Poštnina plačana r gotovini. Uprava: JNebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-53. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NABODA Številka I Din Naročnine na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uU-oa št L Telefon SS-to Rokopisov ne vračema St. 80. Ljubljana, torek 7. aprila 1936 Leto IL Česar zakon ne prepoveduje, to prepoveduje spodobnost. Seneca Dnevna pratika Torek, 7. aprila 1936. Katoličani: Herman. Pravoslavni: 25. marca 1936. Blagovesti. Dežurne lekarne v Ljubljani Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Komotar, Vič—Tržaška cesta. Vreme Jugoslavija: Prevladuje oblačno vreme po vsej kraljevini z vedrinami v severnih krajih. V zadnjih 24 urah je deževalo po vsej kraljevini razen na skrajnem jugu. Temperatura je zelo padla. Kalinovik 1 C, Skoplje 23 C. Napoved za danes: Nastopilo bo zjasnjenje po vsej državi Samo v nekaterih krajih bo mogoče nekoliko oblačno. Neznaten mraz bo nastopil tu in tam po severni polovici države. Sonce vzhaja ob 5.10, zahaja pa ob 18.12. Dunajska napoved: V severnih Alpah večinoma jasno vreme, ponoči mraz, čez, dan hladno. V južnih Alpah v odnrtih predelih hladno. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri lorek 7. aprila: Družinski oče. Gostovanje v Celju. Izven. Sreda 8. aprila; V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Torek 7. aprila: Pesem ljubezni. Rod A. sioda 8. aprila: Traviata. Gostuje Anton Dermota. Red Sreda. Radio Ljubljana Torek, 7. aprila. Ob 11: šolska ura: Velikonočne legende, ga. Juvanova; T2; plošče; 12.45; poročila; 18.16: plo-s,-e; 14; poročila; 18: Radijski orke-6ter; 18.40: Filozofija Zadružnega gospodarstva, g. dr. Veber; 19: poroči-jai 19.30: Narodna ura: Naša država 1,1 imperijalizem bivše Avstrije, g. ^tojanović, Beograd; 20.15; Verdi; Rekvijem — za soli in zbor, sodeln-Tejo Glasbena Matica, Pevsko društvo Maribor, godba 45. pp. ter ga. Gjiin-Kjonac, ga. Bcrnot — Golobova, g. 'Ustič, g. Rus ter g. Kozina; 22: poučila: 22.15: Radijski orkester; ko-1,60 ob 23. uri. Borza Za 4. april auašnja povprečna tujega denarja j hol. goldinar uemSka marka ; belga , Sv. franj. funt am. dolar . frank 1 Kč. , V privatnem klirlngu , avBtr. šiling uemška marka 1 augl. funt vrednost Dinarjev 29.78 17.65 7.39 14.27 217.85 43.57 2.89 1.81 9.13 13.81 250.00 Črni april — Turobna nedelja — Idealen podnajemnik — Rokovnjaško gospodarstvo — Gradbena nesreča ob Gradaščici — Sila kola lomi — Ustavitev eksekucij — žrtev dela — Boj na treh frontah Koram zavzet? Rim, 6..aprila, i. Danes so italijanske čete I. armijskega korpusa zavzele kraj Koram. Abesinske čete so se brez odpora umaknile. V mestu so bile takoj razobešcne italijanske zastave. Abesinske čete se umikajo v smeri proti Dcsiju.. Domorodni oddelki so prodrli še dalje proti jugu in niso nikjer naleteli na sovražnika. Egipt pripravljen Kairo, 6. aprila, c. Iz Khartuma poročajo, da je bilo radi italijanskega prodiranja v angleško-egiptsko interesno sfero okoli jezera Tana poslanih proti meji več oddelkov, ki naj zastražijo mejo okoli Galiabata. Egiptska vlada bo tudi poslala protest v Rim ter zahtevala, da se operacije v bližini jezera Tana ustavijo. Trinajsterica v sredo London, 6. aprila, n. Z ozirom na bližnji sestanek odbora trinajsterice, ki bo 8. t. m. v Ženevi, piše »Dailv Telegraph« med drugim, da bo ta odbor skušal doseči mirno rešitev spora med Italijo in Abesinijo, pri čemur mu bosta služili ti dve smernici,: a.) da je abesinski cesar Haile Selasije prišel končno do prepričanja, da njegova dežela ne more več nuditi zadostnega odpora napram sovražniku, ki je opremljen z vsemi sredstvi modernega oboroževanja in b.) da je velik del članov DN za to, da se ukinejo sankcije proti Italiji ter odločno proti temu, da bi se še poostrile. Francoski odgovor Hitlerju pripravljen Ihiriz, 6. aprila, r. Na današnjem sestanku v palači na Quai d Orsay se vrši debata glede nemške ponudbe. Francoski odgovor na nemški memorandum bo danes dopoldne gotov, nakar bo popoldne predložen ministrskemu svetu v odobritev. Francoski odgovor ima tri dele. Vsak del odgovarja na poedine dele nemške ponudbe. Kakor se doznava, bo Flandin francoski odgovor predložil predstavnikom sil-podpisnic lokarnskega sporazuma, da se seznanijo s tekstom. Šele po tem bo francoska vlada objavila ta odgovor. Države Male antante protestirajo Pariz, 6. aprila, r. Po nekih informacijah nameravajo države Male antante protestirati pri DN radi prekršitve Saint-Germainske pogodbe od strani Avstrije, ki je samovoljno uvedla obvezno vojaško dolžnost. Mala antanta je mnenja, da je treba proti kršenju sporazumov, ki je prešlo v sedanjem času v neko modo, na kakršenkoli način nastopiti, da se v bodoče prepreči, tak'' ]tj i,j utegnilo postati bolezen. Predsednik vlade na Bledu Ljubljana, 7. aprila. Z včerajšnjim dopoldanskim brzovinkom iz Beograda se je pripeljal v Ljub. Uja no ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič skupno s,svojo soprogo, obema hčerkama ter obema kabinetnima šefoma svojih resorov. Med odličniki, ki so prišli k sprejemu predsednika vlade, so biM: ban dr. Marko Natlačen, predsednik apelacijskoga sodišča dr. Golja, mestni župan dr. Adle-šič, vsi s soprogami; dalje glavni tajnik JRZ za dravsko banovino dr. Fran Kulovec, njegov namestnik Tomazin, glavni urednik Slovenca« dr. Ahčin, nekateri poslanci in okoliški župani. Predsednik vlade je imel krajšo konferenco z bant>m dr. Natla. čenom, z mestnim županom dr. Adlešičem in banovinskim tajni, kom JRZ dr. Kulovcem, Sprejel je tudi časnikarje, katerim je iz. javil med drugim- Arita, dosedanji japonski poslanik v Nankingu, je postal japonski zunanji minister in je že prevzel posle svojega resora. »Kar se tiče političnih sestan. kov, je v mojem Programu dolo. čen samo sestanek z g. banom dr. Natlačenom, z dr. Kulovcem, županom dr. Adlešičem in z dragimi voditelji JRZ v Ljubljani in z nikomur drugem.« Iz Ljubljane je predsednik vlade odpotoval na Bled, kjer osta. ne na oddihu nekoliko dni. Nasta. nil se je v hotelu »Toplice«. Kentski vojvoda v Beogradu Y nedeljo popoldne sta prispe, la v Beograd vojvoda in vojvodi, nja Kentska, ki bosta gosta Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla. Z njima je prišel tudi knez Aleksander. V. Papen v Jugoslaviji Kakor poročajo iz Zagreba, je v nedeljo zvečer Prispel tja nemški poslanik na Dunaju in bivši kancelar v. Papen s soprogo in hčerko Prenočil je v hotelu »Esplanade«. V ponedeljek pa je že odpotoval v Dubrovnik, odkoder potuje v Grčijo in Egipt, kjer I bo prebil velikonočne praznike. Četudi se zatrjuje, da je njegovo potovanje zasebne<>a značaja, so vendarle zdi verjetno, da ima obenem neko posebno politično miši. jo in da bo imel v Dubrovniku neka i važnih političnih sestankov. Kino Sloga: Ženin v nepriliknh. Maticat Princesa »Incognito«. Union: Zločin in kazen, šiška: Gospodična tajnica se poroči. Ideal: Mali polkovnik. Dnevna kronika — Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani vabi vse tovarišice na svoj obč ii zbor, ki se bo vršil na Veliki četi ek dne 9. aprila t. 1. ob 9h dopoldne na šentjakobski šoli v Ljubljani. — Opozarjamo na predavanje g. docenta dr. Gogola »Nova šola - novo življenje« in informativno predavanje g. ravnatelja Boža Račiča. — Pot v Kamniško Bistrico na desnem bregu Bistrice je popravljena ter prehodna, ker je SPD popravilo brvi, ki jih je porušilo drevje v viharju. Dom v Kamniški Bistrici vabi spomladanske izletnike, da v čim večjem številu obiskujejo to postojanko ob vznožju Kamniških plani. Koča na Kamniškem sedlu bo za velikonočne praznike za silo oskrbovana. Poset-niki naj se mimogrede javijo v Domu v Kamniški Bistrici, kjer dobijo podrobne informacije. Koča na Veliki Planini je stalno oskrbovana ter dostopna pešcem, ker sneg polagoma gineva. — Smuka za Veliko noč: SPD opozarja planince smučarje, da je smuka meseca aprila zelo ugodna v Triglavskem pogorju. Sneg je zalil vse kotanje in gladko drse smučke čez zakrite skale. Staničeva koča in Triglavski dom na Kredarici ležita v središču krasnih smuških terenov tik pod Triglavom. Dostop iz Mojstrane skozi dolino Kirne. Koča pri Triglavskih jezerih je dostopna od Zlatoroga preko Planine na Kraju. V vseh postojankah so na razpolago smuški učitelji. Zimske markacije so izpolnjene. V okolici Erjavčeve koče na Vršiču so prvovrstni smuški tereni ter snega dovolj. Povsod je zrnat sneg, najpriljubljenejša podlaga za smučarje, Planinci smučarji, hitite na smuko v planine — J. N. A. K. »Edinstvo«. V ponedeljek dne, 6. IV. 1936. se vrši ob 20. v klubskem lokalu obvezen članski sestanek. Vabljeni tudi člani Jadrana! Odbor. — Koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem naj bi se izvajal Lisztov oratorij Kristus, je preložen in se vrši po Veliki noči. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Natančni datum se objavi še ta teden. — Predavanje S. P. D.: Jutri v torek dne 7. t. m. ho predaval pod okriljem SPD v Ljubljani ob 20. uri v Delavski zbornici znani monakovski alpinist g, Martin Meier o svojem vzponu preko 1500 m visoke stene na Grandes Jorasses v skupini Montblan-ka. Predavanje bodo sprmljale skiop-tično slike, ki bodo pokazale tcžkoče, ki jih je moral premagati predavatelj. Vstopnice so na razpolago v pisarni S1PD na Aleksandrovi cesti in sicer sedeži po Din 10.— stojišča po Din 5.—. Planinci, ne zamudite tega večera. — Umrli so v Ljubljani šolska sestra Miroslava VVigele; v Slovenjgrad-ou pa ga. Marija Soklič. N. p. v m. Naše sožalje! Diplomiral je na tehnični fakulteti v Zagrebu g. Hinko Golias za strojnega inženirja Čestitamo. — Odlikovana sta bila z redom Sv. Savo V. reda pri računovodstvu direkcije drž. železnic v Ljublbjani g. Šegula Rudolf, inspektor ter Miiler Anton, višji kontrolor. Čestitamo! — Od danes je novo bok pivo pivovarne Union v prometu. Ne pozabite ga poskusiti in Vam bo to Specijalno pivo gotovo najbolj ugajalo. — Kopališče OUZD — najdene siva ri. Večkrat se zgodi, da obiskovalci pozabijo v kopališču kake predmete. Osebje, ki te predmete najde v ka- Kdo vlada na Poljskem Poljski „triiimvirat“ — Osebnost generala Rydz-šmiglyja Ljudje, ki danes vladajo na Poljskem, se drže na oblasti samo z avtoriteto in vojaško silo. PiLsutiski si je še znal pridobiti in obdržati oblast s svo.io osebno avtoriteto. A kako je danes? Pred kratkim je predsednik republike Mošcicki imel govor, v katerem je poudaril, da je pokojni maršal postavi!! na odgovorna mesta samo dva človeka: njega kot predsednika republike že leta 1926. generala Rydz-Šmiglyja kot generalnega inšpektorja vojske pa tik pred smrtjo. Kadakoli se je pred smrtjo mar- , šala Pilsudskega govorilo, kdo bo njegov naslednik, se ie skorai ved- ' m čulo ime generala Pvdz-Smig- Stari radikali v Banjaluki V nedeljo je b.l v Banjaluki vel k shod staroradikalov, na katerem je kot glavni govornik nastopil Miša Trifunovič. Inž. Salihagič, ki je ptvoril zborovanje, je poudaril med drugim, da je to po 16 letih prvi po-liittični shod, na katerega ne prihajajo radikali kot nosilo! oblasti, marveč kot opoziconaloi. Med govorniki je bil bivši minister Radojevič. ki je govoril zlasti o gospodarskih vprašanjih, o finančni politiki vlade o razdioJžitvi kmetov in končno tudi o pripravah za ustanovitev velikega opozicronalnega bloka, ki so sedaj v teku. Ta izvaiama so zborovaflci spreeli z navdušen m vzkTkamem. Za njim sta govorila še narodna poslanca dr. Hafizadič :n Stojan Šnadiier ter bivši minister dr. Dušan Peleš. Nedeljske občinske volitve Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v dveh krajih, in sicer v R’bnici na Dolenjskem in Gornii Radgoni. V Ribnici je bilo 1346 voliln h upravičencev, od katerih ;ih je glasovalo 1040, t. j. okefi 800-'<> Od od-dan h glasov ie dobila .IRZ z nosT ly.a. Seveda se je vsak takoj vprašal, kakšen je. Odgovori na to vprašanje pa so bili zelo megleni in pogosto tudi v popolnem nasprotju. Vojak v prvi vrsti Še danes, ko je že skoraj leto dni na oblasti, nihče prav za prav ne ve povedati, kaj in kakšna je ta skrivnostna osebnost, ki danes dejansko vlada Poljski. Zdi se pa, da ga najboljše označimo, če rečemo, da je — v prvi vrsti vojak. Doma je iz Brzežana v Mali Poli ski. Študiral je na univerzi, p-ed vo!no pa je bil tudi slikar. Vsi ti momenti so važni za njego- politike cem Davorinom Oničem 611, napredna gospodarska tista z nosilcem Klunom pa 429 glasov. JRZ dobi potemtakem 21, gospodarska lista pa 3 mandate. V Gornji Radgoni je bila vloženi samo lista JRZ z nosilcem Šantel Francetom, posestnikom v Crcš-nevcih. Volanih upravičencev je bilo 1282. volilo pa Jih je 840 ali 66°'». Nasprotniki so se volitev vzdržali Shodi ministra Kreka Minister dr. Miha Krek je imel preteklo nedelio dva politična shoda, in sicer v Starem trgu pri Ložu in v Trbovljah. Minister Cvetkovič / o revščini Minister za soc aino polkliko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je v zvezi z novim kreditom v znesku 10 milijonov Din za prehrano pasivnih krauev dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je poudaril. da so vse pokrajine v naši državi prav za prav močno prizadete in da sj vsi skupaj obetamo hudo revščino. Iz novega kmdnta je tud- dravska banovina dobila 90 vagonov koruze, ker je zaradi sanke"'] močno prizadeta. Beseda dneva Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade. Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bag, ki va mne dA biti izkušaš nim nad vašo moč, temveč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti. (Pavla apostola prvi Ust Korinča-nom, pogl. 10, 12—14.) Njegova zasluga Že od vsega početka vojne se je boril na strani Pilsudskega. Govoril je zelo malo in se je rad izogi* bal vseli političnih intrig. Zato se ga je tudi Pilsudski posluževal v prvi vrsti kot vojaka. V miru Rydz-Šmigly ni javno nastopil. Ostal je v zatišju pri generalnem armadnem inšpektoratu. Na legionarskih kongresih je govoril samo tedaj, kadar ni govoril Pilsudski, katerega je silno spoštovat. Ob maiškem prevratu se je takoj postavil na njegovo stran in mu ostal zvest do megove smrti. Edini naslednik Po vsem tem je razumljivo, zakaj ie maršal Pilsudski na smrtni Gospodar položaja Pa tudi na znotraj ima njegova beseda velik pomen. Za presojo njegovega vpliva v tem po-gtedu je seveda prav tako važna njegova pozicij v armadi. V enem izmed svojih prvih govorov je dejal, da je vojska last celega poljskega naroda. Nekateri so mnenja, da je general Rydz-Šmig!y hotel s temi besedami poudariti, da se ne žeU mešati v notranje poljske zadeve. To bi se dalo razbrati tudi iz deti* stva, da je ob priliki zadnjih voli' te v namenoma določil manevre pol ske armade, da bi na ta način preprečil sodelovanje armade pri glasovanu Značilno je tudi. da ni' ti sam ni glasoval pri volitvah za senat. Vendar pa ni nobenega dvoma, da je njegovo stališče vselej odločilnega pomena v notranji politiki. Ljudstvo ga ima v splošnem ze' lo rado. Lahko celo rečemo, da trie' gova avtoriteta čedalje boli narašča. Konferenca sil v Ženevi Ženeva, 6. aprila w. Predstavm-d sil podpisnic lokamskega sporazuma se sestaneco v Ženevi v četrtek- — Pri zadnjih nemških volH’ vah je bilo skupno izvoljenih 740 ]>oslancev, od katerih jih je 17 iz# voljenih na državni predlog, pa v 35 volilnih okrožjih. Samo 2 dni! Veseloigra, pri kateri se boste do solz nasmejali ! RENATE MtiLLER, ADOLF VVOHLBRCCK 21 15 uri’ GEORG ALEKSANDER, ADELE SANDROCK SMEH, HUMOR, ZABAVA! Ženin v neprilikl —m vn nmsoro. Iz domače binah, jih odda blagajni kopališča, kjer se hranijo 14 dni. Po preteku tega roka pa se odpošljejo upravi policije. Osebe, ki mislijo, da so kak predmet pozabile v kopališču OUZD, naj po njem vprašajo pri blagajni kopališča, kjer ga lahko dobe po primernem legitimiranju in opisu, odnosno dobe informacije, če je bil predmet najden in kje se lahko dobi nazaj. OUZD. — Na beograjski univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Virgilij Tratnik iz Trbovelj. — Čestitamo! Ustavitev dražb in eksekucij ie na vidiku Ljubljana, 6. aprila Na mnogobro.na osebna in pismena ter brzojavna vprašanja na podpisano predsedstvo sporočamo našemu članstvu, da je naša organizacija storila vse potrebne nujne korake na merodajnih mestih, da kr. vlada izvrši obljube, ki so bile dane lesnemu gospodarstvu na Sboru 26. januarja v Ljubljani. Toliko v pomirjenjc. da ne bi naše članstvo storilo kakili nep1"6 mišljenih korakov z nedoglednun posledicami, ker le že itak vse teku, da se dražbe in eksekiioi proti lesnim gospodarstveniki’11 ustevijo. Predsedstvo Osrednjega lesne** odseka za Dravsko banovin® črni april z« 183 mlađih učiteljic in učiteljev Ljubljana, 6. aprila. Po LjubLani in po deželi srečujemo objokana dekleta in Mede iante. Razočaranje, oč.itauje in bridkost So v njih očeh in kretnjah, obup in resignacija v njih srcih. Ona visoka blondina s sanjavimi očmi je bila že dve tebi učiteljica, ta prešerni, vihravi idealist je jeseni s plamtečim navdušenjem zagrabil za prosvetno delo med preprostim ljudstvom. D ost dolgo se je zbrala energja za delo v njem. Že na preparandiji je sanjal o uspehih, o ljudstvu, ki čaka takih delavcev. In o hvaležnosti ljudstva za dobre nauke in prepričljive zglede... Paradiž bo naredil iz tiste vasi! Njegovi šolarji bodo kakor kadetje, sami mladi gospodki. Fantje se bodo zbirali okrog njega, svojega dragega vodnika in prepevali. Med gospodar,! bo može val, da bodo hiše bele kakor v jaslicah, živina Se svetila kakor žamet, polje brez plevela, okrog in okrog parki sadovnjakov, samo zdrave povsod. In s starci bo modroval, da bo sreča trajala na veke ... Pozabljeno Je bilo čakanje na službo, ki je po maturi trajalo leto za letom, neskončno. Samo, da je prišel na šolo, v vas! Sicer je dobival samo po 400 Din mesečno iz bed-nostnega fonda in trdo je šlo, da ni mogel niti kupovati knjig, naročati listov, se oblačiti. Nič hudega. Če je bi sem in ta lačen, samo da ie učil. Čakanje, pomanjkanje, vse. Prav vse je pozabljeno. Sedaj je vzgojitelj naroda! Potrt tava danes po mestnih cestah in vprašuje z očmi, če je toSv, če je sploh kaj taoega mogoče. ; žepu pa peče borni ostanek tistih ^ Din, ki /ih je dobil za odprav-n:no. Res je na cesti in z njim Ona. tista visoka blondinka s tonjaviini očmi je pa hotela biti sa-n,o učiteljica. Samo na otročke je Mislila, na njih rdeča lička, na luč-Ke njih vdanih oči... Umivala jih bo in česala ter storilce pripovedo-Yilla. Kakor mati! In nogavičke ],M bo pletla, jih pesmice učila, bednim bonbončke delila ... I ri ure je mestna gospodična s kolodvora hodila v hrib. Kako so sc ji smili reveži pri Sv. Urhu! Sa-ln> niso imeli jesti, šola je siro-ipašna, na pol podrta, zapuščena toča. Srečna je bila, ko je našla vlažno, temno kamrico pri prijaz-topi kmetu. Nikjer ni bilo mogoče Pobiti hrane in dobro ji je bilo vse, Kar sj je sama skuhala. Seveda sa-,no enkrat na dan, ker drugače ni ? ,b Časa, saj je imela toliko otrok, /j*1 to srčkanih otrok! O, kako je Pa srečna gori v hribovski samoti, aUe bila mati vseh teh revčkov. ■ be se ni potolažila in se ne more p se tudi ne bo! Svojih otrok ne ij./P".6 Pozabiti, ki jih je tako rada n,. f3- Tako ljub'la! Tako, da je še ,ia fante pozabila... Uh,,a cesti je in prejokuje. Mati, in $ martla ie tolaži. Mama, ona triie m,aiši bratci hodijo na se mV grob- Tako jim ie hudo. da Jtoriai/16 upai0 Pofož'ti svojega r|a. Kam naj gre? Na cesto? toiv5,matl J0 tolaži, sama še večje jO'a^tto potrebna. snef^aic takih bedn»stokov 1 pr‘slo domov. Onim, ki so slu- žili po mestih, so dali po 6UU Din odpravnine, ker so v mestih pač toliko imeli plače na mesec, po vaseh so jim pa dali še zadnjikrat 400 Din, kolikor so dobivali tudi druge mesece iz bednostnega fonda. Že 1. 1930. so nekateri maturirati, večina pal. 1932., 1933. in 1934. Tudi po 2 leti so bili nekateri že na šolah, drugi pa samo po nekaj mesecev. Nad $00 absolventov učiteljske šole je spet brez kruha! Lepo po številkah imajo razporejene. Numerirane so mlade brezposelne učiteljice, kakor arestantje ima vsak učitelj "svojo številko. Vsak dobro ve, katero številko ima, in računa, kdaj pride na vrsto. Upanja na mnogo, a vendar nekaj! Morda jih bo 20 imenovanih še letos. Pet učiteljic in petnajst učiteljev. Se petsto jih pa čaka, kako bo prihodnje leto. Morda 100 ali 200. Ali pa kar vsi — ali pa nobeden ... /lakaj niso šle za kuharice? Može naj se! In pa fantje? Dimnikarski poklic je prav dober, a tudi nekateri drugi obrtniki še shajajo. Pri tramvaju je vse zasedeno, rudarji stradajo, pri regulaciji Ljubljanice jih je preveč, za cestnega pometača je treba prevelike protekcije. Povsod imamo še premalo inteligence! Zakaj pa od čistilcev kanalov še ne zahtevajo inženjerske diplome? In od pevačic konservatorija! Ne sprejemajte pestunj brez medacnskega doktorata! Matura na učiteljski šoli je še vse premalo. Naprej naj študirajo, potem bomo pa videli! Morda jih spravimo še kam v delavske batal one. . Kakor v modernem obratu Ivubliana, 6. aprila. Na sodniji je Kakor v modernem obratu. Vse se premika na »tekočem traku«. Obtoženci, toži-telji, priče stopajo pred sodnike; izjavljajo, zatrjujejo, obžalujejo, se kesajo, pa tudi drzno zaupajo v svojo srečo in naivnost, pa zopet zapuščajo dvorano ter narede prostor za druge obtožence, tožitel e in priče... Pojasnjen „vlom“ V »špetircimnu« na št. 29, ki je majhen, je vedno gneča. Ima stalne abonente. Dvakrat ah tr,-krat prideš tja, pa jih spoznaš. Med njimi so ljudje, ki ti dražbo radovednost, da se vprašuješ: Kako je mogoče, da ta človek čepi ves dan za dnem pri razpravah na sodmiji? Mislim, da jim je špetircimer kakor mladim ludem kino... Zatožita klop je skoraj vsa zasedena. Šest delavcev jo zasede. Obdolženi so, da so »vlomili« ponoči pri Pavletu Vodniku v Šiški. Drug za drugim izpovedujejo, kako je bilo. Res zagoneten vlom je to bil. Ponoči so prišli že natreskani pred Pavleta. Vrata gostilne so pa bila že zaprta. No, in hokus pokus, pa so bila na stežaj odprta. Obtoženci prav za prav niso pojasnili, kako so se vrata odprla. Sodnik je po izjavah prič logično sklepal, da se je zgodil čudež. Je res križ z obtoženci. Vsak misli samo nato, kako bi se »izrezal«, sodnik pa hoče izvedeti, kako se je v resnici zgodilo. Šele natakarica je zagontko pojasnila. Fantje so prišli v gostilno skozi okno. Poman-drati so vse nože na oknu, ponečedili tla in od znotraj odprli vrata. Nameroma pa seveda niso delali škode in tudi vlomilce se niso šli. Zato jih ni mogoče po kazenskih paragrafih zašiti. Fantje so bili tako veseli, da so kar zložili vzajemno 50 Din za stroške, ki jih 'e zahtevala natakarica za stroške, ki jih je imela kot priča. Izruvane gautre Postavni Viktor je prav počasi stopil pred sodnika. Ravno tako počasi govori. Niti trohice ner- voze ni v njem. Kar verjeli smo mu, da govori čisto resnico. Zgodilo se je pa v Rudniku. Viktor .ie trdil, da je vse laž. Da ni res, da je vasoval pri dekletu in da je ob tej priliki izruval »gautre«. Gautre so bile že nad leto dni izruvane. Slavka im Marija sta bili za pričo. Tožil ga je pa njun »foter«. Dekleti sta se prismehljali v dvorano in se muzali. Ponoči je frajh dol letel in videli sta Viktorja pod oknom. Viktor pa ie sveto zatrjeval, da nima z ženskama »nobenih razmer.« Dekleti sta bili kmalu v de-senzivL Saj je foter naznanil, sta rekli, midve nimava nič proti Viktorju. Zato mora priti še foter, da bo povedal, zakaj je prav za prav fanta naznanil. Razprava je bila preložena. Idealen podnajemnik Tekoči trak teče kar naprej. Na vrsto je prišla suha ženica. Po govorici bi sodil, da je do prevrata govorila samo nemški in da se ji je nekoč dobro godilo, zdaj se pa s težavo preživlja na ta način, da oddaja sobico v svojem skromnem stanovanju. Imel je smolo, da je dobila prav čudnega podnajemnika. Neki B. je imel to navado, da najemnine ni plačal. Ko mu je pa že huda predla, je bil vesel, da mu je gospodlinja vzela jopič. In glej čudo, v tistem jopiču je bilo natančno toliko denarja, kolikor je dolgoval gospodi,nfi za stanovanje. Denar je seveda izginil iz suknrča in gospodinja je morala pred sodnika. Podnajemnik jo je tožil za ukradeni denar. Tudi ta »idealni« podnajemnik je imel to smolo, da ga je sodnik takti' spoznal. Zaradi slične afere sta se že srečala na sodniji. Tudi tedaj je ta podnajemnik trdil, da mu ie nekdo ukradel 300 Din. Ravno toliko mu je pa bil dolžan. Sodmik mu ni mogel verjeti in je gospo oprostil. Bolni športnik: »Kako visoko pa more narasti vročina?« »Do 42 stopinj.« »In koliko znaša svetovni rekord?« Turobna nedelja Ljubljana, 6. aprila. Cvetna nedelja, prva nedelja v letošnjem aprilu, je bila res prav aprilska. Zjutraj je še kazalo, da bo lepo. Ljubljanska promenada je oživela. Kako tudi ne bi, saj so imeli fantje in dekleta nove obleke. Vsak bi se rad pokazal. Zato jih ni bito mnogo, ki so prodrli skozi promenado na Rožnik, čeprav je vabilo v prebujajoči se gozd toplo sonce. Nekaj mladih parčkov se © seveda izgubilo mimo rezervoarja v šišenske hribčke. Na klopicah so se poljubovali. dokler se niso nad Ljubljano in Rožnikom zgrniti temni oblaki in dali svoj blagoslov vsem, ki so pod njimi. To se je zgodilo okoli poldneva S promenade so dirjali izpreha-jalci domov in v kavarne, saj so imeli nove gvante, ki jim kapljice škodijo. Potem ;e pa vzdržema deževalo vse popoldne in ves večer ter ponoči- Ljubljančani so šli ubijat nedeljo v kina. gledališče, gostilne in k čarodeju Retti. Dečva v Kazini Ljubljana, 6. aprila. Ga. Šarčeva je pa otvorila v nedeljo popoldne svojo delotvorno narodno propagandno itd modno revijo. Že v soboto je pred Kazino vabil gorenjski fant s harmoniko ljudi na revijo, pa se jih je premalo zbralo in revija je bila odpovedana. Toda tudi v nedeljo popoldne se je zbralo prav sramotno malo ljudi v Kazini. Dečve, ki jih je pokazala ga Šarčeva. niso bile nezanimive. Gospa ie povdarila, da je zdaj dečva »svetska« moda, kar je tudi res. toda na brže le za to sezono. Dobro organizirana propaganda z vsemi modnimi ateljeji in krojačicami ter krojači, ki bi morala biti pripravljena seveda že čez zimo, bi gotovo uveljavila dečvo in izpodrinila tuje tirolske modele. Škoda da se ga. Šarčeva ni zedinila z vsemi ateljeji! Dečva bi tedaj gotovo zmagala. Videli smo krasne vzorce po načrtih prof. Siča. Za izlete iz mesta in za plarine bi meščanska dekleta kar lahko nosila dečve v primerni individuum pre-o,bliki. Sicer pa želmo ge. Šarčevi, da bi se uresničile njene prerokbe glede gotove zmage dečve. Začetek je res vsak težak. Žrtev dela Litija, 6. aprila. Na znani parni žagi vis-a-vis postaje Litija, last g. Samse Borisa se je dogodila težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeška žrtev. Na več cirkularkah je zaposlenih okrog 50 oseb, med njimi tudi Ivan Vegant iz št. J ur ja pri Litiji. Pri podajanju desk je padla eni od njih na cirkular, ki je bil v obratu. Zobje tega cnrkularja pa So pognali to desko imenovanemu Vegantu v trebuh. Stanje ranjenega je zelo resno. Pripeljan ie bil v ljubljansko bolnišnico. Brez nesreč ne gre Ljubljana, 6. aprila. V neki gostilni v Loškem potoku je neznanec napadel posestnika Primoža Lavriča iz Blok ter ga je udaril s steklenico po glavi s tako silo, da mu e prizadejal preceu hit* do rano. Sila kola lomi Eksehutorja so nagnali Maribor m— Narodno gledališče. Pre-miijiera popularne operete češkega skladatelja Beneša »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron« bo nii velikonočno nedeljo zvečer. m— Mestni proračun odobren. Mariborski župan- dr. Juvan se je mudil pretekle dni v Beogradu v zadevi mestnega proračuna za leto 1936/37. Ob povratku v Maribor je dr. . Juvan izjavil, da je finančni minister proračun odobril v celoti. m— V Avstriji še ni miru. O tem pričajo številni politični begunci, ki še vedno bežijo preko meje v Jugoslavijo. Te dni so pri Selnici ob Muni zopet prekorač il' mejo trije mladi fantfie. Naše oblasti so jih poslale v Maribor, kjer so Mi emigranti zaslišani. Pripovedujejo, da so v Avstriji na dnevnem redu aretacije narodnih soci-jalistov in marksistov. m— Strela zanetila požar, v Devini pri Slov. Bistrici le te dni nenadoma treščilo iz oblakov v gospodarsko poslopje posestnika Junija Korena, ki je bilo mahoma v pjamenih. Gasilci so komaj preprečili. da se požar ni razširili na sosednja poslopja. Skoda znaša 40.000 dinarjev in je le deloma krta z zavarovalnino. m— Mednarodni fable-fenis turnir priredi v dneh 18. in 19. amila ISSK jMarbor v Mariboru. Mimo domačih, liubljanskih in zagrebških igralcev bodo nastopili še avstrijski. kar bo prireditev gotovo popestril«. m— Zaradi purančkov ... Prijatelja in sicer zidar Cene B. in delavec Rudi K. sta lani v oktobru hotela jesti puransk« pečenko. Vlomila sta v kokošniak posestnice Rozike Gorčenkove na Teznem ter se založila z 12 tolstimi puran-Čki. Ko so ju dobil', sta morala pred sodišče, ki jih je preteklo soboto obsodilo vsakega na 3 mesece strogega zapora. m— Največja koncertna prireditev Maribora bo danes v torek. 7. t. m. ob 20. uri v Unionu. »Glas bena matića« in pevsko društvo »Maribor« izvajata ob sndelovan u godbenikov vojaške godbe ter najboljših slovenskih solistov Verdijev oratorij »Requiem«. kar bo dostojen in veličasten uvod v Veliki teden. Nastopi preko 200 pevcev in godbenikov, solisti so pa: Zlata Gjungienac, Bemot-Goilobo-va. Jože Gostič in Marjan Rus. Ui-ragent je prof. Kozina. Kupite vstopnice že v predprodaji m— Nov reševalni avto si bo omislila mariborska gasilska četa. Kupila je motor in ogrodje avtomobila od ravnatelja Karla Fischerja. kateremu je pred kritkim zgorel, za 35.000 dinarjev Avto bodo preuredili in bo tako. vsaj za nekaj časi. rešen problem nabave prepotrebnega reševalnega avtomobila- m— Kino. Union: Največii film vseh časov »Carski sel« z Adolfom Wohlbruckom. — Graiski: Senzacionalni film »Duše pod b:čem<. Velikonočni spored tvori izborni film »Grad Hubertus«. ni— Grdo razvado imajo nekateri obiskovalci gledališča, ko prihajajo k predstavam prepozno in motijo ostalo občinstvo. Začetek predstav je točno ob napovedani uri, kar bi naj dosedanji nered ne žj upoštevali že zaradi oh-črnosti do onih. ki so točni. Bi-Letedji bi naj po pričetku pred- Celje, (i. aprila. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval dr. Mak, je moralo sedeti danes dopoldan 5 ljudi, katerim očita obširna obtožnica, da so ovirali sodnega ekseku-torja pri izvrševanju uradne dolžnosti in sicer: 24 letni delavec Vc-dečnik Ivan. 34 letni Janžovn.k Jože, njegov 26 letni brat Alojz pos. sinova v Žlaboru pri Mozirju. 22 letni Vreš Jernej, delavec in Dobrovelj pri Braslovčah in 51 letna posestnica Matko Flizabeta iz Dobrove 1 pri Braslovčah. Dražba živine Dne 19. februarja bi se morala vršiti pri posestnici Matko Elizabeti sodno najavljena dražba 4 glav žjivine, kar je Mo za rubi en o za znesek blizu 700 Din. Pa je Matko Flizabeta za ta dan skupno s svojim zetom Vreš Jernejem nagovorila oba Janžovnika in .hlapca Ve-đečn'k Ivana, da naj nikar ne puste sodnega eksekutorja in kupcev, da bi za tak« nizko ceno odpeljali iz hleva 2 leti staro rdečo telico in eno kravo. V hlevu so imeli pa vse ga 8 glav živine in drugače dobro gospodarijo, vkljub temu. da c gospodar že dolgo privezati na bolniško postelja in vse gospodarstvo vodi le žena Matko Flizabeta s 7 otroci, od katerih so 3 še nedorasli. Potegnil je samokres Da bo prodaja zarubljene živnie pri Matkovih, so razglasili tudi pred cerkvijo v Braslovčah in 19 stave nepustili nikogar več v dvorano, pa bi bil kmalu red. V drugih gledališčih imajo že tako prakso, zakaj hi je ne uvedli še pri nas? m- Železniška konferenca. V soboto popoldne so Udeležene konference priredili izlet na Pohorje. kjer bodo ostali čez nedeljo. m- Fantje med seboj. V četrtek zvečer se je vračal domov 17-letni posestnikov sin Al h ret Samica rz Počehove. Spotoma so ga brez vzroka napadli trije fantje. ga pretepli nekdo pa uiti je z nožem prizad.al veliko rano na nogi. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnišnico. m— Kdo je utopjenec? Blizu Vurmata je Drava naplavila truplo moškega, starega 40 do 50 let. V žepu neznanca so našli rožni venec m vabilo slov. krščanskega izobraževalnega društva v Šmihelu na Koroškem. Kdor bi kaj vedel o utopljencu, naj sporoči orožnik o m. m Velika pridobitev za AJa-ribor, posebno pa še za trgovske in industrijske kroge je predvajanje reklamnih diapozitivov na Trgu Svobode, ki si ga je omislila po vzorcu velikih mest ga. Hilda Radoličeva. Novost je vzbudila pri Mariborčanih veliko zanimanje in je prostrani trg vsak večer poln radovednežev. Poleg okusilo izdelanih reklamnih diapozitivov predvaja še krajše zabavne filme, kar da reklami značaj neprisiljcnosti in pestrosti. Kdor si novosti še ni ogledal, naj to stori sedat, saj nudi mnogo zabave, ki nič ne stanc. Pričetek predvajanj je vsak večer ob pol 20. uri. februarja okoli pol 12. ure je res prišel sodni eksekutor iz Vranskega, 36 letni Sedej Avgust v spremstvu posestnikov Hribernika in Dobnika, ki sta prišla kot kupca- Da se jim pri tem poslu n e bo kaj dobro godilo, so že med potijo izvedeli, vendar so prišli kora.žnu pred Matkovo hišo kjer je Sedej gospodinji Flizabeti razložil kaj se bo zgodilo. Kmalu nato so prišli izza hiše še oba Janžovnika, ve-dečnik Ivan ter Vreš Jernej, ki so se pričeli z eksekutorjem prepirati češ, da 4 žvinčeta sploh ne puste s hleva in zlasti Vreš je zatrjeval, da je živina njegova. Oboroženi vsak s svojim kolom so šli v hlev in pričeli eksekutorja zmer ati. ki je nato takoj uvidel, da ne bo mogel izvršiti uradnega posla in se je uri-čel odmika* Fantič so navalili proti njemu in eksekutor je potegnil samokres ter dal dva strela v zrak. Nahujši je bil hlapec Vedečn k Ivan.' ki je s kolom zamahnil prav blizu eksekutorja, kateri je zoper sprožil in zadel Vedečnika v vrat. Rana e Vedečnika še huje razdražila in ko je bil bežečemu ekseku-toriu za petami je mahal s kolom, je eksekutor vnovič sprožil in Vc-dečnik je omahnil, zadet v prsa. S tem je bil hoj končan, eksekutor in kupca so odšli brez doseženega cilja, živinčeti so pa tudi še privezani v hlevu. Jok in stok Takoj nasledil e dni'je bil odrejen proti vsemi petimi daimsiiiimi nh- Na poletni razstavi narodnih noš im kamniških zgodovinskih zanimivosti nam je sedaj že pokojni g. Joško Stele Pokazal tudi sliko hiše, v kateri se je v rokov, njaških časih odigral kaj čuden zločin Omenjena hiša stoji tik nad Kamnikom, na tako zvnnem Me-glerjevem posestvu, in je še prav dobro ohranjena. V tistih časih, ko je po naših krajih še strašila, maščevalna Nandetova rokovnjaška roka. je tu gospodaril trden slovenski kmet. Nič kaj varno ni bilo tedaj zaupno govoriti niti s svojim bratom, saj ni človek nikdar vedel, če se v njegovi lastni rodbini ne skriva član rokovnjaške tolpe. Koliko gorja je storila v naši okolic1 ta nebrzdana drhal postopačev in mešetnrjev, nam zgovorno priča tale zgodba Jezik so mu pribili Nekega viharnega večera je :ia vrata omenjene hiše močno potrkalo Baš ta dan je odšla vs-a. družina na ženitovanje v bližnji kraj in je ostal sam gospodar doma. Sprva se m ropotanje pred vrati sploh ni zmenil, češ da trka kak nadležen popotnik. Toda nenadoma so se vrata odprla in v veži je zagledal množico zakrinkanih mož. Med njimi je takoj spoznal svojega hlapca. Ko so rokovnjači to opazili, so v bojazni, da jih ne bi izdal, zgrabili pre. toženoi t. j. Vreš Jerneju, obema Janžovnikoma, Matko Elizabeti in Vedečnik Ivanu, preiskovalni zapor in slednji ie bil vsi e d smrtno nevarnih ran oddan v bolnico. Matkova je bila zaradi otrok in domačega gospodarstva po 10 dneh že izpuščena in je danes prišla od doma na razpravo. Obdolženci nič ne prikrivajo, da so imeli namen preprečit prodajo zarubljene živine in, da so se zato tudi dogovorili. Vsakdo izmed njih gladko izpovedme kako je bilo, Vedečnik ie bil priveden k razpravi iz bolnice in mu zaradi bolečin ni treba vsakokrat vstaiati raz klopi, na sodnikova vprašanja. Matkova pa v joku pripoveduje, da ni imela zlega namena. Človeško stališče in pravo S človeškega stališča je popolnoma razumljivo, pravi drž. tožilec dr. Rus, da za tako ceno niso pustili živine iz hleva, ali po zakonih So storjena dejanja kažnjiva in sle bili vsi takoj zaprti. To so si torej dve nasprotujoči si sliki itd — Zagovornik _ dr. Ogrizek priporoča uporabo § 127. in pravi, da so obdolženci kupce in eksekutorja hoteli le prestrašiti in tudi niso nobenega napadli. — Obsojeni so bili: Jan-žovnik Jože, Janžovnik Alojz in Vreš' Jernej vsak na 8 mesecev strogega zapora. Ve de črn k Ivan na 6 mesecev in Matko Flizabeta na 5 mesecev strogega zamora. Vsem se šteie tud! preiskovalni zapor in plač-itj moralo 1090 Diii p o vn reč mine. Zn naslon kazni so dobili po par mesecev odloga gospodarstvo plašen ega kmeta In ga odvedli v kuhinjo. Tam se je odigral zločin, kj priča o skrajni podivjanosti te tolpe. Gospodarja, ki jim ni storil prav nič žalega, so privezali na stol in mu pribili jezik k mizi Po tem strašnem dejanju so oplenili vso hišo in jo končno na vse hkrajih zažgali. K srečj sc hiša v močnem viharju ni vnela. Ko se je drugo jutro vrnila družina razigrana z ženitovanja, je našla v kuhinji gospodarja mrtvega poleg mize Pokojni g. Joško Stele je z neverjetno strastjo zbiral vse zanimivosti Kamnika, ki nam jih je vsako leto pokazal na razstavi Narodne čitalnice. Tako je marsikatero posebnost in zgodovinsko pričo otel pozabi. Omenjeno zgodbo je pokojni odkril pred trend leti v nekih starih arhivih kamni šikega sodišča, pa jo je šele na krnski razstavj zaupal javnosti- Odlikovanje zaslužnih mož. Kakor doznavamo so bili te dni odlikovani zaslužni možje na Zidanem mostu. Za vestno opravljanje službe j® bi) odlikovan z jugoslovansko posta-jenačelnik g. Srečko Razpotnik krono V. st. Z redom sv. Save sta hit*1 odlikovana g. Janez Ceglar šef skladišča in g. Sijanec Anton, namestnik | prometnega kontrolorja. G. Fugi111* | Vladimir je bil odlikovan z zlato kolajno. Čestitamo. - Osemletni učenec Zvonko Zavad' la‘l je v Mostah udaril z roko P‘ nekem žeblju in si pri tem pr<-'U dlan leve roke. Rokovnjaško Kamnik, (1. aprila. Boj na treh Srontah Borba otzrog živinskih cen med kmeti, mesarit in konzumenti Lifta, v sredP'Ostnem tednu Politična vprašanja so se od-• nioknila z dnevnega roda. Zdaj so vse misli osredotočene Oikrog gospodarskih vprašanj, zlasti kmečke samopomoči }n cen živine. Pojdi kamorkoli — govorica se bo sukala le o teh zadevah. Zadnji teden smo imeli pri nas prvi živinski sejem, odkar je pričela delovat kmečka zaščita, ki buta kakor mogočen val iz območja Mačkove dežele. Razumljivo je. da je sejem še bolj razgibal govorico in da je bilo na našem sejmišču doli za Savo živahno kakor menda še nikoli. „Živine ne damo več podceno“ Med kmeti, prekupci m mesarja je vladala ves dam napeto razpoloženje. Kmetje u našega okraja so se že na Jožefovo pripravili za borbo na litijskem srcdpost-neim sejmu. V Šmartno so imeli sestanek,^ kjer so se porazgo- o-rili o stanovskih težavah im so sklenili, da bodo sami pričeli varovat svoje interese. »Živine ne damo več pod ceno!« so sklenili s oglasno nakar so skupno določili cenik, iz svoje srede pa so 'izvolili za vsak kraj po 4 ugledne može, ki naj ponče vse ostale o važnosti skupnega nastopa. Ob vstopu na sejmišče $o ,.!i iPritrjeni veliki lepaki s cenikom, ki so si ga sestavili kmetje sami. Določili so naslednic cene: teleta 6 — 7 Din, voli po 4 — 5.50 Din, krave 3 — 5.50 Din. Debeli napisi pa so opozarjali: »Kmetje bodimo složni!« Na sejmišču je bilo več sto glav živ me, vendar kupčije m bilo prav nič živahne. Mesarji &o poizkušali izpodbijati ceno. vendar so se kmetje držah korajžno. Prekupčevalci, zlasti taki. ki so brez obrtnega lista, so »vigali na kolesih daleč ven iz Dga im skušali pregovoriti kmete in kupiti živino cenejše kar zunaj, pa jim povečini ni uspelo. Prva kupčija — potvorba Mesarji - povem, da jih je bi-*0 kakih 50 od zunaj: ljubljanski, 2ugorski, trboveljski im drugi ' -Pa so končno le napravili prvo kupčijo. Od nekega polšmškcga •'"eta so kupili par krasnih vo-‘°v’ ki jih je dal pod nad st avl je-J° ceno. Na jezo kmetov je dal •vino kaka dva tisočaka pod rednostjo. Kmet se je sicer izgovarjal, da rabi denar, in ker • bilo višjih ponudb, je dal robo a za niŽK), da bi imeH &nost dokaza, da se od ^'ečke komisije določena cena g more držah. Ta kupčija je ne! tere kmete spravila iz ravno-k* in preplašila, ko pa se je raznesla vest o potvorjeni kupčiji, pa so se spet pomirili. Velik dogon — malo kupčij V primeri z velikim dogonom je bilo sklenjenih zelo zelo ma-lokuipčij. Nekateri pa so le prodali živino tudi res po ceni, ki so jo določil na sestanku. Kmečki zastopniki so imeli povsod svoje oči, da so še pravočasno priskočili, če bi koga izmed njihovih tovarišev premamila zgovorna beseda kupca. — »Koliko si da! za voia?« ;e povprašal eden teli čuvarjev kmeta, ki je peljal kupljenega vola. »6 kovačev več kot 9 cikorjev-cev!«, kar pomeni v narečju našega podeželja: 960— l)m. — »Glejte!« se obrne »kornisi-jonar« radosten proti skupini kmetov. »Na prejšnjem sejmu, ga bi dobil za 600 Um. l'a se bodo ti stotaki le nekaj poznali našim ljudem.« Okrog 11. ure dopoldne pa so pritisnili na sejem tudi domači mesarji iz Litije, Šmartna in oko-'ice. Ti se ločijo od svojih stanovskih tovarišev že na zunaj. Gostje so oblečeni v usnjene suknjiče, nosijo belo-črno progaste jahalne hlače in noge jim tiče v škornjih. Zunanji gostje so povečini vsi lepo zaliti in rdeče-.ični gospodje. Stoglava množica kmetov stoji tiho okrog svoje živine, mesarji si delajo med živino gaz, povprašujejo za ceno: povsod enaki odgovori. Na dveh, treh, petih mestih se nato sporečejo in v živahnem razgovarjanjm menjajo svoje misli. Eni iznašajo očitke dragim in povsod se nabere ljudstva za rejen grozd, ki prišiti žk uje besednim spopadom. »Ne zahtevamo nič novega.» »Ro teh cenah, kakor ste jili nastavili sedaj, mesarji ne morejo kupovati. In kaj bo posledica? Kmet ne bo proda! nič, vse leto boste redili živino, na jesen, ko bo živine povsod dovolj, krme Pa bo pričelo zmanjkovati, boste morali dati živino za vsako ceno.« — »Le kateri vrag vas je pričel trapiti in noreti?« povprašuje nekdo. In mu eden izmed mešane v pojasni: »To je tisti Dolenje, ki bi _rad postal poslanec! ' bcs?J; or-seže ’-u; ečiv mo-dijjan in ven »čaj in. k:net> ne želimo nič vašega. Mi moramo varovati :e naše koristi. Ro teh cenah ni mogoče več živeti. Ce pa menite mesar,', da vam niso dovoljne sedanje cene. pa jih dvignite. Vsakdo naj gleda nase. 1 rodajajte meso magari po 2 kovača. saj vam ga itak plačajo delavci in uradniki.« Zdaj pa skočijo vsi mesarji kakor ose: »Saj še ob sedamih nizkih cenah ni nikakih kupčij, kakor smo lih bili vajeni poprej. Na povšamje cen niti misliti ni. saj ŠČbijejo delavcu In uradniku zaslužek od meseca do meseca. Uradnik dobi tiste stotake na mesec, delavec ima na dan povprečno po 15 Din, za kilo mesa pa naj da dva kovača! Kje neki ste s pametjo!... — »Kakor hočete!« se odrežejo kmetje. Mi bomo delovali na to. da bodo šle cene živini navzgor!... Za to bomo porabljali vsa sredstva. Mesarji glejte, da boste tudi kaj zaslužili, delavci in uradniki pa se naj brigajo sami, da bodo imeli take plače, ki jih bodo lahko preživljale.« Borba na treh Srontah — »To je borba na treh frontah,« meni nekdo. —'»Najtežje stališče ima v tej borbi kmet, toži eden izmed njih. Vsi stanovi ste že organiziram: delavci, mesariji, uradniki, obrtniki, trgovci in kapitalisti. Le najmočnejši stan, mi kmetje, še nismo povezani. Prvo, kar nam je treba, je kmetijska zbornica, ki bo ščitila naše interese. Saj smo že čisto na psu«. — »Pa jim očita mesar«, oči-vidno iz Ljubljane: Najprej se naučite možatosti m nato nadaljuje s primerom: Od nekega hribovca je kupil pred tedni živino Pogodila sta se za ceno in se domenila, da jo bo prevzel na litijskem sredpostnem sejmu. Kmet pa ni pripeljal živine. Boj da mu je teliček poginil, telica pa se Je med tem ob reji! a. Mesar ju pa je prinesel nazaj le dvojno aro. kakor je to v veljavi ... Ljubljančan pa je izvedel od sosedov, da ni res niti eno, niti drugo. Kmet je prodal svojo živino dražje nekemu drugemu mesarju. To sporočilo razdvoji duhove. Eni dajejo prav mesarju, drug: pa kmetu, ki so ga skušali z obiskom v samotnem hribovskem naselil nasukati, ko še ni vede: zn dvig živinskih cen. Zamrznjeni petelini. Veliko besedi je bilo, kupčij malo. Tisti kmetje, ki nujno ra-bjo denar, so bili seveda v veliki zadregi. Le kako bodo zadostili1 svojim obveznostim,.. In spet se spopadejo na drugem koncu sejmišča. Izbranim možem iz komisije očitam mesarji: To kar zdaj delate ste Čisto na napačni poti. Ce boste vi navijali s cenami, boste plačali tudi sami. Saj bodo šli vsi drugi s ceno novzgor. In kmetu, vodilnemu možu v domači posojilnici zabrusi razjarjen mesar: Kaj kmet ne rabi vaše milosti in ni kak e samopomoči. Dajte mu denar iz hranilnic m bo spet vse dobro. Poprej zgovorni možak utihne in pristavi molče: Jaz sem na tej stvari nedolžen, saj imam tudi sam zamrznjenih 20 petelinov... (20.000 Din!) Ta ali oni kmet pa se je le izmuznil na skrivaj s sejmišča in je šel sklepat z mesarji kupčijo. Seveda je dal robo po nižji ceni. le da je prišel do denarja. Ko ga je kasneje . zat hotapil kateri izmed komisarjev so mu prigovarjali, naj kupčijo razdere ... a kmet ni hotel in je veselo tiščal novce v žepu. Malo je res, a je le nekaj. Opoldne, ko se ije živinski trg zaključil, so le malokateri ime’i za kosilo in kupico vina. Veliko je bilo razočaranih in ti so glasno dajali duška svoji nevolji. Iskali so vzroke današnjim gospodarskim zagatam in pri neki mizi so ugotovi':, da se ie vsa pokora prčehi takrat ko so pričeli ščipati plačo delavcu in uradniku. Kmetje so sprva to odobravali, vendar zdaj uvidijo, da so redukcije plač tisti bič. ki udari končno po najnižjem pn naihob nedolžnem — no kmetu. Koncert Gorenjske sokolske žnpe Kranj, 6. aprila. Gorenjska sokolska župa je proslavila na cvetno nedeljo svoj poti prosvetni dan z velikim koncertom sokolskih pevskih zborov in orkestrov. Koncert je hil posvečen spornimi Davorina Jenka ob 100 letnici njegovega rojstva. Koncert so otvorili združeni moški zbori pod vodstvom br. Kobentarja z Jenkovo himno »Bože pravde« in pesmijo »Molitev«. Nato je starešina in prosvetar Sokolske župe Kranj br. Jakob Špicar v kratkem nagovoru obrazložil pomen prireditve. Po nagovoru je sledila Jenkova »Vračara«, katero so izvajali združeni mešani zbori in orkestri pod taktirko br. Horaka. Nastop teh zborov in orkestrov je učinkoval naravnost impozantno. Godba I. plan. p. je pod vodstvom kapetana br. Grgiča izvajala Biničke-ga skladbo »Iz mog zavičaja« z veliko dovršenostjo. Kapetan Grgič se je pokazal izbornega dirigenta tudi pri uverturi »Kosovo«, katero so igrali združeni orkestri in godba T. plan. p. Med pevskimi zbori so so zlasti odlikovali mešani in moški zlw Kranj pa ženski, moški in mešani zbor Radovljica in moški zbor Škofja Loka. Prav posebnega priznanja pa je bil deležen moški kvintet Radovljica. Koncert jo nad vse častno uspel. Nabito polna dvorana je z burnimi aplavzi nagradila pevske zbore v katerih jo dihala duševna ubranost sokolskih sre. Sport v Kranju V prvenstveni tekmi Korotan : Celje je Celje doseglo neodločen rezultat 2 : 2 (1 : 1). Igra je bila na obeh straneh precej raztrgana. Korotan je vodil vso igro z golom razlike. Izenačen rezultat je postavil levi hranilec Korotana z avtogolom. Korotan je moral igrati že v prvem 'polčasu z desetimi ljudmi, ker si je desna zveza Golob poškodoval roko. Sodnik je skušal biti objektiven, toda je napravil par hudih pogrešk, ki so tudi vplivale na rezultat. Tako ni priznal regularnega gola. _ ________________ Znana angleška letalka Amy Molisonova je v petek startala v Gravesendu za nov polet v kap-stadt. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 84 Po dolgotrajnem posvetovanju s Samsonom se je Ela odločila, da ne sprejme Terezine ponudbe. Ko je naslednje jutro to svojo odločitev sporočila Terezi, se je Tereza komaj brzdala, da ne bi pokazala svojega razočaranja in gneva. Ko se je nejevoljna in razdražena vračala v vilo, pa je po poti že kovala nove črne naklepe, kako se polastiti Ele . . . Brezuspešno čakanje. Minulo je nekaj dni — in ves t. tu nič pripetilo. Mornarji, kii jih je 1'ereza razmestila ob obali, so ji vsaat dan poročali o svojih opazovanjih, biuzutanja iz Elinega gradiča, katero je M • ...evlono izpraševala, pa je vsakokrat odgovorila, da ni še nihče prišel v gradič. Kje je »teror«? Kaj se je vendar zgodilo z njim? Minul je že en teden, o podmornici pa še vedno ni bilo ne duha ne sluha. Tereza se je končno odločila, da odpotuje z Ma@gy v London. Na Škotskem pa naj bi ostala Ma-nuela z mornarji in bi jli takoj sporočila v London, čim bi se »Teror« pojavil. Ko sta se Tereza ki in Maggv poslovile od Mamuele, se je ie-ta globoko oddahnita. Bila je vesela, da se je iznebila Tereze, ki je po njenem mnenju slepo drvela pogubi naproti. Še na ladji je namreč bila Ma-nuela poprosila Terezo, če sme obiskati lorda D micana, da ga potolaži in mu dopove, da ni kriva njegovi nesreči in da ga bo skušala rešiti iz zapora. Tereza je tej prošnji ugodila in Manucia je s spremim pregovarjanjem in pretvarjanjem tako prepričala zaljubljenega lorda Duncana o svoji nedolžnosti, da ji je v prvem navalu hvaležnosti dal pismeno obljubo, da jo poroči, čim bo rešen iz zapora. Ker to ni motilo Terezinih računov, je bila pripravljena pomagati svoji prijateljici do bogastva in plemiškega naslova, vendar n bi morala Manuela počakati toliko časa, dokler Tereza ne izpelje svojega načrta do konca. Manue-li pa to nikako,r ni bilo všeč, vseeno pa je navidez pristala in izjavila, da Im v vsem ustregla Terezinim željam. Na skrivaj pa je sklenila, čim prej osvoboditi lorda Duncana in izginiti iz Terezine bližine. Ko sta drugo jutro Tereza in Maggy prispeli v London, je Maggy takoj odšla v skrivnostno hišo, kjer sta ji na dogovorjeno znamenje odprla Jim in Dam in jo prisrčno pozam vila. »Gospodična Burke, kje pa ste hodili toliko časa?« jo je hitel vpraševati Jim. »Bila sem na Škotskem. Našemu gospodarju sem odnesla neka važna poročila«. To je bil ves njen odgovor. »Kdaj pa se povrne v London?« Maggy je skomignila z rameni: »Ne vem!« Jim io je začudeno pogledal. »Hm, tu nekaj n: v redu«, je zamrmial. »An se je kaj pripeti-- In. trosnodiČna?« »Mogoče. »Teror« se še zdaj m pi javil na ŠicoLiicm!« »tNi prišel?« je prestrašeno vzkliknil Jim. »Ste povsem gotovi, da ga ni bilo tja.« »Seveda. Ce bi bil prišel, bi bil naš gospodar gotovo . odšel v gradič, kjer je Ela Morrisova. Toda sedaj ga tam še ni bilo na spregled. Dolgih štirinajst dn: sem takorekoč dam in noč hodila po obali in iškala »Terorja«, toda zaman. Jim je prebledel. »Ali si slišal Dan? Gotovo se je pripetila kaka nesreča! Zbegana sta zrla drug v drugega in nista vedela, kaj naj storita. ».Mogoče se je po poti kaj pokvaril?« je ugibal Jim. »Mogoče se je zasidral ob kakem otoku, da izvršijo popravila?« »Ne verjamem«, je suho pripomnila Maggy. »Četudi bi se kaj pokvarilo na »Terorju«, vendar ne 'bi izostal toliko časa. Pa tudi ni verjetno, da bi se na tako kratki progi mogel »Teror« tako zelo pokvariti. Samo eno je mogoče, in sicer: da so se stroji pokvarili in da se »Teror« ni mogel dvigniti na površje — « Jim je zmajeval z glavo. »Mislite, da se je »Teror« vr-v pristanišče«, je pripomnila Maggy. »Ne, ne, tam ga sploh ni bilo«, je povedal Jim. »Pa tudi z našo nalogo je precej žaltava. Nikakor še nismo moglj izslediti tistih dveh Španjelk. Maggy je dobro vedela, zakaj ju niso našli. Seveda pa je o tem molčala. Jim je bi! ves zaskrbljen. »Da se je moralo nekaj tako nerazumljivega pripetiti!« je premišljeval Jim. »Kaj naj storimo sedaj?« »Vrnem se spet na Škotsko«, 'e izjavila Maggy. »iNe preostane mi drugega. Moram govoriti z vašim gospodarjem, nekaj važnega mu imam za povedati. Čim prispe Teror na Škotsko in vse sporočim gospodarju, se takoj zo pet vime m sem«. »Pa vendar ne boste kar takoj odšli na Škotsko?« je vprašal Dan. »Ne takoj, jutri zvečer«, je odgovorila Maggy in odšla v svojo sobo. »Hm, hm, kaj praviš k temu?« je tiho dejal Dan. »Skoraj je nisem več spoznal, tako se je spremenila. Strast ji je že čisto zmešala glavo.« »Hm, ko bi bilo samo to«, je pripomnil Jim. »He, kaj pa ti misliš?« je vprašal Dan. »Ne zaupam več temu dekletu!« je hladno odvrnil Jim. »Kaj pa ti pade v glavo, Jim?« je očitajoče vzkliknil Dan. »Saj je vendar dovolj dokazala, da je zvesta im udarna«. »To že. Toda zadnje čase se nekam čudno vede. Ženske se rade žrtvujejo, če mislijo, da jih moški ljubi. Če pa se to ne zgodi, potem se jih je bati!« »In ti misliš . . . ?« »Zaenkrat se mi samo tako zdi«, je izogibaje se odgovoril Jim. »Zaupam ji pa vseeno ne.« Dan na to m rekel ničesar. »Sploh se 0'iia zelo čudno obnaša«, je nadaljeval Jim. »Njena pot na Škotsko in druge take stvari, ki jih počenja, se mi nikakor ne dopadejo. Ali se je odločila, da stari kaj žalega našemu gospodarju samemu ali pa, kar je bolj verjetno, da odstrani Elo Morrisovo!« »Jim, za vraga, na kaj vse ne prideš!« se je začudil Dan. »Misli si, kar hočeš, jaz pa imam svoje misli, ki tudi niso kar tako tjavendan. Saj sem ti rekel, kako zmedena izgleda. Če se ne bi bal, da se bo gospodar jezil name, bi je sploh več ne pustil iz te hiše. Toda res se ne upam, gospodar ji je dovolil, da lahko dela kar hoče.« »Ti vse preveč črno vidiš, Jim!« je zagodrnjal Dah in se poslovil od tovariša. Tragedija mlade milijonarke V Kaliforniji se je z avtom smrtno ponesrečila 2-letna miss Sheila Locke, katere življenjska zgodba je nenavadna. To dekle je bilo od svojega 10. leta predmet številnih pravd. Neki ameriški milijonar in njegova žena sta na potovanju spoznala malo Sheiilo in se jim je ljubki otrok tako prikupil, da sta ga s privoljenjem revnih staršev vzela s seboj. Pozneje sta dekletce tudi pohčeri-la- To pa se je baje zgodilo brez privoljenja otrokov'h staršev, ki so zdaj otroka zahtevali nazaj. A otrok se je branil vrniti se domov k svojim pravim staršem. Zdai se je razvila pravda sem in t:a, ki se je vlekla leta in leta. Med tem je nrlijonar umrl in je zapustil vse svoie premoženje adop-tivni hčerki Sheiie. A tudi zdaj. čeprav tako bogata, ni hotela imeti Sheila nobenTi zvez več s svniimi pravimi starši. 1 udi razna sodna postanamn so ostala brezusppšan. SW1ri:č je vsem pravdam zdai anravMn konec smrt. Sheilovi starši hčerke niso dobili nazav dobil" n n bod-i n:en denar. ZANIMIVOSTI V Sovjeteski Rusiji je toliko ra zri h narodov, da se vrši tam šolski pomik v več ko 70 jezikih in narečjih. Hitrost bliska je tolikšna, da bi lahko v eni sedmini sekunde obkroži'' celo zemeljsko oblo, v malo več ko eni sekundi preletel razdaljo med zemljo in luno v 8 minutah prispel od zemfe do sonca. So pa zvezde, ki so od zemlje tako oddahene da potrebuje njih luč skoro milijon let. preden nas doseže. Astrološka napoved za 7. april. Učinki neugodne konstelacije, ki so se začeli že 6. aprila, bodo trajali do večera 8. aprila. Današnji dan pada v osredje te faze in je zato zelo kritičnega znača-čaja. Danes pretijo nevarnosti zlasti prometu in toniki. Znamenja kažejo na požare ekspo-z.jć, a tudi na potrese in rudniške katastrofe. V sp'ošnem veka za ta dan ista napove 1 kakor za včera.išnii dan (ponedeljek). Izdomačlhgajcv PAVLINA PAJKOVA: Iz cikla „Materini glasovi" Brez solnca cvetica ne more iivetl, brez matere dete je ravno takd: Cvetica brez solnca bi jela medletl, brez mene sahnilo bi tvoje teld. O ljubo življenje, ki dajež dolžnosti tak svete in vzviiene materi mi, otroka da ljubim, v srcć pa kreposti beseda njegovo da moja sadi. Življenja prej svojega nisem ljubila, zdaj tebi na ljubo cenim nje samd, in svoje bi roda zdaj dni potrojila, da zlega očuvam te, dete ljubo/ Jaz čuvala bom te, pte'1 svetom ,e krila, strupeni da dih te njegov ne vmori, korake jaz tvoje bom i’hke vodila, dok smeS tl za ipr.H v lastne moči. Le rasti, otroček, da upanje mo,e. ki jasno kot zvezda žar< mi v m <ž, ne vgasna mi, it'je izpolnim Ua sv z/J, prej nego me večne objame,o Imd. + Pavlina Pajkova izhaja 'z napol poitalijančene rodbine. Rodila se je 9. aprila 1854. kot hči sodnega svetnika Jožefa Dol jaka iz auika* na pri Gorici, kamor je po smrti staršev prišla kot šestletna sirota k stricu Matiji Doljaku in se šem tu začela učiti slovenščine. Na njeno narodno preorientacijo so največ vplivali goriški narodni buditelji iz Lavričeve družbe, da je tudi ona začela nastopat kot javna rodoljubna riaiavka. L. !S76 se je omožila s tvor Jan c »m Paj« kom ter se z njim selila iz Mari« bora v Gradec, Brno na Dunaj in končno v Ljubljano, kjer je za« ključila svoje dela iv. skrb: polno življenje 1. junija 1901. kot v d o« va, stara šele 47 let. Gre ji priznanje najplodovitej* še slovenske literatke. Pod moč« nim vplivom Prešernovih in Stri« tarjevib pesmi se je začela udej« stvovati najprej v vezani besedi, težišče njenega literarnega dela pa je v pripovedni prozi, kjer je ustvarila poleg drobnih črtic in novel več dovršenih romanov, ki pa so ostali večinoma v revijah, katere danes niso vsakomur do« stop n e, dočim so njeni Zbrani spi* si ostali pri prvih dveh zvezkih (Celje 1893. 1895). Svoje pesmi jo zbrala ter izdala 1.1878. v samoza« ložbi. Najlepše mod njimi so v ciklu »Materni glasovi«, katerih četrto pesem smo tu ponatisnili-Bila je sotrudnica pri časopisu svo j ega moža Zora, pri Kresu, Ljub* Ijanskem zvonu, zadnja leta Pa največ pri Domu in svetu, v čigar uredniku Frančišku Lampetu i® imela močno duševno oporo. So sedaj se radi citirajo njeni aforiz' mi o ljubezni, ženstvu in prijatelj' stvu ter ni menda spominske knji' go brez kakega ničnega modrost' noga reka za življenje, ki ji n* ostalo ničesar dolžno. Tatvine mamijo svet Ljubljana, 6. aprila. Kakor je naš list že poročal, so odkrili velike tatvine v tovarni Hribernik et comp. v St. Vidu nad Ljubljano. Policija je našla obilo nakradenega blaga pri bratih Vdovč v Mostah in Obirjah. Dognali so tudi, da je del nakrade, nega blaga last kramarjev, ki so Vozili blago na sejem v Litijo. Tatovi so splezali na tovorni avto ter metali robo med vožnjo na tla. Škoda znaša preko 7000 Din. V to zadevo je zapleten tudi neki ključavničar s Posavja. Anica K., šivilja iz okolice Ljub. Ijane, si je v duševni depresiji prerezala žile na rokah, vsled česar so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ji ustavili krvavenje ter jo reeilj smrti. Poldrugo leto star otrok, Dušan Ferjančič iz Most, Središka ulice 12, je poslušal pri oknu v H. nadstropju radio. Neopazno je odprl okno ter trenutek nato padel v globino 12 metrov ter se pri tem poškodoval na leti strani gla ve in levo nogo. Poškodba je precej resna, vendar je upati, da bo deček ostal Pri življenju. Novaku Bogomiru je nekdo tikradel suknjič, Francu Škrlu pa letni površnik Pogreb pokojne gospe Hribarjeve V nedeljo popoldne so pokopali 8». Hribarjeva, vdovo po pokoj, nem industrijalcu Dragotinu Hribarju. K pogrebu se je zbrala velika množica ljudi, krsto je blagoslovil šentPeterski župnik, nato ®o pevcj Glasbene Matice zapeli v slovo. Razvil se je sprevod, ki je pridal, kako je bila pokojna gospa Priljubljena, med nami. Zastopani *0 bili najvišu predstavniki t.rgo-^ne, industrije, naših oblasti ter 0sfele javnosti. Truplo pokojne so Položil; k večnemu počitku v rod-bin«ko grobnico pri Sv Križu. Še o gradbeni nesreči ob Gradaščici Ljubljana, 6. apni a. žudnje dneve si je ogledala to P(>zorišče cela vrsta priznanih stro-kovnjakov. Mnenje prevladuje, da 1® slavna krivda te nezgede višja Cementarna sila. •z^vrst opazovalcev se trdovrat-P‘° Sri domneva, da je tej kata-y r(>& mnogo kriva tudi zadevščina mokarjevega kanala z gradbenim kri ukinilo oddajo .metričnega toka. Najemnik je na-n. svefo turbino. Tako }e ».Jf• dne 30. marca celo štirikrat »m^uso, kjer so izvrševali re- hienrtj^®.^3,- Seda>i ie ta spor a zadovoljivo poravnan. noALlav.ci 80 zadnje dni bili skoro Podori- °an h*1- miKah, da so za silo na.inu tudi Austen Chamberlain. V imenu vlade bo govoril minister Eden. Francoski komentarji Pariz, 6. aprila, r. Sestanek sil_ podpisnic lokamskega sporazuma in bližnja razglasitev francoskega odgovora, to so današnj; komentarji vseh listov. »Matin« piše, da se v Londonu z veliko ne^-strpnostjo pričakuje francoska nota. Angleži zelo želijo, da bi Franclja nc ostala na svojem ne. gativnem stališču. Tehnično so. delovanje med Francijo in An. glijo je potrebno, ker Francija ne sme riskirati neuspeh diplomat, okih naporov, obenem pa izgubiti pomoč, kj ji je zasigurana z lo-karnskim paktom in na osnovi katerega je ona vodila dosedaj vso svojo zunanjo politiko. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da je za sedaj najvažnejše, da se glede Porenja prizna mednarodno pravo in pogodbe. Radi tega, ker Francija zahteva spoštovanje pogodb, se ne zameriti njenemu negativnemu stališču. Stavka v Damasku Damask, 6- aprila, s. Reuter javlja: 2000 preddhiiških delavcev je danes stopilo v stavko. Pričakuje se, da jim bodo sledili tudi drugi tovariši iz iste stroke. Nov hrvatski dnevnik Kakor poročajo iz Zagreba, bo tam začel izhajati nov dnevnik, ki bo tolmačil politiko dr. Mačka. Imenoval se bo »Hrvatski dnevn k« in bo prva številka izšla najbrž že 5. maja. Izdaal ga bo poseben kon-zorriri, čigar Člani so večinoma znam' voditelji dr. Mačkove politike na Hrvatskem, in sicer dr. Žiga Schol, ki bo predsednik konzorcija, poslanec dr. Sigismund Cakovac, dr. Ivan Pemer, dr. Reberški itd. Direktor Hsrta bo Cvijetko Sahan, sedanja zagrebški poročevalec osiješkega »Hrvatskega lista«, glavna uredrik pa prof. dr. Blaž Jurišič, sedanji urednik »Hrvatske revije«. List bo tiskala tiskarna »Merkan-tril«. Novj dnevnik bo v prvi vrsti Informativen, zastopal pa bo poli-Ktko dr. Mačka. Prva izdaja lista bo izšla žie ob 6. uri zvečer, tako da bo konkurirala z »Novostmi« in »Jutarnjim listom«. Izhajal bo na 16 Straneh. Deleža novega podjetja bodo znašali 25.000 Din in bo takih deležev okoli 100, tako da bo za začetek zbran kapital! 2 In pol milijona dinarjev. Dr. Maček pa bo imel v lastništvu absolutno večino glasov, ker bo imel po sklepu na razpolago najmanj 51*/® deležev. Paberki od povsod — Rumunski zunanji minister Titulescu, ki se je zadnje dni mu» dil v Bukarešti, je včeraj prispel v Pariz in se takoj po svojem prihodu sestal s Flandinom. — V Grčiji je zadnje dni iz< bruhnilo več stavk, ki so jih ači» Vikino zanetili komunisti, da bi dosegli ukinitev nekaterih zako* nov, ki jih ovirajo v njihovem političnem delovanju. Ljubka in redka skupina maltezerjev z gospodarico čudeži v večni temi itmmkih globin Zadnjič je Lubljanski krajevni odbor Jadranske straže priredil v »Zvezdi« predavanje, kakršnih namerava prirediti še več, da razširi in poglobi zanimanje za vsa vprašanja morja v najširših slojih. Obiskano je bilo predavanje tako nenavadno dobro, da ni bila nagačena samo prostorna vrtna dvorana, temveč so morali odpreti še sosednjo sobo- Predsednik Josip Pogačnik je predstavil preda-vaitelja, našega znanega zoologa univ. asistenta dr. Ljudevita K u-š č e r j a, ki je z nazorno besedo in krasnimi slikami strmečim poslušalcem odkrival »življenje v morskih gladinah«. Opisal je predvsem odkritja in izsledke slavne ameriške ekspedicije NVilliama Beebe (izgovori Bi-bi), a kakšne fantastične stvari je ta ekspedicija pokazala svetu, nam priča tudi opazka nekega ljubljanskega inteligenta. ki jo je napravil, ko je videl marčno številko »Proteusa« z nekaterimi slikami iz morskih globin, k; jih je napravila ta ekspedicija. Gospod se je namreč zaradi fantastičnih živali silno čudil, zakaj je že v mesecu , 17 vi M Proteusova aprilska številka 1'tida slike teli pošastnih rib niso aprilska šala, temveč čista znanstvena resnica! Predavateljevega mladega sina so pa slike tako navdušile za morske globine, da si je sam napravil prav preprosto potapljaško čelado, ki je seveda samo od daleč podobna Beebejevl čeladi. V dno škaitle za bonbone je vdelal šipo in si to masko z voskom prilepil na obraz! Silno je zadovoljen s to potapljaško opremo ki mu omogoča, da pod vodo lahko prav jasno in tud' globoko vidi vse podrobnosti. Bajni vrtovi z na, čudovitejši m cvetjem in oblikami listov so na dnu morja: same korale, same tvorbe živalic! Beebe je pa na dnu morja celo vrtnaril, ko je sadil te koralne »rastline« in rože v pravljične skupine. In glejte, celo ribe so občudovale bujnost teh čarobnih vrtov da jih je bT-o znatno več v teh umetno olepšanih in kultiviranih vrtovih, kakor v mih vsakdanM okolici! Posebno rada obiskuje te vrtove z najlepšimi barvami pisana ri'n morska papiga Zaradi majhnih cvetov, ki so z njimi na gosto posejane vejice koral! Same živalice so namreč ti cvetovi in sladkosneda morska papiga jih neznansko rada" obira-Požrešnica pa ni imela guvernante in nima niti serviete ter se vsa ponesnaži z ostanki slastnih rožic. Pa ti pribite mali požrešni pikoliji — drobne ribice ter z glave in bodic sitega velikega požeruha otreblio vse njegove ostanke, da je morska papiga spet čedna in brez madežev na svoji živobarvni obleki. Hrabri učenjak Beebe je preverjen, da niso več daleč časi, ko se bodo vsi bogataši šetali po podmorskih vrtovih Kakor znano, ne more v mors'ke globine predreti noben sončni žarek, da^ je 400 m globoko že večna terna, če je voda prav čista, kakor ob Bermudskih otokih, kjer je Beebejeva ekspedicija najdalje delovala, tudi kak žarek pride v še večjo globino, a pri 500 m je večna, črna noč! Zakaj bodo ribam barve v večni temi? Nikdo jih ne bi videl in res so vse črne. Ker se nič ne vidi, imajo tudi ali prav majhne, ali pa silno velike oči. Cernu oči, če pa v temi nič ne morejo videti? Tir naj pa predavateljevim pre-zanimivim izvajanjem dodam malo, a prav značilno zgodbico, ki sijajno dokazuje bistrost našega ljudstva in ostrino njegovega razuma. S slavnim češkim raziskovalcem hroščev dr. K n 1' r s c h e m sem bil pred leti v moravških hribih. Raziskovalci so bili v jami, jaz sem pa z njegovo mlado gospo čakal zunaj. Mimo je prišla zala hribovska hčer z vedrom vode in se je zanimala, kaj gospode, ki jih je do srede "hriba pripeljal krasen avtomobil, prav za prav iščejo v jami. »Hrošče« sem ji odgovoril in še dodal, da hrošči in tud: druge živali v jami nima!o oči. Samo za trenotok je pomislila in se odrezala: Čemu pa v temi — če bi imeG oči. bi morali imeti tudi laterne! Sedaj nas je pa že ta brhka hribovska punca iz rojstnega kraja pokojnega senatorja dr. Rožiča vse naučila, da morajo tudi živali z očmi v temi morskih globin imeti luči! In jih tudi Imajo, celo raznobarvne, torej pravo pisano svetlobno reklamo ki jo v Ljubljani poznamo šele nekaj kratkih let! Kakor svetlobna reklama za nas, je privlačna tudi za živalstvo morskih globin, da lastniku reklame vabi in zapeljuje žrtve, potrebne za njegov obstanek! Seveda pa ribe in druge pošasti vse luči in laternice nosijo kar seboj po telesu, razvrščene v pasove in nize, a tudi na dolgih trakovih in vitkih kandelabrih, že od stvarjenja imajo pa po sebi že tudi črte in ornamente, ki mnogo boljše funkcijonirajo nego naše Neonove luči! Pa se ti tako-le izprchaja nedolžna ribica po podmorskem parku in za njo izza cvetočega grma oprezuje zateleban rak. ko v bližini zažari krasoitna iluminacija. V slaščičarno misli ribica, v kino ali celo v bar ter hiti za reklamo — tedaj se ji pa skozi nežno telesce zasade ostri meči — ogromno zobovje ribje pošasti! Pri nekaterih ribah se "zobje celo zapirajo, kakor žepni noži, vedno so pa zobje dolgi in ostri v močnem žrelu, da se nam riba večkrat zdi; kakor M imela samo velikansko glavn in tanek kačji rep. Druga ima celo veliko vrečo pod čeljustjo, da z gobcem orje po mehkem dnu in zbira blato z živalcami v vrečo, kakor kak bager. Ta riba ima spet oči, kakor daljnogled, podobno kakor raki, druga pa lovi živalce na trnek. Kakor pravi ribič, ima ta riba dolgo elastično palico s tanko močno vrvico, na njenem koncu pa oster trnek s svetlikajočo se vabo. Edino rok nima ta podmorski ribič da bi pokazal, kako ogromna riba mu je ušla! Sami zmaji in pošasti, da si naša fantazija ne more ustvariti strahotnejših, a zaradi svoje požrešnosti najsodobnejša je pač riba. ki jo je sam ogromen, nikdar dosti nabasan trebuh, torej resnični morski Moloh Ali naj opišemo še modernega raka, ki se brani z eksplozijami svetlobe alM z nekakim metalcem plamena, ki je pa mnogo popolnejši, kakor to najstrašnejše orož.e svetovne vojne. Vse te čudeže prirode je bde pa mogoče odkriti le z Batistero 'tisto znamenito kroglo, k,i se je Beebe z njo spustil 923 m globoko v morje. Votla, z vsemi mogočimi aparati opremljena jeklena krogla ima le 1.44 m v premeru, vendar je pa v njej poleg vseh priprav, zlasti pa bomb s kisikom in priprav za čiščenje zraka, telefona, električne luči in reflektorja ter fotografskega aparata i. t. d., še vedno prostora za dva človeka! Na okno iz litega kremenca pritiska z zračnim tlakom obtežena voda z 20 000 kg, na vso kroglo je pa pritisk 7 milijonov kg! Posebna ladja, vlačilec, velikanske najfinejše in najmočnejše mreže, poslopja, najpopolnejši instrumenti, nalašč za ekspedicijo konstruirani, zlasti pa’ tudi fotografski aparati, pomožno osebje, preskrba, skratka vsa oprema in stroški ekspedicije za nekaj let so požrli milijone in milijone dolarjev. Vendar pa ni bilo niti vinarja državne ali banovinske podpore zraven! Vse to premoženje je zbrala privatna iniciativa! Privatniki, meceni, bogataši in revni, zlasti pa najrazličnejše firme so tekmovale med seboj, kdo bo več dal in kdo bo pogumnega Beebeja opremil z najpomembneijšimi pripomočki. Sedaj se pa spomnimo našega agilne-gh Prirodoslovnega društva in njegovega »Proteusa«, ki v resnici zasluži, da bi ga čitali v vsaki hiši. Pri občudovanju našega morja pa ne smemo biti samo pasivni gledalci, mi si moramo morje osvojiti predvsem s tem. da ga bomo poznali do dna. Šele ko bomomorje jn njegov pomen poznati, se izpolnijo ideje JS! Rezek aplavz je ob zaključku zagrmel po dvorani, predsednik Josip Pogačnik je pa tolmačil samo njegov pomen s svoj,, zahvalo in željo, da bi učeni prof. dr. Kuščer spot Čimprej predaval. Neka dama kliče na kolodvoru vsa nervozna nosača. Slednjič prihiti nosač: »Kateri kovčeg, prosim?« »Izgubita sem kovčeg! zatarna dama. »Ja, kaj pa potlej še potrebujete nosača?« Obsodbe po zakonu o zaščiti države Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države z dne 4. aprila t. 1-so obsojene te-le osebe: Sabollek Ivan, ključavničar iz Čakovca, zaradi dejanj iz čl. 1, točki 1 in 2 zakona o zaščiti države, na tri leta robiije in tri leta izgube častnih pravic; Duršanovič Pavle, opankarskl delavec iz Zagreba, na isti podlagi, na tri leta robije in tri leta izgube častnih pravic. Elani Milan, dijak filozofije iz Kraljevice, na isti podlagi, na osem mesecev strogega zapora; Štrofer Vlada, dajakinja prava iz BHžn.aca, zaradi dejanj iz člena 1, točki 1 in 6 omenjenega zakona, na noldrugo leto strogega zapora; Kohn Manfred, trgovski pomoč' nik iz Dob-'ja. zaradi dejanj po čl-1, točki 2 in 12 omenjenega zakt/ na, na 14 mesecev strogega zapora; Tomičič Mirko, dijak medicine iz Pakraca, zaradi dejanj po čl. 1, točki 1 in 2 omenjenega zakona, na dve letli strogega zapora in Ignac Josipov, čevljar iz Kalino vca, zaradi dejanj po čl. 1, točki 2 in 6 omenjenega zakona, na leto dni robije in na leto dni izgube častnih pravic. Oglasi v našem listu so poceni in uspešni MALI OGLASI HRRHIIHE KNJIŽICE prodate ali kup le najbolje potom moje oblastveno d voljene pisarne. Denar ta koj, Pri ožiti znamke. RUDOLF ZORE L u Hitana Gledališka ulica P Telefon «33-12 Iščem enosobno stanovanje, v mestu ali v predmestju. — Mirna, dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. »Glasa naroda« pod: »Takoj ali 1. maj«. 3 sobno stanovali je z vsemi pritiklinami išče štiri-član-ska družina, ki je ves dan odsotna za 1. maj ali 1. junij. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Mir«. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi : Glasa naroda«. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah • diskretno. Velika Izbira odličnih partij obojega spola. Varočite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 'Ab-f/lAČ;/l&S jXK5/ lxv;7 Za nekaj ur dnevno išče zaslužka samostojen knjigo-vodja-bilancist. — Nastavlja, pregleduje in zaključuje knjige, tudi kartoteke. — Cenj. povpraševanja pod »čimprej« na upravo »Glasa naroda«. 38-55 |e številka, katero pokličite pri naro- čevaniu svojih v „Sta*** naroda Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani-