April 2011 Leto 17 Številka 206 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Tomaž Gantar: Ostajam aktiven v lokalni politiki • 1 ©uMM Sanacija ribiškega pristanišča v Piranu Morje spodjeda, cesta poka Koga bo župan Bossman poklica! na odgovornost? Sanacija ribiškega pristanišča v Piranu (investitor Občina Piran) nima sreče. Ko je prejšnja oblast z muko izposlovala evropska sredstva, seje sedanja prek svojega javnega podjetja Okolje Piran lotila dela. Naročili so izvajalce, še prej projekte. Že ko še ni bilo kaj videti seje zbudilo tudi ljudstvo, beri Cl, češ da Pirančanov nihče ni nič vprašal in da niso smeli soodločati kakšni naj bodo na primer kamni, kako naj zgleda pomol, ali naj bo zaščita pred divjimi morskimi valovi (ki že veselo spodjedajo tudi cesto) iz trdega betona obloženega s pravimi naravnimi kamni, ne pa o tem kdo naj zares daje prava strokovna navodila. Sedaj res lahko samo ugibamo kaj pa so počenjali nadzorniki in skrbniki piranske kulturne in arhitekturne dediščine?. Kratko epizodo sanacije, ki se bo časovno zavlekla, je zaključila gradbena inšpektorica z zaustavitvijo dela sanacije. Prvi večji piranski uspeh nove oblasti, komentirajo po Piranu! Gradbinci so pobrali šila in kopita, župan pa sedaj ugotavlja koga bi postavil na sramotilni steber. Le kako je Pirančanom pred 150 leti vse to kar vidimo ob morju uspelo? V Izoli štirje kandidati Na nadomestnih lokalnih volitvah v Izoli v nedeljo, 8. maja 2011, za izpraznjeno mesto občinskega svetnika Draga Misleja (Izolani), ki je odstopil, se potegujejo štirje kandidati: Ljubo Klajnšček (DeSUS), mag. Valdi Morato (SD), Miro Vanič, ki ga podpirajo 1JN, SDS, SLS, 1DZ, NSi, ki je ednini dostavil tudi zanimiv program s smernicami bodočega razvoja Izole ter Boris Mori (LDS). Modro naprej saggezza avanti Izolajenaša Street tour proslavil 20 let delovanja ivjmov vozni park šteje danes že 35 avtobusov in kombijev za prevoz turistov. Vesele trenutke v družbi številnih poslovnih partnerjev, šoferjev avtobusov in znancev so proslavili v Grand hotelu Metropol v Portorožu, 1. aprila 2011. Ob tej priložnosti je Michael Frey, direktor Marketinga S etra Eksport, EvoBus GmbH iz Novega Ulma (Neue Ulm) Nemčija, direktorici podjetja Street tour predal ključe dveh novih avtobusov znamke S etra 415 HD, ki vsak doseže ceno na tržišču krepko čez 300 tisoč evrov. Breda Krajnc Activiina zvezda Marca 2011 je prek Facebookove družabne spletne strani Lajf z Activio, potekala nagradna igra »Activia Zve zda«, v organizaci i Danone d.o.o. iz Ljubljane. Naša nekdanja novinarka, sedaj zadolžena za informiranje v Cimosu, je premagala vse svoje tekmece in postala nova Activiina zvezda, ki jo bomo lahko videli tudi na TV spotih. Prejela je številne nagrade, tudi enoletno uporabo Citroena CS 3. Letos tri navtične prireditve ► 16. INTERNAUTICA, mednarodna razstava navtike bo v portoroški marini od 10. do 15. maja 2011 v organizaciji Marine Portorož d.d. in Studia 37. Podrobnosti in spremljajoče prireditve so predstavili na novinarski konferenci Dušan Černe - direktor Marine Portorož, Marjan Matevljič - kapitan Marine, Fiorenzo Lupieri - pomočnik direktorja Marine Portorož in Jurij Korene -direktor Studia 37. ► Jesenski navtični vikend v Marini Portorož od 15. do 18. septembra. (Brezplačni ogled). ► Slovenian Boat show bo v Marini Izola od 21. do 25. septembra. 2 April 2011 Jk i w primorski uTp VCSEF0VS00 vsefoesoo cm mEEimmm cm mt/mm&n cm> s mn so/j cm mz/mvcsan cm . I S 00 Zemlja sploh ni okrogla! Tako ukrivljenega našega planeta Zemlje kot zgleda na posnetku ESA satelita Goce (objavljeno v Bildu) še doslej nismo videli. Rezultat spoznanj: Zemlje je le navidezno okrogla, v resnici pa je bolj podobna krompirju. Površina Zemlje, doslej edinega znanega planeta v vesolju, ki omogoča življenje, meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov, od tega je kopnega le 149 milijonov kvadratnih kilometrov , kar nas lahko že čez 50 ali 100 let utesnjuje in to zlasti, če se bo uresničila napoved o še pospešenem segrevanju našega planeta in topljenja ledenikov. Čeprav je do našega najbližjega planeta Lune, kamor bi lahko pobegnili, le 384 tisoč kilometrov, tam žal ne bi mogli živeti. London Gorbačov proslavil 80 let Svet bi bil danes še vedno drugačen, če ne bi bilo Mihaila Gorbačova, zadnjega voditelja velike Sovjetske zveze, ki je pred dobrimi 20 leti s “perestrojko” dovolil tudi spremembe v nekdanji DDR, kar je bil osnovni pogoj za ponovno združitev Nemčije. Sovjetske zveze ni več, DDR tudi ne - in prav Gorbačovi, Nobelovemu nagrajencu za mir, gredo zasluge za drugačen, bolj enoten evropski svet - združeno Evropo. Za njegov osemdeseti rojstni dan so mu čestitali na prireditvi v Londonu. Innsbruck Uspešno operirali slovenskega predsednika V kliniki avstrijskega mesteca ob reki Inn so pred nedavnim uspešno na prostati operirali našega predsednika države Danila Tuerka. Operacijo je plačal sam iz lastnega žepa, a kot je v slovenski navadi se je že pojavilo veliko raznih komentarjev, češ ali ne zaupa našim zdravnikom. Rak na prostati je pogosta bolezen, ki prizadene veliko število moških. Če zdravljenje ni pravočasno lahko nastanejo hude posledice. Vatikam Sveti oče Benedikt XVI. bo septembra obiskal Nemčijo V Nemčiji se že pripravljajo na obisk svojega rojaka Ratzingerja iz Muenchna, papeža Benedikta XVI, ki se bo mudil na pastoralnem obiski v svoji domovino od 22. do 25. septembra 2011. Sveti oče bo obiskal Berlin, Erfurt in staro zgodovinsko mesto Freiburg. V ta namen so že pripravili slogan: “Wo Gott ist, da ist Zukunft” (Kjer je bog, tam je bodočnost). Nemčija Vsak šesti otrok živi v revščini! V najbolj razviti evropski gospodarski velesili Nemčiji je septembra 2010 živelo 1,72 milijona otrok v starosti manj kot 15 let. Po izsledkih ankete v 4000 gospodinjstvih, ki jo je izvedel Inštitut za delo in poklicno izobraževanje (v okviru HARTZ-IV- gospodinjstva) si kar 2% otrok, ki odraščajo v nemških gospodinjstvih, ne more dnevno privoščiti toplega obroka, piše nemški ilustrirani časopis Bild. Podatek je zanimiv predvsem zato, ker mediji na veliko pišemo kako stabilna in bogata je ta država. Teheran Iran poslal v vesolje prvo raketo Tehnološki napredek velike islamske republike z okoli 80 milijoni prebivalcev povzroča skrbi tudi zahodnemu svetu, ki se boji, da bodo v Iranu kmalu sposobni izdelati lastno atomsko bombo, kar pa še ni vse. Po objavi njihovih medijev naj bi pred kratkim v vesolje poslali svojo raketo. Če to res drži, potem ni več nobenega dvoma, da ima Iran tudi rakete z dolgim dosegom, kar lahko skrbi predvsem tudi Izrael. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uMp Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000________________________ Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. ListRSšt. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Rim 33 žensk je preveč! Italijanskega ministrskega predsednika Silvia Berlusconija očitno preveč vlačijo po časopisih. Sedaj naj bi mu očitali, da naj bi kar 33 lepoticam plačal za seks. 74-letni Silvio Berlusconi odgovarja, da je 33 žensk vendarle preveč še za veliko mlajšega od njega. Proces zoper njega zaradi domnevne prostitucije je bil napovedan za 6. april. Zgodbe za rumeni tisk pa še ni konec. Japonska Najhujša naravna katastrofa Več kot 23.000 mrtvih in pogrešanih in za 300 milijard evrov škode. Po potresu (11. marca 2011 ob 14.46 po krajevnem času) z epicentrom v Tihem oceanu, 130 km od obalnega milijonskega mesta Sedai na otoku in silovitem cunamiju - morskem valu, ki je sledil, ko je voda dobesedno odnesla cele vasi in prodrla dober kilometer na kopno, je Japonska, ki je sicer vajena potresov, doživela eno najhujših naravnih katastrof.. Da bo nesreča še večja je potres poškodoval atomsko centralo Fukušima s šestimi atomskimi reaktorji, hidroelektrarne, rafinerijo nafte in druge vitalne gospodarske objekte. Po podatkih so reševalci samo do 18. marca našli že 5.692 trupel, sedaj pa velja ocena o več kot 23.000 mrtvih in pogrešanih ter na tisoče poškodovanih oseb. Mrtve so položili k zadnjemu počitku v skupne grobnice, ki sojih izkopali vojaki. Več deset tisoč otrok je ostalo brez staršev, pritisnil je tudi mraz in okoli 850.000 gospodinjstev je občasno ostalo brez elektrike. Okoli pol milijona ljudi je izgubilo streho nad glavo seje moralo začasno preseliti. Uničenih je okoli 7400 hiš, poškodovanih pa več kot 80.000. Ruševine odstranjuje in pomaga nesrečnim ljudem, ki so ostali živi, več kot 80.000 policistov, gasilcev in vojakov. Poškodbe atomskega reaktorja št. 1 pa so kot kaže bile večje kot so sprva domnevali, saj je že močno kontaminirano območje okoli atomske centrale. V morju je že nedopustno veliko radioaktivnega joda. Države pomagajo; iz Nemčije so poslali veliko črpalko, s katero bodo škropili reaktor. In vzroki potresa? Japonska leži nad “plavajočo” ploščadjo, ki se globoko v zemlji še ni v celoti ohladila in “plava” na magmi 5000 stopinj. Ko pride do trka z drugo ploščadjo potresni valovi dosežejo zemljino skorjo. Tokrat je bil epicenter potresa nekje na dnu Tihega oceana globoko po morjem 300 km oddaljeno od kopnega. Desetmetrski valovi so prihrumeli hitro in neusmiljeno rušili vse za seboj. Ljudj; na obalnem območju se niso uspeli niti umakniti. Stresni testi za atomske centrale Po katastrofalni nesreči atomske centrale v Fukušimi na Japonskem bodo v Nemčiji, na primer, do 15. maja pregledali vseh njihovih 17 atomskih central. Bruselj Mojca Kleva namesto Zorana Thalerja Socialni demokrati (SD) v Kopru so zadovoljni, da bo lahko njihova članica Mojca Kleva, ki je že zaposlena v Bruslju, v evropskem parlamentu zamenjala Zorana Thalerja. V igri za evropskega poslanca je bil tudi Andrej Florvat, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja. Koprčanka Mojca Kleva se je na volitvah leta 2009 uvrstila na 4. mesto. EU - dovoljena prodaja kloniranega mesa Iz Bruslja je prišla novica, da v prostoru EU lahko prodajamo in uživamo meso kloniranih živali ter da za to ni več nobenih pravnih ovir. To so potrdili tudi evropski eksperti za zdravje. Los Angeles Umrla je Elizabeth Taylor V ameriškem Los Angelesu je 23. marca 2011 po daljši bolezni v 79. letu starosti umrla ena naj lepših žensk na svetu, filmska igralka Elizabeth Taylor. Zaradi slabosti srca je na zadnje morala na invalidski voziček. Filmska ikona je bila poročena kar sedemkrat. Nastopila je v različnih vlogah. Njeni najodmevnejši filmi: Kleopatra, Kdo se boji Virginie Woolf? Oskarja je prejela za film Butterfield 8, za vlogo dekleta na poziv Glorie Wandrous. Leta 2000 so ji podelili častni naziv Dame of Britsh Empire. V javnosti smo jo zadnjič videli na pogrebu njenega prijatelja pevca Michaela Jacksona. Elzabeth Taylor je tudi veliko pomagala bolnim z aidsom. Evropa Najdražje kampiranje je v Italiji Časopis Bild je objavil povprečne cene kampiranja v Evropi, ki jih je izračunal nemški avtomobilski klub ADAC. Povprečna cena kampiranja za eno noč v izbranih dvanajstih državah Evrope znaša 33 evrov, cene pa so v primerjavi z lanskim letom višje za 2,5%. Naj dražje kampiranje je v Italiji (44,61 evra), najcenejše na Poljskem (20,55 evra). V Avstriji vas bo kampiranje za eno noč stalo 29,51 evra, na Hrvaškem 34,68 evra, na Madžarskem 23,28 evra, v Španiji pa 38,11 evra. Nam bo Bruselj odvzel tudi fiskalno politiko? O tem in o izhodni strategiji so se z gostom prof. dr. Marjanom Senjurjem, predsednikom Fiskalnega sveta, pogovarjali na srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre (29. 3. 2011) v prostorih Banke Koper. Slovenija je s pristopno pogodbo (2004) na Evropsko unijo prenesla že okoli 80% vseh odločitev, ki jih je pred tem sprejemala sama - in si ustvarila “novi Beograd”. Finančna politika je tako rekoč v rokah Evropske centralne banke v Frankfurtu, proračunsko zelo obremenilen bo t. i. Pakt za evro (garancijski sklad za proračunsko prezadolžene tri države članice), v zadnjem času pa je slišati vedno več razprav, ali ne bi kazalo poenotiti ukrepe na področju fiskalne politike. Torej, da nacionalne države ne bi več mogle samostojno odločati glede davčnih stopenj, v našem primeru DDV in tozadevno tudi proračunske politike, saj je to v pretežni meri povezano. Razprava je bila zelo strokovna in tudi ena najbolj zahtevnih ter tudi težko razumljivih. Vlada je imenovala Fiskalni svet, predsednik pa je postal prof. dr. Marjan Senjur. Če je Fiskalni svet namenjen temu, da se tam ljudje dobijo in diskutirajo, nič ne ugotovijo, na koncu pa predajo vladi letno poročilo, je škoda časa in denarja, je menil Senjur. Predsednik Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre Vojko Čok je zato predlagal temo: Pakt za evro in fiskalna politika. Sogovorniki so se strinjali, da je “sistem evra”, ki je bil uveden za dobre čase, sedaj že nepoln, odgovornosti za stabilnost enotne evropske valute pa kot kažejo primeri v Grčiji, na Irskem in sedaj še na Portugalskem, ni. Zagotoviti moramo vzdržnost javnih financ, finančno stabilnost bank in konkurenčnost našega gospodarstva, so menili gospodarstveniki. Idej, kako vse to sestaviti, ne manjka. Celo takih ne, da bi določili poseben davek na bilančne vsote bank. Minister Gasparije na primer ob vedno hujši zadolžitvi Slovenije predlagal zakonsko določitev zgornjega limita do kod se sme zadolžiti Slovenija, da se ne bi znašli v sindromu podobnem treh omenjenih članic EU. Povprečje javnofinančnih zadolžitev v EU znaša oziroma je dovoljeno okoli 60% BDP, v Sloveniji pa znaša sedaj nekaj čez 40%, kar pomeni, da imamo še rezerve. To pa je zelo varljivo! Pojavljajo se dileme o tem, da bi glede na pobudo EU pripravili javnofinančni okvir in določili po kakšni stopnji bodo lahko rasli javni izdatki -deficit in javni dolg do leta 2015. Do leta 2013 pod 3% , do leta 2016 pa bi bil proračun izravnan, javni dolg pa bi znašal manj kot 40%. Problem pa je, ker bo vlada leta 2012 spet na preizkušnji in s tem tudi njena izhodna strategija (volitve!). V štirih letih samo za kritje proračunskega primanjkljaja 7 - milijardna zadolžitev! Neto dolg Slovenije še vedno narašča in znaša že okoli 13,5 milijarde evrov. Naša vlada seje za kritje proračunskega primanj kljaja prisiljena še naprej zadolževati. V zadnjih štirih letih skupaj 7 milijard evrov. Do leta 2015 naj bi tako plačali skupaj že okoli milijardo evrov obresti, ali okoli 350 milijonov letno. Navidezno je vse matematično preprosto: Predlani so javni odhodki porasli za 6%, hkrati pa so za 6% padli javni prihodki. Razlika: 12%. Evro območje ne dovoli bankrota članic Grčija, Irska, Portugalska... V zgodbi plačilno-bilančnih težav ali celo nevarnosti bankrota teh držav članic EU so evropske banke, ki so kot kaže vladam, podjetjem in finančnim ustanovam posojale na stotine milijonov evrov. Sedaj ko je prišlo do zloma državnih financ prav te banke pritiskajo na EU naj članice napolnijo sklad, iz katerega bi črpali sredstva za pomoč bankrotiranim državam. Vprašati bi se bilo treba čigave so te banke? Ali za to "Pakt za reševanje evra”. EU že zahteva preveč? Evropska unija želi povečati nadzor nad nacionalnimi fiskalnimi politikami, saj verjetno ne želi, da bi katera od članic zares bankrotirala, ali Bog ne daj izstopila iz vero skupine ter uvedla nazaj svojo nacionalno valuto, kar bi lahko pomenilo počasen razpad evro-sistema. Zato tudi sklad za reševanje evra, je bilo poudarjeno. “Če nas bodo Evropejci tako nadzirali se sprašujem, kaj bo z našim notranjim nadzorom. Na primer, fiskalnim svetom”, je povedal njegov predsednik in gost večera, prof.dr. Senjur. Nekam čudno se sliši kako bi lahko v EU poenotili davčne stopnje, če pa so sedaj zgrajene na različnih podlagah - gospodarstvo deluje v različnih pogojih, z različno startno osnovo, z različnimi cenami storitev, različno proračunsko porabo, socialno politiko... Kako lahko na primer primerjate Romunijo in Nemčijo? Skupno fiskalno politiko je težko voditi, če ni skupne evropske države - in prav k temu vodi poenotenje. Skupna evro-država je nujna že za to, da bi lahko imeli stabilen evro. “Nisem pristaš super nadzorovanj. Če bo EU hotela več, bo razpadla", je menil Senjur. Reinkarnacija Portorožana? V Svetu KS Portorož se pogovarjajo o ponovnem izhajanju krajevnega glasila Portorožan! Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da v Krajevni skupnosti Portorož, nezadovoljni z občinsko politiko obveščanja v občinskem glasilu Solni cvet ter tudi zato, ker jim namenjajo premalo prostora, nameravajo ponovno izdajati Portorožana. Novico je ekskluzivno za Primorski utrip potrdil tudi predsednik Sveta KS Portorož Slavko Ivančič, član stranke Neodvisen.si. Glasilo KS Portorož Portorožan je izhajalo dobrih 16 let. Prvi odgovorni urednik glasila je bil nekdanji upokojeni novinar Dela Gustav Guzej, ki je zaradi nerazumevanja s tedanjo ekipo v uredništvu, ki naj bi delovala mimo njega, odstopil. Novi odgovorni urednik je postal pravnik Marko Zorman, danes odvetnik. Ker glasilo Portorožan ni bilo vpisano v razvid medijev je medijski inšpektor prepovedal izhajanje. Govorilo se je tudi o domnevnih nepravilnostih glede koriščenja sredstev za njegovo izhajanje, odvisnosti politike od oglaševalcev in podobno. Ko je leta 2006 prišla na oblast nova politična opcija Piran je naš in ko so se nekateri v krogu uredništva vsega skupaj naveličali in ko je vajeti KS prevzel Mauro Belac je eno najbolj kritičnih glasil - tudi zoper »lastno mater« Občino - usahnilo. Nekakšno razrahljane zadeve je potem dokončno uredili »prisilni upravitelj«, poslan iz Občine ing. Ivan Dekleva, kije, kot nam je povedal tudi odkril, da nekateri najemniki sploh niso plačevali najemnine. Krajevna skupnost je del lokalne skupnosti in je po statutu Občine Piran samostojna oseba javnega prava. Nihče jim seveda ne more prepovedati izdajanja svojega glasila, če imajo za te namene predvidena ustrezna sredstva. Nerodno pa je, če morajo za izdajanje glasila zbirati denar od raznih sponzorjev in oglaševalcev, kar lahko vpliva tudi na uredniško politiko, ali celo politično soodvisnost. Enako se lahko dogaja z občinskimi glasili, če lobirajo za sponzorska sredstva ali za oglase, kar je odlično opravljal predsednik KS Mauro Belac za Solni cvet. Vprašanje je tudi ali je smiselno ob že obstoječem občinskem glasilu, na naslovnici katerega so vpisane vse krajevne skupnosti, zapravljati javna sredstva za podvajanje informacij. Erjavec in Gutman na prvi stopnji oproščena Finski preiskovalci naj bi že poznali ime človeka, kije iz Avstrije ‘distribuiral” podkupnine, menda tudi v Slovenijo, zato zgodbe o Patrii še ni konec. Tudi pogodbe o dragem nakupu ni mogoče kar tako odpovedati. Če se bo vlada kljub sodni oprostitvi Erjavca in Gutmana na prvi stopnji odločila za tožbo o ničnosti pogodbe o nakupu oklepnikov lahko tvega plačilo pogodbene kazni. Ljubljansko okrajno sodišče je v zadevi Patria na sojenju nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu zaradi obdolžitve o nevestnem delu v službi na glavni obravnavi, 3. aprila 2011, sklenilo, da nista kriva. Predsedniku Desusa Karlu Erjavcu bo sedaj zrasel ugled, ostaja pa priokus, da je ministrstvo za obrambo v njegovem času morda vendarle (po nepotrebnem?) zapravilo veliko davkoplačevalskega denarja. Če Erjavec pravi, da je nakup odobril DZ, se mora vprašati kdo je poslancem kaj takega sploh predlagal. V najslabšem primeru bi šlo v zadevi Patria vsaj za objektivno odgovornost. Sicer pa je jasno, da v naši državi nihče za nič nikoli ne bo odstopil, ker nihče za nič ni kriv. Tožilka Branka Zobec Hrastarje napovedala pritožbo na višje sodišče. Medijski udarec po tožilki Po žurnalovsko je tožilka “poraženka”, dejstva pa so, da je zadeva Patria izbruhnila prvenstveno zaradi suma korupcije in kot je naznanil finski sodni preiskovalec že imajo na seznamu človeka, ki naj bi iz Avstrije preusmerjal podkupnine in to menda tudi v Slovenijo. Kdo jo je v resnici tudi prejel bo treba še dokazati. Znana dejstva o obveznostih do Nata Drugo dejstvo je, da seje morala Slovenija z vstopom v Nato pakt podrediti poenoteni - kompatibilni - orožarski tehnologij i Nata in za namene posodobitve armade nameniti skoraj 1% BDP. Pa ne le za orožje. Rezultat tega je, da pač kupujemo orožje zahodnega tipa, saj nam drugega ne preostane. Tako pač veleva pogodba o sklenitvi zavezništva, kar pa nas, roko na srce, tudi veliko stane. Smo pa zato pod varnostnim Natovim dežnikom. Zračni prostor nam celo varujejo (in nadzirajo) Italijani, ker naši Pilatusi ne zadostujejo. Konec marca2004je med sedmimi državami nekdanjega socialističnega bloka pristopila k Natu (The North Atlantic Treaty Organisation) tudi Slovenija. 5. člen pogodbe, ki jo imamo deponirano tudi v Primorskem utripu, med drugim pravi, “da se članice strinjajo, da pomeni napad na eno ali več članic v Evropi ali Severni Ameriki, napad na vse članice”. FK Imenovanja Alojz Pečan predsednik društva upokojencev Izola Znanega Izdana, nekdanjega funkcionarja in poznavalca izolskega turizma Alojza Pečana, soproga nekdanje županje Izole in sedanje poslanke SD Brede Pečan, so pred nedavnim izvolili za predsednika Društva upokojencev Izola. Sedež društva je na Plenčičevi 3 v Izoli, uradne ure pa so vsak ponedeljek od 9. doli. in sredo od 15. do 17. ure. Talk show “V Piranu vsi srečni in zadovoljni” Pogovor z gostom večera županom Petrom Bossmanom, ki je prišel v nekdanjo Jugoslavijo na študij medicine, postal priljubljen zdravnik - in lokalni politik. Talk show: Župan Peter Bossman in Slavko Ivančič. “Še nikoli nismo imeli takega, tako dobrega župana kot je Peter Bossman. Čeprav še v prvih štirih mesecih ne moremo veliko pokazani, imamo dobre načrte, ki jih nameravamo uresničiti”, je v pozdravnem nagovoru številni publiki v Rezidenci park v Luciji (31. marca) dejal velik Bossmanov prijatelj, podžupan in lastnik Rezidence park Gašpar Gašpar Mišič in dal vedeti, da pač prejšnji župan Tomaž Gantar, s katerim se ni razumel in ga je v Avditoriju celo polil z vinom, ni bil tako prijazno komunikativen kot je Bossman. Da sta prijatelja in da dobro sodelujeta je potrdil tudi sam župan Bossman in tako ovrgel nasprotujoče si govorice. V kavarni Rezidence Park v Luciji so bili doslej gostje večera s Slavkom Ivančičem (sedaj občinski svetnik in predsednik Sveta KS Portorož) številne zanimive osebnosti; dr. verjetno ne marajo, a veliko ljudi ga obožuje, ker ima karizmo”. Peter Bossman je doma iz nekdanje angleške kolonije Gane, ki je bogata župan Občine Piran - in medijska zvezda. Sicer veselo večerno srečanje je na koncu zašlo v nekoliko politične vode. Soproga Petra Bossmana Karmen Lakovič. Venčeslav Pišot, prof. dr. Marko Pavliha, Vojko Čok, Roman Fikfak, dr. Livij Jakomin, Umberto Radojkovič, Natalija Planinc in drugi, naslednji gost večera pa naj bi bil koprski župan Boris Popovič. Večer popestri nastop pevske skupine Klapa Solinar, ponudijo pa tudi izbrana vina okoliških vinarjev in manjšo zakusko - vse seveda brezplačno. Povezovalec večera Slavko Ivančič vodi večerne pogovore s povabljenimi gosti suvereno in tudi zanimivo in z rudninami in zlatom. Pridelujejo kakav, banane in arašide, trt pa ne poznajo. Njegova rojstna vas Tema leži na jugovzhodu države nedaleč od prestolnice Gane. Po sporazumu med nekdanjo SFRJ in Gano o izmenjavi študentov je prišel v Beograd študirat medicino, a so ga na njegovo presenečenje poslali v Ljubljano, kije sploh ni poznal. Hitro jo je vzljubil. Diplomiral je na Medicinski fakulteti “Slovenec sem že 20 let. Moja ambicija je biti dobre župan. Za višji politični položaj (na volitvah v DZ) se ne mislim potegovati. Če bom občutil, da nisem bil uspešen ne oom ponovno kandidiral za župana. Govori se, da sem povečal število zaposlenih na občinski upravi. Strinjam se, da je občinska uprava prevelika. Vsem svojim sodelavcem sem povedal, da so zaposleni za določen čas in da torej Darilo za župana. nič drugače ni bilo tudi na pogovoru s piranskim županom Petrom Bossmanom, ko so lahko udeleženci izvedeli tudi marsikaj zanimivega iz njegovega družinskega življenja. Besedo ali dve je o tem povedala tudi njegova soproga, zdravnica Karmen Lakovič, doma iz Poreča. “Vsi ga Klapa Solinar: Vedno razveseli z ubranim petjem. FOTO: FK-Primorski utrip. in postal ugleden zdravnik. Sprva je delal v turistični ambulanti v Luciji, kasneje v Kopru. S politiko se je prvič srečal, ko je postal predsednik Sveta KS Lucija, nato pa leta 2010 zmagal na lokalnih volitvah in postal ko grem jaz, gredo tudi oni. Glede piranskega mandrača, ki ga obnavlja občinsko podjetje Okolje Piran, pa je pripomnil: “Zahtevam prave kamne. Nekdo bo moral odgovarjati”. ^ \ § 2 0| ||| 370 S I \f k Varovanci Varstveno delovnega centra Koper so 25. marca 2011, ob lepem sončnem vremenu, na pobočju v Strunjanu nedaleč od vhoda v tunel ob nekdanji porečanki posadili okoli 370 sivk. Dišečim grmičkom pravimo po domače lavanda. Kot nam je povedala Mirela Ivančič, so varovanci delo na terasah opravili prav strokovno. Lavanda sedaj že uspeva. 1?" primorski u¥p Čestitke avtorici Mariji Beganovič. Razstavo v Ateljeju Daka si ge ogledalo veliko obiskovalcev. FOTO: FK-Primorski utrip. soboto, 9. aprila, zvečer so v ateljeju uka v Piranu odprli razstavo akrilnih aten Pirančanke Marije Beganovič. ot je na otvoritvi povedal likovni kritik ejan Mehmedovič cikel razstavljenih :1 odkriva likovno kreativnost, ki se izpeljuje v abstraktno zastavljeni obliki in že ob prvem pogledu na ta dela začutimo svojevrstno radost in neobremenjenost, saj ima pričujoča estetizirana slikovitost v lastni govorici barvitost, ki še posebej izžareva vedrino, neposredno spontanost in posebno energijo. V prepletu barvnega, ki se bohotno razgrinja v teh podobah, ne bomo več govorili o cvetličnem, o rožnem, ampak o slikah, ki so polne cvetličnega in rožnega spoznanja. Jazz koncert v Gledališču Tartini Ljubitelje posebne vrste živahne glasbe ter petja je v soboto, 26. marca 2011, dobro uro in več razveseljevala skupina glasbenikov Renato Chicco Quartet s solistko Michele Hendrincks. Renato Chiccho - klavir, Wayne Darling - bas, Howard Cortis - tolkala in Michele Brian - saksafon. Organizator koncerta: Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran v sodelovanju z Občino Piran in Mestno knjižnico Piran. Michele Hendricks, ameriška pevka, skladateljica in aranžerka je prvič nastopila pri osmih letih skupaj z očetom Jonon Hendricksom, ki je bil ustanovitelj znamenite vokalne skupine Lambert, Hendricks & Ros. Nastopila je na številnih festivalih in tudi v znamenitem Brodway showu njenega očeta Jona Hendricksa “Evolution of the Blues”. Michael Erian- saksafon. Rojen na avstrijskem Koroškem. Leta 1991 je diplomiral na glasbenem konzervatoriju - Royal Conservatory v Haagu -Nizozemska. Nastopil je že z veliko glasbeniki. Ima tudi nekaj lastnih glasbenih projektov. Renato Chicco - klavir. Diplomant Akademije za glasbo in gledališče v Gradcu ter glasbenega Kolidža v Bostonu. . Med bivanjem v New Yorku (1990 - 1998) je bil član legendarnega orkestra Lionel Hampton Orchestra. Bil je pianist in glasbeni direktor Jona Hendricksa. Posnel je pet zgoščenk, med njimi dve s priredbami slovenske tradicionalne glasbe. Waync Darling - bas. Profesor dvojnega basa na Akademiji za glasbo v Gradcu. Je dobitnik številnih nagrad za izjemne glasbene nastope. Njegovo glasbeno delo zajema tudi številne publikacije in več kot 70 zgoščenk. Sodeloval je s številnimi glasbeniki. Howard Curtis - bobni. Kot jazz bobnar, tolkalist in glasbeni pedagog nastopa že 25 let. Kot izredni profesorje predaval na Univerzi v Richmondu, na Univerzi Virginia Commonvvealth ter na Institutu za glasbo na Univerzi v Baltimoru -Maryland. Trenutno je profesor za jazz bobne na Akademiji za glasbo v Gradcu. S področja tovrstne glasbe je napisal tudi tri knjige. 1. Zdravstveno, športno-turistični forum V Portorožu bo 12. in 13. maja 1. Zdravstveno, športni in turistični forum jugovzhodne Evrope, ki mu bodo 14. in 15. maja sledile tudi 1. olimpijske, športno - turistične igre jugovzhodne Evrope. Srečanje bo v Grand hotelu Bernardin v organizaciji Sacen International - predsednik Dragan Gligorijevič, podjetja Športni turizem Portorož, direktor Mladen Sredojevič in Univerze Educons, rektor prof. dr. Ognjen Bakič. Glavne teme: Turistične destinacije v pogojih globalnih sprememb in Turizem kot dejavnik zdravstvene preventive in kurative. Slavnostna otvoritev olimpijskih iger bo v Avditoriju 13. maja ob 19.00 uri. Prestižna nagrada »Turistični Oskar jugovzhodne Evrope« podjetju Športni turizem Portorož Podjetje Športni turizem Portorož, bo 27.4.2011 v Beogradu v Hotelu Intercontinental prejelo prestižno nagrado v kategoriji »Športni Turizem«. Nagrado bo prejelo za dosežke pri razvoju Športnega turizma v jugovzhodnem delu Evrope za leto 2010. Že od svoje ustanovitve s svojimi programi ter organizacijami različnih forumov promovira obalo kot destinacijo športnega turizma. Atelje D uka Klavirski koncert v Tartinijevi hiši V dvorani vedut Tartinijeve hiše v Piranu je 5. aprila 2011 nastopila priznana pianistka Guendalina Consoli iz Italije. Ljubiteljem resne glasbe je pianistka Guendalina Consoli iz Sicilije ( trenutno na turneji, nastopila je tudi v Trstu), v dobri uri na odlično oglašenem klavirju zaigrala več del M. Clementa, J. Brahmsa, in F. Chopina. Pianistka je zaključila Konservatorij G. Martini v Bologni pri prof. Agatelli Catania, nato seje dodatno izobraževala pri več znanih profesorjih glasbe. Prejela je visoko diplomo pri Visoki mednarodni glasbeni akademiji Lorenzo Perosi v Bielli pri prof. Annamarii Cigoli. Nastopila je že tudi na Poljskem, v Avstriji, Švici in Nemčiji. Gostovala je tudi že pri številnih glasbenih združenjih. Kot solistka je nastopila skupaj s simfoničnim orkestrom iz Ivree v Mozartovem koncertu KV 238. Pridobila sije tudi habilitacijsko diplomo za poučevanje klavirja. Igra ubrano, spretno, njeni prsti pa dobesedno drvijo po klaviaturi. Sveti Peter Prvi nastop nove gledališke skupine “Cuker teater” Na skupščini Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran v Kulturnem domu v Sv. Petru, 26. 3. 2011, so ustanovili odraslo gledališko skupino “Cuker teater”, ki delu je v zvezi kot sekcija. Takoj po skupščini je bil že prvi nastop. Ljubiteljem veseloiger sta se na odru Kulturnega doma predstavili Gigina in Pierina (Ksenija Jambrošič in Mateja Palčič). Kot nam je povedala Lada Tancer, vodja Urada za družbene dejavnosti v Občini Piran, ki seje tudi že sama preizkusila na gledališkem odru, so veseli, da so lahko po dolgih 25 letih obudili delo gledališke skupine in si želijo, da bi bilo čim več takih veselih prireditev, komedij današnjega časa. Skupina kakšnih 11 članov že pridno vadi in bo še prijetno presenečala. Gledališka skupina deluje v obliki sekcije v ZKD Karol Pahor Piran in je bila sprejeta na skupščini ZKD, 26. 3. 2011 v Sv. Petru, ko so prejeli tudi načrt dela za leto 2011. Komedijo, prirejeno po Les Vamps, sta prav posrečeno, po domače izvorno iz pripetljajev in zapletov v vsakdanjem življenju, izvedli Gigina in Pierina. Prevod in režija: Primož Grešak. SOF Podelili nagrade in priznanja 31. marca se je v Portorožu s slavnostno podelitvijo nagrad zaključil jubilejni 20. Slovenski oglaševalski festival, ki ga je v treh dneh obiskalo skoraj 900 udeležencev. Agencija leta je postala agencija Futura DDB. znamka leta pa znamka Orto. Oglaševalec leta 2010 je družba Mobitel. Nagrado Oglaševalska osebnost je prejel Janez Rakušček. Razstava novejšega opusa akrilnih platen piranske ustvarjalke Marije Beganovič Postojna Območno srečanje folklornih skupin, 16. aprila. Pomjan Največja istrska “fritaja” iz belušev 2011 Ranč Tomšič, Pomjan, Poljane. Organizator: Istrska klet Pomjan. Sobota, 30. 4. ob 15.00 uri. Tomaž Gantar Ostajam aktiven v lokalni politiki Pogovarjali smo se z nekdanjim županom Občine Piran Tomažem Gantarjem in ga prosili za oceno sedanje piranske oblasti. pretirano presenetila. Ko smo pred štirimi leti prevzeli vodenje občine, smo se zavedali, da si zelo veliko ljudi želi, da stvari ostanejo takšne, kot so bile in da bomo s svojim delom številnim stopili na prste. Ce želiš kot župan svoje delo opraviti korektno, ne smeš postati ujetnik javnega mnenja in nemalokrat moraš sprejemati tudi nepriljubljene odločitve. Osebno sem bil pripravljen veliko delati, medlem ko mi za politiko vedno bolj potreben populizem ni blizu. Delo mimo osebnih načel bi zame enostavno pomenilo previsoko ceno ". Verjetno bi katero izmed svojih potez v času vodenja občine danes naredili drugače... Nova piranska oblast je že trdno prevzela vajeti občine. Kako ocenjujete delo župana Petra Bossmana? "Resnici na ljubo v tem trenutku še ni prav veliko za ocenjevati. Razumem, da spoznavanje vseh županskih funkcij in pristojnosti vzame nekaj časa, toda pričakoval bi, da bi novo vodstvo že sprejelo kakšno odločitev, ki bi nakazala smer vodenja občine v prihodnjih štirih letih. Morda sem nekoliko neučakan, vendar vem, kako zelo se mudi na nekaterih področjih in občina si v tem trenutku preprosto ne sme dovoliti prostega teka". Morda bodo stvari stekle hitreje po vseh kadrovskih osvežitvah občinske uprave, ki je danes precej drugačna od tiste, ki ste jo zapustili vi. Po mnenju nekaterih kritikov, je bilo teh sprememb celo preveč... "Zagotovo je prav, da župan okoli sebe zbere e/dpo ljudi, ki jim zaupa, vendar pa morajo ti ljudje izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje, predvsem pa obvladati svoje področje dela. Nisem povsem prepričan, da to velja za vse nove ljudi in ali je zanje sploh dovolj prostora v občinski palači. Tudi sam sem kot župan zaposlil nekaj novih sodelavcev, vendar je šlo predvsem za nadomeščanje tistih, ki so iz različnih razlogov odšli z občine. Skupnega števila zaposlenih nismo povečevali. Vsekakor pa upam, da je kadrovanje zdaj končano in da se bo župan lahko posvetil predvsem vodenju občine". Pojavile so se govorice, da je novi župan ponudil sodelovanje tudi vam. V igri naj bi bil celo podžupanski položaj... "Te govorice so prišle tudi do mene, seveda pa jih nisem vzet resno. Menim, da tudi Socialni demokrati vedo, da je za občino Piran boljše, da stranka Piran je naš vodi konstruktivno opozicijo. Projekte, ki jih občina mora izpeljati, dobro poznamo in upam, da se bo župan pri svojem delu oprl tudi na naše izkušnje, ki jih bomo na novo oblast prenašali prek dela v občinskem svetu". Je bilo težko prestopiti v vrste opozicije? "Lažje, kot bi sprva pričakoval. Še vedno imam pred seboj mnoge načrte in nujne projekte in še vedno vidim predvsem vse tisto, kar bi morali napraviti, kar je narobe ali kar je ostalo nedokončano. Tega ne bo nikdar zmanjkalo, seveda pa je moja odgovornost danes bistveno manjša. Teža odločitev je v drugih rokah in upam, da mojemu nasledniku ne bo predstavljala prehudega bremena". Kljub temu ste verjetno nekoliko razočarani. Vaš mandat so kot uspešnega ocenili celo vaš tekmeci, kljub temu pa niste dobili pričakovane podpore občanov. "Nerad izgubljam, sicer pa me odločitev občank in občanov ni "Ne, prav veliko ne bi spreminjal, gotovo pa ne tistih ključnih odločitev, ki smo jih občanom in občankam obljubili v svojem volilnem programu. Za razliko od profesionalnih politikov županskega položaja nisem prevzel z namenom biti večni župan. Želel sem občino premakniti iz dolgoletnega mrtvila, želel sem narediti vse tisto, česar si politiki v strahu za svoj stolček pred tem niso upali: garažno hišo, Tartinijev trg, center Portoroža... Lotil sem se celo urejanja prometa v mestu Piran, kar zagotovo ni prispevalo k moji priljubljenosti. Žal mi ni uspelo prepričati prebivalcev Pirana, da se odrečejo prepogosti uporabi avtomobilov, vendar pa mi ni žal, da sem poizkusil. S to zavrnitvijo lahko živim, obžaloval bi, če bi se predal še pred bitko". Tudi novo vodstvo se je že soočilo z uporom Pirančanov, ki so ustavili prenovo mandrača. "Menim, da je v tem primeru odpovedalo predvsem spomeniško varstvo, ki investitorju ni dalo dovolj jasnih navodil, kako naj se prenove loti. Povsem jasno je, da bodo gradbeniki vedno iskali najbolj enostavno, hitro in cenovno ugodno rešitev, naloga varuhov piranske stavbne dediščine pa j e, dajim začrtajo meje sprejemljivega. Je pa tudi res, da sam ne bi dopusti! takšne obnove, kot v tem trenutku poteka v piranskem mandraču. Za to, da vidiš, da tam nekaj ni bilo v redu, ne potrebuješ posebnih kulturnovarstvenih smernic. Seveda pa je treba biti za takšno oceno bolj pogosto na gradbišču kot na protokolarnih dogodkih. Kot investitor bi morala tudi občina bolje nadzirati projekt prenove pristanišča". Župana Petra Bossman je vaš očitek, da želi preveč sredstev nameniti protokolu, zelo zbodla. V enem izmed slovenskih časnikov se je pritožil, da ga moti višina vaše plače in plač podžupanov... "Ne sama višina plače, motilo ga je dejstvo, da sem v skladu z zakonom plačo prejemal do 12. februarja. Plače županov so pač predpisane in ne morejo biti niti višje niti nižje, kot to določa zakon. Se pa na njegovem mestu ne bi veliko pritoževal nad zapuščino, ki jo je podedoval. Če ne bo uspel izpeljati svojega volilnega programa, to zagotovo ne bo naša krivda". Še vedno ste predsednik stranke Piran je naš. Kaj se pravzaprav dogaja z vašo stranko po volitvah? "Menim, da smo kot stranka danes celo nekoliko močnejši kot smo bili pred volitvami. Na prvem povolilnem srečanju se nas je zbralo več kot v času kampanje. Veliko naših privržencev je namreč menilo, da smo naredili tako veliko, da njihove podpore v volilni kampanji sploh nismo potrebovali. Ta ocena je bila seveda napačna Nekatera doživetja so nepozabna. www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00 Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva, Kar pomeni, da je v tem času nespremenljiva vaša mesečna obveznost. Preostalo odplačilno dobo pa je obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev. Za več informacij se oglasite v: NLB Poslovalnici v Kopru, Pristaniška 45, (05) 610 30 51, NLB Poslovalnici v Izoli, Trg republike 3, (05) 563 06 00 ali NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114, (05) 617 51 02. NLB® in na nek način “usodna". Vendar pa nas tudi slabši volilni izid ne bo ustavil. Stranko smo pred štirimi leti ustanovili z željo omogočiti boljše življenje in večje možnosti za gospodarski razvoj v Občini Piran. Ta cilj ostaja nespremenjen ne glede na to ali občino vodimo ali občinsko vodstvo nadzorujemo iz opozicijskih klopi". Boste s svojo stranko kandidirali tudi na državnozborskih volitvah? "Stranko smo ustanovili predvsem z namenom, da napravimo kaj dobrega za svoj kraj. Državnozborske volitve na drugi strani močno presegajo možnosti stranke, kot je naša. Seveda pa ne izključujem vnaprej našega sodelovanja s podobno mislečimi. Vladajoča opcija se očitno vrti v začaranem krogu napačnih odločitev in priznati moram, da sem resnično razočaran". Sprejeli ste položaj vodje kabineta župana v Mestni občini Koper. Ali s tem nakazujete željo ostati v politiki? Se še kdaj vidite na županskem položaju? "Svoje življenje sem posvetil medicini in tudi sedaj sem želel večino časa nameniti delu v bolnišnici, vendar se pogledi sedanjega vodstva in moji žal preveč razhajajo. Tako sem z veseljem in ponovno sprejel delo v MOK. Upam, da bom lahko s svojimi izkušnjami še dodatno prispeval k dobremu delu župana in prijatelja Borisa Popoviča, ki ga resnično cenim. Kot predsednik stranke Piran je naš bom seveda ostal aktiven v lokalni politiki, o ponovnem prevzemu vodenja občine pa osebno ne razmišljam ". F K Umetniki za Karitas V Grand hotelu Portorož bo v soboto, 16. aprila, ob 19.00 uri 16. mednarodna likovna akademija, na kateri bodo številni znani likovni umetniki razstavljali svoja dela, ki jih bo mogoče kupiti, zbrana sredstva pa bodo namenili Karitasu. Geslo kolonije: “Nosite bremena drug drugega”. Razstavo bo odprl Peter Bossman, župan Občine Piran. Kulturni program: Lucienne Lončina (piano in vokal), mag. Božo Rustja: Zgodba za dušo. Prireditev bo povezovala Irena Dolinšek. SPOŠTOVANI OBČANI I DOČAKALI SMO ČUDOVITE POMLADNE DNI, KI NAM PRINAŠAJO TUDI POMLADNE PRAZNIČNE DNEVE: 27. APRIL - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 1. MAJ - MEDNARODNI PRAZNIK DELA 9. MAJ - DAN ZMAGE, IN DAN EVROPE NENAZADNJE, ČE PRAZNUJTE VELIKO NOČ, VAM ŽELIMO, DA VSE PRAZNIKE PREŽIVITE ČIMBOLJ BREZSKRBNO! Predsednik Peter Bossman SOCIALNI DEMOKRATI PIRAN SOCIALDEMOCRATICIPIRANO l