Štev. 181.
V MnMIanl, v Četrtek, dne 11. avgnsta 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: es
Za celo leto napre| . K 28"— 2» pol lota » . » II"— ia četrt» » . » 1*50 aa en meseo » . » 2-20 za Nemčijo oeloletno » 29-— ia ostalo UtozematTO » 35'—
== V npravništvu: =
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 1120 za četrt» » , » 5"60 za en meseo » . > 1*90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne «L 10 t.
	9k
1	I
1	1 J
inserati:
Eaoatolpna petltvrsta (72 mm):
ia enkrat.....po 15 v
sa dvakrat . * . . » 13 » ia trikrat . . . . » 10 ► za Teč ko trikrat . . » 9 »
F reklamnih notioali stana enostolpna gannondvrsta 30 vinarje?. Pri večkratnem objavljanja primeren popust.
; Izhaja: i
vsak dan, Izvzamšl nedelje In praznike, ob 5. url popoldne.
Itsr Uredništvo v Kopitarjevi nllol Star. 6/01. Rokopisi >o ne čajo; nelrank Irana pisma m ne = sprejemajo. -, Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravnlStvo Je v Koiitarjevl nllol Štev. 6. "feJi = Sprejema narocmao, Inserste ln reklsmaolje. — . Opravnlškega telelona štev. 188. ==
I
Današnja $te\Hka oh«eua 4 strani.
Potrjenol
2e tedne in tedne nas hrulijo vsi liberalni listi od »Slovenskega Naroda« pa do »Edinosti« in »Narodnega Dnevnika«, da liberalce denunciramo, da smo si srbsko agitacijo v Ljubljani izmislili in smo plačani od vlade, da liberalce obrekujemo. Rekli so, da nam zato pljuvajo v lice, nas imenovali bandite in sodrgo in vsak tozadeven članek končali s tragičnim fej!
Mi pa smo šli mirno svojo pot, dalje v zavesti, da delamo prav, da delamo le v korist slovenskemu ljudstvu, ki je zaradi neumnosti liberalcev prišlo zadnja leta v tak položaj, da ne more nikamor.
Danes pa potrjuje sam dr. Tavčar v »Slovenskem Narodu«, da smo imeli čisto prav, ko smo sc vzdignili zoper otročarije izvestne liberalne struje, ki hoče v slovenskem ljudstvu osmešiti patriotična čustva.
Dr. Tavčar piše doslovno pod naslovom »Politična otročarija« tako-le: »Solnce vpliva na možgane! Časih se Človeku dozdeva, kakor bi živel v političnem predpustu! Vse hoče nekako po glavi hoditi, in pamet, katera mora vendar tudi v politiki nekaj veljati, jiogubiia se je po krtovih luknjah!
Čujejo se klici: pred črno-rmeno zastavo ne bodemo klečeplazili, in od-Jroja v naših ljudskih šolah je preveč črno-rmena!Ali naj res mislimo, da sc mod nami organizuje proti črno-žolti zastavi nekako politično korzarštvo, (atero pa bi bilo politično otročarstvo 3rve vrste? Par orehovih lupin j spuste ti korzarčki po Ljubljanici, pa mislijo, da je častitljiv simbol naše države res v nevarnosti!
Ne bodite otroci! Kadar preide po-itična otročarija na polje politične oslarije, ne moremo molčati. Tem manj, ko živimo v časih, ko vendar vse preži na slovensko napredno stranko ter jo nasprotni nam politiki črnijo na vse pretege, da je nepatriotična, da je revolucionarna!
Črno-rmene čenčarijc — dotičniki režejo z lesenim nožem v jeklo! — nam presedajo na vse kriplje! Brez ozira na to, da nam je črno-žolta zastava isto-tako nedotakljiva, kakor nam je nedo-
takljiva slovenska trobojnica, prisiljeni smo spregovoriti pametno besedo tudi v interesu stranke. Otročarijo smo imenovali celo afero! Še bolj precizno bi se lahko izrazili: da se z vžigalicami igrajo nespametni otročiči. Mogoče, da nastane požar! Ali v plamenu bo streha stranke in drugega nič!
Sicer sc pa spušča voda tudi na tisti veleizdajniški mlin, katerega sedaj gonijo pri »Slovcncu« noč in dan! Čemu to? Ali nismo torej upravičeni, če nasproti takim razmeram z vso odločnostjo protestujemo proti političnim otročarijam, ki sc gibljejo na polju politične oslarije? Toga izraza nc prekli-čemo!«	—r.
Dr. Tavčar se torej popolnoma strinja z nami. Tudi mi smo pisali, da vpliva solnce na liberalne možgane in da preobračajo neoliberalci kozolce, kakršnih ne zmore najbolj izkušen akrobat. Tavčar pravi, da je v liberalni stranki tako kakor da hoče vse po glavi hoditi! Lep kompliment! Ne samo otročarijo — oslarijo imenuje to početje. Odločno povdarja, da bi tudi slovenskim liberalcem morala črno-rmena zastava ravno tako sveta biti kakor belo-modro-rdeča. Najbolj važno je pa to, da dr. Tavčar izrečno koštatuje, da je »Slovenec« prav sodil, ko je dejal, da je sicer protiavstrijska propoganda med Slovenci še otročja, a da utegne nastati požar, ki pa ne bo uničil Avstrije, temuč tiste, ki so ga hoteli zanetiti!
Ali je trbba temu še kaj pristaviti? Mislimo, da prav nič. Upamo, da bodo besede dr. Tavčarja streznile tiste liberalce, ki še ne hodijo po glavi in če bo kdo še zoper nas zabavljal, na j vzame v roke dr. Tavčarjev članek in premišljuje posebno to, da kdor dela politične oslarije, kakor to imenuje duševni voditelj slovenskega liberalizma, je pač — političen osel. S tem je za nas »velesrbski intermezzo« v naše največje zadovoljstvo opravljen. S takimi ljudmi, o katerih pravi sam dr. Tavčar, da jim je zlezla pamet v krtove luknje, se ne bomo veliko pričkali..
Volitev v novomeškem-črnomaljskem okra u.
Dasi je nadomestna volitev za državni zbor v okraju Novo mesto-Črno-
melj komaj razpisana, se že začenja živahno volivno gibanje. Kandidat S. L. S. deželni odbornik Jarc je imel pretečeno nedeljo troje shodov v novomeškem okraju.
V	Beli Cerkvi je bil shod po rani maši in se je zbralo krog 150 mož-vo-livcev, v Št. Petru dopoldne krog 100 volivcev. Na obeh shodih se je sprejela soglasno kandidatura prof. Jarca in so je zelo živahno razpravljalo zlasti o povzdigi živinoreje. Nad vse sijajen pa je bil shod v Stopičah isti dan popoldne, kjer je nad 300 navzočih z navdušenjem odobrilo delovanje S. L. S. doma in na Dunaju. Iz ust gospodarjev so sc tu čule opravičene pritožbe glede postopanja okrajnega glavarstva, ki noče izdajati dovoljenja za streljanje vran in glede pomanjkljivosti obrtnega reda, ki kmečkim obrtnikom, kakor ga razlaga politična oblast, onemo-gočuje izvrševanje celo najmanjših popravil. Na vseh shodih je ljudstvo tudi obsodilo ogorčeno delovanje tistega »svobodomiselnega« učiteljstva, ki prepoveduje otrokom krščanski pozdrav. Ljudstvo je navdušeno za S. L. S. in ni se ji treba bati v tem okraju celo ponovnih novih volitev, ko bi sc razpustil državni zbor.
V	nedeljo, 14., in ponedeljek, dne 15. avgusta, bodo shodi v Beli Krajini, in sicer 14. avgusta po rani maši v Semiču, popoldne ob dveh bo zaupni sestanek v Kondovi gostilnici v Metliki, h kateremu se vabijo zaupniki S. L. S. iz Metlike in okolice. 15. avgusta (na Veliki Šmaren) pa bodo shodi: ob sedmih zjutraj v Črnomlju, ob enajstih v Dragatušu, popoldne ob treh na Vinici. Somišljeniki S. L. S., pridite v obilnem številu na tc shode!
se vrši v Črnem Vrhu nad Idrijo dne 21. avgusta. Čc kdo, zaslužil je pokojni naš rojak, da proslavimo njegov spomin ob desetletnici njegove smrti. Vsaj je bil on ustanovitelj in večletni urednik prvega ilustrovanega slovenskega leposlovnega lista. Vse njegovo življenje je bilo delo za narod. In ravno pre-
naporno delo za narodov prospeh mu je izsrkalo življensko moč in ga pah nilo v prerani grob. Bil je pokojni izmed znamenitih mož, kakoršnih nam mati Slovenija ni veliko rodila. Slovenci! Pokažimo z mnogobrojno udeležbo, da znamo ceniti svoje velike može.
Spored slavnosti, za katero se posebna vabila ne bodo razpošiljala, je ta-le:
1.	01) pol 10. uri sprejem gostov.
2.	Ob 10. uri sv. maša s cerkvenim govorom.
3.	Ob 11. slavnostni govor in od« kritje spomenika.
4.	Ob 12. uri kosilo po raznih gostilnah.
5.	Ob 2. popoldne večernice.
6.	Po litanijah dekanijski shod izobraževalnih društev idrijske deka-nije.
7.	Ob 4. odhod k odkritju spominske plošče v Zadlogu.
8.	Ljudska veselica s petjem, godbo, šaljivo pošto itd. v prostorih g. župana Dominika Rudolf.
Za goste iz Ljubljane jc najprimerneje, da odidejo iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 5. uri 02 min. zjutraj in pridejo v Logatec ob 0. uri 21 min., odtod z vozovi v Črni vrh. Da ne bo v Logatcu primanjkovalo vozov, sc lahko pošljejo iz Črnega vrha, kar pa morajo seveda cenjena društva že prej prijaviti pripravljalnemu odboru. Želi se, tla sploh društva poprej naznanijo vsaj približno število udeležencev, tla se jim more vsestransko postreči. Torej, dne 21. avgusta vsi v Črni vrh!
BJENERTHOVA POGAJANJA Z VODITELJI STRANK.
Ministrski predsednik baron Bic-nerih bo odpotoval prihodnji torek i2 Isla ter bo prišel v sredo zjutraj na Dunaj, kjer se bo pričel pogajati z raznimi voditelji strank o nujnih političnih vprašanjih. Na Dunaju bo ostal Bic-nerth le par dni. Koncem prihodnjega tedna bo odpotoval nazaj v Išel, kjer bo ostal do konca avgusta.
STRANKIN SHOD NEMŠKIH LIBERALCEV.
Dne 25. septembra sc vrši v Celovcu nemško liberalno strankino zborovanje. Prejšnji dan se bo vršilo zaupno posvetovanje nemših liberalnih poslancev, na katerem se bo razpravljalo o
LISTEK.
Pekli z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.)
XII. POGLAVJE. Prstan, ovratnica in pismo.
Mirijam je prve mesece živela v Tiru v lepem miru. Bala se je, da bi se sešla kje s Kalebom, a zvedela je, da je za dalj časa odpotoval. V mestu jc živelo nekaj kristjanov; z njimi se je seznanila in skupno opravljala svoje molitve. Benoni sc je delal, kakor da za celo stvar nič nc ve. Prav za prav so pa ¡tedaj bili v Tiru Judje bolj sovraženi npgo kristjani. Grki in Sirijci so bili zelo gorki judovskemu bogastvu. Kristjani pa so bili bolj preprosti in skromni ljudje, nabrani iz raznih narodov in zato so takrat v Tiru živeli v miru.
Tega miru se je radovala tudi Mirijam, delala kipe in se le malokdaj pokazala na ulici; to ni bilo posebno var->10 zanjo, ko jc bila vnukinja bogatega judovskega trgovca in ljudje niso splošno vedeli, da je ona kristjana. Bilo ji jc dobro, vendar se ni mogla privaditi mestnemu življenju. Mnogokrat ?i je sedeča ob morskem obrežju zaže-¡l'la na morje, v puščavo, na svobodo, akor v svojih nekdanjih letih. Otožno se jc spominjala nesrečnega očeta
in matere, trpela je s kristjani, ki so jih preganjali v Jeruzalemu in Rimu in jim v pobožni molitvi prosila stanovitnosti v bojih. Seveda tudi ni pozabila na stotnika Marka, ki ga je še vedno ljubila. Hudo ji je bilo, ker je morala živeti ločena od njega. Morda je pa nanjo že pozabil in si izbral drugo nevesto. Tudi take misli so jo nadlegovale. Toda njej ni bila krščanska vera samo zunanja stvar, ona je živela po veri, njene resnice so prešinjale vse njeno življenje. Zato je vdano nosila svoje srčne bridkosti in pridno molila za svojega Marka, od katerega še ni dobila nobenega sporočila. Seveda so pisma v onih časih hodila polževo pot. Zato je Mirijam živela še vedno v prijetnih na-dah. In res je pričakala pisma.
Nekega dne je šla Mirijam in vsi služabniki z njo v stari del mesta Tir, kjer je imel Benoni krasne vrtne nasade. Na zvrnjenem stebru nekega starega svetišča sta sedeli z Nehušto sredi med palmami, med cvetjem in grmič-jem in počivali.
V tem božjem miru jih iznenadi Benonijev služabnik, ki jc pripeljal seboj rimskega častnika. Na obleki se mu je še poznala morska vožnja. — Častnik se gospodi prikloni in vpraša, ali ima srečo govoriti z gospodično Mirijam.
»Da«, pravi Mirijam, »in kaj želite?«
»Rimski častnik sem, ime moje jc Gal in prinašam vam pismo.« In izvle-
kel jc izpod svojega plašča s svilo zvezano zapečateno pismo in s pismom zavoj ter ji izročil oboje.
»Kdo pošilja vse to?« vpraša Mirijam in njene oči so žarele radovednosti.
»Plemeniti Mark, imenovan Srečni vam to pošlje.«
»Oh«, je rekla Mirijam in zarude-la, »povejte mi, ali je zdrav?«
»Zdrav je in dobro mu je, vendar bi mu bilo še bolje, ko bi bila ti bližje njega«, odgovori častnik in občudujoč gleda na deklico.
»Ali se je kaj posebnega zgodilo z njim«, vpraša Mirijam.
»Da, stric njegov Kaj je umrl in ostavil mu je vse svoje velikansko premoženje. Mark je postal mogočen gospod in celo Neron cesar se zanj zelo zanima, tako da mora prebivati v njegovi palači. Seveda prijateljstvo Nero-novo ni iskreno in stanovitno. Vendar closedaj je dobro Marku. Toda kaj ti naj jaz pripovedujem, beri sama pismo, da zveš od njega, kar želiš. Jaz sem spolnil svoj posel in sem vesel, da poznam izvoljenko Markovo. Gospodična, zdrava!«
Po odhodu častnikovem Mirijam prereže svilo in odvije zvitek. Pismo je bilo sledeče:
»Gospici Mirijam, po častniku Ga-lu pošilja pozdrav prijatelj Rimljan Mark.
Odkar sem dospel v Rim, sem ti žc pisal pismo; tc dni smo dobili sporoči-
lo, da sc je ona ladja, ki ga je nosila, potopila ob sicilskem obrežju. Ker je pismo vzel Neptun in z njim mnogo vrlih mož, pošiljam drugo pismo; nadejam se, da me nisi pozabila, in da te moje pismo razveseli. Draga Mirijam, vedi, da sem srečno prišel v Rim in na potu obiskal tvojega deda, ki sem mu plačal nek star dolg. Vendar si to morda že zvedela od deda. Iz Tira sem odpotoval proti Italiji, a na potu nismo imeli sreče; vihar je ladjo zagnal na obrežje Melite, kjer jih jc mnogo utonilo. Po naklonjenosti bogov, sam ne vem katerega, sem se rešil, dobil drugo ladjo in srečno prišel v Brindizi, od kjer sem odpotoval v Rim, kamor sem dospel ravno o pravem času, kajti našel sem svojega strica Kaja zelo bolne ga. Ker je mislil, da sem se tudi jaz potopil pri Meliti, je ravno hotel narediti oporoko, v kateri zapušča vse svoje premoženje cesarju Neronu, vendar ni na srečo nikomur o tem zinil besede. Ako bi bil to storil, bi bil danes, mislim, ravno tako reven, kakor sem bil takrat, ko sem te zapustil, draga, in morda še bolj reven, ker bi bil s svojo dedščino izgubil najbrž tudi svojo glavo.«
»Našel sem pa milost v očeh svojega strica Kaja, ki je teden dni po mojem prihodu naredil oporoko in mi zapustil vse svoje imetje. Pred tremi meseci jc umrl in sedaj sem jaz gospodar njegovega premoženja.
notranjih" zadevali stranke. Celovški občinski svet je izvolil slavnostni odsek za to prireditev, kateremu načeluje župan.
POSLANEC KLOFAČ ZA SKUPNI ČEŠKI KLUB V DRŽAVNEM ZBORU.
Poslanec Klofač se je 9. t. m. na shodu svojih volivcev izjavil za skupni češki klub v državnem zboru, da .sestavi skupni češki minimalni program.
OGRSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA PRED PROPADOM.
»Pesti Naplo« poroča, da so bliža ogrska socialna demokracija svojemu razdružonju. Že nekaj mesecev se opaža velika nezadovoljnost strokovnih organizacij vsled strankinega vodstva. Ta nezadovoljnost se je sedaj pojavila v vodstvu stranke samem, vsled česar je tudi izstopil iz vodstva Ludovik Ta-resav, eden izmed najbolj delavnih članov vodstva. Sprejeti tudi ni hotel plačanega mosta strankinega tajnika. Vzrok krizi kakor tudi nezadovoljnosti strokovnih organizacij s strankinim vodstvom so je pojavil, ko je vodstvo stranke sklenilo pogodbo z grofom !Andrassyjem. da vodi boj proti An-drassyjevemu pluralitetneniu volivno-mu redu več ali manj navidezno. Za »plačilo so dobili soc. demokrati par poslanskih mandatov. Še hujša pa je postala nezadovoljnost s strankinim vodstvom, ko jo vodstvo začelo hud boj proti službeni pragmatiki državnega delavskega zavarovalnega urada, kljub temu, da jo strankino vodstvo samo izdelalo to pragmatiko pred dvomi leti. Splošno so sodi, da bo jesenski mednarodni socialistični kongres zadal sedanjemu vodstvu ogrske soeialno-demokraške stranke zadnji smrtni sunek.
MOŠKA LIGA ZA ŽENSKO VOLIVNO PRAVJCO NA OGRSKEM
je poslala vsem državnim poslancem vprašanje, ali so za žensko volivno pravico in da-li za splošno ali omejeno. Skoraj vsi doslej došli odgovori so glaso ugodno za žensko volivno pravico: liga bo zbrala in uredila vso tvari-no in jo predložila državnemu zboru.
MAKEDONSKI BEGUNCI V SOFIJI.
V torek so je zbralo v Sofiji pred prefekturo okoli 360 makedonskih beguncev, da se jih odpošlje v sredino dežele. Dopoldne so priredili pred turškim poslaništvom domonstracijo. Iz Makedonije prihajajo vedno nove čete beguncev. Včeraj je dospelo iz skopelj-skoga vilajeta 330 makedonskih Bolgarov s svojimi družinami. Begunci izjavljajo, da so odšli iz Makedonije, ker jim turška vlada ne dovoli nosili orožja. Za begunce skrbi bolgarsko notranjo ministrstvo.
BOLGARSKI KRALJ BOLAN.
Iz bolgarskih dvornih krogov se čuje, da se bo moral kralj Ferdinand pustiti na ušesih operirati. Kralj je izjavil. da sliši vedno slabejše in da je to zlasti občutil na svojem zadnjem potovanju po inozemstvu ter da je takoj ob svojem povratku na Bolgarsko skionil, da se pusti operirati. V bolgarskih dvornih krogih vlada mnenje, naj se pokliče k operaciji avtoriteta iz inozemstva, ki je priznana na tem polju.
Dnevne novice.
+ Cesarjev 8G»letni roistni. dan.
»Kroat. Korr.« poroča iz Išla, da bo cesar ob priliki svojega 80-letnega rojstnega dne istočasno izdal poleg lastnoročnega pisma za izboljšanje službenih razmer vojaštva tudi lastnoročno pismo, s katerim bodo pomiloščeni politični zločinci. Pri tem pomiloščonju pridejo v poslov osebe, ki so kaznovane ali v preiskavi zaradi razžaljenja Veličanstva, politični zločinci, obsojenci zaradi veleizdaje ali oni, ki so radi veleizdaje v preiskavi. Pomiloščene bodo tudi osebe, ki so bile obsojene radi hujskanja proti posameznim narodnostim ali postavno priznanim kor-poracijam ali verskim družbam. Vsi sedaj v zaporih se nahajajoči politični zločinci, katerih so tičejo določila amnestijo, kakor tudi oni, ki so v preiskovalnem zaporu, bodo prosti, kakor hitro se razglasi amnestija. Pomiloščenjo se pričakuje 17. avgusta. Iz Zagreba so poroča, da je občinski upravni svet sklonil praznovati cesarjevo 80-letnico na sledeč način. Na predvečer rojstnega dne bo mesto slavnostno razsvetljeno, za kar izplača občina 5000 K. 18. avgusta bo v župni cerkvi sv. Marka, slavnostna služba božja. Nato bo obč. svet. v slavnostni soji sprejel udanost-no izjavo cesarju. Med mostno reveže se bo razdelilo 6000 K, polog toga pa tudi 4000 K tned vdove uradnikov in častnikov. Obema otroškima zavetiščema se bo dovolilo 10.000 K ter se bo ustano-
vila za slušatelje tehnične visoke šole posebna jubilejna ustanova,
-j- Romanje. Znano je, da slovenski Sokoli niso posebni prijatelji romanja: na Sv. Goro ali na Višarje jih gotovo ni mogočo spraviti. Kruta usoda pa hoče, da bodo slovenski Sokoli letos morali romati in to na povelje c. kr. okrajnega glavarstva v Celju! Naši junaški Sokoli so namreč to leto sklenili prirediti vseslovenski vsesokolski vsežuaprski zlet v samem mestu Celju, da ondi pokažejo svojo moč in ko-rajžo, saj je Celje središče popolnoma slovenskega okrožja in so se v Celju svoja leta vršile že velikanske slovenske narodne prireditve kakor n. pr. ob otvoritvi »Narodnega doma«, pa tudi sokolski zloti so se že v Celju vršili. Letos pa, ko vladajo ondotne Slovence mladini Spindler, Lesničar in Kuko-vec, je moralo vseslovensko sokolslvo opustiti svojo namero in vlada jim je diktirala, kako se sme zlet vršiti: 1. Sokolski zlot. se no vrši v Celju, ampak v Gaberju. 2. Sokoli ne smejo izstopiti na kolodvoru v Celju, odkoder je v Ga-berje najbližje, marveč v Štorah, odkoder bodo morali reveži colo uro romati v Gaberje. 3. Ker se bor! o Sokoli vsled tega zelo utrudili, se skrči po-preje na dva dneva določeni zlet na en sam dan. 4. Nihče ne sme 14. t. m. v celjskem mestnem okrožju nositi nobenega nacionalnega ali društvenega znamenja, oziroma uniforme, vsled česar bodo seveda najbolj prizadeti Sokoli. Take poniževalne predloge je moral sprejeti slovenski Sokol, organizacija samih »kristalznačajev«, »narodnih junakov« in »neustrašenih boril-cev«. Z a j č j e r o m a n j e iz Štor v Gaberje jo res skrajno sramotno, kakor je sramoten kontumac, ki ga jo. celjska mestna občina in okrajno glavarstvo proglasilo nad Sokoli, ki bi se 14. t. m. eventualno upali v celjsko mesto, koder so se svoja leta vršile uprav velikanske slovenske narodne manifestacije. Vsakega resničnega Slovenca, ki je še Sokol, mora toga zajčjega nastopa res do dna duše sram biti. Iz Štor bo peljal vseslovensko vsesokol-sko romanje v Gaberje dr. O r a ž e n , predsednik zveze. Pogumni in zna čajni dr. Oražen bo vodil četo okoli Celja kakor hodi mačka okoli ka*še. Ta ovin-karska taktika odgovarja najbrže popolnoma načelom Tyršoviim . . .
+ Proti dr. Tavčarju. »Slovenski Narod« včeraj piše: »Neumna bahari-ja! Neka struja v slovenski narpedni stranki — vsaj sama se prišteva ti stranki — gloda zadnje čase ob naše može in nijhovo zasebno čast! Tako očitajo dr. Tavčarju, da je njegova odvetniška čast podobna medvedovemu kožuhu. Sedaj se pa bahajo, da nastopajo v tem pogledu — dokaz resnice! Prav, le na dan z dokazom: dr. Tavčar hoče nositi vse konsekvence, če se j)o-sreči omenjeni dokaz! Lajanja se pa dr. Tavčar prav nič ne boji, kar bi pač morali vedeti njegovi najnovejši »somišljeniki«, ki se zahrbtno skrivajo v tolpi novopečenih političnih plutokra-tov.«
-¡- Otvoritev društvenega doma v Spod. Logatcu. S. K. S. Z. še enkrat opozarja vsa izobraževalna društva notranjska, na slovesno otvoritev društvenega doma v Spod. Logatcu, ki se vrši Vel. Šmaren popoldne. Vabijo se društva, da se v čim večjem številu udeleže to za Spori. Logatec, pomembne slovesnosti. Zveza pride na slavnost z zastavo.
-i- »Mladost« izide to soboto. Vsebina je: »Spoštujte zakon!« — članek, v katerem se v zvezi s prejšnjimi članki, ki oznanjajo boj nečistovanju, polog lepote in pomembnosti popolne čistosti povdarja zlasti lepota in pomembnost krščanskega zakonskega življenja in zakonske ljubezni. Mladeniče jo treba za zdržno življenje vzgajati tako, da so jim predvsem predočuje lepota zakonske zveze, svetost, zakonsko ljubezni in jim vcepi do nje žo zgodaj spoštovanje. Članki v tem smislu se bodo v »Mladosti« nadaljevali. Drugi članek jo: »Enega duha in voljo!« kjer se preniotriva potreba programa za orlovsko izobraževalno notranje delo v jesenski in zimski sezoni. Tretji članek jo tolovadske vsebine. Sledijo dopisi. — Orli, pridno prebirajte in razširjajte svoje glasilo!
— Nov telovadni odsek Orla. Dne 21. avgusta bo pri .Sv. Gregoriju ustanovni shod izobraževalnega društva s telovadnim odsekom Orla. Vrli mladeniči se pridno vadijo in nastopijo na dan ustanovitve žo v kroju.
-f- Sestanek katol. narodnega dolenjskega dijaštvn jo uspel dne 7. t. m. v Črnomlju nepričakovano dobro. Ustanovila sc je tudi podružnica S. D. Z. za Dolenjsko. Vse programne točke so se izvršile v občno zadovoljnost vseh udeležencev. Daljše poročilo sledi.
—	»Hotel National« v Postojni pogorel. Ta vest kroži ravnokar po Ljubljani. Pogorišče je silno veliko. Pogorel je tudi lastnik hotela g. Paternost. Informirali smo se o tej nesreči in izvedeli, da sta g. Paternost in njegov hotel danes pogorela pred tukajšnjim sodiščem. Danes se je pred tukajšn. deželnim sodiščem končala afera, katero je poizkušalo izrabljati izvestno časopisje v svoje nečedne namene. V Postojni je »narodni« hotel Franceta Pate mosta, ki je predsednik Sokola in silno radikalnih besedi, clasi ima radi »kšefta« poleg slovenskega tudi napis »llotel National« in prav rad sprejema tudi nemški denar. Ob takih prilikah g. Paternost ni tako hud Slovan, kakršnega kaže sokolska srajca. Ker jamska komisija v Postojni tega hotela ni p r i p o r o č i 1 a , je g. Paternost to od jamske komisije zahteval, a brez kakega vspeha.. Ko je Paternost čul, da se je v dotični seji jamske komisije povdarjalo, da se njegovega hotela ne more priporočiti, »ker ima slab a vina«, je podtaknil te besedo g. okrajnemu komisarju dr. pl. A n d r e j k i ter ga tožil. Postojnski kazenski sodnik A v s e c je iz te tožbe napravil prestopek zoper varnost časti in kratkomalo izrekel zoper g. komisarja pl. Andrejko obsodbo. Utemeljitev te razsodbe je bila taka, da jo je danes deželno sodišče v polnem obsegu razveljavilo in g. pl. Andrejko vsake krivde oprostilo. Ako misli g. Paternost. da bo glasu svojega hotela s takimi tožbami koristil, se menda moti.
—	Soproga državnega in deželnega poslanca g. Povšeta ponesrečila. V Dolu si je na izprehodu zlomila nogo soproga gospoda državnega in deželnega poslanca Fr. P o v š e t a. Na izprehodu ji je izpodrsnilo ob malem kamenčku tako nesrečno, da si je v gležnju zlomila nogo. Gospa se zdravi v tukajšnjem zdravilišču. Velespoštovani go-spej soprogi našega odličnega ljudskega zastopnika želimo skorajšnjega ozdravljenja!
—	Za ribniško dekani j o bo shod mladeniških Marijinih družb na Veliki Šmaren pri Novi Štifti. Začetek ob treh popoldne. Cerkveni govor bo govoril dekanijski vodnik.
—	K prireditvi slov. kat. narod, di-jaštva na Jesenicah dne li. avgusta t. 1. — Skupen odhod v cerkev bo od kolodvora zjutraj ob tričetrt na osem. — Pri dopoldanskem zborovanju se naznani kraj skupnega kosila. — Javna telovadba se vrši pred »Delavskim domom«. Telovadne odseke nujno prosimo, naj čimpreje naznanijo, koliko članov se udeleži prireditve in koliko jih nastopi pri telovadbi. Vsi telovadci morajo imeti svojo telovadno obleko. — Tovariše opozarjamo, da vsaj do četrtka gotovo naznanijo, kdo misli prenočiti na Jesenicah. — A sa naznanila je nasloviti na g. Iv. Krivic, predsednika »S. kat. del. društva«, Jesenice - Fužine, štev. 11.
—	Visok gost v duhovskem letovišču ob Bohinjskem jezeru. Nadškof goriški dr. Franc Borgia S e d e j je obiskal včeraj duhovsko letovišče pri sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru v spremstvu deželnega šolskega, nadzornika g. Primožiča, ki jo prideljen ministrstvu in deželnega šolskega nadzornika v Zadru g. Zavadlala.
—	Odlikovano dalmatinsko oljki-no olje. Na mednarodni razstavi olj-kinih olj v Aix en Provence je bila mod 13 ne francoskimi olji na šestem mestu odlikovana dalmatinska zbir-Jta z diplomo zlate svetinje in srebrno svetinjo. Prvo odlikovanje zavzema med sedmimi določenimi odlikovanji drugo, srebrna svetinja pa četrto mesto. Dalmatinska, zbirka se nahaja v italijanskem oddelku.
—	Otvoritvena slavnost! V nede-deljo dno 14. t. m. so otvori pred kratkim v slovenske roke prešla gostilna in slatina na Tolstem vrhu pri Gušta-nju. Prijatelji dobre kapljice, zlasti pa slatine in dobre zabave dobrodošli! Opozarjamo na to zlasti slovenske turiste!
—	Marijina družba pri Sv. Gregoriju priredi dne 14. t. m. svojo prvo veselico. Na sporedu je petje, deklama-cija, igra »Samostanska lilija« in tombola. Navdušenje za izobrazbo, vzbujeno po pridnem branju naših časopisov, sili pri mladeničih in dekletih z vso močjo na dan.
Samoumor slaboumnega. V »Slovencu« od ponedeljka omenjeni Franc Levičnik se je obesil v slabo-umnosti; tako je razsodil zdravnik, ki je obešenca raztelesil.
—	Za Hrvaško važne stare listiue je v državnem arhivu avstrijskega finančnega ministrstva našel zagrebški vseučiliščni profesor dr. Rudolf Horvat. Listine obsegajo natančne in obširno podatke o računih, ki jih je za nekdanjo »Gruiiico« plačeval cesar iz
lastnega žepa. Dalje se nahaja v listi nah mnogo važnih podatkov o hrvaš kih obdravskih mestih, zlasti VaraŽcli nu, Koprivnici, Ludbregu, Virovitici j¡ Gjurjevcu.
—	V korist »Slovenskega planin skega društva« prodajajo se v trgovin Marije Tičar na Sv. Petra cesti krasm fotografične slike naših planin. V vefj zalogi so naslednje skupine: »Triglai s severa«, »Kamniške planine«, »Kam niško sedlo« in »Turški žleb« v veli kosti 30/40 cm. Mojstrsko dovršene po večane fotografične slike, ki so lahki v dekoracijo vsakemu salonu, so n; vpogled v izložbi imenovane trgovine Ker so cene izredno nizke, bode gotovi občinstvo osobito planinci pridno po segli po slikah naših najlepših narav nih krasot.
—	Cesar je podelil sekcijskemu še fu v ministrstvu za javna dela Emili Iiomannu red železne krone drugegf razreda.
—	Iz Stare Loke. Te dni je hodi po naših hribovskih vaseh mlad člo vek, ki je prodajal slovensko sveto pi smo po zelo nizki ceni, spisano v pro testantovskem duhu in tiskano na Du naju. Ker ljudstvo ni bilo podučeno jih je veliko spečal. Opozarjamo bliž nje župne urade, naj ljudstvo podu če da protestantovskih knjig ne kupuje Dotični kolporter je bil že v Ljubljan obsojen radi nedovoljene kol portaže; naj se ga naznani orožni kom!
—	Reis-el-Ulema na potovanju. I:
Sara jeva se dne 9. t. ni. poroča: Novi Reis-el-Ulema, Hafis Suleiman Effen cli Šarac je nastopil svoje prvo vizita cijsko potovanje po Bosni in Hercego vini. Razven svojih verskih poslov, k pristoje mohamedanskemu glavarju bo Šarac zlasti skušal odvrniti moha medansko ljudstvo od izseljevanja i Macedonijo.
—	Troje okostij so našli zopet Gorici ob cesti proti soškemu mostu kjer kopljejo gramoz. Bila so okostji kak poldrugi meter pod zemljo. Ležali so v ravni črti vsaka okrog 1 metei narazen. Sodijo, da so to kosti vojakoi in francoske vojske. Eno okostje, ki ji bolj šibko, ima na celi spodnji čeljust še krasne zobo. Drugo okostje ima bol debele kosti. Tretje je skoraj popolno ma razpadlo.
—	Vojaški mornariški superior 1 Pulju, občeznani in spoštovani mons UredniČek gre zaradi bolezni v poko
—	Policijski uradnik znorel. Iz Re ko se poroča: Policijski uslužbenec Simon Ormay. ki je bil obsojen zarad uradnega poneverjenja, je nena dom? postal slaboumen. Prepeljali ga bodo i kazneniško norišnico v Budimpešto.
—	Aretovan srbski častnik. V 05 joku so aretovali nekega srbskega top ničarskega stotnika, ki je potoval civil no oblečen iz Vukovara v Osjelc in ji med vožnjo skušal pregovoriti nekegi pijonirskega narednika, naj pobegne i Srbijo ter vstopi v srbsko vojsko. Vsi zadevo je izdal vojaškim oblastem na redni k.
—	Za učitelja v infanterijski ka detnici na Dunaju sta imenovana stot nika Auffahrt in Kamillo R i g h e 11 i od 27. pešpolka v Ljubljani.
—	Imenovan je finančni koncipis Maks Laschan vitez von Moorland z provizoričnega finančnega komisarji pri kranjskem finančnem ravnateljstvi v Ljubljani.
—	Zrakoplovstvo v Celovcu. -Koroški zrakoplovec Heim ponesrečil V navzočnosti številnega občinstva s< je dvignil v torek v Celovcu zrakoplo vec Sablattnig štirikrat v zrak s svoji« letalnim strojem. Dva poleta sta traja la po pet minut, tretji 18 minut, četrti ko je vzel s seboj tudi nekega potnika pa šest minut. Dvignil se je 100 metro' visoko. Občinstvo je priredilo živahm ovacije. — Koroški zrakoplovec Iieim ki je prirejal v Gorici uspešne polete letalnim strojem se je včeraj pri zi'a koplovni tekmi v Johannesburgu pone srečil. Med tekmo je padel po desetil minutah iz višine 70 metrov na tla ¡ svojim Wrightovim letalnim strojem Med padcem se je večkrat preobrnil Heima so potegnili nezavestnega izpoi razvalin letalnega stroja. Bil je težki ranjen. Oskar Heim je skupno z inže nirjem Sablattnigom prirejal v Gradfi letalne poizkuse, kakor tudi v Gorici kjer je dosegel precejšnje rekorde.
—	Garibaldovci kot pustne šeiuc Pred okrožnim sodiščem v Gorici se j» vršila 8. t. m. razprava proti Humbertj Cesca, Mihaelu Mazzalors, Ivanu Dj blas, Petru Facchinctti, Avgustu Mi ninosi, Joachimu Piapan, Menottiju n Marcelu Cesca, G. Battistuttu, ValenU nu Vittoriju in Robertu Becca. Prhe dili so namreč v Tržiču na Prinvr skem v predpustu sprevod mask, oble čeni kot Garibaldovci. Obtoženci so * zagovarjali, da so se oblekli samo z*
s
šalo. Sodišče pa tega ni verjelo ter je vse iredentovce obsodilo, in sicer Humberta Ccsco, kot načelnika cele tolpe na tri tedne zapora, ostale pa na en teden ali pet dni zapora.
—	Stenski koledarji za leto 1911, so že izšli v tiskarni J. Krajec nasled. v Novem Mestu. Tisk v štirih barvah je prav lep in splošen utis koledarjev zelo prijeten. Glavno zalogo za Ljubljano je prevzela produjalna »Kat. tisk. društva« (prej Ničman). Cena komadu 40 vin., po pošti 10 v več. Priporočamo koledar najtoplejše.
—	Osješki stavci so se zopet pobotali s svojimi delodajalci; akcijska tiskarna je faktorja Hrabala imenovala za ravnatelja, za faktorja pa enega ti-pografov. Vsled tega so 8. t. mes. vsi stavci obeh osješkili tiskarn zopet prišli na delo.
—	Umrla je v Sneberjih g. Marija A v š i č. — V škof ji Loki je umrl Ilan-si Heinz, učenec II. razreda meščanske šole.
—	Aeronavtska predstava se bo vršila v Kopru dne 14. in 15. t. m. ob pol 11. uri dopoldne in ob poti uri popoldne. Letel bo pilot dunajskega in pariškega aeronavtskega kluba Aver z Bleriotovini aparatom. Gosopd Aver jo že letel z najlepšim uspehom v Londonu, Parizu, Šolnogradu itd. in ima tudi več odlikovanj.
—	V »Vratih« je bilo do dne 9. t. m. 555 turistov.
—	Samoumor banovega svaka. O samoumoru v Zagrebu se nam še poroča: Min. torek zvečer se je v Maksi-miru v Zagrebu zastrupil in ustrelil notar in občinski svetnik dr. Albert C r n o j e v i č , svak bana Tomašiča in zet višjega državnega pravdnika Gaja. Vzrok težka nevrastenija. Pokojnik je bil star 42 let in zapušča ženo in dve hčerki. — Ustrelil so je v Zagrebu isti dan tudi inženir Edvard II e g e d i č.
Ljubljanske novice.
POBIRANJE TLAKARINE NA MESTNIH MITNICAH V LJUBLJANI.
Tlakarina, katere pobiranje je deželna vlada za Kranjsko glasom razpisa z dno 17. januarja 1910 mestni občini ljubljanski dovolila za nadaljno dobo petih let, pobira se na ta način, da se pri vstopu v mesto na mitnici zahteva tlakarino v dvojnem iznosu in sicer po 16 vinarjev za vsako vpreženo živino, po S vinarjev za vsako gnano živino.
Dež. vlada kranjska in ministrstvo za notr. zadeve sta se izrekla z odločbami z dne 16. avgusta 1907, oziroma i dne 20. januarja 1908, da je dosedanji način pobiranja tlakarino v dvojnem iznosu pri vstopu v mesto v zakonu neutemeljen, vsled česar ga jo takoj odpraviti. Obenem se je v napomi-lijanih določbah tudi izreklo, da je vprežena živina, za katero je bila tlakarina pri vstopu v mesto plačana, tla-karine prosta ob izstopu, če izstopi iz mestnega ozemlja še tisti dan, ko je vstopila v mesto, ali pa vsaj naslednji dan in se doprinese s tlakarinsko bole-to dokaz, da jo bila tlakarina pri vstopu tisti ali prejšnji dan plačana.
Upravno sodišče je pritožbo mostne občine ljubljanske zoper napominjano ministerijalno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Dolžnost mestnega magistrata je bila, da je takoj po dostavitvi razsodbe upravnega sodišča v zakonu neutemeljeni dosedanji način pobiranja tlakarino odpravil in upeljal zakonu odgovarjajoč. način pobiranja. Dasi ravno je od dneva dostavitve razsodbe upravnega sodišča preteklo že precej časa, je na mestnih mitnicah glede pobiranja tlakarino vso ostalo pri starem, da, se je celo poslabšalo. Mestni magistrat se dejansko prav nič ne zmoni za to, da se v zakonu neutemeljeni način pobiranja tlakarine odpravi. Sedanji način je namreč mestni občini koristen in škodljiv onim, ki pripeljejo z vprež-no živino, oziroma priženejo živino v mesto in še istega, oziroma nastopnega dne zapuste mestno ozemlje.
Sicer je mestni magistrat z razglasom z dno 3. julija 1910 objavljenim v uradnem listu dne 5. in 6. avgusta 1910 dal na znanje, da se bode odslej pobiralo tlakarino na način, kakor ga. zahteva zakon in so za pravo izrekli zgoraj navedeni odločbi deželne vlade kranjske in ministrstva za notranje zadeve. Toda ostalo je vso pri starem in na mitnicah o novem načinu pobiranja nočejo ničesar vedeti. Sklicuj^ se na tozadevni razglas mestnega magi-
strata, odgovarjajo ti uslužbenci na mitnicah, da oni glodo kakega novega
načina pobiranja nimajo nikaklh uradnih navodil in so radi toga držo starega načina. Mitniški pazniki s silo zahtevajo plačilo tlakarine v dvojnem iznosu pri vstopu v mesto in vsako sklicevanje na razglas magistrata je brezuspešno.
Najlepše pri vsem je, da se je pri vstopu v mesto zahtevala in tudi plačala tlakarina v dvojnatem iznosu; pri izstopu še istega dne iz mestnega ozemlja se je vnovič zahtevala tlakarina v dvojnatem iznosu. Tako postopanje je že v ozkem stiku z kazenskim zakonom.
Kakor zgoraj omenjeno je glasom napominjanega magistratnega razglasa vprežena in gnana živina, za katero jo bila tlakarina pri vstopu v mesto plačana, tlakarino prosta ob izstopu, čo izstopi iz mestnega ozemlja še tisti dan, ko jo vstopila v mesto, ali pa vsaj naslednji in se doprinese s tlakarinsko boleto dokaz, da je bila tlakarina pri vstopu v mesto tisti ali pa prejšnji dan plačana. Kako se pa postopa na mitnicah? Le na zahtevanje se izroči tlakarinsko boleto in to šele od 10. avgusta daljo, popreje se take boleto sploh ni hotelo izdati. Tlakarinska boleta je tako napravljena, da so z njo no more dokazati, da je bila tlakarina pri vstopu ali prejšnji dan plačana. Izdana tlakarinska boleta nima označenega dne plačila tlakarine. Izstopiš še istega ali naslednjega dne iz mestnega ozemlja in pokažež v svrho dokaza o plačani tlakarini tako tlakarinsko boleto, se te zavrne, češ, da ta boleta nc zadostuje, in se zahteva plačilo tlakarine, katero pri pravilni sestavi tlakarinsko boleto, na kateri bi bil razviden dan plačila tlakarine, ne bi bilo treba plačati.
Če se zahteva od uslužbencev, da postopajo v smislu navedenega magistratnega razglasa, postanejo surovi, kriče, se prepirajo in kličejo stražnike na pomoč. Da v očiglod takemu postopanju zavre kri človeku, ki izusti v razburjenosti razžaljivo besedo in se celo uslužbenca dejansko loti, je lo naravno; na ta način pride najpoštenejši in najmirnejši človek lahko v nesrečo.
Mestni magistrat naj nemudoma napravi red, ker bodo sicer oškodovani primorani nastopiti druga pota.
lj Slovanski gasilski zlet. Najimpo-zantnejša točka na gasilskem zletu bo gotovo izprevod, ki se prične dne 15. t. m. na Bleiweisovi cesti ob deseti uri dopoldne. Izprevod gre po Bleiweisovi cesti, mirno vladne palače, po Rimski cesti, po Vegovi ulici na Kongresni trg, kjor bo sveta maša na prostem. Po sveti maši je mimohod pred honoracijami, ki se postavijo pred deželni dvorec in odtod gre izprevod dalje po Gosposki ulici, po Turjaškem trgu, po Bregu, čez šentjakobski most, po Šentjakobskem trgu, Starem trgu, po Mestnem trgu pred mestno hišo, kjer se gasilstvo pokloni občinskemu zastopu. Po poklonit-vi gre izprevod dalje mimo škofijo, po Vodnikovem trgu, po Kopitarjevi ulici, čoz jubilejski most, po Sv. Petra cesti, po Miklošičevi cesti, po Slovenskem trgu, po Sodni ulici, po Dunajski cesti, Marije Terezije cesti na Bleiweisovo cesto, na prvotno mesto, kjer se društva razidejo. Ulice, po katerih gre izprevod, so okrase z zastavami, slavoloki itd. in dame, kakor čujemo iz dam-skih krogov, bodo obsipale izprevod s cvetkami.
lj Grof Barbo — kranjski deželni predsednik. »Illustriertes Blatt« priob-čuje sliko udeležencev kongresa za vzgojo kaznjencev. Pod sliko, na kateri kranjskega, deželnega predsednika ni. je pod sliko grofa Barbota zapisano: »Baron Schwarz, kranjski deželni predsednik.« Pa naj kdo reče, da tiskarski škrat ni hudomušen!
lj Vojaške vesti. Majorja Karol Brunne r in Koloman Wojno-vich sta. od celovškega domobranskega polka prestavljena k ljubljanskemu, od 27. domobranskega polka je prestavljen v Bosno Artur Kelle r.
lj Poizkušen samoumor. Včeraj je šol na Golovec 25 M, stari delavec Jožef Škrjnnc. rodom iz Grosupelj, z namenom da se tam usmrti. Vzoi jo seboj steklenico kisa in na Golovcu splezal na neko drevo, kjer je kis izpil, potom si pa ovil vrvico okoli vratu in jo privezal za vejo. Nato so je spustil, vrvica so jo utrgala, Škrjanc pa jo obležal nezavesten na tleh. Ko jo prišel k sebi, jo občutil v želodcu grozne, poko-
ro bolečino, vendar pa nI Hotel poiskal! zdravniško pomoči. Sklonil jo, da se na vsak način usmrti. Danes zjutraj ga je našel nek moški v podstrešju neko hiše v Florijanski ulici bnš v trenotku, ko so je hotel vnovič obesiti, kar je ta seveda preprečil. Nesrečneža so oddali v deželno bolnišnico.
lj Kolo ukradeno je bilo trgovcu g. Francu š t u p i c i iz veže hiše št.. 1 na Marije Terezije cesti. Kolo je »Sty-ria« s tovarniško številko 82.891 in je bilo vredno 80 K. Pozor pred nakupom.
lj Železo kradla sta na južnem kolodvoru dva mlada fanta. Ko sta ga hotela prodati, sta bila zasačenn, nakar sta pobegnila.
IZ AMERIKE.
Časnikarska vest. G. Viktor .T. V a -1 j a v e c , dosedanji urednik newyor-škega dnevnika »Glas Naroda«, je z dnem 21. julija izročil uredništvo g. Frank Sakserju in stopil v službo za-vezne vlade.
Samoumor Slovenca v New Yorku. Iz New Yorka. se poroča: Dne 26. julija zjutraj jo našel rojak Schreier Romana F o k o n j o v njegovem stanovanju na 95. istočni ulici mrtvega in sicor je ložal v kopalni banji popolnoma slečen in plin je bil odprt. Roman F e k o n j a je bil akademični slikar in mojster v svojem poklicu, toda sreče ni imel ne v delu, niti v zakonskem stanu. Lansko leto je potoval v staro domovino z ženo, a nazaj je sam prišol, žena ni hotela ž njim. Tu jo bil poslednji čas vedno otožen in iz tega sklepamo, da si je sam segel po življenju. Roman Fekonja jo bil rodom iz Ljutomera na Sp. Štajerskem in obiskoval ter dovršil slikarsko akademijo na Dunaju. Star jo bil 37 let.
—	Slovenec umrl v Ameriki. V Ba-bertonu, državi Ohio, jo umrl dne 6. julija Slovenec Jurij Jankovič.
—	Rojak ponesrečil v Ameriki. Iz Clevelanda se poroča: Ponesrečil so je dne 21. julija rojak Anton Zupančič, stanujoč na vogalu Manchester in Handy St. v Collinwodu. Delal jo v zalogi za. led neko tovarno. Ko je šel proti prostoru, kjer jo dvigalo, misleč, da je dvigalo zgoraj, in da bo šol mimo ali čoz, pa mu zmanjka naenkrat pod nogami tal in pade v globočino 40 čevljev, kjer jo na mestu mrtev obležal. Zupančič je bil star 27 let, doma je bil iz Žubne pri Temenici.
Umrli Slovenci v Ameriki. V South Lorainu, Ohio, je dne 14. julija umrl trgovec Anton Lonček po dolgi in mučni bolezni v starosti 36 let. — V Jo-lietu je umrla 28. julija Neža Volan, roj. Peterlin, doma iz Srobotniika pri Vel. Laščah na Dolenjskem, stara okoli 40 let. — V Jolietu je bil na tamkajšnjem slovenskem pokopališču pokopan 27. julija g. Martin Torlop, star 42 iet, oženjen, doma iz Žužemberka na Dolenjskem. Umrl je pokojnik po dolgotrajni bolezni v Waukoganu, III., kjer zapušča užaloščeno vdovo in desetero otrok. — V Clevelandu je umrl v mestni bolnišnici rojak Anton Jalovec, star 63 let. Doma je bil iz Gorice na Dolenjskem, kjer zapušča soprogo, enega sina in eno hčer.
Avtomobil in brzovlak. Pri New Jerseyu jo tj'čil neki avtomobil z brzo-vlakom. Pet oseb, ki so se vozile v avtomobilu, jo mrtvih.
Telefonska In brzojavna poročila.
VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Budimpešta, 11. avgusta. Ban To-mašic je došol sem. Zatrjuje se, da je došel v privatnih zadevah, resnica pa je, da je prišel radi volitev na Hrvaškem. S pripravami za saborske volitve jo hrvaška vlada že pričela, pa tudi stranko so žo na dolu. Posebno živahni so Srbi, ki se boje, da hoče Tomašič njihovo zastopstvo decimirati. Baje si hoče Tomašič ustvariti delavno stranko in radi tega vse trubulentne elemente odstraniti iz sabora.
OROŽNIKI IN ČEŠKI DEŽELNI ODBOR.
Praga, 11. avgusta. Deželno orož-niško poveljstvo jo naprosilo deželni odbor, da. plača 18.000 kron za nastanitev orožnikov. Dožolni odbor jo odgovoril, da tega zneska no more izplačati.
ČEŠKI ZLET NA DUNAJ.
Praga, 11. avgusta. Zlota, ki ga prirede Čehi na Duna j, so udeleži okoli 1000 oseb. Prireditelji opozarjajo izletnike, da je od strnni dunajskega policijskega ravnateljstva prepovedano nositi po Dunaju narodno znake ter do
se sme še-le v društvenih prostorih pripeti trikolorc in društveno znake na prša. Udeležnikom izleta so zlasti prepoveduje petjo narodnih pesmi ter so jim priporoča, naj opuste vsak preglasen demonstrativen pozdrav, kakor tudi vse, kar bi se moglo smatrati kot provokacijo. Posebni vlak Čeških izletnikov bo dospel v nedeljo zjutraj na dunajski Franc Jožefov kolodvor, kjer bodo sprejeli došle izletnike zastopniki dunajskih čeških društev.
Dana], 11. avgusta. Policijsko ravnateljstvo prepoveduje kakršnokoli demonstracijo od strani Čehov, ki bi mogla izzivati Dunajčane. Ker se je pa od strani čeških prirediteljev izjavilo, da je namen čeških izletnikov, ogledati si samo mednarodno lovsko razstavo in dunajsko znamenitosti, jo policijsko ravnateljstvo dolžno, da skrbi za popolno varnost izletnikov, kar je dolžnost policije napram vsakemu državljanu.
NEMŠKA OLIKA.
Dunaj, 11. avgusta. Na češkem denarnem zavodu v petem okraju so Nemci danes ponoči zamazali češki napis.
ZAPLETKI NA BALKANU.
Sofija, 11. avgusta. Tukajšnje vladne krogo je jako presenetilo, da se je Hakim bej sestal z avstro-ogrskim zunanjim ministrom ter so radi toga jako razburjeni. V kratkom pride v Sofijo ruski zunanji minister Izvolski. Bolgarski vladni listi se o bolparskih razmerah napram Turčiji izražajo jako pesimistično. Listi pravijo, da za jesen pripravlja Turčija velika presenečenja v Makedoniji in jo dolžo da z Avstrijo nastopa proti miru.
BARONICA VAUGHAN SE POROČI.
Pariz, 11. avgusta. Listi poročajo, da se baronica Vaughan, vdova po umrlem belgijskem kralju, poroči z nekim zasebnikom.
PORAZ LAŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Rim, 11. avgusta. Dosedanji župan v Cataniji in poslanec de Felici jo odložil svoj državnozborski mandat, ker je socialnodemokraška stranka pri novih občinskih volitvah propadla.
NESREČNA RUSIJA.
Peterburg, 11. avgusta. Poročila i r. od kolero okuženih okra.jov so vsak dan strašnejša. Po današnjih poročilih je doslej umrlo na koleri 63.500 oseb, samio meseca julija je umrlo 2900 osob. Radi to silno katastrofo so kurzi ruskih papirjev na borzah silno padli.
SAMOUMORI MED VOJAKI.
Niirnberg, 11. avgusta. Tu so odkrili klub vojakov, katerih namen jo bil, da vsi izvrše samoumor. Pri prostaku Feiglu, ki se je ustrelil, so našli zapisnik članov toga kluba.
NA SMRTNI POSTELJI PRIZNAL UMOR.
Belgrad, 11. avgusta. Tu so jo ustrelil bogati trgovec Beševič. V bolnici jo umirajoč izjavil, da se je ustrelil radi slabe vesti, ker jo pred leti, ko je še bil nočni stražnik, umoril belgrajskega kavamarja Savica in ga uropal. Radi tega umora jo bilo obsojenih po nedolžnem več osob, nekaj obsojencev je v ječi umrlo.
PLENJENJE V TEHERANU.
Teheran, 11. avgusta. Batiari plenijo v Teheranu hišo, mod njimi tudi one, v katerih stanujejo Rusi.
PORTUGALSKI KRALJ PRI ODKRITJU SPOMENIKA VIKTORTA EMANU-ELA.
Lizabona, 11. avgusta. Poročilo, da so namerava kralj Manuel udeležiti odkritja spomenika Viktorja Emanu-ela v Rimu. je vzbudilo v katoliških krogih mnogo ogorčenja. Izraža so bojazen, da bi so s tem popolnoma prekinila zadnja zveza med Vatikanom in Portugalsko.

Štajerske novice.
š Volitve v celjski okoliški občini
so končno razpisane. V III. vol. razredu jo 984 volivcev, ki volijo v ponedeljek 22. avgusta od 8 uro zjutraj do 3. uro popoldne. II. vol. razred voli 23. avgusta od 8. do 11. uro dopoldne; I. razred pa isti dan 23. avgusta od 3. do 5. ure popoldne. Volitve so bodo vršilo v gostilni Faza rin ca v Ost rožnem. — Slovenci udeležite so vsi složno volitev!
T I 7 SRO 707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena sc dobi samo pri ff. SliTTNER, Ljuirijana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKC".

š Vrazova slavnosf. Udeležbo so doslej prijavili: si. mestna občina ljubljanska, ki bo zastopana po deputa-ciji treh članov pod vodstvom županovim; si. Čitalnica v Ormožu; bralno društvo za Ljutomer in okolico; Murski Sokol v Ljutomeru; Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj; Učiteljsko društvo za ormoški okraj; požarna bramba v Ivanjkovcib; veteransko društvo pri Svetinjah.
— Velika nesreča se je prigodila dne 8. t. m. v Kalah okraj Celje vsled neprevidnega ravnanja z možnarji. Pri streljanju se je utrgal namreč kos pečine in priletel poleg stoječim možem ravno v obraz. Zadobila sta dva moža po obrazu močne poškodbe in občutne rane in še vsak je ob eno oko. Koliko ljudij je napravilo streljanje za celo življenje nesrečne, vendar se ne pazi skoraj nič pri tem nevarnem početju. Bodimo torej bolj previdni.
š Umrl je v Koračicih blizu Ormoža danes zjutraj v 72. letu starosti g. Vinko Kukovec, posestnik tamkaj, oče dr. Vekoslava Kukovca ter stavbnega podjetnika Vinka Kukovca v Celju.
š Utonil je 6. t. m. v Šibeniku narednik domobranskega polka št. 23, Leopold Teuz, doma iz Sp. Štajerskega, ko se je kopal v morju.
š Predrzna tatvina. Iz Vitanja poročajo: Tepajevi natakarici je bilo pri belem dnevu ukradenih 250 K. Tat je moral v vseh razmerah biti natančno poučen, da si je upal v času, ko je imela natakarica na vrtu goste, odpreti predalček za denar s ključem natakarice. Kdo bi bil uzmovič?
š Hitra pošta! Dne 3. t. m. sem oddal na celjski pošti pismo, naslovljeno na korporacijo N. v občini Mihalovec pri Brežicah. Toda glej ga spaka. Pismo je romalo celih sedem dni po svetu ter še navsezadnje prišlo nazaj z opazko, da se ne more dostaviti, ker pošti ni znan omenjeni kraj. Kaj takega se ne zgodi dandanes niti v najbolj zakotnem in hribovitem nemškem kotiču. Saj vas poznamo, gospodje pri pošti, tudi vašo točnost in hitrost pri pošiljatvah s ' slovenskimi naslovi. Ilcil nemška zagrizenost!
š Roparji ob Dravi. V dravski dolini so se pojavili roparji. Preteklo soboto ponoči je z raznih orožniških postaj odšlo na lov za roparji 33 orožnikov proti Ribnici in Brezovem. Mogoče se bo posrečilo velikemu številu orožnikov vjeti roparje. Iz Ribnice se poroča več podrobnosti. V neki hiši culi so ponoči rožljanje verig, s katerimi je bila v hlevu priklenjena, živina, a se niso zmenili za 1o. Zjutraj pa je manjkalo v hlevu enega vola. Pozneje je prišel vol sam nazaj. Na rogovih je imel privezano vrv, ki pa je bila pretrgana. Žival je očividno roparjem ušla. Neko deklico je v gozdu napadel nek moški. Tujec ji je vzel mleko, ki ga je nosila s seboj v posodi ter ga je izpil. Neko žensko je ustavil nekdo na poti ter zahteval denarje. Ko je žena tujcu pokazala, da ima pri sebi samo dve poštni dopisnici, je izginil. Tako se poroča več podobnih dogodkov.
š Svojo žano zastrupil? Pred enim mesecem je obdolžila žena posestnika Jožefa Flisa iz Podgorja v občini Št. Rupert pri Laškem, \ pogovoru z neko Frančiško Oblak svojega moža, da je zastrupil svojo prvo ženo, ki je umrla 27. januarja 1909. To je pripovedovala zato, ker je mož grdo ravnal ž njo. Ker je imela Marija Flis še za življenja prve žene s svojim sedanjim možem razmerje, nastal je proti Jožefu Flisu sum v toliki meri, da je začel orožniški postajenačelnik Kukovec poizvedovati po celi zadevi. Trgovčevi hčeri Mariji Tuhter je tudi Marija Flis namigala. da je njen mož zastrupil svojo prvo ženo. Rekla ji je: »Našla sem arzenik ter sem ga skrila, da bi še mene ne zastrupil, kot je svojo prvo ženo.« Ta no-migavanja so imela še tem večji uspeh, ker se je zvedelo, da je prva žena izrazila neki Marijani Kristjanek iz Podgorja par dni pred svojo smrtjo bojazen, da bi jo ne umoril njen mož. Sedanja žena kmetova je našla arzenik v omari za obleko. Oblasti so odredile, da se izkoplje in preišče truplo prve Flisove žene.
lottenburgu. Lebius Je nastopil dokaz resnice in bil oproščen, kar je seveda povzročilo veliko senzacijo. Sedaj je May po svojih pravnih zastopnikih zasledoval, na katere priče se je upiral Lebius pred sodiščem. Dognal je, da je Lebiusu dal vse podatke proti njemu nek gozdni delavec Kriigel, ki je trdil, da je bil z Mayem skupaj zaprt. May je Kriigla tožil in 9. t. m. je prišlo do razprave pred predsedniškim sodiščem v Hohenstein - Ernstthalu. Tu je Kriigel izpovedal, da je vse, kar je govoril o Mayu, izvedel od svojega pokojnega brata Louisa. O teh stvareh se je splošno govorilo in on je vse to pripovedoval Lebiusu, ker je mislil, da sta oba udeleženca — njegov brat in May mrtva. Bil je pa prepričan, da se brat ni lagal in je vse, kar mu je pravil, bila resnica. Po triurni razpravi se je sklenila med tožnikom in tožencem poravnava. Kriigel je dal izjavo, da obžaluje, da je pripovedoval Lebiusu o Karlu Mayu stvari, katerih resničnosti ni preiskava! in jih ne more vzdržavati. Zato jemlje nazaj vse žaleče izpovedbe. Nato je privatni tožitelj umaknil kazenski predlog.
VELIKI POŽARI V BOSTONU.
London, 11. avgusta. Iz Bostona se poroča, da so v tem mestu nastali veliki požari, kakršnih ni bilo že 70 let. Predvčerajšnjem sta izbruhnila 2 požara v Bostonu, eden v pristaniškem okraju, drugi pa v sredini mesta. Požar v pristaniškem okraju je naredil nad milijon dolarjev ter je vpepelil 50 velikih najemniških poslopij, v katerih so stanovali večinoma Judje. Obseg ognja je imel nad eno angleško kvadratno miljo ter so morali nekatera poslopja razstreljevati z dinamitom, da so požar omejili.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 73b'0 mm
C 5	Cas opazovanja	Stan|t barometra » mm	Temperatura „ po Celziju	Vetrovi	Nebo	rt B 5 Eg II1 - >
10	9. zveč.	7310	14-8	sl. jvzh.	oblačno	
11	7. zjutr.	32-3	13-Ó	brezvetr.	i	36
	2. pop.	33 3	191	9	n	
Srednja včerajšnja teinp. 16 9', norm. 19 3J.
2282
Kmetsko dekle
3-1
išče službe v kaki trgovini. Obrti je že nekoliko vajena. Naslov pove uprava lista.
Službo išče za takojšnji nastop
ki je dovršila trgovski tečaj z izvrstnim vspe-hom. Zmožna strojepisja in nemške stenografije. Naslov 2ft. ffll. poStno ležeče v Zatlčini.
cem.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maijavac, pošta in postaja Roč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 33 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—1
Učiteljica
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega
^ odgojiteliica
v kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D." na upravo „Slovenca". 2201
2290 Najnovejše s-i
planinske slike
v razni velikosti in
razglednice
priporoča
fflarUa Tlčar, trgovina s papirjem
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26.
Pomočnika
sprejme takoj
Primož Justin
klepar, Glince, Vič.
2291
2-1
KOLO
2289
dobro ohranjeno se takoj proda. — Več pove upravništvo „Slovenca".
Razpisuje se
v Ambrusu, pošta Zagradec - Fužine.
Dohodki okrog 600 K, prosta drva in prosto stanovanje. Opozarja se, da se bodo do Velike noči postavile nove orgije z dvema manualoma; kakor tudi, da je tu prav lepa prilika, se popolno privaditi poslovanja v hranilnici.
Služba se nastopi lahko takoj.
Župni urad v Ambrusu
2291	dne 10. avgusta 1910.	3—1
HiSa [uila]
Radi preselitve se odda takoj v najem
d Kamnika iZarics §fieo. 2J
z dvoje stanovanj, vsako po 3 sobe, kuhinjo, drvarnico, kletjo in skupno pralnico ter zelenjadnim vrtom. Pri hiši je en oral sadnega vrta. — Več se izve pri lastniku Franjo Vidicu.	2210 6—1
Kapel pozor!
Kupci pozor!
na poti v Rožno dolino št. 216, enonadstropna, pripravna za dve družini ter zelo lep vrt, se proda po 2262 nizki ceni. Več pove Tomaž Čeh. 6 1
Vajenec
kateri bi imel veselje za mizarski obrt (dečki iz dežele imajo prednost) se sprejme pri tvrdki
Franc Stanovnik
2267	mizarski mojster
Kožna dolina pri Ljubljani.
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo oni, kateri so se že v kaki trgovini učili. Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 2257 6—1
PRVA POOBLAŠČENA
krojaška šola
v Zagrebu, Jelačičev trg štev. 19.
Kajvečji in edino obstoječi zavodna slov. iu^u.
Npnrptinipni teča)' za urezavanje ivepi C1UIIJCII1 moških in ženskih oblek. Za samopouk se izdajajo knjige za moške in ženske krojače in krojačice kakor tudi za gospodinje. 2136 5-1
Patentirana metoda pod štev. 115.
Plačanje na obroke. Zahtevajte prospekt,
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2147 8-1
za krojaško obrt, ki se poleg dela za gospode tudi prav dobro razume na dam-sko delo se sprejme takoj. — Ponudbe pod šifro A & B na upravništvo. 2278 4—i
Prihranite
vsak dan
-i
&
4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
eetika
iz dobre hiše, ne pod 14 let stara se tako} 2297	sprejme pri tvrdki	3—1
J. EIsner v Litiji.
¥ naiem oddali je s 1. oktobrom 1.1.
v katerih se izvršuje sedaj trgovina z mešanim blagom, tik glavne ceste, blizu cerkve. Prostori so primerni tudi za peka, katerega tu nimamo, pač pa bi bil za našo veliko občino zelo potreben. 2298	Več pove	3—1
Ivan Lampe, Črnivrh nad Idrijo.
Urarskega
pomočnika in vajenca
sprejme FR. P. ZAJEC, optik in urar v 2302	Ljubljani.	3—1
KARL MAY.
Kakor znano preganja urednik Lebius znanega mladinskega pisatelja Karola Maya že dalj časa s težkimi očitki, zadevajočimi Mayevo preteklost. Pisatelj May da je bil svoj čas vodja roparske družbe in opetovano radi navadne tatvine težko kaznovan. Snov za svoja dela si je po ječah izmislil, sam pa da ni nikdar videl krajev, o katerih piše. Karl May je vsled teh očitanj Le-biusa tožil in je bila letos maja tozadevna razprava pred sodiščem v Char-
Priporočamo našim gospodinjam pravi rffiifcNCKO Y: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
si žoga U, Y 1161,12; 9II. V.
Tovaralêka znamka.
JCovo! JC 05 o
¡Jrije moški zboii: 1. 3ra-tom Orlom! 2. Straža slovenska, naplan! Š.Slavček.
Uqlasbil Josip Sicherl, Ribnica, 2)ol. Gena BO vinarjev.
Jiaroča se pri skiadatrlju po nakaznic!, poil e sa poštnine prosta. JDobi se t ci v J(ato!'š!u fBuk-2224	varni v £jubljan'.	6—1
_JMaznanilo_selitve!
Vsem cenjenim odjemalccm vljudno naznanjam, da sem preselila svojo
trgovino s M\\ \i židovske uiice št. i na Jurčičev trg št. 3
ter se še nadalje priporočam cenj. odjemalccm za blagohotno naklonjenost.
Velespoštovanjcm
22;8 3-1
Josipina Herrisdi,