na svojem stanovanju, kjer so ga obiskali samo-stojnodemokratski poslanci, med njimi Savčič, ki se je pozneje posvetoval s Stanojevičem. Pri predsedniku vlade so sc stalno vršila posvetovanja, zlasti so bili stalno pri njem zastopniki muslimanskega kluba in Vukičevič. Po svoji avdienci je Vukičevič takoj obiskal predsednika vlade dr. Korošca, kjer sta bila tudi ministra Stjepan Barič in Dragiša Cvetkovič. Povratek dr. Mačka v Zagreb odložen V poznih večernih arah se je po izvršeni avdienci v Belgradu trdovratno vzdrževala vest, da dr. Maček nocoj kljub svojemu zatrdilu ne bo odpotoval iz Belgrada, ampak da bo jutri dopoldne pozvan v ponovno avdieneo. Zagreb, 4. jan. (Tel. Slov.) Radičevci so razširili vest, da je kralj pozval dr Mačka, da podaljša svoje bivanje v Belgradu, da bi proučil spomenico, ki mu jo je dr. Maček izročil. Radi tega bo dr. Maček podaljšal svoje bivanj " Belgradu za nekaj č:sa. Belgrajske vesti Za upravnika jetnišnice v Ljubljani Je pravosodni minister imenoval Zupana. Za ureditev dalmatinskega agrarja bi bilo po mnenju vladnih krogov zadosti 100 milijonov. To je predlagal minister Daka Popovič. Če bi se vpošteval Angjelinovičev predlog, da se odkupi zemlja javnopravno, bi bilo potrebnih 800 milijonov. Po mnenju finančnega ministra je vsota 200 milijonov za sedanji proračun zelo visoka. Upa pa, da bo dobil toliko kredita na razpolago. Naša delegacija v Pariza je obvestila fin. ministra, koliko natančno znašajo naši predvojni dolgovi v Francij. Dovoljen je kredit 500 000 Din za popravo pristanišč l ivar, Ulčinj in čres. Ta dovolitev se Sinitra kot reparacija naših pomorskih pristanišč. Baje je pripravljenih nadaljnjih 10,000.000 dinarjev. Kolodvor v Novem Sada se bo povečal. V ta namen je dovoljen kredit 3 084.356 Din. Zgradilo se bo veliko skladišče, dalje veliko upravno poslopje in položilo nekaj novih tračnic, ker je promet na novosadskem kolodvoru zeio naraste]. Dne 1. jan. I9?9 je stopila v veljavo ukinitev vizov med SHS in ČSR. Frankovci proti odhodu dr. Mačka v Belgrad Zagreb, 4. jati. (Tel. Slov.) Snoči je vzbudilo posebno pozornost, da so zastopniki KDK posebno naglašali slogo med strankami v KDK. To naglašanje sloge je slo tako daleč, da je Pribičevič zapel tisto pesem »Junak sem iz Like«, dr. Maček pa »Kaj nam pa morejo, če smo složni«. Vaš dopisnik pa je iz zanesljivega vira zvedel, da je bila seja KDK snoči zelo burna in da je prišlo do sporov med zastopniki HSS in SDS. Del radičevcev je bil zato, da se ne gre v Belgrad. Tudi dr. Krnjevič in dr. Maček sta bila zato, da ne greto v Belgrad. V tem smislu je tudi razumeti Krnjevičev članek v »Narodnem valu«. Najodločnejse je zahtevala, da se ne gre v Belgrad, ga. Marija Radičeva. Na seji je prišlo do tako napetega položaja, da je bilo na tem, da se KDK sploh razide. Pribičevič je zahteval, da gredo v Belgrad, na kar so radičevci po dolgi debati pristali, kot protiuslugo pa so zahtevali, da se pošlje v Belgrad brzojav, ki se je tudi v resnici poslal. Radičevci so tudi zahtevali, da se kralju izroči spomenica, v kateri se razložijo zahteve KDK. Ta spomenica se je sestavila, čeprav je bil Pribičevič proti njej. Končno je Pribičevič na to pristal. Dr. Maček je v avdiend kralju izročil spomenico. V njej se zahteva, da s« državno stanje preuredi, da se zagotovi hrvatskim državnim individualitetam samostojnost v vseh stvareh, ki strogo ne spadajo v osrednjo državno upravo. Frankovci in radikalni del radičevcev niso bili zadovoljni z odhodom dr. Mačka v Belgrad. Tujim časopisnim agencijam so sporočili, da bo prišlo ob njegovem odhodu v Belgrad v Zagrebu do demonstracij, tako da so tuje časopisne agencije spraševale zvečer zagrebška nredništva, kako so potekle demonstracije in ali je tekla kri. Kakor se je zvedelo, so te vesti razširili nekateri člani uredništva »Narodn. vala«. Dosedanji poteh konzultacij V izpopolnilo telefonskih vesti in da bodo naši bravci pravilno informirani o poteku krize, podajamo kratko poročilo o dosedanjem poteku konzultacij. Kot prvi je bil sprejet od kralja predsednik narodne skupščine I. Mihajlovič, kakor to odgovarja parlamentarnim običajem. Mihajlovič je predlagal, da sprejme kralj šefe vseh političnih strank, tudi od KDK. Tako je prišlo do širokih konzultacij. Kot prvi je bil na.o sprejet v avdienci radikalne stranke Aca Stanojevič, ker je radikalna stranka najmočnejše zastopana v parlamentu. Ker še ni bil izdan uradni komunike o avdienci Stanojeviča, še ni znano, kaj je predlagal. Z ozirom na njegovo prejšnja stališče pa naglažajo listi, da je Aca Stanojevič za nove volitve, kar odgovarja tudi stališču glavnega odbora NRS. Trdi se pa tudi, da bo prevzel Stanojevič definitivno stališče šele potem, ko izve, kaj sta predlagala dr. Maček in Sv. Pribičevič. Za Stanojevičem je bil sprejet vojni minister gen. Iladžič, nato pa Velja V u k i -č e v i č kot predsednik najmočnejšega poslanskega kluba. V u k i č e v i č je bil mnenja, da še ni prišel čas za volitve in da je zato treba postaviti delovno vlado, ki bi dovršila najnuj-nejie posle, predvsem pa proračun. Kraljev poziv šefem KDK. V soglasju s predlogom Mihajloviča sta projela predsednika KDK ta brzejav: »G. doktor Vladimir Mačok, predsednik KDK v Zagrobu. Na predlog predsodnika narodne skupščine, da se po sprejemu vladne ostavke zaslišijo zastopniki političnih strank in parlamentarnih skupin, je Nj. Vol. kralj odredil, da Vas naprosim, da izvolite priti v avdienco dne 4. t. m. in sicer če je mogoče, ob 11. uri. — Min. dvora Dragomir Jankovič. Enako brzojavko je dobil tudi g. Sv. Pribičevič, ki je bil naprošen, da pride v avdienco ob 15. Ta poziv je bil sporočen na seji poslovnega odbora KDK. Odgovor KDK: »Čeprav jo bil poziv Nj. Vel. kralja predsednikoma KDK za avdionco sporočen brzo-j.nno od g. Dragomira Jankoviča in nadalje, tfoprav jo v leni brzojavnem odgovoru omenjen predsednik današnje okrnjene skupščine. ki je KDK vslcd izvršenih umorov od 20. junija no priznava, je bilo sklenjeno, da »e predsednika KDK odzoveta pozivu Nj. Vel. kralja v avdienco, da se ne bi moglo z nobeno strani očitati, da noče KDK stika niti ? krono in da bi se innirektno mogli izvršiti pro logi za rešitov državno krize.« Včeraj sta tudi bila oba šefa KDK v avdienci, o poteku avdience in nadaljnjem razvoju krize pa poročamo v današnjih telefonskih vesteh. Sc vedno Nabite S'ockholm, 4. jan. (Tel. »Slov.«) Italijanske oblasti so s posredovanjem italijanskega poslaništva v Stockholmu prosile švedsko vlado, da omogoči Nobilovemu rešitelju Lundborgu potovanje v Rim. da ga bodo mogli zaslišati pri preiskovalni komisiji za udeležcnce Nobilove ekspcdicije. ..... med Sporazum -• socialisti in Landbundom Pred novo carinsko zaščito poljedeljstva Dunaj, 4. jan. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler dr. Seipcl, krščansko socialni zastopniki agrarcev in Landbunda so se včeraj dopoldne posvetovali v Seiplovem uradu, popoldne pa v ministrski sobi parlamenta o prodajni krizi in o krizi cen v poljedelstvu. Prišli so do zaključka, da je treba za odprodajo domače produkcije ustvariti organizacijo, kateri naj bi se prepustila preskrba trgov z domačo živino. 0 izvedbi teh ukrepov se bo posvetoval poseben odbor s sodelovanjem vlade. Uradno sporočilo o tej konferenci objavlja, da so se pri razpravi razgovarjali o vprašanjih, ki so nerešena med obema strankama. Predvsem so razpravljali o znanih zahtevah agrarcev za odpravo krize v avstrijskem poljedelstvu. Zastopniki Landbunda so poudarjali nujno potrebo, da se storijo primerni ukrepi proti naraščajoči inozemski konkurenci pri uvozu go- Nettunskc konvencije registrirane pri Društvu narodov Ženeva, 4. jan. (Tel. ->Slov.«) Po italijanski vladi je sedaj tudi vlada v Belgradu predložila tajništvu Društva narodov po čl. 18. v registracijo in objavo nottunsko in belgrajgke konvencije iz leta 1924. in 1925. Italija je te pogodbe prijavila že 19. decembra 1928, zato veljajo mednarodno že od tega dne- Proti manjšinski politiki Stresemanna Pariz, 4. jan. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« hudo napada dr. Strescmanna radi namere, spraviti vprašanje manjšin pred Društvo narodov. Dr. Stresemann, ki bi že tudi šam rajši videl, če bi mogel na primeren način zopet opustiti vprašanje manjšin, nikakor ne bo dosegel več kakor trenuten uspeh. Poljska, Češkoslovaška in ostale manjše države bi sprejele samo take določbe manjšinskega prava, katere bi tudi velike sile priznale zase. Niti Francija niti Italija, niti Nemčija sama ne bi pripustile zmanjšanja svoje suverenosti v korist manjšin. Francija nikdar ne bi pripustila razprave v Društvu narodov o postopariju njenih uradnikov v Alzaciji. Treba je vprašati, ali noče Nemčija s tem vprašanjem provocirati spor, da bi na glasen način izstopila iz Društva narodov. Poincareju večina zasiguranai Pariz, 4. jan. (Tel. Slov.) Francoska poslanska zbornica se bo sestala k izrednemu zasedanju. Interepelacijska debata bo trajala več dni. Ker pa celo meščanske stranke zahtevajo, da Poincare vodi do konca pogajanja o reparacijah, je njegovemu ministrstvu zagotovljena zadostna večina. Po tej debati se pričakuje, da bo Poincare objavil svoj, že dolgo pričakovani program političnih realizacij. Diplomat obtožen Pariz, 4. jan. (Tel. »Slov.«) V aferi »Ga-zette du Franc« sta bila včeraj obložena tudi jaoonski konzul v Parizu Laurent in neki urednik »Petit Journala«. Hišna preiskava pri agentu Amardu je ostala brezuspešna. Amard je bil že prej kaznovan radi goljufije na tri leta ječe. Panamerikts na delu Newyork, 4. jan. (Tel. »Slov.«) Oba odbora panameričke konference v Waphingtonu za poravnavo odnosno razsodišče sta končala , svoje delo. Načrt pogodl>e, ki sta ga oba od-| bora sprejela soglasno, predvideva obligato-! rično poravnalno postopanje za vse države ameriškega kontinenta pod vodstvom ameriškega poravnalnega gremija. Pooblaščenci bo-livijsake in paragvajske vlade so podpisali ofi-cielni zapisnik, da se odločitev o vprašanju krivde o konfliktu v Čaku izroči novi komisiji. Propast fašizma na Češkem »ftiška Straž«, glasilo češkoslovaških fašistov je prenehala izhajati. S tem je dokončana likvidacija nekdaj tako močne in tako kričave čsl. fašistovske organizacije, ki je hotela pod vodstvom generala Oajde na Češkoslovaškem vpeljati fašistevski režim. Velika goljufija Dunaj, 4. jan. (Tel. »Slov.«) Rod domini-kancev na Dunaju ,,e postal žrtev premetenega goljufa. Posrečilo se je 21 letnemu filmske-mu operaterju Jožefu Fuchsu, prepričati vo-j ditelja avstrijskega dominikanskega reda pa-' tra Stumpfa, da bi morala cerkev slediti zgledom nasprotnikov in celo boljševikov in staviti film v službo verske in patriotične propagande. Za ustanovitev katoliškega filmskega zavoda »Inka« in za sestavo filma, ki naj bi pod naslovom: »Izgubljena domovina« predstavljal trpljenje južnih Tirolcev, je dobro-čutni pater Stumpf dal navedenemu goljufu 100.000 šilingov. Stvar je prišla hitro na dan, ko so iz Berlina poslani strokovnjaki zahtevali obljubljeno predplačilo, pa ga niso dobili. Fuchs ie patru zamolčal, ds so za izdelavo . filmov potrebne mnogo višje vsote. Fuchs je i bil aretiran. veje živine in prašičev. V tej zvezi so razpravljali podrobno o organizaciji za prodajo in preskrbo trgov z domačo živino. Doseglo se je dalekosežno zbližanje med obema strankama. Končna določitev ukrepov, ki so potrebni, bo. izšla v kratkem. S tem je tudi poravnan političen spor med obema strankama. Dunaj, 4. jan. (Tel. »Slov.«) Napetost med krščanskimi socialisti in Landbundom se je v bistvu ublažila zato, ker so krščanski socialisti pristali na agrarne zahteve Landbunda. Zato je računati posebno na to, d« bo uvoz poljskih prašičev kontingentiran. Ker razen tega stopi 10. januarja v veljavo zvišanje čari-ne na jugoslovanske prašiče od 9 na 18 zlatih kron, se bodo gotovo zvišale v Avstriji cene prašičev, čemur nameravana nova organizacija notranjega trga skoro gotovo ne bo mogla odpomoči. Za stranko centrama v Franciji Pariz, 4. jan. (Tel. »Slov.«) »Gaulois« poroča o prizadevanjih, da se v francoski poslanski zbornici ustanovi velika francoska srednja stranka. Začetnik te misli Aucher, generalni tajnik »Alliance democratique«, upa, da bo lahko zbral okoli sebe 100 do 125 poslancev, ravno toliko, kolikor znaša Marinova skupina ali radikali. Tuka bo izpuščen Praga, 4. jan. (Tel. Slov.) Zasliševanje aretiranega poslanca Tuke se je danes nadaljevalo. Slovaška ljudska stranka protestira preti temu, da vodi preiskavo 25-letni preiskovalni sodnik. O dosedanjih rezultatih se ne objavlja ničesar. ; Smatra se, da bodo Tuko kmalu izpustili. Glavna ; priča je Kari Pelandski, bivši stotnik in župan | v Lučencu in nekdanji kandidat Slovaške ljudske j stranke, iz katere je bil pozneje izključen. Tudi ! razni odlični parlamentarci bodo zaslišani kot priče. Slovaška ljudska stranka Pod predsedstvom posl. Hlinke je imela v Ružemberku svoje zborovanje, na katerem so največ razpravljali o novih deželnih zborih. V resoluciji se zahteva, da mora parlament čimpreje vzeti v razpravo zakon o politični avtonomiji pokrajin, predvsem pa se mora dati pokrajinskim zborom večja kompetenca. Stranka se bo zavzela za spremembo zakona o agrarni reformi. Zahteva, da se v najkrajšem času imenuje deželni šolski svet za Slovaško, brez katerega je deželna uprava nepopolna. Konočno zahteva, da se vrnejo katoliške gimnazije in cerkveno premoženje pravim lastnikom. Snežni zameti v Italiji Milan, 4- jan. (Tel. »Slov.«) Radi hudih snežnih viharjev v Apeninih je že dva dni ustavljen tudi promet na železniški progi Sa-vona—Alessandria. Mnogi vlaki imajo velike zamude. Tako je orientekspresni vlak prišel iz Postojne v Benetke z zamudo 32 ur. Med Tridentom in Brescio so ceste zaprte za promet radi nevarnosti snežnih plazov. Tibera je v Umbriji povzročila velike poplave. Rim, 4. jan. (Tel. Slov.) V Italiji še vedno sneži. Ves promet je oviran in grozi velika poplava v raznih dolinah. V nekaterih krajih je zapadlo snega več kot za 1 meter. Drobne vesti Pariz, 4. jan, (Tel. Slov.) Kolmarski državni pravdnik Fachot je že toliko boljši, da ga bodo mogli zaslišati. Budimpešta, 4. jan. (Tel. Slov.) Policija je prejela iz več mest po deželi obvestilo, da se tam širi komunističen letak z naslovom »Na Mad-jarskem bo še ljudska republika Letak je bil natisnjen v Parizu In so ga zaplenili. Spremembe v sovjetski diplomaciji. Dosedanji pooblaščeni diplomatski zastopnik sovjetov v Pragi Avsenjenko je poklican v Moskvo. Na njegovo mesto še ni nihče imenovan. Kakor se čuje, pa pride v Prago zelo avtoritativna oseba, kajti sovjeti polagajo z ozirom na propagando veliko važnost na Prago. Poldrug milijon brozposolnih v Nemčiji. V mesecu decembru je zopet zelo narastlo število brezposelnih, ki jih mora država podpirati. Od enega milijona je število narastlo na milijon 300.000. Eksplozija kisika. V znani dunajski kovinski tovarni Waschalowski je iz še neznanega vzroka eksplodirala bomba za kisik. Težko ranjenih je bilo 5 delavcev, lažje ranjenih pa deset. Stvarna škoda je velika. Bruselj, 4. jan. (Tel. Slov.) V nekem pred-kraju Bruslja se je danes pripetila eksplozija plina. Telefonski delavci so odprli neko zaklopko plinskega voda, ki je bila napojena s petrolejem, pri čemer sta nastali dve eksploziji. En delavec je bil ubit, več pa je bilo ranjenih. Pariz, 4. jan. (Tel. Slov.) Dares dopoldne je bil v Bretagni velik potres. Sunki so se ponavljali tekom 40 sekund, posebno v krajih Con-tivy, joiain in Ploennei, ciaiie tudi ob severni obali in Montaubanu. Poroča sc, da je bila stvarna škoda velika. Fašisti uprizoriti atentat na kralja Ženeva, 4. jan. (Tel. »Slov.«) Bivši glavni tajnik milanskega fašija Gianpaoli je po »Cor-rtere del Tlciqy pobegnil radi tega, ker je osumljen, da je sokriv milanskega atentata na italijanskega kralja. Čuje se, da so tudi drugi uradniki tamošnjega fašija v tej stvari zelo obremenjeni, čiščenje, ki ga vrši novi generalni tajnik Strarace v milanski fašistični organizaciji po Mussolinijcvem nalogu, jo v Le-gnanu in Bruscu izzvalo nemire, katere so brutalno zadušili, Kriza češke komunistične stranke V češkoslovaški komunistični stranki se že precej časa vrši hud boj med raznimi stru-jami. Ta borba se je še povečala po velikih zgubah, ki jih je stranka utrpela pri zadnjih volitvah. Te dni je vodstvo razpravljalo o ukrepih, ki bi se morali podvzoti, da bi se povrnila v stranko disciplina in enotnost. Pričelo se je s čiščenjem in so iz stranke izklju-t čeni senator Reiter iz Brna, senator Bodnar iz Hruševa, posl. Čennak in še drugi ugledni pristaši. Izključeni pripravljajo živahno kampanjo in napovedujejo ustanovitev lastno stranke. , Baron M&n(ehetto umrl Rim, 4. jan. (Tel. Slov.) Danes je umrl v Rimu baron Montebello, ki je bil od Mussoli- nija poverjen z rešitvijo rimskega vprašanja. Iz časopisov Dobra lekcija g. Pribičevič«. V razgovoru z dopisnikom »Narodne politike« je dejal poslanec JMO med drugim to-le: »Svelozar Pribičevič nas v zadnjem času napada z največjo ljutostjo. Naj si pa zapomni, da so njegovi napadi nam le v čast, ker ni pozabljene, kako so bili Hrvati in muslimani za časa njegovega režima preganjani v Bosni in kak® smo jih ščitili baš mi. Naš svet ne pozablja tako lahko batine Svetozarja Pribifeviča, kakor sc one pozabljajo — recimo — v hrvatskem Zagorju nli kje drugje. — Prav tako so Pri-blčevičevi napadi na SLS in Korošca obema le v čast, ker tudi v Sloveniji nismo pozabili na preganjanja za časa PP. režima. — Če so kmetijci bolj pozaibljivi, pa seveda ni naša krivda. Kajneda g. Pucelj? Seja poslovnega odbora KDK. O seji, M se je vršila vsled kraljevega poziva, da prideta oba predsednika KDK v avdienco, poročajo zagrebški listi le na kratko. Poudarjajo, da bosta oba predsednika zavzela č Lttta isto stališče. Dop i.-mikom listov je, javil neki voditelj KDK med dnigim tc&e: »Ne pričakujemo nič posebnega od krize. N1t sem prevelik pesimist, toda sedanje izkušnje in postopanje srbljansfliih strank dokazujejo, da se bo skušalo tudi to krizo rešiti s krpare-njem. Že samo to, da se zopet naglaša potreba sprejema proračuna, doka7uje, da se še ne misli pričeti z reševanjem vse državne krize. Z eventualno takšno vlado naravno KDK ne bo imela nič skupnega in bo obdržala svoje sedanje borbeno stališče. Okrnjena in okrvavljena narodna skupščina ni poklicana, da reši tudi najmanjše vprašanje v našem državnem življenju, niti najmanj pa ne proračun. Bolje je zateči se k d v a n a j s t i n a m, samo da se izogne očitku, da se je moralo nadaljevati delo v sedanji skupščini in da je potemtakem bilo treba prepustiti vlado če-tvorni ali trojni koaliciji. Preureditev države in rešitev hrvatskega vprašanja. Pod tem naslovom je objavil v jPolitiki< bivši zagrebški vel. župan dr. S t o p a r dolg uvodnik, v katerem pravi med drugim: Po ustavi in zakonih je naša država unitaristična in centralistična. Napaka pa je bila, da so ministri prevzeli vse posle in je tako prišlo do sedanjih raizmer. Hrvatsko vprašanje pomeni v svojem jedru samo to, da se država ni brigala za posebne potrebe Hrvatov. Glede hrvatskega vprašanja pa ob-stojita dve stališči. Po enem (kakor ga je zastopal preje Pribičevič) so v skupni državi samo skupni državni interesi, ne pa tudi posebni slovenski, hrvaški ali srbijanski. Drugo ekstremno stališče pa je ono, ki ga po Radiču zastopajo vsi hrvatski politiki. Po tem stališču so hrvatski interesi tako nasprotni drugim, da se Hrvati nikakor ne morejo podredili skupnim državnim interesom. Zato govore, da morejo priti v skupščino le kot organiziran hrvatski narod, ne pa kot stranke in zato govore o bodoči skupščini le kot delegaciji vseh saborov. Med te dve skrajnosti pa vodi srednja pot. Ni res, da so hrvatski po-sobni interesi tako veliki, da jih ne bi mogli Hrvati podrediti skupni državi in ni pa tudi res, da kljub vsemu unitarizmu že obstoji v Jugoslaviji enakopravnost. V zlati sredi je tudi sedaj rešitev in Hrvatje potrebujejo to državo. Če so bili 1. 1018. nesposobni, ni zato res, da je sploh vsa stvar napačna. Vsled naših sosedov mora biti Jugoslavija unitarisi.ič. na, ne sme pa biti tako centralistična ko da. nes. In to tudi najl>olj odgovarja hrvatskim interesom, ker so Hrvati najbolj ogroženi od tujcev in ker imajo največ inteligence in industrija Dunajska vremenska napoved: Na vzhodu oblačno, na zahodu morda razjasnitev. Temperatura bo še nekoliko padla.