^haja vsak Četrtek
uredništvo in uprava:
34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, te'efon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 "°štnina plačana v gotovini
D N
K
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
TRST - ČETRTEK 1. NOVEMBRA 1990
LET. XL.
Grobovi tulijo
(Ob spominskem dnevu rajnih l. 1990)
Le kdaj je ta drzna in grozljiva meta-l°ra slovenskega -pesnika holj pristno bob-PQla kot prav v letošnjem letu? Pa zakaj Prav v tej zgodovinski sezoni?
Letos namreč tudi tisti grobovi, ki so mli zločinsko izkopani, z lažmi pokriti, vse do danes zamolčani in v temo zaviti, deklariranih izobčencev izobčeni grobovi smejo zdaj brez cenzure govoriti, v sir in daljo vpiti, brez ugovora tožiti; in vsi Srnemo na njih javno solze točiti — in Goliti.
Molk je prebit nad grobiščem poljskih v°jakov, protihitlerjevskih borcev, pobitih Stalina v Katynu; prebit je molk sredi dalije, nekje po Emiliji Romagni nad gomilami nejasno obtoženih in skrivnostno likvidiranih, enako kot nad severnoruskimi lTl sibirskimi gulagi; naj bo molk prebit tudi nad manj znanim grobiščem v vodov-IV Drave na Koroškem, kjer so zajeti ru-ubežniki, ne le t.i. kolaboracionisti, am-Pak tudi njihove žene in otroci samomo-^Isko skakali s tovornjakov v deročo in Ploboko reko, da bi se izognili izročitvi v Malinove kremplje — enako kakor juna-ski srbski četnik v Višku pri Palmanovi, '° se je, namesto, da bi oddal orožje An-Plažem, rajši ustrelil s klicem Živela Jugoslavija, v zmotnem prepričanju, da u-kgne biti izročen Titu. Molk je prebit nad kočevskim Rogom, Teharji, Krimsko ja-Mo, dan za dnem se prebija nad neverjetno barbarskimi likvidacijami na hrvaških v letih vojne in po njej.
Težko skalo molka nad grobovi je tre-a prebiti še marsikje v slovenskem pro-st°ru; začenši z atentati v jeseni leta 1941 Pad organizatorji protiokupatorskega čet-Pištva; treba je uvrstiti v kroniko t.i. lik-Pldacij in grobov tisočere posameznike, ci-mtiste, narodnjake, poštenjake, v ničemer kompromitirane, z nikakršnim kolaboracio-Pizmom zaznamovane, ki so bili kajnovsko Pobiti samo zaradi tega, ker so izpovedo-VaH demokratično mišljenje, zastopali in Ogovarjali demokratično slovenstvo, često udi demokratične pravice in krščanske Vrednote, pa tudi take nedolžne in nili ne °sveščene žrtve, ki so bile zavestno ubite. . Vseh izobčencev izobčeni grobovi sme-lo torej letos tuliti družno in enakopravno z grobovi vseh padlih vojakov in izmuče-P}b jetnikov in katerihkoli rajnih, od nasi-ia ali od bolezni umrlih, kjerkoli pokopa-P}h, od kogarkoli objokovanih. Tako tudi bste gomile, ki niso še razkrite in jih mi-žalujočih še išče, neutolažljivo išče in
dalje na 2. strani ■
Predsednik Lojze Peterle s sodelavci obiskal Slovence v videmski piftrajini
Dvodnevni obisk delegacije slovenske vlade, ki jo je vodil predsednik Lojze Peterle pri Slovencih v videmski pokrajini, je bil posvečen predvsem spoznavanju tamkajšnjih različnih stvarnosti, od Kanalske doline, kjer se je v soboto, 27. oktobra, obisk začel, do Čedada in Nadiških dolin, kjer se je naslednjega dne tudi končal. Poleg predsednika sta bila v delegaciji minister za trg in gospodarska vprašanja Bastl ter minister za turizem Paš, od sobotnega večera dalje pa se jim je pridružil minister za Slovence po svetu Dular. Glede na dejstvo, da je predsednik Peterle večkrat o-menil, da namerava slovenska stranka i-menovati strokovnjaka za gospodarska vprašanja, ki bo zadolžen, da ta vprašanja obravnava glede na potrebe in možnosti slovenskega življa po svetu, in glede na to, da sta bila prisotna ministra izrazito gospodarskih resorjev, je bil obisk izredno konkreten, čeprav istočasno tudi prijateljski, saj se je Peterle tokrat uradno, kot predstavnik republike Slovenije, srečal s prijatelji, ki jih že dvajset let obiskuje med poletnimi kolesarskimi turami. Prav zaradi teh obiskov (Benečijo je spoznal po zaslugi rajnega duhovnika Rina Markiča), izredno dobro pozna razmere v Benečiji in so zato razgovori bili izredno stvarni.
Tako je bilo že v Kanalski dolini, kjer se je delegacija najprej srečala s tamkajš-
njimi Slovenci in to že v Beli Peči, kasneje pa še v Ukvah, na sedežu SLORIja. Vmes so naj višje slovenske oblasti obiskale trbi-ško županstvo, kjer je župan Rosenwirth nagovoril prisotne tudi v slovenščini in poudaril trojezičnost tega področja, Peterle in ostali sodelavci pa so pozdravili županovo pobudo, naj bi v kratkem na Sv. Višarjah sklicali srečanje med župani obmejnih občin na obeh straneh meje, da bi ob prisotnosti deželnega predsednika Bia-suttija ter predsednika Peterleta razpravljali o možnih oblikah sodelovanja in izboljšanja cestnih povezav, o ureditvi mejnih prehodov, turističnih oblikah sodelovanja, komunikacijskih zvez itd.
Podobne misli so bile izrečene tudi v Reziji in nato v Centi, kjer so ob domačem županu bili prisotni še župani in u-pravitelji iz Barda in Tipane torej občin, kjer živijo Slovenci. Prav tako so se o možnostih sodelovanja razgovarjali v Špe-tru, kjer so se kljub neurju, ki je v soboto, 27.10., prizadelo Benečijo, zbrali skoraj vsi župani. Povsod so Peterleta in ostale člane delegacije seznanili s sedanjim stanjem, ki ni rožnato. Glavni problemi so povezani z izumiranjem vasi, s težavami gospodarstva. Vse to se odraža tudi na drugih ravneh. Zanimiv je bil obisk tovarne MIR v Reziji oz. Rozoanske kulturske hi-
dalje na 3. strani ■
Sprejem pri predsedstvu R Slovenije
Predsedstvo Republike Slovenije je v petek, 26. oktobra, priredilo v Ljubljani srečanje z zastopniki slovenskega političnega in družbenega življenja v Italiji. Prisotni so bili predstavniki Slovenske skupnosti, slovenskih komisij KPI in PSI, Sveta slovenskih organizacij, Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in slovenskih kulturnih društev v videmski pokrajini.
Predsedstvo je sodelovalo v celotni zasedbi: predsednik Milan Kučan in člani predsedstva Ivan Oman, Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec in Dušan Plut; poleg tega sc bili prisotni še podpredsednik slovenske vlade Malešič, minister za Slovence po svetu Dular, podpredsednik parlamenta Pukl, generalni konzul v Trstu Šušmelj in visoki uradniki predsedstva, tako da ie imelo srečanje tudi formalno zelo velik poudarek. Šlo pa je predvsem za vsebino. Razgovori so trajali pet ur, nadaljevali pa so se nato še pri uradnem kosilu. Podobno srečanje je bilo teden prej že z zastopniki
koroških Slovencev, sledil pa bo še razgovor s porabskimi Slovenci.
Slovensko predsedstvo je želelo informirati zastopnike manjšine s sedanjimi prizadevanji slovenskih oblasti v matici ter jih opozoriti tudi na skrbi, ki jih pri tem spremljajo. Predstavniki različnih komponent slovenske manjšine pa so razgrnili široko paleto žgoče problematike, ki gre od prizadevanj za pravičen zaščitni zakon do medsebojnih odnosov v manjšini
Zastopniki Ssk (tajnik Ivo Jevnikar in predsednik Marjan Terpin) in SSO (predsednica Marija Ferletič ter Marij Maver) so jasno postavili zahtevo tudi po koncu diskriminacij, ki so veljale pod prejšnjim režimom in ki so temeljile na ideološkem, ne pa na narodnem in državniškem obravnavanju vseh pojavov slovenstva v zamejstvu. Čeprav so se slišali različni poudar-; ki v ocenah in tudi polemični diskusijski I prispevki, načelno nihče ni ugovarjal zah-I tevi po uravnovešenju odnosov.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 4. novembra, ob: 8,00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Ko se zemlji zavrti, ni zmeraj tako hudo«, radijska igra (Marko Sosič); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami: Sergej Verč; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 5. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Doživljati rojstvo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenska lahka glasba;
12.00	Portreti in srečanja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Tako ali drugače?«; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 16.00 Pianistka Larisa Dedova; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 6.	novembra,	ob:	7.00 Jutranji	radijski
dnevnik; 7.30	Pravljica;	8.00	Poročila in	deželna
kronika; 8.10 Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.40 Škedenjski mešani zbor;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Pianistka Larisa Dedova; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 7.	novembra,	ob:	7.00 Jutranji	radijski
dnevnik; 7.30	Pravljica;	8.00	Poročila in	deželna
kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.40 Mešani zbor Skala iz Gropade; 13.C0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Na goriškem valu; 16.00 Flavtist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar v našem studiu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 8. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski esej; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Demetra, pridobljena zemlja; 12.40 Mešani zbor Ko-lonkovec; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 16.00 Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 1945; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 9. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 To je življenje; 10.00 Poročila in pregled tisak; 12.40 Dekliški zbor Slovenski šopek iz Mač-kolj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »To pa si velja zapomniti!«; 14.30 Od Milj do Devina; 16.00 Antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val;
19.00	Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 10. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Cerkveni mešani zbor iz Sv. Križa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nedi-ški zvon; 14.50 Glasbeni sprehodi v preteklost; 16.05 Dijaki klavirskega oddelka na podružnici Glasbene matice v Škednju; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Rudi Šeligo: »Jezik Pascal«, radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
GROBOVI TULIJO
■ nadaljevanje iz 1. strani
po besedah istega pesnika »blodi okrog, pa ne ve, kam naj poleti, kje se naj na grob spusti, da potoči nanj solzo.«
Oton Župančič je zapisal drzno metaforo, da grobovi tulijo, ko ga je pretresla prezgodnja smrt prijatelja, mladega, veliko obetajočega pesnika Josipa Murna Aleksandrova. Svojo bolest je izpovedal v ciklusu osmero pesmi. V njih žaluje in vzdihuje za umrlim in s klicajem vprašuje: »Batjuška moj, zakaj si šel cd nas!«
Škoda ga je bilo, Murna, ne le Župančiču, ampak vsem Slovencem, kakor so nam v nepozabno škodo bile prezgodnje smrti Ketteja, Kosovela, Balantiča pa še prezgodnje smrti tisočerih talentov, obetajočih ustvarjalcev v umetnostih in znanostih. Škoda za tisoče mladih življenj, ki sta jih prva in druga svetovna vojna ugonobili v cvetu mladosti. Škoda za vsakogar, naj bo mlad ali star, ki ga družina ali družba pogreša.
Kot pripadnik malega naroda žalujem s pesnikom trikrat bolj, kakor če bi bil član stomilijonske množice Rusov ali šestdeset-milijonske gneče Italijanov, Francozov, Brazilcev ali milijarde Kitajcev. Po mrtvaškem pogromu zadnje mednarodne in domače državljanske vojne nam je vsem Slovencem globoko vzdihovati s pesnikom: »Grobovi tulijo ...
... kot nenasitna žrela ...«
Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete grobovi še od nas?«
Bridko škodo čutim za talentiranega bratranca, ki je bil humanistično izšolan in komunistično ter ateistično zagrizen in ni poslušal glasu zlih slutenj, da bi se pravočasno umaknil nevarnosti, in je padel v okupatorjevo zanko in bil aretiran in potem kot talec brez sodbe ustreljen v Ljubljani leta 1942. Enako škodo čutim zanj kot za drugega še mlajšega sorodnika študenta, ki je bil v Grčaricah od partizanov
ubit kot sokolsko monarhistični četnik le' ta 1943. Nič manj mi ni žal za dolgo vrsto ne sorodnikov, ampak le znancev, ki s° padali v prezgodnje grobove — kot partizani, kot domobranci, kot četniki, kot mobiliziranci v italijanski ali nemški vojski kot civilisti bili pobiti od katerekoli puške-Škoda je bilo in je vsakogar, ki mora pTe' zgodaj stopiti na zadnje razpotje.
Če je torej škoda vsakega človeka, V°' sebno še v slovenski družbi, se začne W izpraševanje vesti o odgovornosti vsakogar med nami za vse, kar smo počenjal1 v škodo našemu narodu med zadnjo voja° in mnogi še po njej.
Grobovi nasilno padlih še posebej tuli-jo, tulijo v naši vesti. Zakaj? Naj narodu-11 sprava tudi to razišče!
Stanko Žerjal
—o—
PAPEŽ OB ZAKLJUČKU
ŠKOFOVSKE SINODE
Papež Janez Pavel II. je v cerkvi sv-Petra v Rimu daroval sveto mašo ob za' ključku škofovske sinode. Prebral je P°' slanico božjemu ljudstvu, v kateri je p°^' črtal, da navkljub izzivom in težavam pre' življa katoliška Cerkev obdobje velikega upanja. Omenil je velike spremembe, kj so se uresničile zlasti v Evropi, opozor'1 na napredek v znanosti, na izboljšanj zdravstva, širjenje demokracije in vzgO]e’ na nove razsežnosti občil in še zlasti na stanje poklicev po vsem svetu, ki so se v zadnjih 13 letih povečali za 53 odstotkov-Velike izzive pa predstavljajo verska breZ' brižnost, materializem, beda in nepravj nost ter vedno večje razlike med državaia1 kot tudi med bogatimi in revnimi socia*' nimi sloji. V poslanici je papež pozval dd' hovnike, naj se čutijo vedno misij onarj1. Poudaril je veliko vrednoto duhovniškega celibata. Semeniščnike je spomnil, da pred' stavi j a oblikovanje duhovništva popoln da1 življenja. Mladino, ki jo je označil za upa' nje Cerkve, pa je pozval, naj pomisli 113 vzvišenost duhovništva.
Kljub odsotnosti protagonist tudi v evropskem vrhu
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Rimski evropski vrh se je končal z ob-i javo sklepnih dokumentov, ki zadevajo; monetarno in politično združevanje, odnc-j se s Sovjetsko zvezo in z vzhodnoevrop-1 skimi državami, Bližnji Vzhod, konferenco za varnost in sodelovanje v Evropi, odnose z Združenimi državami in s Kanado in institucionalna vprašanja. Odobreni in objavljeni sta bili tudi izjavi, ki se tičeta talcev v Iraku in odnosov z Madžarsko, ki jo je na zasedanju podprl predvsem nemški kancler Kohl.
Italijanski ministrski predsednik Andreotti je o evropskem vrhu dejal, da je bil nad vse uspešen, pri čemer je omenil predvsem tri poglavitne probleme, se pravi politično in monetarno združevanje in odnose s Sovjetsko zvezo. Manj zadovoljna z vrhom pa je bila, kot je bilo pričako-
vati, britanska ministrska predsednik Margaret Thatcher, ki je na tiskovni k oj1' ferenci dejala, da britanski parlament 13 britansko ljudstvo ne bosta nikoli sprejel odprave funta šterlinga in uvedbe enota6 evropske valute. EKU bi lahko po njene**1 mnenju bil le vzporedna valuta. Medvla*1' ne konference o problemih politične in m° netarne združitve, ki se bodo pričele v p°z' ni jeseni, je še dejala Margaret Thatchk' Pravi protagonist rimskega zasedanj3 pa je bil — kljub odsotnosti — Mihal Gorbačov. Zahodna Evropa gleda na nje gove reforme z največjo naklonjenostjo 111 mu je tudi pripravljena v naj večji mefl pomagati. S sklepi je Gorbačova že sezna nil v Parizu francoski predsednik Mit*6 rand. Sovjetski predsednik je dopotoval ' Francijo po zelo uspelem obisku v ŠpaniJ'
Pod rimsko kupolo
ORE17: IN SLOVEHO
Pozna rimska jesen zlati baročne, antične stebre rimske kupole, strehe in vodnjake (tudi čeprav lepše, kot je Trevi, Ze več kot leto dni popravljajo). Posebej °koli Foruma je zato sprehod vedno pristen, prav tako pa tudi v istem območju sfcofc zdaj sem zdaj tja, od glasbenega nakupa pri Ricordiju do krajšega postanka v baročni cerkvi. Ena izmed takih je San-fa Maria in Loreto. Gotovo se ne more me-Pti z velikimi rimskimi baročnimi cerkvami, kot recimo »del Gesii«, S. Andrea della Yalle, impozantna cerkev na trgu Navona ln podobnimi. Je pa zato ta cerkev kljub svoji relativni majhnosti in zadržanosti še bolj mikavna.
Stoji malo za palačo rimske pokrajine ln tik veličastnega Trajanovega stebra s Pogledom že dlje proti Koloseju, na drugi strani pa zopet na spomenik neznanega vo-luka s trgom Venezia in istoimensko zna-n° palačo. Kaj pa ima sicer ta cerkev posebnega? Pravzaprav je vsa strnjena pod krasno in harmonično zamišljeno kupolo, v desni ladji pa ima v steni krasne, čeprav skoraj miniaturne antične orgle, ki pa zverjo s prozornim bleskom, prav za renesančno in baročno glasbo.
Ob zunanjem vhodu v cerkev pa na ^miku nedeljskih maš preberemo, kar pi-se gornji naslov. Po dopoldanski italijanski maši je torej na sporedu le še ena — slovenska. In to v srcu Rima, poleg drago-°vnih starorimskih ostalin pa vse tja do zudnjih patriotskih spomenikov. In še posebej tik za nas nekdaj proslulo palačo Ve-Uezia, z balkona katere je pred dobrim pol stoletjem hrumel tragikomičen glas liktor-skega diktatorja in teatralno napovedoval Italiji in svetu temno bodočnost... Kdo bi kil takrat mislil, da bo ta vihra mimo in da bomo prav v osrčju večnega mesta kdaj lTUeli slovensko bogoslužje in poslušali slo-vensko pesem!
Ob vsakokratnem rimskem postanku s*~ primorski slovenski človek gotovo vsaj bežno zamisli v še nerešene svoje probleme, v tako dolgo pričakovano zakonsko u-reditev, da se ob pogledu na razne palače l-kigi' Montecitorio in Madama res počuti u°t nekak večni hlapec Jernej ...
Rimske jesenske vode se še naprej prelikajo po svojih začrtanih poteh. Rumeno riava Tibera se lenobno vije pod monumentalnimi razsvetljenimi mostovi, iprivi cUrki se poigravajo nad umetniškimi bančnimi vodnjaki, pa tudi bolj prozaične in uur prekipevajoče deževnice ne manjka ...
a. b.
V soboto, 27.10., je bil v Novi Gorici kongres ZKS — stranke demokratične prenove. Za strankinega predsednika je bil Potrjen dr. Ciril Ribičič. Na kongresu so ‘bed drugim odobrili novo ime stranke in ^ovi znak. Od starega ni dejansko ostalo Pičesar. Kot gostje so se kongresa udeležili tudi predstavniki Ssk iz Furlanije Julijske krajine.
Predsednik L. Peterle s sodelavci...
■ nadaljevanje iz 1. strani
še, ali špetrske dvojezične šole in vrtca, ki se sooča s perečimi problemi delovanja.
Peterle je v svojih posegih bil kljub vsemu optimist, kot so se dejansko pokazali optimistične tudi ljudje in upravitelji, s katerimi se je srečal. Župani, predsednik Gorske skupnosti iz Nadiških dolin, drugi kulturni in narodni delavci so sicer res govorili o zaskrbljivih podatkih, a so istočasno izpričali veliko življenjsko voljo in optimizem. Prav na ta veliki potencial se je navezal Peterle bodisi v soboto kakor tudi v nedeljo med razgovori z razširjenim pokrajinskim odborom SKGZ v Čedadu. Poudaril je, da bo Slovenija konkretno podprla vsak zdrav načrt, ki naj bi okrepil gospodarstvo v teh dolinah. Predlagal je razvoj obrtništva in male industrijske dejavnosti po vaseh, kakor tudi velike možnosti razvoja turizma; vse to naj bi nudilo temeljne pogoje, da bi se ljudje lahko preživljali na domačih tleh in torej ponovno obljudili zapuščene domove po beneških dolinah. Razvoj, ki ga doživljata Benečija in tudi Rezija v zadnjih desetih letih, kaže, da smo lahko optimisti, je bilo večkrat rečeno, jasno pa bo potrebno veliko delati in Slovenija je v tem smislu pripravljena podpreti najrazličnejše oblike sodelovanja, od strokovne pomoči do urejanja mednarodnih trgovinskih poslov med tukajšnjimi podjetji in slovenskimi ali jugoslovanskimi kakor tudi drugimi iz Vzhodne Evrope.
Ob raznih srečanjih je bilo tudi veliko govora o zaščitnem zakonu za slovensko narodno skupnost v Italiji. Peterle je poudaril, da se je pri najvišjih italijanskih oblasteh odločno zavzel, naj bi Maccani-cov zaščitni zakon izpopolnili in popravili, da ne bi bil krivičen do Slovencev v videmski pokrajini. Prav tako je izrazil prepričanje, da bo zakon o obmejnih področjih, ki naj bi ga še letos sprejel itali-
VOLITVE V DVEH SOVJETSKIH
REPUBLIKAH
V sovjetski republiki Gruziji so bile te dni večstrankarske svobodne volitve, odkar je ta kavkaška dežela, ki šteje nekaj več kot 5 milijonov prebivalcev, leta 1921 izgubila neodvisnost in bila nasilno vključena v Sovjetsko zvezo. Volitve v tej republiki, ki je tudi domovina Stalina, so vzbujale veliko zanimanje po svetu, zato je bilo prisotnih veliko opazovalcev iz nekaterih evropskih držav in tudi iz Severne Amerike. Predvolilna kampanja je potekala sorazmerno mirno, značilno pa je, da so se vse stranke, tudi komunistična, že vnaprej izrekle za neodvisnost Gruzije: razlike so le v časovnih rokih in postopkih. V novem gruzijskem parlamentu je 250 poslancev.
V Turkmenski republiki so v soboto, 27.10., volili predsednika, in sicer po postopku neposrednega glasovanja vseh u-pravičencev. Izvoljen je bil dosedanji predsednik parlamenta Nijazov, in to z ogromno večino glasov. Novost teh volitev ni le v postopku, marveč še zlasti v tem, da ta republika doslej že po ustavi sploh ni imela predsednika.
janski parlament, omogočil razvoj področja, na katerem živimo Slovenci.
Benečija se je v nedeljo zlatila v jesenskem soncu, ljudje pa so skušali popraviti škodo, ki jo je povzročilo sobotno neurje. Zemeljski usadi in plazovi so močno ovirali dostop v številne vasi. Prav zaradi tega je tudi odpadel 17. Senjam beneške pesmi na Ljesah, ki bi se ga morali udele-
SLOVENCEM DOMA IN PO SVETU
Napočil je nujni — in morda skrajni — čas, da pogledamo svoji polpreteklosti v oči, predvsem pa da zapišemo in shranimo vse spomine in pričevanja ljudi o našem travmatičnem polpreteklem času. Čas strahu je minil, nastopil je čas za besedo.
Skupščina Republike Slovenije je na sejah zborov 18. in 19. julija 1990 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi ter številu članov Komisije Skupščine Republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti.
Komisija se je zavezala, da bo opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, s polno mero etičnega posluha, strpnosti in nepristranosti ter ideološke neobremenjenosti. Njena naloga je raziskava povojnih dogodkov, vendar bo Komisija verjetno morala seči tudi v dogajanja med vojno, kolikor se bo izkazalo, da so neposredno pogojevala povojno dogajanje.
Raziskava povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je nujna pot k resnični spravi na Slovenskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polpretekle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideološkim gledanjem na tedanji čas.
Da bi komisija lahko dobro opravila svoje delo, prosi za pomoč Slovence v domovini in po svetu. Prosimo vas, posredujte republiški komisiji, ali pa tudi ustreznim komisijam po občinah, ki so jih ali pa jih še bodo ustanovile, vse znane podatke (kraji grobišč, število žrtev, okoliščine, v katerih so bili poboji in podobno, podatki — pričevanja o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine ter druge nepravilnosti).
Komisija bo ugotovljena relevantna dejstva posredovala pristojnim organom, da bodo storjene krivice tudi moralno, politično, pravno in materialno popravljene.
Komisija bo delovala tako, da bo vsem pričevalcem zagotovljena osebna integriteta in varnost.
Komisija se obenem že vnaprej zahvaljuje vsakomur za dragoceno pomoč pri njenem odgovornem delu, ki je naša skupna dolžnost.
Predsednik IGNAC POLAJNAR
žiti tudi predsednik Peterle in njegovi sodelavci. Delegacija slovenske vlade se je skorajda simbolično, povzpela tudi do Trč-muna, kjer ob cerkvi, na pokopališču, ki gleda proti Matajurju, počiva oče beneških Slovencev, veliki narodni buditelj Ivan Trinko.
Občni zbor Sveta slovenskih organizacij v znamenju kontinuitete
SSŠ - tajništvo Gorica
Od Sindikata slovenske šole iz Gorice smo prejeli tole poročilo:
»Z letošnjim šolskim letom je prišlo v stalež na slovenskih šolah v Gorici in Trstu 32 profesorjev, kar bo v naslednjih letih nedvomno pripomoglo, da bodo imeli dijaki večjo didaktično kontinuiteto in manj zapletov v prvem mesecu pouka zaradi kompliciranih imenovanj profesorjev. Od teh je 12 Goričanov (štirje so dobili mesto v Trstu, medtem ko je prišlo iz Trsta v Gorico pet šolnikov).
SSŠ prireja v sodelovanju s pokrajinsko upravo v Gorici tečaj italijanščine za dijake prvih razredov na višjih šolah (v glavnem so jugoslovanski državljani). Tečaj bo trajal od 12. novembra do 21. decembra in od 5. februarja do 16. marca po dve uri na teden in ga bo vodila prof. Vanda Srebotnjak.
Na seji Sindikata slovenske šole — tajništvo Gorica, ki je bila 18. oktobra, so bile na dnevnem redu še druge točke. Komisija po členu 24, ki so jo sestavljali predstavniki ATA, učiteljev in profesorjev, je bila ukinjena, zato bo po sili razmer odslej zastopal na Šolskem skrbništvu vse omenjene komponente samo en predstavnik, in sicer prof. Marjan Vončina, ki je bil že več let član omenjene komisije.
Glede bodočih volitev v pokrajinski šolski svet in okraj velja spremeniti nekoristna stališča.
Trije predstavniki SSŠ iz Gorice so se na vabilo Svobodnih sindikatov v soboto, 20. oktobra, udeležili Dneva prosvetnega delavca v Novi Gorici. Kljub zahtevam po delitvi prvega razreda Trgovskega zavoda I. Cankar, ki ga obiskuje kar 32 dijakov, tako s strani ravnatelja kot tudi sindikata ni prišlo do pozitivne rešitve.
Govor je bil tudi o stolicah in sicer glede sorazmerja učnih ur. Začudenje vzbuja dejstvo, da je stolica na liceju 9 ur naravoslovnih ved (ni pismenih šolskih nalog), italijanščine na Žiga Zois pa kar 19 ur (so pismene šolske naloge); o tej zadevi se bo še razpravljalo in ukrepalo.
Tudi letos bo sindikalna večerja, na kateri se bomo poslovili od treh učiteljev, ki so z letošnjim šolskim letom v pokoju, in sicer: Mladen Uršič, Vjoleta Sereni in A-lenka Vescovi; kdor se misli udeležiti večerje - srečanja, ki bo 16. novembra ob 19.30 pri »Francetu« v Sovodnjah, naj svojo prisotnost pravočasno javi odbornikom.
S TRŽAŠKEGA
POMEMBNA SLOVESNOST
V MAČKOLJAH
Praznični dan za župnijsko skupnost v Mačkoljah, kjer je bila v nedeljo, 28.10., pomembna slovesnost, ki je zaključila obnovitvena dela v farni cerkvi. Med župlja-ni je bil tržaški škof Bellomi, ki je posvetil novi daritveni oltar ter je blagoslovil pozlačeni oltar. Pozlatitev so odkrili med nedavnimi obnovitvenimi deli.
Na mestnem pokopališču pri Sveti Ani pri Trstu pa je bilo ta dan slovensko bogoslužje za vse pokojne, ki so tam pokopani. Mašo v novi pokopališki cerkvi je daroval Franc Vončina.
Na tretjem občnem zboru Sveta slovenskih organizacij, ki je bil v soboto, 20. oktobra, v Finžgar j evem domu na Opčinah, je bila v prvi vrsti poudarjena potreba po enotnosti vseh Slovencev. Delegati so potrdili dosedanje delovanje sveta, saj so z 31 glasovi potrdili dosedanjo predsednico Marijo Ferletič. Na sobotnem občnem zboru so bili izvoljeni tudi odborniki in člani nadzornega odbora. Sprejet je bil tudi predlog za izvolitev petčlanske komisije, ki bo morala spremeniti nekatere točke statuta SSO in jih prilagoditi novim zahtevam.
Občni zbor Sveta slovenskih organizacij se je pričel s pesmijo. Nastopil je dekliški zbor Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Franca Pohajača. Po tem lepem glasbenem uvodu je predsednica Marija Ferletič podala poročilo o dosedanjem delovanju sveta. Poudarila je, da je čas, v katerem poteka ta občni zbor, zgodovinsko izredno pomemben. Zidovi se rušijo, oblikuje se nova Evropa. Od tod tudi geslo 3. občnega zbora te organizacije »V nova obzorja«. Ferletičeva je poudarila, da je bil SSO ustanovljen 16. decembra 1976. Po statutu, ki je bil odobren pred šestimi leti, temelji SSO na načelih ideološkega pluralizma, demokracije in avtonomije. Njegov poglavitni cilj je ohranitev in razvoj slovenske manjšine. SSO usklajuje dejavnosti vključenih društev in ustanov ter zagovarja njihove interese pri pristojnih oblasteh, je še povedala predsednica Sveta, obenem pa aktivno spremlja vse dogodke, ki zadevajo našo narodno skupnost.
Marija Ferletič je nato opozorila na številne pomembne pobude, ki jih je SSO uresničil v zadnjih letih, predvsem kulturna srečanja, razstave, predavanja in razne konference o narodnih in jezikovnih manjšinah. Vse to težavno delo je svet zmogel le s prostovoljnim delom svojih članov. Komaj lani je SSO dobil od deželne uprave minimalno podporo, ki pa še zdaleč ne ustreza dejanskim potrebam. V bodoče, je še poudarila Marija Ferletič. se bo moral Svet bolj posvetiti gospodarskim vprašanjem, pa tudi otrokom, mladini in starejšim.
Na vrsti so bili nato pozdravi raznih slovenskih političnih in kulturnih predstavnikov. Vsi so poudarili nujnost enotnega nastopanja Slovencev pri zagovarjanju naših narodnostnih interesov. Pri tem je treba pustiti ob strani ideološko pripadnost in strankarske interese. Svetu slovenskih organizacij so zaželeli dober in u-spešen potek občnega zbora senator Stojan Spetič, predsednik SKGZ Klavdij Palčič, Branko Pahor, predstavnik slovenske komponente v socialistični stranki, generalni konzul SFRJ Jože Šušmelj, pokraiin-ski odbornik Ssk v Gorici Mirko Špacapan, deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar in deželni tajnik te stranke Ivo Jev-nikar. Svoja pismena voščila pa so poklali tržaški žuoan, prefekt in predstavniki nove slovenske vlade.
V drugem delu občnega zbora so bili na vrsti posegi članov ter volitve pred-
sednika in novega odbora. Na dan so prl' šli zanimivi predlogi in smernice za delo-vanje novega vodstva Sveta. Nekateri so izrazili mnenje, da je prav, da se v zamejstvu ohranita dve organizaciji (SSO 111 SKGZ) z različnim idejnim predznakoih* čeprav morata obe najti skupno besedo> ko gre za vseslovenske interese. V tefl> smislu je bilo storjenih že nekaj pomernh nih korakov. Govor je bil tudi o odnosih z organizacijami v matični domovini, o de; lovanju slovenske enotne delegacije, ki j11 zadostila pričakovanjem, še enkrat pa je bila poudarjena potreba po konkretne!' šem delovanju SSO na najrazličnejših področjih, predvsem na gospodarskem h) f socialnem, kjer so pomanjkljivosti najbolj opazne. Nato se je diskusija nekoliko zao-strila, saj so nekateri udeleženci zahtev3' li, naj se SSO izjasni glede podpore, ki J°	<
je dobila od deželne uprave, negativno p3	1
so ocenili tudi dejstvo, da ni prišlo do oh	,
novitve odbora po treh letih, kakor velev3	,
statut. V svoj zagovor so člani odbora p°'	]
vedali, da je deželna podpora zelo nizk3	;
glede na dejanske zahteve SSO, občni zbor	,
pa ni bil sklican v predpisanem času zato*	j
ker organizacije članice niso kazale zani'	,
manja in pripravlejnosti na to. Delegati so vsekakor potrdili delovanje Sveta sloveO'	;
skih organizacij, saj so ponovno izvolili z3	,
predsednico Marijo Ferletič in precej čl3'	^
nov prejšnjega odbora.
Izvoljeni na občnem zboru SSO
PREDSEDNICA:
Marija Ferletič
ČLANI ODBORA:
Damjan Paulin Karlo Brešan Ernest Quinzi Franka Žgavec Sergij Pahor Marij Maver Tomaž Simčič Marjan Jevnikar Simon Prešeren
NADZORNI ODBOR Marjan Kravos Zorko Harej Martin Kranner Andrej Bratuž Edi Žerjal
KOMISIJA ZA SPREMEMBO STATUTA:
Peter Močnik (koordinator)
Martin Kranner Damjan Paulin Marij Maver Ernest Quinzi
RAZSTAVA V GORICI
V galeriji Kulturnega doma v Gorici razstav lja svoja dela znani goriški fotograf GiusepP Assirelli. Razstava bo odprta do 10. novembr3
V prisotnosti dr. Jožeta Pučnika tudi slovenski socialdemokrati prejšnji te' den odprli v Novi Gorici sedež svoje strap' ke. Ta deluje, kot znano, v okviru koalicij3 Demos, katerega predsednik je že ome' njeni socialdemokratski politik Pučnik.
Odprtje novega sedeža nabrežinske posojilnice
Dan, ki pojde v zgodovino
fedsednik Zidarič med slavnostnim govorom, ob lem deželni poslanec Brezigar in predstavnika vsedržavne in deželne zveze posojilnic
Sobota, 27. oktobra 1990, je gotovo e-tistih dni, ki pojdejo v zgodovino Na-režine in njene bližnje ter daljne okoli-Ce- Ta dan so namreč slovesno odprli povsem prenovljeni sedež nabrežinske Kmeč-
in obrtne hranilnice in posojilnice. Gre 2a domači, slovenski zadružni denarni za-ki je poleg tega pred nedavnim ob-pjal tudi pomembno in častitljivo obletno nepretrganega delovanja. v. V pritlični del lepe stavbe na nabre-2Tskem osrednjem trgu se je nabrežin-s|d denarni zavod vselil jeseni leta 1976, Potem ko je ta prostor odkupil od občin-*e uprave. Delovanje denarnega zavoda Se je v naslednjih letih tako povečalo, da N bilo nujno misliti na razširitev sedeža, Pfi čemer je prišel predvsem v poštev od-UP celotne stavbe, ki je bila last devin-^o-nabrežinske občine. To se je tudi zgo-, za kar se je treba po eni strani zavaliti vztrajnemu in odločnemu prizade-anju odbora posojilnice, zlasti njenega Predsednika Gvida Zidariča, po drugi stra-111 Pa razumevanju občinske uprave, zla-
takratnega župana Bojana Brezigarja. ‘ako je bila 27. februarja leta 1988 podpira kupnoprodajna pogodba, po kateri je P°sojilnica postala lastnik celotne stavbe V nabrežinskem trgu in je lahko začela Pdi resno misliti na njeno temeljito prereditev in modernizacijo. Nabrežinski de-taarni zavod je pri tem našel polno razumevanje pri nadzornih organih.
Načrt preureditvenih del je bil zaupan 9rh. Marinu Kokorovcu in studiu Clak, Vadbena dela pa je prevzelo nabrežinsko Podjetje Marchesan, ki je s sodelovanjem a°rnačih obrtnikov izvedlo dela v takore-°e rekordnem času (dela so se namreč *ačela v juniju lani, v tem času pa je po-s°jilnica delovala v zasilnih prostorih v Vposredni bližini).
Prenovljena stavba ima zdaj 750 kv. m llPorabljive površine. V kletnih prostorih s° centralna blagajna, varnostne skrinjice 'P arhiv, v pritličju so operativni prosto-rb ravnateljstvo, tajništvo in knjigovod-Stvo, v prvem nadstropju pa so uradi Predsedstva, sejna dvorana in še nekaj Bigih uradov.
j. Vsi prostori so najmodernejše oprem-J®ni, za kar je poskrbelo podjetje arh. ^ifchmaira iz Bočna, ki je specializirano
za takšna dela. Posojilnica je za ta dela potrošila skupno 3 milijarde lir, kar je med drugim gotovo dobra naložba, saj so se ustvarili pogoji za njen nadaljnji razvoj. Z odprtjem okenca v Sesljanu se bo posojilnica znašla pred novimi nalogami, a bo hkrati imela nove možnosti za nadaljnji uspeh.
Pred uradnim odprtjem smo si v družbi ravnatelja Milana Vremca in geometra Marka Legiša, ki je nadzoroval potek celotnih del, bežno ogledali notranjost preurejene stavbe in moramo priznati, da smo bili prijetno presenečeni, tako da moramo celotnemu vodstvu posojilnice in njenemu osebju iskreno čestitati. Osrednji nabrežinski trg se je s preurejeno stavbo obogatil j in bo z izgradnjo Kulturnega doma ter s! preureditvijo drugih bližnjih javnih zgradb I
Odbor tržaške Zveze neposrednih obdelovalcev je na seji 18. 10. obravnaval številne probleme, s katerimi se sooča kmetijstvo na Tržaškem.
Posebej se je zaustavil pri analizi položaja Cvetličarskega centra na Proseku in Zadružne mlekarne.
Odborniki so bili soglasno mnenja, da delovanje centra ni odgovarjalo več pričakovanjem tržaških cvetličarjev. Strinjali so se nadalje z Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva, da bi proseškemu centru dali novega zagona in to ob pomoči univerze v Vidmu in Deželnega združenja cvetličarjev. Odbor Zveze neposrednih obdelovalcev zavrača v zvezi s tem vsako demagoško
nostal tudi za oko eden najbolj vabljivih trgov na tržaškem Krasu. Zato lahko povsem upravičeno trdimo, da pojde dan odprtja preurejenih prostorov posojilnice v zgodovino naših krajev.
Na slovesni otvoritvi so sodelovali pevci zborov Fantje izpod Grmade in I. Gruden ter nabrežinska godba. Nove prostore je blagoslovil nabrežinski župnik B. Brecelj, slavnostni govor pa je imel predsednik upravnega odbora posojilnice Gvido Zidarič. Pozdrave in čestitke so posredovali deželni svetovalec in podžupan Bojan Brezigar ter predstavnika vsedržavne in deželne zveze posojilnic Dalle Fabbriche in Marangon. Odbor posojilnice je nato priredil v restavraciji Sardoč v Prečniku sprejem za člane posojilnice in goste.
—o—
ČESTITAMO!
Te dni je praznoval 85-letnico rojstva naš zvesti naročnik Leopold Ažman iz Trsta. I< častitljivemu jubileju iskreno čestitamo in slavljencu želimo še veliko srečnih in zdravih dni.
Uprava in uredništvo
prikazovanje tržaške stvarnosti. Kar obsoja, je le dejstvo, da ni bila v zadostni meri upoštevana prisotnost tržaških cvetličarjev v odboru, ki bo upravljal center in načrtoval eksperimentiranje. V zvezi s tem si bo Zveza neposrednih obdelovalcev prizadevala, da bi v novem odboru bili prisotni resnični predstavniki tržaških cvetličarjev.
Poleg tega je odbor smatral za potrebno, da bi bili posegi Centra namenjeni predvsem mladini in kmetijam, ki se s cvetličarstvom ukvarjajo poklicno, šli pa naj bi od začetne faze pridelovanja in tehnične pomoči vse do komercializacije.
dalje na 8. strani ■
Povsem obnovljena stavba na trgu v Nabrežini, kjer je sedež Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice
Iz delovanja tržaške Zveze neposrednih obdelovalcev
IZ KULTURNEGA ŽIVLIENIA
Pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem
— Gospod, profesor, pred kratkim je izšel v francoščini prevod »Nekropole«. Zakaj ravno te knjige?
Človek res ne ve, kakšna bo usoda njegove knjige. O »Nekropoli« bi rekel, da so ji številni mladi bralci dajali prednost pred drugimi mojimi deli. Ivanka Hergold jo je že pred leti omenjala, zdaj pa »Književni listi« objavljajo njeno študijo o knjigi. Mogoče je tudi ta izbira mladih eden izmed razlogov, da je Društvo slovenskih pisateljev dalo »Nekropolo« na seznam del, ki naj bi bila prevedena, srečo pa ji je prineslo, če naj tako rečem, zanimanje francoskega publicista, ki sem go spoznal na srečanju »Vi-lenica ’86«. Vendar bi brez intenzivne skrbi našega neuradnega kulturnega atašeja Evgena Bavčarja do realizacije s težavo prišlo. No, pisateljsko društvo je medtem financiralo prevod in tako olajšalo ves potek, ki je trajal nekako štiri leta ...
— A knjigi ste spremenili naslov ...
Da, prvotno »Nekropolo« sem prevzel po nazivu, ki ga je Francija dala taborišču, simbolnemu pokopališču in spomeniku v kraju Strut-hof v Vogezih. Moja knjiga je izšla 1967. leta, potem pa sem ugotovil, da je veliko knjižnih del z naslovom nekropola, zato sem se odločil, da delo preimenujem, in dal v naslov pomen njegove vsebine. Gre namreč za povojni obisk nekdanjega taborišča, za obisk, ki je skoraj romanje. Zato novi naslov Romar med sencami, ki v francoščini zveni »Pelerin parmi les ombres«.
— Kakšni so vaši prvi vtisi ob izidu?
Kar spodbudni. Na predstavitvi v Inštitutu za orientalske jezike občinstva ni bilo veliko, vendar pa je bilo zelo izbrano, tudi kulturni predstavniki pariških Slovencev so bili zraven. Zelo pomembna je bila potem pričujočnost moje knjige na knjižnem sejmu v Nancyju, kjer smo avtorji podpisovali svoja dela. To je bil vsekakor dogodek. No, zvečer sem nastopil z zgodovinarji pri okrogli mizi o prvi in drugi svetovni vojski. Tam sem imel priložnost, da precej izčrpno povem o naši preteklosti in sedanjosti.
— V Parizu ste na radiu posneli daljši intervju. Lahko povzamete bistvene misli, ki ste jih podali ob tisti priložnosti?
Slo je za zelo znano oddajo France-Culture, zasluga pa gre seveda v prvi vrsti Bavčarju, ki je medtem napisal tehten prikaz mojega dela za revijo La Quinzaine Litteraire. Na radiu nas je bilo petero, ker je voditelj oddaje poleg Bavčarja in mene povabil še dva pomembna kulturnika, ki sta bila seveda predhodno mojo knjigo prebrala. In moram reči, da smo bili sijajno uglašeni.
— Ste govorili tudi o slovenski manjšini v Italiji?
Polurni pogovor se je začel s kratkim prikazom slovenske identitete na splošno, potem je Bavčar spregovoril o slovenski kulturi, v katero je Trst vključen od Trubarja dalje. No, v glavnem je tekla beseda o Bartolu, o sedanjem tukajšnjem ustvarjanju, zanimalo pa je tudi sogovornike, kako je s prevodi naših knjig v italijanščino, in nemalo so bili začudeni, ko sem povedal, da obstaja italijanski prevod moje knjige — izpod peresa Ezia Martina — že dobro desetletje, a ga ni italijanskega založnika, ki bi se zanj odločil ...
— Jev načrtu še kak prevod iz Vašega bogatega opusa in ali je bila katera od Vaših knjig že prevedena?
V glavnem so doživele prevod črtice in novele, od knjig samo Vila ob jezeru, ki jo je nagradilo tedanje Društvo slovenskih književnikov. Prevod je izšel v Beogradu, v cirilici. No, a glede prevodov v italijanščino naših tukajšnjih del smo v zamudi vsaj za trideset let, in to po naši krivdi. Saj nimamo niti spodobne antologije ne proznih ne pesniških stvaritev v italijanskem prevodu.
— Gospod profesor, na kongresu o literaturah ob meji, ki je potekal pred nedavnim, ste predstavili Ketteja in Kosovela. Kakšen je bil pomen kongresa?
Informativen, a v dobršni meri tudi formativen, saj so obmejne književnosti v veliki večini manjšinske. Kar se mene tiče, sem zvedel za kongres naključno, a sem se potem zanj zavzel, ker je organizatorka srečanja, prof. Giovanna
Trisolini znala prisluhniti raznim sugestijam. Mislim, da smo se kot tukajšnji ustvarjalci kar dostojno predstavili gostom z Vzhoda in Zahoda. Ob Bavčarju, ki je bil, žal, pričujoč samo z govorom, posnetim na trak, sta bila referata prof. Pirjevčeve in Bajčeve še posebno učinkovita. Meni pa je šlo za to, da predvsem vključim Ketteja v tržaško ozračje, kjer mu prav gotovo pritiče ugledno mesto.
A naj v zvezi s kongresom dodam, da sem na kongresu o ogroženih jezikih v Nici avgusta spoznal avtorja študij o aramejščini, jezika, ki ga je govoril Kristus, a je še živ v Iranu, Iraku, Turčiji. Zelo rad bi bil dosegel, da bi omenjeni avtor nastopil v Trstu, a je bilo referatov že tako izjemno dosti. No, a obeta se izhajanje revije, ki bo prav revija obmejnih literatur, tako upam, da bo prišla tudi aramejščina na vrsto.
— Na letošnji Dragi ste napovedali, da revija Zaliv, ki ste jo dolga leta urejali, ne bo več izhajala. Čemu takšna odločitev?
Zadosten razlog, bi bil že ta, da so vprašanja narodne identitete, pluralizma, konfederacije,
dalje na 8. strani ■
Zadnji »Naši razgledi«
V zadnji številki Naših razgledov, štirinajst' dnevnika za politična, gospodarska in
kulturna
vprašanja, ki izhaja v Ljubljani, je med drugi111 objavljen intervju z dr. Francetom Vregom, Pr0 fesorjem za komunikologijo na ljubljanski F3' kulteti za sociologijo, politične vede in novinar' stvo. Vreg je eden najpomembnejših strokovnja_ kov na področju komunikologije. Njegovo naj' bolj znano delo je »Družbeno komuniciranj®* (1973), ki se uvršča med temeljna evropska dela v tej stroki. V razgovoru je dr. France Vreg P°' dal nekaj bistvenih podatkov o poteku svetov-nega kongresa Mednarodnega združenja za raziskovanje množičnega komuniciranja. Srečanje je bilo pred nedavnim na Bledu, udeležilo pa se ga je nad petsto strokovnjakov. Na tem kongr®' su je dr. Vreg imel vtis, da se njegovi koleS1 utapljajo v iluzijah o popolnoma mirnem 111 spontanem prehodu v novo Evropo. Po njegove111 mnenju pa mora na žalost do konfliktov nuj**0 priti, ker so spremembe v nekdanjih deželah realsocializma tako protislovne in nabite s s°' cialnimi in političnimi trenji, da bi bilo utopti3 upati na miren prehod v obdobje postkomuniz1113'
Kar zadeva novo tehnologijo v komunicira nju pa dr. Vreg meni, da imajo ta nova odkriti3 nedvomno veliko prednosti, saj so privedla globalizacije in univerzalizacije informacij, škrat' ka do večje povezanosti ljudi po svetu. Venda1 pa nova informacijska povezanost družbe prihod' nosti vsebuje tudi mnoge prvine tehnološko-scieF tističnega razvoja, ki ne vidi prvin humaniza®1' je in kulture.
Kar zadeva slovenska sredstva javnega obv®' ščanja je dr. Vreg predvsem poudaril, da so se mnogi razumniki v matici že pred zadnjo voj**0 zavzemali za svobodo poročanja in so bili zarad’ tega tudi izpostavljeni boljševiški represiji. Kljutl temu pa so se pojavile alternativne revije, med katerimi lahko omenimo Sodobnost, Novo revij0 57, Mladino, Naše razglede, Radio Študent in & katere druge strokovne revije.
V tej številki Naših razgledov velja omel**'1 tudi prispevek Stefana Kališnika, ki piše o »K0*1 gresu etnične skupine v Evropi«. Srečanje je P°' tekalo konec septembra v Bel jaških Toplicah, u' deležili pa so se ga predstavniki iz osemnajsti'1 držav. Prisotni so dobili tudi prospekt s progr3' mom praznovanja 70-letnice koroškega plebis®1' ta. Edini slovenski govornik, piše avtor zap>s3’ je bil dr. Reginald Vospernik. Ker se zaradi h° lezni ni mogel udeležiti kongresa, je njegov l'e' ferat prebral dr. Janko Zerzer. Predvsem je spernik opozoril na neverjeten asimilacijski P1’0 ces v Avstriji, kakršnega bi težko našli kje drP®' je v Evropi. Se pred stotimi leti je bilo Slove*1' cev v Avstriji okrog 100.000, torej tretjina vseg3 prebivalstva dežele, danes pa jih je le še 16.0"®' Obenem je avtor referata opozoril, da se Slove*1 ci ne bodo udeležili praznovanja 70-letnice P'e biscita na Koroškem, če bo slavje potekalo
kot doslej. Nikjer v Evropi na takšen način **f praznujejo zmage večine nad manjšino, je naP1 sal Vospernik in ob koncu podčrtal, da kažej0 dunajske oblasti več razumevanja za Slovenk kot pa deželne oblasti.
V Naših razgledih so objavljeni še števi'*1 prispevki o aktualnih vprašanjih Slovenije ^ Jugoslavije, raznih kulturnih dogodkih, ekonO**1 skih in družbenih problemih ter o umetnosti-novi sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trsta piše predsednik te ustanove Jože PirjeVeC'
Mirko Munda »V imenu ljudstva«
V svinčenih časih, od katerih smo se letos Poslovili, je bila naloga novinarja, da je pisal v skladu s političnimi direktivami, ki so bile Pfaviloma skregane s pametjo in resnico. Zato Marsikaj, kar se je zgodilo, od pobojev, tatvin, preganjanja in podobnih kriminalnih dejanj, 111 Prišlo v časopise. Prizadeti in njihovi potom-C: Pa niso pozabili na krivice, samo čakali so 113 trenutek, ko bodo smeli o tem spregovori- Mariborski novinar Mirko Munda je te dni i2dal knjigo »V imenu ljudstva«, ki ima podna-Slov »Tragične usode v Sloveniji«. V njej je ob-iavii pogovore z ljudmi, ki jih je prejšnja oblast Protipravno razlastila na podlagi dvomljivih za-°nov in predpisov, nemalokrat pa tudi brez sle-ernih pretvez. Zadoščalo je, da si se komu zakril ali da si bil pri oblasti zapisan kot reak-^onar. Munda je znal tenko prisluhniti človečni stiskam, o katerih so na dolgo in široko ŠOvorili njegovi intervjuvanci. Usode teh ljudi s° si zelo podobne, pa vendarle je vsaka nekaj P°sebnega, kajti vsakdo je na svoj način doživel rivico, ki mu jo je prizadela država, v imenu Satho ene zveličavne resnice. Se kako velja res-tllCa, da so nesrečni ljudje nesrečni vsak na svoj način ...
Knjiga »V imenu ljudstva« je izšla v času, 0 se v Sloveniji veliko govori o privatizaciji in ^nacionalizaciji, največkrat se ta problematika Politizira, čeprav gre za človeške usode. Pravičnejša družba, za katero si prizadevamo, temelji pravnem redu, tržnem gospodarstvu in privat-P* lastnini. Krivice, storjene v preteklosti, se Morajo poravnati, in sicer na način, da ne bodo sPet prizadeti drugi. O teh rečeh bodo odločali Politiki, ki jih je izvolilo ljudstvo na demokra-^čnih volitvah. Ali bodo ti ljudje znali pravično Presojati, kaj jim je storiti? Za Slovence velja, občutijo krivico samo na lastnih hrbtih, ^malu bomo ugotovili, ali smo že dozoreli za ^ettiokracijo.
Žarko Petan
PISMA UREDNIŠTVU
ŠE O ŽUPNIKU NA OPČINAH
Žal nam je, da msgr. Lojze Škerl ni pristal na razgovor z nami.
Ponovno zatrjujemo, da nimamo nič proti salezijancem, nasprotno: njihovo dosedanje delo zelo spoštujemo in cenimo. Vendar ne moremo mimo dejstva, da salezijanci niso podrejeni škofu, pač pa svojemu vrhovnemu predstojniku v Rimu. Ponovno poudarjamo tudi, da je po našem mnenju treba vzeti v poštev dejstvo, da imajo salezijanci svoj dom v Marijanišču in da bi v primeru, da bi oni prevzeli župnijo Sv. Jerneja na Opčinah, župnijski prostori ostali prazni; pri tem pa se nam poraja upravičen dvom, kako bi bilo z nadaljnjo naselitvijo župnijskih prostorov. V tem je jedro problema, njegovega ozadja.
Vemo, da g. škof ne misli na preštevanje; smo pa na tekočem, da je ta misel živa pri katerem od njegovih vplivnih sodelavcev.
Nam nenaklonjeni krogi vedo, kaj hočejo. Toda tudi prebivalci z Opčin, od Banov in Ferlu-gov vedo, katere so njihove pravice. Zato se bodo zanje še naprej složno zavzemali in podpirali tistega, ki jih bo znal učinkovito uresničevati.
Opčine, 25. oktobra 1990
Za enajstčlansko delegacijo z Opčin, od Banov in Ferlugov Vladimir Vremec, Pavel Vidau, Andrej Štekar, Danila Ferluga Marija Kacin
SPORNI ŽUPNIK
Med vprašanji, ki si jih tako prizadeto zastavlja v Primorskem dnevniku 24.10.1990 škofov vikar za slovenske vernike dr. Lojze Škerl, pogrešam eno: Zakaj vsaj 1300 Opencev, ki je podpisalo peticijo nasprotuje premestitvi sedanjega openskega g. župnika?
Na ostala vprašanja, ki si jih zastavlja dr. Škerl, pa bi prav gotovo v mirnem vzdušju sodelovanja odgovorili slovenski verniki openske župnije na sestanku, ki so ga škofovemu vikar-
| ju za Slovence predlagali prejšnji teden, ven-{ dar ga on ni hotel sprejeti.
Ali se morda dr. Lojze Škerl boji, da bi mu tudi slovenski verniki z Opčin zastavili v zvezi s premestitvijo sedanjega g. župnika prizadeto vprašanje, ki bi ga morebiti spravilo v zagato?
Na primer: ali se je škofov vikar za Slovence res izrazil, kakor se govori, da mora sedanji g. župnik z Opčin stran, ker ne zna pravilno postopati z Italijani?
Čudna skrb škofovega vikarja, ki naj bi skrbel za blagor slovenskih vernikov, mar ne?!
Stanislava Čuk Jelka Cvelbar
DAVEK NA NEPREMIČNINE
Vlada je te dni sprejela odločitev glede davka na nepremičnine. Davčna obremenitev za nepremičnine se bo za letošnje in prihodnje leto povečala za 25 odstotkov. Popravek v tem smislu so vključili v finančni zakon za leto 1991. Opremili so ga z novimi koeficienti katastrskih rent. Kar pa se tiče kupoprodajnih pogodb, dediščin in darilnih listin bodo novi koeficienti pričeli veljati s 1. januarjem ter bodo o-stali v veljavi do 31. decembra prihodnjega leta.
Ob stoletnici rojstva Jože Lovrenčiča so v njegovi rojstni vasi Kredu pri Kobaridu odkrili spominsko obeležje. Slavnostni govornik je bil republiški poslanec Tomaž Pavšič. Dva dni prej je bil na Sveti gori simpozij, ki so ga o Joži Lovrenčiču priredili primorski zgodovinarji.
V Društvu slovenskih izobražencev so zadnji ponedeljkov večer posvetili rojstvu Jugoslavije leta 1918 oziroma opredeljevanju slovenskega naroda glede državne pripadnosti. O tej aktualni temi je govoril znani zgodovinar dr. Janko Prunk.
O Zalivski krizi drugače
Poslednji dogodki v mednarodni politiki napovedujejo novo obdobje odnosov v svetu. Vsestransko bo lahko uspevala le država ali družba, ki bo spoštovala in vzpodbujala občutek za miroljubnost na lastnem ozemlju ter konkretno širila idejo o sožitju in sodelovanju med vsemi narodi na svetovni ravni. Kdor novih teženj mednarodne skupnosti ne bo upošteval, se bo samodejno izključil iz vseh preostalih povezovalnih procesov.
Robert Hlede
Poglavitna skrb politike naj bi torej bi-čimvečja zaščita človekovih pravic. Mi-r°ljubnost takšni politiki ne more biti tuj Pojem, saj uresničevanje sožitja med ljudmi človekove pravice le še bolj osmisli. Naravnanost k miroljubnosti je namreč e-Pa izmed kategorij v sklopu človekovih Pravic oziroma je izražena človekova pozeba po odgovornosti do vseh drugih 9 Udi.
Vprašanje svetovnega miru je seveda °2ko vezano na problem ekonomskih odnosov v ožjem in širšem smislu. Odgovorit do drugih v svetovnem merilu tako
ne more zaživeti v polnosti. Dokler je ta premalo prisotna v konkretnih akcijah najbogatejših držav — te še s svojimi narav-■ nimi bogatstvi ne ravnajo spoštljivo, kaj šele s tujimi — bo mir ogrožen. Poleg o-menjene malomarnosti je tovrstni egoizem zaznati tudi v kronični nepripravljenosti, da bi resnično sodelovale in pomagale revnejšim ter manj razvitim državam na način, da bi z njimi delile lastne ekonomske interese oziroma skupaj z njimi pravično razpolagale z naravnimi bogastvi, pridobljenim kapitalom in znanjem. Zatorej se ni čuditi, od kod in zakaj danes lahko naštejemo kar triindvajset (23) vojnih žarišč. Predvsem v tej luči je potrebno presojati spore v svetu. Ce k njim prištejemo še številne druge dejavnike (ideološko, kulturno, zgodovinsko in versko nestrpnost), dobimo še celovitejšo podobo dejanskega stanja.
Ni potrebno biti posebno moder in u-gotoviti, da gre za države — naj omenimo zgolj nekatere: državljanska vojna v Libanonu in Afganistanu, razprtije v Južni Afriki ter v Peruju, spopadi v Kambodži
in Etiopiji, spori od Mozambika preko Somalije do Liberije, zadnja iraška zasedba Kuvajta itd. — ki so večinoma že vrsto let prizorišče nesmiselnega prelivanja krvi.
Vsem je nekako skupno, da praktično niti ni več toliko pomembno, katera od sprtih strani ima bolj ali manj prav oziroma kdo se bori za pravično »stvar« — prava pravičnost je tako domena odprtosti srca, veliko manj pa raznoterih deklaracij in mednarodnih (zakonskih) predpisov — temveč spoznanje o splošni otopelosti ljudi po vsem svetu. Resda se ti dogodki v javnih občilih občasno omenjajo ter se o njih razpravlja — včasih tudi zgolj koristoljubno ali pa zaradi prizvoka izjemnega dogodka — vendar ne iz pravih nagibov. Navadno so v ospredju le »drugotni vzroki in obrobne posledice«. Prava redkost pa je slišati zaskrbljenost za usodo človeka, ljudi na teh območjih. Ekonomski interes je pomembnejši: včeraj zlato in premog, danes nafta, jutri pa morda silicij ali kaj podobnega. To so »vrednote« današnjega sveta. Doklej še?!
Če pa se vendarle poizkuša (ne)kaj narediti, vse nekako ostaja v medlih okvirih. Prepričanost številnih državnih predstavnikov, češ naj se tovrstna nasprotja rešujejo pod okriljem OZN (Organizacije zdru-
IZ DELOVANJA ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV B nadaljevanje s 5. strani
V zvezi z Zadružno mlekarno je bil podčrtan pomen, ki ga ima mlekarna za obstoj živinoreje na Krasu. Odbor je prepričan, da je do kritičnega položaja prišlo predvsem zaradi dosedanjega slabega u-pravljanja mlekarne in ne zaradi težav, s katerimi se sooča ta sektor v vsedržavnem merilu. Predstavniki Zveze neposrednih obdelovalcev so smatrali za potrebno, da se krije, v kolikor bo to mogoče, finančni primanjkljaj ustanove, predvsem pa so se zavzeli, da bi bilo živinorejcem plačano mleko, ki so ga že oddali mlekarni. V zvezi s tem so nastopili že pri raznih forumih in dobili konkretna zagotovila.
V zvezi z nadaljnjim obstojem in reorganizacije Zadružne mlekarne pa so bili mnenja, da zahteva problem podrobnejšo analizo. Odgovor, kako iz krize, bo treba vsekakor poiskati. Zveza neposrednih obdelovalcev je v zvezi s tem že navezala stike z raznimi deželnimi predstavniki, dobiti bo treba le najustreznejšo rešitev.
Na srečanju je odbor Zveze neposrednih obdelovalcev začrtal nadaljnje smernice delovanja za leto 1990-91, med temi:
— organizacijo kmečkega turizma, z možnostjo ustanovitve Pokrajinskega združenja, ki naj bi delovalo v okviru vsedržavne Terranostra, in ki bi se ukvarjalo izključno s to problematiko;
— razvoj cvetličarstva, s posebnim poudarkom na skupni ponudbi na tržišču;
— ovrednotenje krajevne proizvodnje (sad ja, olja ...), s posebnim poudarkom na vinu, ki naj vsekakor kupcu zagotovi izvor in kakovost.
Javni tožilec je vložil priziv na kasa-cijsko sodišče zoper znano oprostilno razsodbo tržaškega prizivnega sodišča v zadevi prof. Sama Pahorja.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
nudi
v povsem preurejenih in posodobljenih prostorih na nabrežinskem glavnem trgu vse bančne usluge;
neprekinjena blagajna kartice bancomat
ČE HOČEŠ SVOJE ZADEVE TAKOJ IN ZADOVOLJIVO UREDITI, JAVI SE
NEMUDOMA V URADIH NABREZINSKE KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
34011 Nabrežina, 97	Tel.	040/200186 - 200011
Pogovor s pisateljem B. Pahorjem
■ nadaljevanje s 6. strani
vprašanja, za katera se je Zaliv zavzemal, zdaj stvar konkretnega razvoja. Pomislite, da je Odisej ob jamboru, ki je zagovarjal slovensko samobitnost, slovensko suverenost, izšel 1969. leta. Je pa ne glede na to spet res, da je absurd in sramota, da smo zaradi ozkosti in ideološke avtarkije odločujočega foruma štiri desetletja brez kvalitetne pluralistične revije. Tega mora biti konec. Najti je potrebno sredstvo za urednika, uredništvo in trimesečno revijo. To je vprašanje, ki ga mora naša skupnost nadstrankarsko rešiti. Jaz se po 25. letih urejanja umikam, na vrsti so zdaj mladi.
— Gospod Profesor, kakšni so Vaši načrti za bodočnost? Posebno nas zanima, če pripravljate kakšno novo knjigo.
Glede načrtov imam slabe skušnje: rado gre namreč po vodi to, za kar se je človek preveč odkrito zavzel. Poleg tega me zmeraj kakšna obveznost prisili, da se izneverim pisalnemu stroju. Te dni na primer moram v Toulouse, k Okci-taneem, ki razpravljajo o prevajanju. Seveda,
lahko bi ne šel, a zakaj jih ne bi seznanil z n3 šim položajem, ko pa so tako gostoljubni, da P”' tujem na njihov račun. O novi knjigi sprašujete-A saj je snovi, ki se mi je četrt stoletja nabira'3 v reviji, za dve kar zajetni knjigi. Marsikaj 'e ga, kar zdaj odkrivajo zapozneli Kolumbi, le že tam.
Z avtorjem se je pogovarja'3 Helena Jovanovič
 O----
SSG v Trstu Ivan Cankar
HLAPCI
Režija Boris Kobal v ponedeljek, 5. t.m., ob 16. uri - Abonma RED ' v sredo, 7. t.m., ob 16. uri - Abonma RED ^
V ponedeljek, 5. t.m., in v torek, 6. t.m. Gostovanje PDG iz Nove Gorice v Kulturne1” domu v Gorici
Niccolo Machiavelli
MANDRAGOLA
Režija Georgij Paro
Ženih narodov) — njena vloga in poslanstvo je sila pomembno — je sicer načeloma pravilna, vendar očitno ne zadostuje. Potrebno je več, saj se mir v svetu nanaša — je odvisen — na slehernega prebivalca Zemlje, med nami. Zato je dobrodošla vsakršna konkretna pobuda.
Za reševanje problemov je namreč nujno ustvarjati pogoje ali vzdušje za dialog na vseh ravneh in vzporednikih; z vsemi možnimi in sprejemljivimi sredstvi vplivati na politične voditelje, ki so vpleteni, da končno prenehajo z brezumjem.
Skrb za svetovni mir ne sme biti samo nekaj občasnega ali priložnostnega, temveč trajna vrednota — nenehni trud — svetovne razsežnosti. Doseženo sozvočje narodov Evrope ni nekaj izključnega in samo tej celini namenjenega. Ta proces naj se ne bi zaustavil na njenih tleh, potrebno ga bo razširiti na vse strani zemeljske poloble. Izrazito znamenje tega je prav nedvoumen in jasen odziv svetovne javnosti na krizo v Perzijskem zalivu. Praktično je ves svet ob tem dogodku v mučni napetosti, saj ima ta v sebi grozeč prizvok. Morebitna ne-dejavnost človeštva oziroma nekakšna predanost v usodo v tem smislu ima lahko za dobršni del sveta nepredvidljive in katastrofalne posledice.
Zelo vzpodbudno je naslednje dejstvo, in sicer, da so ljudje še vedno občutljivi za vrednoto mira. Potreba po miru ni zamrla, celo več. Videti je, da je z vso silovitostjo znova privrela na piano. Naenkrat smo se vsi začeli zavedati njegove pomembnosti do mere, da ga hočemo na vsak način ohraniti, tako v lastni domovini kot tudi v svetu. Iraška zasedba Kuvajta, nasilno zajetje tujih državljanov ter nastali problemi v zvezi s številnimi begunci je vsem odprlo oči.
V tem je iskati razlog za upravičeno zaskrbljenost in ogorčenje svetovne javnosti. Ni presenetljivo, da se je ta — vsaj njen večinski del — složno ter enotno c-predelila proti politiki Sadama Huseina v smislu njegove ekonomske osamitve oziroma blokade. In vendar je to grobo kršenje nedotakljivosti meja določene države — Kuvajt je le poslednji značilni primer — opozorilo še na nekaj. Nehote se je ob njem ponovno razkrila še ena plat medalje. V imenu mednarodne solidarnosti, so še vedno nekatere države, ki skrivajo svoj pravi obraz. Ni namreč slučaj, da so se najbolj izrazito odzvale prav države, ki z omenjeno zasedbo lahko največ izgubijo, saj z njo ne morejo (za)ščititi oziroma več varovati lastnih globalnih ekonomskih
interesov. V igri je izguba možnosti koP" trole nad velikim zaslužkom. Poleg tega se te države često sklicujejo na mednaroo' no pravo — na veliko razglašajo njegov° kršenje tudi ob zalivskem primeru — irl pod tovrstno krinko želijo samozvano, veo no in povsod odigrati vlogo svetovneg0 žandarja.
Sedanja velika preizkušnja Bližnjeg3 Vzhoda drugih nevarnih žarišč po svetu ni zameglila, ravno nasprotno, še bolj .P je osvetlila kot rane, zadane celotnemu čl° veštvu. Pot k sožitju v svetu — ki je P° miru — temelji na izgradnji novih me. sebojnih odnosov med narodi. Ta spoštljiv1’ oziroma najvišji cilj, predvideva prispe vek vsakega člana velike človeške družiae in predstavlja osnovni pogoj za sodelov0 nje med narodi. Brez tega ni prave P° lage za prenehanje vseh vojn, ni resničR1 možnosti za uresničenje ideje o novi P° dobi sveta, ki naj bi bila trajna zarnePJ3 va za dolga stoletja trajajoča obdobja s° vraštva, nasilja, terorja, strahu in izkor ščanja. Napoved ne more biti več utvar ; ker smo že veliko tega pred našimi ocP1 doživeli v preteklem letu oziroma se kodnevno udejanja na evropskih obzorj1
Robert Hlede