No. 48 Ameriši 1 J f J - ’<■ ■ '#' ik. VINA ■‘fT-w AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNinu____SPARER AMERIŠKA DOMOVINA (DSPS 024100) Tuesday, June 23, 1 987 VOL. LXXXIX |H !fl> [igs qua! on1 it Vif am y)'1 ra! |13(| f'1 iici |9 jd1 01^ elc“ jr lO. nefl i $ }S5 •»I1 »<■ D Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Južnokorejski predsednik se bo srečal z voditeljem opozicije — Danes na obisku posebni odposlanec State Departments SEOUL, J. Ko. — Predsednik Čun Doo-hwan je bil prisiljen popustiti in se bo osebno srečal z voditeljem opozicijske stranke Kirnom Young-samom in z voditelji drugih opozicijskih strank in gibanj. Doslej je Čun odklanjal taka srečanja. Predsednik je rekel tudi, da bo morda pripravljen pristati na določene politične reforme, ki bi vodile k demokratizaciji sedaj avtoritarnega sistema v deželi. V prejšnjih izjavah je bil Čun dejal, da o ustavnih spremembah bo mogoče misliti Šele po poletnih Olimpijskih igrah, ki bodo Prihodnje leto v Seoulu. Oporečniki v Južni Koreji so pričeli pred dvema tednoma z velikimi in vsakodnevnimi pouličnimi demonstracijami. Prišlo je do spopadov med demonstranti in policisti, aretiranih je bilo doslej po policijskih Poročilih najmanj 8.000 oseb, od katerih jih le nekaj tisoč še priprtih. V prvotnih demonstracijah so prevladovali univerzitetni študentje, v zadnjem tednu pa se jim je začelo Pridružiti vedno več ljudi iz srednjih slojev, kar je po vsej verjetnosti prisililo Čuna, da je začel iskati kompromisno rešitev. Reaganova administracija je Čunu dala Vedeti, da podpira demokratične reforme. ^anes bo Čun sprejel Gastona Sigura, posebnega odposlanca State Departmenta. Si-gur bo sicer izrazil podporo za Čunovo vlado, obenem pa svetoval, naj Čun odpre dialog o reformah z vodilnimi opozicijskimi politiki. Med zahtevami slednjih so neposredne predsedniške volitve. Zahodna Nemčija bo zavrnila ameriško prošnjo za izročitev Mohammeda Alija Hamadija — Sojenje bo v ZRN BONN, ZRN — Dobro poučeni viri v Zahodni Nemčiji potrjujejo, da vlada ne bo Izročila Mohammeda Alija Hamadija, liba-nonskega državljana, ki je osumljen sodelovanja v ugrabitvi potniškega letala Pan Am Junija 1985. leta, med katero je bil ubit ame-r‘Ški mornar. Hamadi je bil aretiran 13. januarja letos, ko je carinik na frankfurtskem etališču našel v Hamadijevi prtljagi eksplo-zivno tekočino. Preiskava je ugotovila, daje •daniadi eden od teroristov, odgovornih za u8rabitev Pan Am letala in umora državlja-na ZDA. Takoj je vlada ZDA vložila proš-1° za njegovo izročitev. Zahodnonemška atla pa je odlašala, ker se je bala posledic iz Vrst Hamadijevih pajdašev. Po Hamadijevi Relaciji sta bila v Libanonu ugrabljena dva . odnonemca, ki sta še vedno v teroristič-nih rokah. V Beli hiši trdijo, da so zadovoljni z ,a °dnonemško odločitvijo glede Hamadi-je ^eraj je predsednik Reagan dejal, da se Zanirnal predvsem za to, da se bo moral amadi zagovarjati pred neodvisnim sodi-^ erh za svoj zločin. Ako je to v ZDA ali Žani Nemčiji, je rekel Reagan, ni važno. ^'rjjci si baje prizadevajo za izpustitev p^v^rja Charlesa Glassa — Ugrabitelji Izdajo pro-iranskemu gibanju Hezbollah jp^l BEJRUT, Libanon — V to mesto je pri-ja», 8en- Ghazi Kenaan, ki vodi sirijsko vejal ° oBvešfevalno službo v Libanonu. De-starJe k° žirija dosegla izpustitev 36-let Ugre^ novinarja Charlesa Glassa, ki je bil ban. Jcn od pripadnikov pro-iranskega gi-je^a Hezbollah preteklo sredo. Z Glassom ,brw_Ugrak*ien tucii Ali Osseiran, sin obram-1 ntinistra v libanonski vladi. Starejši Osseiran je tesno povezan s Sirijo, kar je vzrok, da se Sirijci javno angažirajo glede izpustitve njegovega sina in tudi Glassa. Od marca 1985. leta je bilo ugrabljenih 25 tujcev, ki jih še vedno pogrešajo. Med njimi je 9 Amerikancev, 6 Francozov, dva Za-hodnonemca in eden Italijan. V zadnjem času je več poročil, ki trdijo, da so bili nekateri ameriški talci vzeti v Iran, kjer jih baje zaslišujejo in jih nameravajo postaviti pred »sodišče«. Iranska vlada pa demantira ta poročila. Saudova Arabija menda pripravljena nuditi več pomoči v nadzorovanju aktivnosti na Perzijskem zalivu WASHINGTON, D.C. — Včeraj je State Department izjavil, da je vlada Saudove Arabije sprejela načrt, po katerem bodo Saudci igrali večjo vlogo v nadzorovanju plovbe in drugih aktivnosti v vodah Perzijskega zaliva. Reaganova vlada se je obvezala, da bo skrbela za svobodno civilno plovbo po Perzijskem zalivu, Saudova Arabija in druge države ob zalivu kot tudi NATO zaveznice ZDA pa niso pripravljene s svojimi silami sodelovati v tej politiki. Predstavnica State Departmenta je na novinarjevo vprašanje odgovorila, da nič ne ve o tem, ali bodo mogla ameriška letala uporabljati saudska letališča. Dobro poučeni viri v Pentagonu pravijo, da saudska vlada ne bo šla tako daleč v svojem sodelovanju z ZDA. — Kratke vesti — Washington, D.C. — Kongresna odbora, ki preiskujeta iransko-kontra afero, sta dosegla sporazum s polk. Oliverjem L. Nor-thom, po katerem bo North pričal pred odboroma o svojih aktivnostih v tej aferi. Kot kaže, bo North pričal prihodnji mesec. Melbourne, Fla. — Predsednik Reagan je dejal, da bo vetiral vsako povišanje zveznih davkov. Demokrati v kongresu pripravljajo' zakonski osnutek, ki predvideva tako povišanje. Ker imajo demokrati zanesljivo večino v obeh kongresnih domovih, bo tak zakonski osnutek morda odobren. Analitiki so deljenega mnenja o tem, ali bi mogli demokrati razveljaviti Reaganovo veto, ker takšna razveljavitev zahteva dvotretjinsko večino v vsakem kongresnem domu. Vatikan — Papež Janez Pavel II. vztraja pri odločitvi, da se bo v Vatikanu srečal z avstrijskim predsednikom Kurtom Waldhei-mom ta četrtek. Izraelska vlada ter številne židovske organizacije v ZDA in Zahodni Evropi so protestirale zoper srečanje. Nekatere so celo trdile, da s tem srečanjem kaže papež podporo za nacistične zločine zoper Židje. Srečanje med papežom in Waldheimom je državnega značaja, zato bodo prisotni člani diplomatskega zbora,.akreditiranega pri Vatikanu. Tako bo navzoč tudi ameriški diplomat. Ameriški škofje pa podpirajo zahtevo židovskih organizacij za srečanje s papežem, na katerem bi papež pojasnil oz. utemeljil svojo odločitev. San Juan, Puerto Rico — Sodnik je odmeril zaporno kazen 75 do 90 let trem osebam, odgovornim za požar v hotelu Dupont Plaza v tem mestu. Požar so zanetili 31. decembra lani. V požaru je izgubilo življenje kar 97 ljudi. Obsojenci so priznali svojo krivdo. Cape Canaveral, Fla. — NASA pripravlja načrt, po katerem bi skupina 6 astronavtov obiskala planet Mars do leta 2000. Iz Clevelanda in okolice Pretekli petek dopoldne je župan George V. Voinovich uradno sprejel od sandinističnega režima iz Nikaragve izgnanega škofa Pabla Antonia Vege. Sprejema so se udeležili predstavniki več etničnih skupin. Na našem posnetku so (z leve) župan Voinovich, škof Vega, Jože Melaher in Anton Oblak. Navzoča sta bila tudi urednik AD in August B. Pust. Nekateri so se udeležili opoldanskega govora škofa Vege v Cleveland City Clubu, drugi pa govora, ki ga je imel škof na univerzi John Carroll isti večer. Novi grobovi Julia Zun V nedeljo, 21. junija, je v Southwest General Health Center po krajši bolezni umrla 92 let stara Julia Zun, rojena Kozerti v Cerkljah, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1915, živeča na Muskoka Ave. 47 let, vdova po pok. možu Franku, mati Julie Greener in Dorothy Lupo, 4-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Franka Košema (Pa.) ter že pok. Mary Zarnick, Johna, Paule Vreček in Mane Kueder, zaposlena pri Anderson Spring Co. do svoje upokojitve 1. 1967, članica A DZ št. 27. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152. St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.15 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Dorothy Korošec Umrla je Dorothy Korošec, rojena Barle, vdova po pok. možu Henryju, hči Franka in Johanne (r. Gregorčič) Barle (oba že pok.), sestra Jennie Milavec, Pauline Knapko, Louisa, Ann Kercher in Mary Gedeon, teta in prateta. Pogreb bo iz Fortunovega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Lovrenca dop. ob 9. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Justine F. Pečjak V nedeljo, 21. junija, je u-mrla Justine F. Pečjak, rojena Zupančič, žena Edwarda, mati Lynn in Denisa, 1-krat stara mati, sestra Franka, Ernieja in Mary. Pogreb bo iz Brick-manovega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Felicite dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Ohijski KSKJ dan— To nedeljo bo na farmi sv. Jožefa na White Rd. vsakoletni KSKJ dan, ki ga prirerajo ohijska KSKJ društva. Pričetek ob 12. Od 4. do 8. bo igral Joey Tomšič orkester. Slovenska pristava sporoča— Slovenska pristava je sedaj oskrbovana vse dni v tednu, z izjemo ponedeljka in torka. Od opoldanskega do večernega časa so na voljo okrepčila. Kopališče je odprto vsak dan v tednu. Izjema bi bila seveda resnično slabo vreme. Pristavski dan— Slovenska pristava pripravlja »Pristavski dan« in sicer 4. in 5. julija. Na narodni pravnik, 4. julija, zvečer bodo na voljo na žaru pečeni goveji zrezki, za ples in zabavo bo igral ansambel Euclid Button Box. V nedeljo, 5. julija, ob treh pop. bo nastopil pevski zbor Korotan, zaplesala pa plesna skupina Kres. Po sporedu bodo za ples in zabavo igrali Veseli Slovenci. Zanimiv članek— Bralce opozorimo na zanimiv članek v današnjem Cleveland Plain Dealerju: »Breaking Point in Yugoslavia«. Našli ga boste na uvodniških str. »Starokrajski« piknik— V nedeljo, 5. julija, bo na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu »Starokrajski« piknik. Ob 2h bo igrala USS godba, od 3.30 dalje pa Tony Klepec orkester. Od 1. do 3. bo servirano kosilo (goveja pečenka). VREME Spremenjlivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 80° F. Deloma sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 83° F. V četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 85° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec — Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $15 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesečev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 48 Tuesday, June 23, 1987 »Ljudska vojska« v socialističnih oz. komunističnih državah Lenin je že takoj ob začetku oktobrske revolucije vpeljal v vojski politkomisarje. Marsikdo se je skupaj z menoj vpraševal, kakšno vlogo so imeli in imajo politkomisarji v vojski. Spomenka Hribarje v Novi reviji 57 njihovo vlogo opisala v času OF in s tem tudi njih vlogo v vojski vseh komunističnih režimov. Partija mora biti tudi avantgarda vojske. Kaj je dejansko pomenila avantgardna vloga partije v vojski in kako se je dejansko gradila, je razvidno iz mnogih dokumentov, piše Hribarjeva. Nekatere citira. »Specifično komisarsko torišče je kadrovsko delo. V tem pogledu bo komisarjevo sodelovanje s. komandantom posebno dragoceno.« Za kakšno sodelovanje gre, je razvidno iz nadaljnjega: »Pri komisarjevem individualnem delu s posameznimi partizani, vodniki, vodilnimi politde-legati, četnimi komandirji bo ta spoznal razpoložljivi kader mnogo bolje, nego ga more spoznati komandant ali komandir. Tako po postal odločujoči funkcionar štaba v kadrovskih vprašanjih.« Ta vloga politkomisarja pa ne sme biti vidna, temveč prikrita, vendar dejanska. »Vaša kontrola v vojski ne sme imeti karakter vašega neposrednega vmešavanja v vojaške zadeve, pač pa kontrolirajte vse dihanje vojske prek partijcev.« Partijska kontrola vsega dihanja vojske mora biti vedno taka, da se to ne bo videlo, kajti partija je »prav tako na terenu tudi pri partizanih ilegalna, tako za sovražnike kot za partizane«. Politkomisarje delegat partije v vojski. Skrbeti mora, da s politično vzgojo in pravilno izbiro podrejenih partizanskih funkcionarjev ustvari vojsko delavcev fn kmetov, ki bo sposobna boriti se za zmago diktature proletariata, skratka, vojsko, ki bo brezpogojno v rokah ndše partije. Samo tista vojska, ki je brezpogojno v rokah partije, je edina zvesta narodu. Če bi ne bila v rokah partije in bi se ne borila za zmago revolucije, marveč bi se, recimo, borila samo za zmago nad okupatorjem, bi ne bila narodna vojska. Iz navedenih misli je videti, kako so politkomisarji imeli odločujočo vlogo v partizanih in jo imajo v armadah socialističnih držav. Njih prvenstvena naloga je bila in je politična vzgoja partizanov in vojakov. Zato so bile v partizanih in so v armadi politične ure morda važnejše kot prave vojaške vaje. Kajti vojska mora ostati neizprosno v rokah partije podobno kot policija. Vendar se to ne sme kazati na zunaj. Ljudstvo in vojaki ne smejo slutiti, da zadnjo besedo v partizanih in v vojski ima politkomisar, tj. partija. Politikomisar skrbi za politično vzgojo in pri tem izbira kader vodilnih mož v armadi. Kriterij za izbiro je vedno predanost partiji. Le kdor je bil in je predan partiji, sme upati na napredovanje v armadi in prej pri partizanih. domovinski dopisnik Tempora labuntur... Čas beži ti — kvečjemu je moč napovedati končni razplet. Številka 57 Plaz se je sprožil, kakor rečeno, 20. februarja. To je dan, ko je izšla 57. številka Nove revije, ki je odtlej sploh ne imenujemo več s celim imenom, marveč o vsej aferi z njo, govorimo le še o »številki 57«. To je obenem dan, ko Jože Smole skliče tiskovno konferenco, na kateri obsodi pisanje »številke 57«. Samo za osvežitev spomina bodi na tem mestu pristavljeno, da naša družba sama sebe imenuje »demokratična«. Pa četudi gre komu še tako težko v glavo, kako je mogoča demokracija pod oblastjo ene same partije. In tu je težava: »Številka 57« je pokazala, da pri nas demokracija in samoupravni socializem vendarle ne moreta in ne moreta prav shajati drug ob drugem. Pa vsemu temu navkljub, se »številka 57« v glavnem ukvarja z odgovori na vprašanja, kako bi v takem enopartijskem sistemu vendarle uvedli nekakšno demokracijo in ne poskuša s predlogi o uvedbi večstrankarskega sistema. Eden od člankov sicer govori o »civilni družbi«, ki da se na Slovenskem ne razvija, marveč sledi bolj ali manj dobrohotnim spremembam partije. Tina Tomlje, nekdanja ljubljanska županja, pa je 27. februarja, na seji slovenske SZDL, ki je bila v celoti posvečena »številki 57«, izjavila, da se »Zveza komunistov ne bo odrekla svoji zgodovinski funkciji«, Jože Knez je na isti seji izjavil, da »ta incident v Novi reviji ne sme biti prepreka na poti nadaljnje demokratizacije v naši družbi«. Dr. Ciril Ribičič je pripomnil, da avtorji prispevkov v »številki 57 »spregledajo preobrazbo partije v zvezo komunistov kot silo znotraj sistema«. In to kljub temu, da je Spomenka Hribar v »številki 57« dokumentirano pojasnila, da se partija nikakor še ni »prelevila« v zvezo komuni- V Jugoslaviji se vojska imenuje »Jugoslovanska ljudska armija«. Podobno so tudi v drugih socialističnih državah vojske vedno »ljudske vojske«. V parfljskem slovarju »ljudski« pomeni vedno »partijski«, ker se partija ^edno enači z ljudstvom. In glavna naloga »ljudske« vojske ni, da se bori zoper zunanjega sovražnika države, temveč da se bori za ohranitev socialističnih pridobitev, za obrambo socialističnega reda. Zato je nekaj logičnega izjava poveljnika jugoslovanske armade admirala Mamule, da bo vojska posegla, če bo potrebno braniti socialistično samoupravljanje v državi. Prav tako je nekaj logičnega poseg generala Jaruzel-skega na Poljskem, ki je nastopil z vojsko, ko je postal položaj za partijo nevaren zaradi delavcev, povezanih v sindikatu Solidarnost. Mislimo, da še vedno drži, kar je držalo na Slovenskem med zadnjo vojno: »Partizanska vojska je izrazito politična vojska, v rokah naše partije.« Vojske v socialističnih državah so izrazito »politične vojske v rokah partije«. Prav je, da si je človek tudi v tem na jasnem. Spomenka Hribar je pomagala pojasniti bistvo nekdanje partizanske vojska in sedaj »ljudskih vojsk« socialističnih držav. ,, K.H. (Kal. glas. 4.6.87) Nekaj zadev v »enostrankarski zadevi« Leto sedeminosemdeseto se je v deželi bratsko združenih narodov in narodnosti začelo precej mirno in z rutinirano utečenostjo, kajti »vse nam je jasno«; samoupravnega socializma in neuvrščene zunanje politike nam tako rekoč nihče ne more ogroziti; tistim pa, ki bi z nacionalističnimi izpadi radi ogrozili v NOB skovano bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, mora postati jasno, da njihovemu rovarjenju naši ljudje, pod vodstvom Zveze komunistov, ne bodo nasedli... Že lani, še posebej pa takoj po novem letu, smo začeli množično razpravljati o spremembi jugoslovanske zvezne ustave, pa tudi republiških ustav. O ustavnih spremembah so govorili borci, mladina, delovni ljudje in občani. Bilo je veliko govorjenja, pa čeprav še nihče ni imel najmanjšega pojma o tem, kaj bomo zdaj spet spreminjali v ustavi. To mirno, ustaljeno ozračje, ki ga je sem in tja prekinil le Bojan Križaj s svojimi slalomskimi zmagami za svetovni pokal ali pa Mateja Svet s smučarskimi kolajnami iz Crans Montane... To mirno ozračje in to na debelo zasneženo pokrajino, ki jo je stresal oster mraz, je 20. februarja začelo pretresati zelo burno dogajanje, ki se do danes, ko je sneg že zdavnaj skopnel in so listi na drevju že zrasli, še niti malo ni poleglo. Dogodki so se vrstili s filmsko naglico: na kratko smo to dogajanje strnili v naslednje : bešede: »številka 57, plakat, Jimfnia Rupel-Vidmar, scenarij ob odhodu štafete, scenarij Qb prihodu štafete, Mikulič in vojska, labinska stavka, ljubljanske pisateljske tribune, protijedrske demonstracije, kulturni škandal v Mariboru.« To je strnjen pregled telegrafsko naštetega toka dogodkov, ki se je pripetil do danes; kaj bo prinesel »jutri«, pa je popolnoma nemogoče napoveda- stov ali, kot pravi: »(Sloven ska) partija mora formalno pravno in dejansko postat Zveza komunistov (Slovenije) Torej mora se-stopiti s piede stala avantgarde... Sestop partije s piedestala avantgarde bi komunistom sicer vzel Nadčloveško avreolo in ideološko sakralizirano nedotakljivost, toda hkrati bi ’’dobili” dostojanstvo po človeški meri if vsakemu človeku izvorno nedotakljivost in dostojanstvo.« Treba pa je pripomniti, da je Spomenka Hribar v tem sestavku vendarle nakazala tud1 možnost uvedbe večstrankar skega sistema, kar je tudi po memben premik pri zavzema nju slovenskih kulturnih de lavcev za uvedbo resnične de mokracije. Hribarjeva se v pr vi vrsti zavzema za svobodo6 volitve, do katerih ne mor6 priti, če partija ne bo se-stop'" la s piedestala avantgarde. Malo dalj časa smo se zadržali pri obravnavi dogodkovv zvezi s »številko 57«, vend3[ dal> pa še zdaleč nismo povei kaj posebno veliko. In dogfi3' lo se je zares veliko. Že omenjena seja slovenske SZDL J pokazala, da se utegne dogod' ti še kaj takega, v kar zdaj i>£ ne moremo verjeti. To, da s° se oligarhijske vladne kle^e j toliko razprle, da so med fJ| hovimi čeljustmi svobodno61 hali tudi avtorji člankov vilke 57« in uredniki revij6, vsekakor pomeni nov val P® puščanja partijskih »vojv0« nekemu neoprijemljiv60 ljudskemu vrenju, ki se čuti))V zraku«. Mnogi so primerjali >>^eV'!. ko 57« z Memorandum0 SANU (gre za dokument, kis0 iff ga izdelali nekateri srbski P1 fesorji beograjske un’vehj|i -op. ur. KG); med temi )e . tudi Branko Mikulič, PTe<^5e^ nik zvezne vlade, ki j° P , svojim nedavnim obiskom^ ZR Nemčiji, v intervjuju, - .j repor*^ ga z njim imeli »Spiegla«, izjavil, da sta morandum in »številka poskus razbijanja jugosl° ske federacije... Ali red lahko vzpost** le vojska? Mikulič je v omenjen0,0| tervjuju tudi nekaj 8°v^ Ji-tem, da bo »družbeno u .|(( V luonclnviii tev« v Jugoslaviji |i- tudi z vojsko. Nek$ter’ s° vJ|i stih dneh že kar pričaj0 ^ vojaški puč, večina se je premierovi izjavi P0511.10^# la, kajti vsak ve, da bi vS^ šen večji poseg proti Iast ^ nesim fif ljudstvu sprožil neS*Ulia|)i- energijo, ki se desetletj3 ra in ki bi v konsekveP0 ^ plamtel v državljansko^.^ Od tod posmeh M’ ^ diletantski izjavi o »v0-l ukrepanju«. Po skopi logike tako do ugotovitve, da ‘|(3i'{ danem trenutku tudi v0 ,arii6' more »koristiti«. ln ven -jtiti1" kdo bi nam moral »k° nekdo bi nam, če nam ^ naklonjeno, vendar'0 pomagati. Če je bila )> ^jr*1 57« poskus osvetl>tv zličnejših slovenskih v ijt1 najraznejših zornih (dalje na str- 3 d je k; 8; k di i< va gc S) de da "ij t>r H da dn b* str »te Sle Dr. Marko Kremžar: Živimo v svetu, kjer ni miru (Pred kratkim so v slovenski naselbini San Martin v A rgen-Uni proslavili obletnico Slovenskega Doma. Slavnostni govornik je bi! dr. Marko Kremžar. V prvem delu svojega govora je poudaril važnost Prizadevanj za ohranitev žive slovenske besede, v drugem pa Ve podal misli, ki slede spodaj. Ur.) Pod zunanjo plastjo nemi-ra. ki se kaže v obliki vojn, re-volucij in terorizma, se skriva v sodobnem svetu manj vidna Plast nasilja. To so nasilstva totalitarnih držav in organiza-c'j pa umetno ustvarjenega javnega mnenja, ki skušajo zlomiti pokončnost človekove osebnosti. Glavnina sloven-$kega naroda živi že desetletja P°d pritiskom takega nasilja. Globoko pod vsem tem odbitim in prikritim nasilstvom Pa se bije, kot človeštvo star, a Vedno enako brezkompromi-Sen boj, to je boj med življe-ttjem in smrtjo. Življenje je sad božje in člo-Ve^ke ljubezni; smrt pa zavla-t*a> kjer sta človeška brezbriž-n°st in sebičnost — ljubezen Ugnali. Odločilni boj se bije ^to prav tam, kjer sta, po naivnem zakonu, ljubezen in Oljenje doma. ifl'1 il°| / ni1"; v ti; (va1! . l' /; družina je zibelka življenja; pa kraj, kjer naj življenje Prebiva. Po družini prejme Človek telesno in duhovno živ-*ie,ije, iz nje poganjajo prve 'dice kulturne in verske rasti in ^ razvijata tako narod kakor ^erkev. Družina pa si postavi , 0ni prav zato, da v topli vza-,eihnosti lažje ohranja in brani *auPano ji življenjsko silo. ^ Vendar prenekatera družina ^ s°dobnem svetu zanemari , 01 — zavrže življenje ter se volje predaja — smrti. ^Vet se loči v dva velika ta-D0ra: v nosilce življenja in v smrti! Meja med tema j °roma poteka pa sredi srca družin. Tudi med nami. ^>hče se ne more ogniti veli- 6nipora labuntur... jj. Nadaljevanje s str. 3) jJ problematiko razisku-Itak -H n'so obremenjeni z ni- b, T ideološko-propa- ,i/. (i j/ kf af v 5/: V pl' e' jii' v# ir}' it 'ahk niItl naP'bovanjem, se kaj ^ 0 Primeri, da o Memoran-nei1iu’ zlasti pa o manj zna-t6v ^Predlogu za vzpostavi-dp0t>ravne države« (Predlog za stavljanje vladavine pra-gov’ .bi rečejo isto, kot mi $7(( o primeru »številke U« obravnaval, vz-5,raj1 Sloveniji nelagodje in Nd^d velikosrbstvom — Ce'° ne dovolj uteme-^Qven>.>.^enioranduma« ni v videl skoraj nihče. °Sredoval: V Slemenski ki odločitvi za eno ali za drugo stran. Pri tej preskušnji lahko prične — morda nehote — popuščati kdorkoli od nas. Tudi v nas in v naših družinah se lahko zgodi, da prične življenje ugašati, da pričnemo prehajati neopazno v tabor, kamor kot Slovenci in kot kristjani ne spadamo. Če si ogledamo sodobno družbo, lahko razločimo vsaj nekaj najbolj značilnih smeri, ki vodijo — iz razpotja osebnih odločitev — na nasprotne, nepremostljive bregove. Na eni strani stoji del človeštva, ki se je odločil za strmo, a odgovorno pot medčloveške vzajemnosti; na drugo stran pa drse oni, ki bi se radi rešili vseh odgovornosti. Tu dekleta in fantje, ki u-stvarjajo nove družine, ker hočejo, da bi bila njihova ljube: zen večna in rodovitna; tam njihovi vrstniki, ki sebično zahtevajo zase pravice, a ne sprejmejo nobene dolžnosti. Tu očetje in matere, ki so po božji in lastni volji nosilci življenja; tam starši, ki so po svoji volji suhe veje, če ne celo krvniki lastnih, nerojenih otrok. Tu sinovi in hčere, ki skrbe za ostarele starše s spoštovanjem po božji zapovedi in človeški zvestobi; tam otroci, ki hočejo pospešiti z evtanazijo ali brezbrižnostjo smrt obnemoglih. Tu možje in žene, ki hočejo — zvesti prednikom — ohraniti žive vrednote svojega rodu in se trudijo za življenje svojega jezika, za kulturno in biološko rast svojega naroda; tam množica, ki išče ugodja, pa ji ni mar, da pri tem odmirajo njim zaupane vrednote, ki so del duhovne dediščine vsega človeštva. Tu posameznik, ki razvija v sebi od Boga prejete darove, sebi in bližnjim v korist, ter dosega pri tem polnost osebnega življenja; na drugi strani človek, ki se zateka iz strahu pred življenjem v utvaro drog ali masovnih vzhičenj, pa se bliža na ta način duhovnemu in marsikdaj tudi telesnemu samomoru. Vsak od nas se mora dan za dnem odločati, na nešteto področjih, proti smrti — za življenje. Pri tem si moramo pomagati, kajti soodgovorni smo drug za drugega, kot člani velike družine. Na ugovor, da ni dovoljeno primerjati nadnaravnih vrednot z naravnimi, da prekrškov božjih zapovedi ni mogoče vzporejati z opustitvami naravnih, to je tudi narodnih vrednot — odgovarjam: res je; gre za različne stopnje gojenja ali zametavanja življenja; vendar kdor opušča in zanemarja vrednote naravnega reda, bo le težko ustavil svojo popustljivost na meji vrednot, ki jih brani božji zakon — z obsodbo greha. Življenje je le eno, izhaja iz enega vira in iz iste ljubezni: Papeževa okrožnica o Mariji — kot enoto ga moramo hraniti in braniti. Prav zato velika in neodtujljiva skrb vsakega od nas, da ostane ta vaš dom, kot vsi domovi, ki so jih zgradili narodnjaki v zdomstvu, za vse čase dom slovenske besede, dom slovenstva v svetu in trdnjava življenja. Naj se ne zgodi, da bi v našem domu kdaj sebičnost pregnala ljubezen; da bi pod streho, ki so jo pomagali graditi starejši člani skupnosti, kdaj začutili nehvaležnost ali brezbrižnost potomcev; da bi se v prostorih, ki jih je gradila slovenska vzajemnost, en sam rojak, ki pride iskat slovenske družbe in toplote — počutil med svojimi — kot tujec. Tu v vseh naših domovih, naj se razvija slovensko in božje življenje, kot izraz naše narodnosti in krščanstva, predvsem pa zato, da bomo vredni in zmožni poslanstva, ki ga imamo v svojem narodu. Ves slovenski narod je globoko pretresen, ne le zaradi totalitarnega nasilja, ne le zaradi preteklih in sedanjih krivec, temveč še veliko bolj zaradi usodnega boja med ljubeznijo in sebičnostjo, med življenjem in smrtjo, ki ga je razbesnel do skrajne mere teoretični in praktični materializem, globoko v njegovi srčiki. Danes gre za ohranitev življenja, za sam obstoj naše velike slovenske družine! Vsi smo soodgovorni za življenje našega rodu in naše besede! V tem boju ni več varnih krajev in mest, ni skritih kotičkov, kamor bi se lahko potuhnili pred lastno odgovornostjo. Od Celovca do Trsta, od Maribora do * Ljubljane, od Sydneyja do Buenos Airesa, povsod se bije boj za slovensko življenje! Napor, ki ga zahtev delo v tem vašem domu, ni nič drugačen, kakor so napori po vseh slovenskih domovih, ki se znova in znova odločajo za življenje. V bistvu gre za napor, ki ga zahteva od človeka vsaka resnična vrednota. V tem velikem slovenskem boju bodimo solidarni vsi narodnjaki, prav kakor naši predniki pred sedemdesetimi leti, v času Majniške deklaracije. Prav te dni se spominjamo, kako se je sredi prve svetovne vojne dvignil slovenski narod in s pomočjo pogumnih žena in deklet podpisal veliko zahtevo po politični svobodi. Tudi takrat je bilo težko. Možje in fantje so bili na tujih frontah in nemško nasilje je streglo narodu po življenju. Naši predniki so se dobro zavedali, da brez svobode ne bodo mogli več dolgo zdržati tega pritiska, zato so se skoraj enodušno izrekli zanjo. Takrat je bil narodov obstoj ogrožen od zunaj. Danes grozi narodu podobna nevarnost tudi od znotraj. Razmere so drugačne, a boj je isti. Ista pa je tudi resnica, da ne pričakujmo rešitve od drugih, temveč da zaupajmo le Bogu in sebi. Ohranjajmo, pa četudi da- Na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 1987, je papež Janez Pavel II. izdal svojo šesto okrožnico s pome-njlivim naslovom »Redempto-ris Mater« (O Odrešenikovi Materi) in s podnaslovom »Blažena Devica Marija v življenju potujoče Cerkve«. Geslo, ki si ga je sedanji papež izbral ob nastopu svoje službe in se glasi »Totus tuus« (Ves tvoj), je že dalo slutiti, da bo imela božja mati Marija posebno in vidno vlogo v njegovem pontifikatu. V svojih okrožnicah in drugih listinah ali nagovorih se Janez Pavel II. pogosto sklicuje na Marijino vlogo v zgodovini človeštva in Cerkve, pa tudi vsakega posameznika. Sedaj je te'vidike Marijine vloge poglobil. V uvodu je nakazan glavni razlog za izid okrožnice o Mariji: približevanju letu 2000, ko bo krščanski svet obhajal spomin na Kristusovo rojstvo pred dvema tisočletjema. Prvi Kristusov prihod je zaznamovan z adventom - pričakovanjem, v katerem je bila ravno Marijina vloga nenadomestljiva. Tako naj tudi to pomembno obletnico človeštvo obhaja z Marijo in se z njo pripravlja na poglobitev svoje vere, upanja in ljubezni. Ob njej, ki je globoko doumela in živela povezanost in predanost svojemu Bogu, naj bi ljudje spoznali, kako morajo to povezanost in predanost živeti tudi sami. V zunanji okvir te priprave sodi tudi Marijino leto, ki se je pričelo na Binkošti, 7. junija letos, in bo trajalo do praznika Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1988. Okrožnica o Odrešenikovi Materi je, sodeč po prvih vtisih in odmevih, zelo enovita in razumljiva. V njej ne smemo iskati teološke razprave o Mariji, marveč je njena naloga predvsem oznanjevalna. Nagovoriti hoče človeka-vernika, da v Mariji in njenem življenju, v »romanju v veri, upanju in ljubezni« tudi sam spozna svojo pot vere, upanja in ljubezni. Okrožnica je izrazito biblična in koncilska. V svetopisemskih poročilih, tolikokrat na videz tako skromnih, okrožnica odkriva bogastvo Marijinega življenja, njene poklicanosti in predanosti vloge, ki jo je imela v času Kristusovega leč od rodne zemlje, iskro, ki bo pomagala zanetiti požar slovenske samozavesti na temeljih resnice in pravice. Zgodovina pa naj nas izuči, da je mogoče uresničiti velike ideale, kadar jih vsaj del naroda hoče z vso gorečnostjo svoje volje. Trdoživost in vera posameznikov sta važnejši od števila, kadar gre za — življenje. Naša moč je v kakovosti — ne v količini! Slovensko svobodo in tudi narodno spravo je iskati v globini resnice, ne v površnosti propagandnih gesel! Naša skupna bodočnost je odvisna od (dalje na str. 4) življenja in ki jo ima danes. Koncilski nauk o Mariji — prikazan je zlasti v dogmatični konstituciji o Cerkvi — pa je v tej okrožnici dobil poglobljeno razlago in dopolnitev. Poleg uvoda (št. 1-6) ima okrožnica še tri jasno in pregledno zasnovane dele. Prvi del (7-24) govori o Mariji v Kristusovi skrivnosti. Okrožnica se pomudi ob svetopisemskih besedah: »Milosti polna«, »Blagor ji, ki je verovala« in »Glej, tvoja mati«. Marijino življenje je življenje vere in iz vere. V tem je zgled hoje za Kristusom, ki ga je spremljala tako v njegovem zemeljskem življenju in delu kakor tudi v notranjem spoznanju. Marija je »romarica« vere (v veri), s čimer kaže pot vere Cerkvi in posamezniku. Drugi del (25-37) ima naslov Božja Mati v središču potujoče Cerkve. Zlasti v tem delu je poglobljen koncilski nauk o Marijini vlogi v zgodovini božjega ljudstva in vsega člove1 štva. Mati Kristusa je tudi mati Kristusovega skrivnostnega telesa, Cerkve. Marija je v mnogih krščanskih Cerkvah že od preteklih stoletij tako navzoča, da kristjane združuje v isti veri in v zaupanju v njeno materinsko priprošnjo. Tretji del (37-50) govori o Marijinem sredništvu. Za kristjane je edini srednik Jezus Kristus, vendar pa njegovo sredništvo ni izključujoče (ekskluzivno); vanj je včlanjena tudi Marija od trenutka, ko je sprejela božje povabilo, da svetu posreduje Kristusa, prek Kane Galilejske do konca časov. Na neki način je ona tista, ki vedno znova svetu posreduje in rojeva Kristusa. V tem je tudi njena svojska materinska vloga. Po njej spoznavamo Kristusa, toda šele v Kristusu spoznavamo in sprejemamo njeno poslanstvo in sredništvo. Sklep okrožnice (51-52) predvsem ovrednoti Marijino leto, ki naj bi bilo nova postaja v življenju in romanju vernika in krščanskega občestva na poti v tretje tisočletje in v pričakovanju dovršitve. Kakor v okrožnici ne smemo pričakovati teološke razprave o Mariji, take je tudi ne smemo presojati zgolj z asceti-čnega vidika. Njena zasnova je veliko bolj celovita. Odkriva nam božji odrešenjski načrt, ki ga Bog na poseben način izpolnjuje v Kristusu in njegovi Materi; odkriva nam vlogo Cerkve in Marijino mesto v njej; obvezuje nas k neodložljivi nalogi dela in molitve za edinost kristjanov, ki imajo v Mariji skupno mater, srednico in vzornico; vsem in vsakemu posebej pa Marija kaže pot in rast v veri, krščanskem upanju in dejavni ljubezni. Upati je, da bomo z veseljem in duhovno koristjo brali in premišljevali vsebino okrožnice in v njej našli nove pobude za osebno in skupno rast v veri. KatoliSki glas, (II. jun. 1987) Rev. Jože Cvelbar Reagan pri berlinskem zidu PITTSBURGH, Pa. - Pred kratkim je predsednik Ronald Reagan govoril ob zidu v mestu Berlinu. Zid deli mesto na dva dela. Stražni stolpi s strojnicami še vedno čuvajo komunistično »svobodo« in stražarji streljajo na one, ki hočejo uiti iž te »svobode«. Reagan je naslovil prošnjo na voditelja sovjetskega komunizma, naj pokaže v dejanju, da hoče delati za mir med ljudmi, zato naj podere sramotni zid v Berlinu. Ob predsednikovem govoru nehote brne razni spomini in misli v glavi vsakega mislečega Slovenca. Prvo: kako je ameriški svet naiven in neumen, bedast. Dokaz za to trditev: V Moskvi grade že nekaj časa novo stavbo, kjer naj bi deloval ameriški zastopnik - veleposlanik - in vsa ostala ameriška diplomacija. V stavbo so zabili že do sedaj 119 milijonov dolarjev. A ta nova stavba je neuporabna. Zakaj? Stavbo so gradili s sovjetskimi delavci. Vsa stavba je prepletena z najmodernejšimi prisluškovalnimi aparati, po katerih morejo sovjetski komunisti poslušati vse razgovore, ki jih imajo ljudje v tej stavbi. Nič ni prikrito sovjetskim komunistom. Kakšna naivnost in bedasta Beseda in življenje (Nadaljevanje s str. 3) življenjske sile vsakega rojaka, a ta sila se hrani edino z ljubeznijo in z resnico. Vsak od nas naj nosi v rokah baklo življenja! Z njo naj sveti sebi, svojim dragim, naši zdomski skupnosti, predvsem pa tistemu delu naroda, ki je pod pritiskom najhujšega nasilja, čeprav živi na lastni zemlji. Nad naš narod se zgrinjajo nove nevarnosti in preskušnje. V tej kritični uri naj prešine slehernega slovenskega narodnjaka — kjerkoli živi — duh solidarnosti! Od enega do drugega konca zemlje naj zadoni, kot bojni krik ogroženega naroda: Slovenci — strnimo vrste! Za narod gre! Vez pa, ki naj nas druži vse rojake v bojih in naporih za časno ip večno življenje, naj bo kot doslej tudi v bodoče: beseda, ki nam jo je, po prednikih, daroval — Stvarnik sam. To je: slovenska beseda. Svobodna Slovenija, (II. junija 1987) neumnost s strani ameriških gospodarjev! Amerikanci so bili toliko naivni, da so mislili, da bodo komunisti toliko »pošteni« in »vljudni«, da bodo delali tako kot je ljubo Ameri-kancem. V vseh preko 40 letih se ameriška diplomacija ni naučila in ni spoznala, kaj so komunistične metode, kaj je komunistično načelo. Kot so Amerikanci v svoji slepoti podpirali Tita in verjeli vsem njegovim lažem, ki jih je Tito z veselim obrazom obljubljal angleškim in amerikanskim naivnim diplomatom! Še sedaj ne vedo, da je komunist, naj bo ene ali druge vrste, brez sramu, brez strahu, brez kesanja, brez čuta za resnico, pravico, poštenje. Glej Slovenijo: Preko 40 let leže brez sodbe pomorjeni tisoči in tisoči po globokih jamah slovenskih gozdov — pa naj bo Krimska jama, Gorjanci, Rog, Teharje, Škofja Loka, Zagorje in tako dalje. Kje je kak komunist, ki se sramuje teh grobov? Kje je kak komunist, ki se kesa, da nihče še sedaj, leta 1987, ne sme obiskati te grobove. Še sedaj nihče ne sme pisati, javno govoriti o slovenskih materah, ki so v dežju in snegu in mrazu delale po slavonskih (ne slovenskih) cestah, bile zasramovane, prezirane, zaničevane, sestradane, z bolečimi skrbmi, kaj je doma z družinami, ali se bodo še kdaj vrnile domov... Menda še nikdar ni o teh žrtvah pisal, ne Rebula, ne Pahor, ne kdo drugi. So bile pač izdajalke, ki ne zaslužijo niti besedice. Koliko je slovenskih duhovnikov, pomorjenih brez sodbe, pokopanih po raznih jamah! V Sloveniji nihče ne sme (boljši izraz: nihče ne upa) iskati podatke za te duhovnike, kje so bili pomorjeni, kje so pokopani, zakaj ne smejo biti pokopani na pokopališčih. Nikdar ni bila kaka javna maša opravljena za te duhovnike. Papež Janez Pavel II. je te dni obiskal grob poljskega duhovnika, ki so ga pred nekaj leti umorili sedanji poljski komunisti. Tu se sme zapisati tole vprašanje: Kdaj bo ljubljanski nadškof dr. Šuštar smel obiskati grobove pomorjenih duhovnikov, ki so pokopani v Kočevskem Rogu, ali one, ki so pokopani pod umetnim jezerom v Teharjih, opraviti javno oznanjeno mašo za župnika Nahtigala, kaplana Cvara in bogoslovca Hočevarja, ki so jih ljudje izkopali iz LETOŠNJE NEVESTE Tiskarna Ameriška Domovina Vam nudi obsežno izbiro kvalitetno tiskanih poročnih vabil in drugo tovrstno tiskovino. Naša pisarna Vam lahko pokaže vzorce teh tiskovin. Naročniki Ameriške Domovine bodo dobili 20-odstolni popust. Primerjajte naše cene in kvaliteto s ponudbami drugih trgovin! Prepričali sc boste, da smo mi najboljši. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Tel. 361-4088 jam in pokopali na Veseli Gori pri Št. Rupertu? Kdaj? Kdaj bodo smeli ljudje romati na grobove pomorjenih duhovnikov, kot romajo na Poljskem na grob umorjenega poljskega duhovnika? Naj tisti duhovniki, ki hodijo na obisk v Slovenijo, poskusijo kdaj maševati javno na grobu kakega umorjenega duhovnika; ljudje bodo povedali, kje je duhovnik pokopan. Naj razne agencije, ki organizirajo obiske slovenskih lepih krajev, organizirajo obisk Krimske jame, kamor so komunisti vrgli 300 ljudi (žive ali napol žive?). Domobranci so sel. 1944 spustili v jamo in našteli preko 300 žrtev. Glej o Krimski jami v pogovoru S. Hribar s Kovačičem-Peršinom (Nova revija 50/51, 1986). Obisk Žvirč pri Hinjah in Hinj bi bila lepa točka pri obisku domovine, če bi kak domačin upal povedati vso zgodovino teh vasi. Enako Ajdovec, kjer so decembra 1942 komunisti postrelili vse vaške stražarje in zažgali cerkev, župnišče, Gnidovčev dom in šolo. In to je bilo v najbolj revnem delu Slovenije. Če bi sedanja komunistična vlada v Ljubljani bila prežeta z drugačnim duhom, kot je bila vlada, ki je morila brez sodbe one, ki leže pokopani v skritih grobovih, potem bi dovolila obisk teh grobov in bi se sramovala vseh zločinov, ki so bili storjeni nad pomorjenimi in onimi, ki so prestajali leta in leta ječe pod komunističnimi valpti. A komunistu, tudi sedanji slovenski komunistični vladi, gre samo za en cilj: obdržati vso oblast, pa naj propada ne le gospodarstvo, naj propade cel slovenski narod. Samo od komunistične propagande zaslepljeno mišljenje more obsojati in zavračati besede škofa Rožmana, ki je že leta 1943 v stolnici v Ljubljani zaklical vsemu slovenskemu Za vaše zdravje Dr. Valter Koser Nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom (Carbon Monoxide) Množična občila od časa do časa poročajo o zastrupitvah z ogljikovim monoksidom, ki so, tako kažejo podatki, najpogostejše. Vedno znova me preseneča, kako malo ljudje vedo o njih in kako lahkomiselno ravnajo, ko hote ali nehote prezrejo nevarnost, ki jim grozi. Voznik avtomobila bi moral vedeti, da je smrtno nevarno, če v zaprti ali slabo zračeni garaži takoj ne ugasne motorja. Ali resnično ve, da je v izpušnih plinih toliko ogljikovega monoksida, da ga lahko v kratkem času usmrti? Sicer pa avtomobilist tudi v svojem vozilu ni vselej povsem varen; poškodovan izpušni del in neprimeren način ogrevanja pri nekaterih avtomobilih lahko povzročijo pri vozniku glavobol, slabost, vrtoglavico, motnje vida in s tem manjšo sposobnost, kar ogroža njegovo varnost. Večkrat beremo o zastrupitvi z monoksidom zaradi slabih peči in dimnih naprav. Tudi v takem primeru nastane monoksid za voljo nepopolnega zgorevanja, ali pa zato, ker v prostoru ni dovolj kisika. Ponoči in med spanjem sploh ni priporočljivo, da gori v spalnici peč. In zakaj je zastrupitev z njim tako nevarna? Vzrokov je več. Monoksid ovira predvsem prenos kisika po krvi in njegovo izkoriščenje v tkivih. Na rdeče krvničke se veže 240-krat hitreje od kisika. Njegova prepoznava je težka, saj je domala brez vonja, barve in okusa. Je nekoliko lažji od zraka narodu: »Brezbožni komunizem je največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.« Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 7 5 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso llalia 63 34 170 Goriiia-Gorica. Italy: Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1 in lebdi v prostoru. Že v majhnih količinah je zelo strupen. Koncentraciji 0,01 ali 0,02 odstotka sta še nekako neškodljivi, četudi so verjetno prav take, »neznatne« količine plina v ozračju vzrok trdovratnim glavobolom, pešanju spomina, nespečnosti, motnjam vida in še nekaterim drugim motnjam v delovanju centralnega živčevja, za katerega je znano, da je ravno na pomanj-kanje kisika zelo občutljiv. Če je v zraku 0,05 odstotka monoksida, se že pokažejo zanesljivi znaki zastrupitve, kot so: motnje zavesti, slabost in bruhanje. Noge in roke kar nekam ohrome, pulz je slab, koža pa rožnato rdeča. Čeprav je zastrupljenec brez zavesti, ga lahko v takih primerih rešimo še po več urah. Če je v zraku 0,25 odstotka, je to že kritično, eno- in večodstotna vsebnost pa v vsakem primeru povzroči smrt že po nekaj vdihljajih. Gibanje in nap°r pospešujeta zastrupitev in pr|' zadetemu večkrat onemogočita, da bi se morda sam rešil-Ko namreč zazna nevarnost in se hoče umakniti iz nevarnega prostora, mu hitro poidej0 moči in se zgrudi. Danes so na voljo naprava-ki opozarjajo na že neznatna količine monoksida. Včasih50 8 v ta namen uporabljali k ali bele miši, ki so jih v kletkah postavljali na ogrožena mesta- ^ Te živali so za monoksid veli' V ko bolj občutljive kot človek- 4tt Njihovo onesveščanje ali P0" '‘‘ti gin sta bila za ljudi znamenja-da tudi njim grozi nevarnost- Za konec še nekaj besed 0 prvi pomoči. Samo po sebi ^ razume, da mora biti reševa • I,_____.oi ca b° \ S Uj ‘0! kar se da previden, saj ga sicer doletela ista usoda zastrupljenega. V zastrupi.)6 prostor naj vstopi, če je la1,1 gočc, z masko. Če te nin1^ mora takoj z zunanje stran' stežaj odpreti vsa okna in v . ta. Ko vstopa, mora vedno »Ce, !>*). *k4 i(bi šiiti na nevarnost ekspl02'^ i s Zato ne sme prižigati lutl h 1 vžigalic. Zunaj jih morajo lej varovati. Ponesrečenca je P°l' jfl takoj prenesti na svež nemudoma pričeti umetn®^f banje usta na usta, i*1 s ri brez bojazni, da bi se P ^ tudi sam zastrupil- r(. valci naj medtem P0*4* Silni avtomobil ali Pos, :egf za kak drugi način prevoza v najbližjo b°lnl ^ Nat (AP"1 Telefoni Vsa* Washington, D'C,’.rhjŠsv6 leto ima več ameriški" ^ telefon. Po najnovG 6]jj0fiU 31 C S tS s S. Ni; N S; K da jih še Slovenci pospraviti! it bj| tn® organizacija večera \ l V rokah g J. Kavčiča ITlu je pomagal sledeči \ ^ J- Letnik, F. Paz-Nav-Rak ^ L.Stajan. ^a na tem banketu je Vu Vena 'n Posvet”3 go- •HjL ______ ... _______ l!'ka J. ^d prve sta bila žup ' 0|Mi s'°venskih župnij T- Kopač in a l Kanadska in jugoslo !SnCoPrV')e (ud' predsednil i'Pa). q odbora za don ,!bj|a d posvetne gosposki » v 11 iv ’ ko^3 *(anadskih polit npr- žuPan mesi o ^jer starostni doi 'C Sinclair, in • Sinclair, in znan. Ha,., 'Pesta Mississauge la iC1 ^^Callion. V^lpi^6 86 ^ Pdeležil tuc ^Nu °nzul Jugoslavije P‘ Tolev’ po rod Ik'S if, ' Spomnili se bc jikSvM. ^kedonija poln CV n° znanih ikon i HqS. § Veka. čudovite 11 ^i'Sna "iko,i j'b nisem vi l|!(0i^akeH'ilh.Samo iz knjig ^ ^lov °n'-ia *e malo da °Venije. Županja McCallion je silno hvalila Slovence in njih podjetnost — povsem upravičeno — in jih vabila v čim večjem številu v Mississaugo, še ladjo Jadran bi najrajši prepeljala tja. Posebnega priznanja za svoje nadvse solidno delo je bil deležen podjetnik J. Kastelic, ki gradi Starostni dom. Županja dobro pozna Slovence, ker je pred leti obiskala Slovenijo in Ljubljano in se vrnila vse navdušena nad deželo in ljudmi. V imenu Slovenske izseljenske matice je spregovoril g. M. Pogačnik, ki se je predvsem zahvalil kanadskim Slovencem za njih prispevek pri nakupu instrumentacije za Onkološki institut v Ljubljani. Program večera je bil bogat, skoro prebogat. Politiki so želeli spregovoriti vsaj par besed, seveda volitve so vedno pred durmi. Dodan je bil tudi kulturni program, in sicer Trio Terlep je podal večje število narodnih pesmi z glasbeno spremljavo na malokomu znanih slovenskih glasbilih, kot npr. žvegla, okarina, bisernica, oprekelj itd. Seveda, to je zelo specializirana glasbena umetnost in zahteva kar precej poznanja narodne glasbe, pa tudi odlično akustiko, ker to niso kaki kričavi instrumenti. Prav nič se ne spoznam na to, čeprav imam plošče te skupine in se mi zdi, da nekam slede tradiciji Franceta in Tončke Marolt, vsaj v neki meri. Dodali so tudi »pojočo žago«, ki najbrž ne bo narodni instrument. Je pa občinstvo zelo zanimala in stegovali so vratove, da se prepričajo, če navadna žaga res tako melodično poje. Meni je več kot pred pol stoletja zaigral na pojočo žago moj stari prijatelj g. Božo Podkrajšek, znani urednik »Totega lista«. Končno je prišel do besede še orkester g. M. Lebarja; ura je bila že enajst. To seveda ni nikogar motilo in seje plesišče takoj napolnilo. Obenem se je razgrnila vrsta miz s sladkarijami, ki so jih pripravile žene članov odbora. In razdelila se je množica, eni so skrbeli za vitko linijo z neumornim plesanjem, druge pa so kot mogočen magnet potegnile z vsemi dobrotami preobložene mize. Bili so tudi lepi dobitki: glavna dva, vozovnica Air Canada za poljubno smer, kamor Air Canada leti, in pa vozovnica JAT-a za polet v Jugoslavijo, je sreča dodelila Slovencem! Finančni uspeh? Torej 270 udeležencev, toliko jih pač ladja sprejme, karte po $150.-, torej nekaj nad $40.000. Je treba še kaj dodati, zadnja karta, to je 270., je bila prodana za $500.- (J. Žoldoš), potem kreditna unija »Slovenija« je darovala $900.- itd. Seveda so bili gotovi izdatki, prav vsega se res ni dalo dobiti zastonj. Športni pohod do Lovskega doma v Allistonu Ni bilo politikov, bili so pa sami hoje vajeni pešci. Veliko je bilo mladine, ta prireditev namreč združi mlado in staro. Je skoro paradoksno in razveseljivo, da toliko mladine sodeluje pri akciji za starostni dom. Je več možnosti, naj večja razdalja je 50 km, najkrajša pa 10 km. Organizacijo pohoda je imela v rokah ga. T. Rak, ki je imela v avtu kar cel glavni tan. Ne smem pozabiti g. L. Babiča, ki je v resnici duša starostnega doma. Bil je povsod, če se prav hudo ne motim, celo na več mestih istočasno. Vreme je bilo za hojo idealno, še zoprnih komarjev ni bilo. Razpoloženje je bilo nadvse veselo, kot je to že navada na lovskih prireditvah. Trofejo za naj višjo nabrano vsoto je dobil župnik J. Kopač, menda je nabral kar 16.000 dolarjev. Isti je dobil tudi trofejo kot najstarejši udeleženec. Trofejo za največ-je število sponzorjev je pa dobila s. Miranda, imela je listov za debelino mašne knjige. Po kosilu so se oglasile polke in valčki in vse je udrlo plesat, nihče ni hotel priznati, da ga noge še komaj drže pokoncu. Finančni uspeh? Točno še ni znano, toda vsota je nekako 45.000 dolarjev, sicer rajši več, kot manj. Ni slabo. Pomisliti je treba, da istočasno teče še velika kampanja za dom Lipa. Tako nekako stojimo: Redna kampanja približno $200.000, Modna revija okoli $14.000, Gala večerja na ladji Lemontska zlatomašnika P. Andrej in p. Pelagij (Julijska A ve Maria prinaša življenjepisa dveh patrov, ki letos slavila 50-letnico mašni-škega posvečenja. To sta lemontska frančiškana p. Andrej Svete in p. Pelagij Majhenič. Ur.) P. Andrej Svete se je rodil 14. aprila 1911 v Forest City, Pa., v družini sedmih otrok. Njegova starša — Jožef in Johana, doma iz Borovnice v Sloveniji, sta kmalu umrla za »špansko gripo«. Tedaj je bil Andrej star sedem let. Starše je zamenjal najstarejši brat, ki se jo po svojih močeh trudil ohraniti varno zavetje številni družini, ki je vse preveč pogrešala močno očetovo roko in mamino ljubezen. Kljub zgodnji smrti, sta starša ostala globoko zapisana v srcih otrok. Bila sta dobra, požrtvovalna, vsa predana otrokom. Očetove žuljave rudarske roke, ki je znala tudi nežno pobožati, Andrej ne bo nikoli pozabil. Spomin na starže bo za vedno ostal kristalno čist, pravi p. Andrej. Mladi šolaček Andrej je bil zelo marljiv, pridno je pisal domače naloge, rad se je učil in tu in tam celo prekašal starejšega brata Avguština. Nanju je postal pozoren domači župnik - tretjerednik - ki je v mladih srcih zaslutil klico duhovniškega poklica. In res v kratkem srečamo oba v frančiškanskem kolegiju. Pridružila sta se frančiškanom v Lemon-tu in od tedaj dalje varno hitela cilju naproti. Ko je starejši brat Avguštin pel novo mašo, je brat Andrej že strumno asistiral, kot sam pravi, ter sam kmalu stal pred zbrano množico, ki je z navdušenjem pozdravljala novoma-šnika. Dolga leta so pretekla od tistega lepega 16. maja 1937, vendar nikoli nisem pozabil, da mora biti frančiškov brat vedno vesel — trdi p. Andrej. In kje vse srečamo p. Andreja na njegovi duhovniški poti? Bil je kaplan v različnih krajih kustodije, pozneje župnik, gvardijan v Lemontu, v letih 1961 —1967 je bil kustos — vrhovni predstojnik, pozneje gvardijanov namestnik, svetovalec, tiskal list Ave Maria, zadnje leto pa se je zaradi bolezni preselil med bolnike in ostarele in tam naprej vrši svoje duhovniško poslanstvo — še vedno nasmejan, poln upanja, ki ga kar preliva na svojo okolico. V letih njegove predstojni-Ške službe — gvardijan, kustos — je Lemont na novo zacvetel, dobil današnje oblike, vabil in zbiral ljudi na Ameriške Brezje, širil gostoljubnost ter pospeševal pobožnost ro- $40.000, in Športni pohod $45.000 — torej skupno nekaj več kot $300.000. To ni slabo za komaj pet mesecev v letu 1987! Cilj je dva milijona, a ni najmanjšega dvoma, tudi ta cilj bomo dosegli! marjev, ki so trumoma prihajali v Lemont in pri Mariji iskali zatočišča. P. Andrej je bil tudi vzgojitelj novincev in bogoslovcev, budno pazil, da bodo življenja njegovih varovancev res po frančiškovih načelih posvečena Bogu in ljudem — kot s ponosom sam pristavlja. Vseskozi je ostal velik ljubitelj slovenstva; slovenska duša, ta čudovita svetinja, ki so mu jo podarili starši, je vedno v njem budila zavest, da so priseljenci največja skrb frančiškanov v Lemontu. Hotel je kustodijo, ki bo ohranjala stike z matično domovino, Slovenijo, zato je bil prvi predstojnik, ki je obiskal Slovenijo. Leta 1965 ga srečamo med frančiškani v Ljubljani s prijetnim sporočilom, daje Frančiškov duh ostal prisoten med Slovenci v Ameriki, saj je med njimi še veliko takšnih kot je p. Andrej, je tedaj z veseljem razlagal naš zlatomašnik. Prepotoval je vso Slovenijo, njegovo bistro oko je zajelo vse, njegova vesela narava in začudenje nad lepim, pa je postala kar pregovor ali bolje vodilo vsem, ki so ga imeli priliko srečati. Uspelo mu je ohraniti ta neprecenljivi zaklad in se približati vsakemu človeku. P. Andrej še vedno poje, se zna prikupno smejati, vedno postreže s kakšno hudomušno in kot oče razprostira roke s pomembnim sporočilom — vaše življenje mora biti vedno usmerjeno k iskreni službi Bogu in bližnjemu. To je naš p. Andrej, poznan v bližnji in daljni okolici Lemoma, to je duhovnik, v katerem je skrito toliko življenjske radosti, da je vsaka minuta pogovora z njim prava sreča, zasluži si jo le tisti, ki si vzame čas in vsaj par trenutkov posveti velikemu človeku našega Lemoma. P. Pelagij Majhenič: Kar težko se je znebiti občutka, da bo zdaj, zdaj od nekje potihoma prikorakal naš vratar v Lemontu, p. Pelagij, in povprašal, s čim nam lahko postreže, koga naj pokliče, vsekakor pa bi rad kaj več vedel tudi o novodošiem. Le kdo bi zaslutil, kaj vse je skrito za stenami njegove skromne samostanske celice, koliko spominov plava med raznimi predmeti, ki so skrbno razpostavljeni po vsej sobi, ki ob prečudovitih sončnih zahodih, tedaj se njegova soba res vsa kopa v soncu, tako močno spominja na skrivnostne kmečke izbe tam nekje iz Slovenskih goric, kjer se je naš p. Pelagij rodil 11. novembra 1912, v družini osmih otrok. Njegova starša sta bila polna miline, preprosta in predvsem prikupna Štajerca. Oče je bil knjigovez v Salzburgu in na ta način je naš p. Pelagij dobil možnost, da je po osnovni šoli lahko odšel v Maribor in se tam vpisal v klasično gimnazijo. Če oče ne bi imel tako do- (dalje na str. 6) Med knjigami in revijami CELOVŠKI ZVON, BUENOS AIRES, Ar. - S to številko končuje celovška vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja V. letnik svojega obstoja. Tudi za bodoče obljublja, da bo zvest spremljevalec rojakov doma in v svetu kot kritično in konstruktivno glasilo skupnih teženj, odprto vsem, ki jim je do dialoga in poudarja predvsem svoj krščanski pogled na svet. To krščansko usmerjenost glasilo dokazuje v vseh doslej izdanih 5 letnikov revije. Uvod v pričujočo številko je napisal glavni urednik dr. Reginald Vospernik v smislu gornjega programa. Tone Kuntner, znani slovenski ruralist, v zadnjih časih v Sloveniji zelo priznan, začenja to številko z močnim ciklom Pesmi o gnoju, zavrženem in odvrženem, ki mu pa ne smrdi, dal mu je celo inspiracijo za več žlahtnih motivov. Vse staro zginje, da da življenje novi rasti. Utrujen je in ubit od boja: »Legel bom h koreninam dreves, ki sem jih v davni mladosti zasadil, in se bom s slednjim novim cvetenjem vsake pomladi pomladil.« Liniji o dobrem in urejenem sosedstvu med nami in sosedi, ki ji sledi vseh 5 letnikov, odgovarja poleg urednikovega uvoda tudi njegov naslednji članek Kako nas je oblikovalo sosedstvo z nemškim kulturnim prostorom. V članku se spominja, kako je kot študent prišel v stik z raznimi nemškimi uredniki in je imel tako možnost, da večkrat publicira v nemških listih svoje prispevke (npr. Die Furche). Tako je prišel v stik z dr. Kurtom Sla-inkom in dr. Erichom Koer-nerjem. V svojem opisu se spominja zgodovinskih srečanj med Slovenci in Nemci na koroških tleh, kot npr. opisuje Ulrich Lichtenstein srečanje koroškega vojvoda Bernharda II. Spanheimskega, ko ga je ta sprejel s slovenskim pozdravom »Buge vas primi, gralva Venus«. Ob znanem Celovškem rokopisu (prej Rateški rokopis), ki se hrani v Celovškem muzeju, se širše razgovori o Grafe-nauerjevih ugotovitvah o arhaičnih dialektičnih oblikah ziljskega narečja in da je pisec tega rokopisa iz Beljaka. Ko so Nemci leta 1813 ustanovili list »Carinthia« za zgodovinske članke Nemcev in Slovencev, je v njem napisal duhovnik Urban Jarnik pesem »Na Slovence«, v kateri poje: »Njej prijazna grata Nemška, Marec 1987 štev. V/14 sestrno pri njej sedi. Zarja lepa se razliva čez Slovenji Gorotan, zbuja dremanje čast-Ijiva, oznanjuje svetli dan.« Po tem času se je začelo trenje med narodom in »odpor zoper tujstvo in razčlovečenje«. Ta Kocbekov izrek si je postavil Vospernik kot moto članka. V okvir te razprave spada tudi članek Koroškega Nemca, znanega avstrijskega pisatelja Michaela Guttenbrunnerja (Slovvenische Nachbarschaft — Slovensko sosedstvo). Nemec Bernhard Hiittenegger je prispeval prozo Žival v prestavi Leva Detele. Misterij Orfej in Evridika izpod peresa Andreja Capudra, pisatelja in prevajalca Danteja, pokaže prepad med zelo ustvarjalnim in nasprotno nekreativnim človekom. Tržaški pisatelj Boris Pahor piše zanimivo razpravo o Srečku Kosovelu ob usodi Primorske in Koroške (Osnutek za morebitno popolnejšo raziskavo). Podaja sliko Kosovela po njegovih pesmih, v katerih še zadnje mesece pred smrtjo piše, kako trpi zaradi usode Primorske in Koroške. Teolog in zgodovinar Metod Benedik je prispeval članek Kaj je Primož Trubar pravzaprav hotel? Nastopa proti enostranskemu vrednotenju Trubarja: eni so ga ocenjevali samo kot nasprotnika klerikalizma, drugi zopet kot heretika, dočim je bil po njegovih lastnih besedah le klicar k pravemu religioznemu življenju, ki naj dušo pripelje k Bogu v nebesa. Slovenec Pavle Rak, lektor srbskega jezika na Sorboni v Parizu, opisuje enodnevni obisk na otoku Samos pod naslovom Razpotja starodavnega in današnjega Dodekaneza. Dve slovenski založbi, Slovenska matica in Mohorjeva v Celju, pripravljata za letošnje leto nekaj prevodov danskega religioznega filozofa Sorena Kierkegaarda. Kot prispevek tem izdajam je priobčil Celovški Zvon nekaj besed A. C. pod naslovom Veliki duhovnik in prevod »Molitev« po Janezu Zupatu. Celovški Zvon bo prinašal v tem letniku nekaj njegovih izbranih beril. Tem besedam je dodana tudi celostranska slika S. Kierkegaarda. Alojz Rebula nadaljuje svoj Dnevnik 1968 in objavlja interesanten intervju s kardinalom Poupardom Da si razsvetlimo presodnost... Poupard je predsednik tajništva za neverujoče v Vatikanu. V intervju- —- Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore BIvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - ju govori o stanju katolištva v Franciji. Umetnostni kritik Ivan Sedej posveča obširen članek koroškemu slikarju Valentinu Omanu z naslovom Omanovo iskanje absolutnih vrednot. V kazalu omenja, da je tej številki Zvona dodanih 5 celostranskih slik, ki jih pa naše uredništvo ni prejelo. Urednik dr. Vospernik nadaljuje svoj potopis Slovenski grič sredi argentinske pampe, kjer glavno govori o naših šolah in o Slovenski hiši. Dobra in resna je ocena izpod peresa Leva Detele: Ob smrti pisatelja Mirka Javornika, ki je izpadla iz prejšnje številke CZ. Vitko Musek priobčuje odklonilno pismo F. Ksaverija Meška, ki so ga dobili ptujski dijaki kot odgovor na prošnjo za predavanje o plebiscitu. Zelo zanimiv in bogat je Kulturni drobiž in ocena knjig kot npr. Leksikon etike in morale od F. Šrimpfa; in druge. Tej številki Zvona je dodano pismo uredništva z vabilom na naročbo ter pristop k Društvu prijateljev revije CZ. S tem bi pristopniki močno podprli težko gospodarsko stanje revije, ki jo povzroča inflacija po svetu in ki močno znižuje prvotne kalkulacije. Vsaj 100 podpornih članov bi rešilo situacijo. Svobodna Slovenija, (tl. junija 1987) Frančiškana — zlatomašnika (Nadaljevanje s str. 5) bre službe, jaz nikoli ne bi videl gimnazijskih učilnic, pravi naš zlatomašnik, in pristavlja, da so frančiškani v Mariboru naredili zelo močan vtis na njegovo mlado življenje, polno idealov in svetlečih sanj. Pri njih je dobival hrano, se z njimi pogovarjal, ob njihovi vzgoji klesal svoj značaj in se jim končno pridružil za samostanskimi zidovi. 4. julija 1937 je bil posvečen za duhovnika in nato bil kaplan v Ljubljani in Mariboru. Leta 1945 ga srečamo pri frančiškanih v Lienzu. Ves se je posvetil beguncem, jim lajšal bolečine domotožja, tolažil, vzpodbujal, vlival novega poguma vsem, ki so bili zapisani kruti usodi samote — brez prijateljev, brez moža, brez žene, otrok... uničila jih je vojna vihra. Le kje najti oporo za življenje, kje najti usmiljenje, so se tedaj izvijali obupani klici iz razsušenih prsi... vse povsod sama bolečina. Vendar p. Pe-lagij niti za trenutek ni pomišljal, ostal je s svojimi ovcami, kot dobri pastir — nič čudnega torej, da so ljudje nanj ohranili tako hvaležen spomin, spomin na dobrega očeta, prijatelja, duhovnika. Leta 1949 se je z mnogimi drugimi tudi p. Pelagij zakorakal v prostranstva Amerike, kjer je na različnih mestih nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo. Vsepovsod je prinašal veselo upanje, ki ga zna tako na edinstven način, včasih pomešan s solidno igrivo- KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 28. — Ohijska federacija društev KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. JUNIJ 4. in 5. — Pristavski dan na Slovenski pristavi. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 10., 11. in 12. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee, Wis. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava. 19. — Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne. 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 8. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi zabavni večer na Slov. pristavi. 9. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. 19. — Federacija slov. upokojenskih klubov priredi piknik stjo, prinašati samo on! P. Pelagij je velik ljubitelj petja; kjerkoli se razlega ubrana melodija, tam ga gotovo srečamo. Zlasti pa ga imajo radi vsi tisti, ki prihajajo v Lemont. Z navdušenjem odpira vrata, rad pokliče zaželjeno osebo, spoveduje, svetuje, tolaži in bodri tako obiskovalce kot samostansko družino, v kateri je našel svoje odlično mesto. Rad ima ljudi in jim pomaga, kjerkoli le more. Zato si ljudje Lemonta kar ne morejo predstavljati brez njihovega slavčka — p. Pelagija. Da, staramo se, pravi p. Pelagij, in ko bomo mi umrli, boste vi še vedno »ropotali«, ropotajte tako, da boste služili Bogu in ljudem — resnobno pristavlja. Vemo, da njegovega mesta nihe ne more zapolniti, ostal pa bo odmev njegovih besed, ki bodo budili bodoče rodove ter kazale pot. Pred nami sta torej dva duhovniška lika, dva frančiškana, ki ju je življenje izklesalo s svojo večkrat nerazumljivo logiko, življenje, ki zasluži svoj praznik — p. Andrej bo obhajal zlatomašniški jubilej 12. julija v Lemontu, p. Pelagij pa nekoliko pozneje. Draga sobrata, hvala vama za vajine darove, ki sta jih delila z nami, naša prisotnost na vajinem slavju pa naj vama bo v dokaz naše hvaležnosti. CH. na SNPJ farmi na Heath R^' Kirt!andu. Igra Krivec orkester. k: 30. — Belokranjski klub pri1* di piknik na Slovenski pris*3’ vi. Ob 11.30 sv. maša, naU 0 kosilo, popoldne ples, za kate E|0 rega igra T. Klepec orkester a j SEPTEMBER ud 12. — Fantje na vasi priredij«tj koncert ob zborovi lO-letf1^1 r°! v SND na St. Clair Ave. ZJJe8 ples igra Alpski sekstet. & na SNs uit 13. — Vinska trgatev venski pristavi. 20. — Društvo S.P.B. °' romanje v Frank, Ohio. .. 27. — Oltarno društvo Pr' : silo'! »>1 Vidu ima vsakoletno kos farnem avditoriju. r 27. - S.K.D. Triglav, I" waukee, Wis., priredi VinS lato trgatev v Parku. Kosilozza j ^ vo in plesom. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleve^L ' prireja svoj jesenski d. Joda večer v Slov. domu na H° Ave. Za ples in zabavo i8r |da(jj Veseli Slovenci. ju \ 17. — Glasbena Matica P^!Jova; jesenski koncert z plesom v SND Ave. JPted 18. — Občni zbor \ pristave. kiije veče^Si, na St. C1J K« 25. — Slomškov krožek P^Sli 25. — Slovenski dom n3 ‘ i sii di kosilo v šolski dvor Sv. Vidu. .1 St. priredi vsakoletno P Orl školjk- mt 31. — Slovenski dom ^ rele praznuje 25-letnicO^ ketom in sporedom v St. Clair Ave. NOVEMBEK pril* 7. — Štajerski klub martinovanje v avditor ^ ž Sv. Vidu. Pričetek ob Igrajo Veseli Slovenci- 8. — Mladinski Pevsk'J Gu »«.«•■-— - Kr. št. 3 SNPJ im3 prireditev z večerjo i'1 ^ torn, v SDD na Recbe h 14. — Belokranjski k^r ^ redi martinovanje z (Jr^di plesom v SDD na^0lly i'J Ave. Igra orkester pec. 14. _ Pevski zbor jfi redi jesenski koncert z / in plesom v SDD na ^ Rd. Igra Joey Tom^K ster. DECEMB^* 6. - S.K.D. Trigl®Vi,kiaV^ kee, Wis., priredi ^ j/ pri 5 nje v dvorani Evangelistu. M*' 12. _ nr.««« Magdalene št. 6 • s^ ,i božičnico v družab^ pr,J ditorija pri Sv. i ob 2. pop febre^ 28. — Slov. postreže s kosilo^ j) rani. Serviranje 1.30 pop. n i Izbral in uredil: Vladimir Kavčič Slovenske narodne pravljice m Pripovedke: ZAČARANI VRT TRIJE VELIKANI , ^e je imel sina, ki je bil e ° močan. Zato seje odločil, r a 8a bo dal za kovača, ker ikT 13 P°*<*'c močnih '• Odpravil se je torej v ,, etj0vas do kovača in ga po-!°S|I- bi hotel vzeti v uk Zwgcvega sina. 'i«la^0Va^' rn°jster je mladeni-1,1 sPrejel in mu določil delo 'Nakovalu. Mladenič je vzel * al6 navac^no kladivo, ga ne-J rat zasukal v roki, potem P seie namrdil: T° je lahko kot peresce!« at° je z vso močjo udaril 'l! na*<0valu in kladivo se je !Jij.0 '*° v kosce. Kovač mu je L", °dal težje kladivo, takšno, ! je moral sam dvigati z Ma?3 r°kama, a tudi to se je loaenifu zdelo prelahko. »|lLJSterje bil v zadregi, ker ra-C'^a, ki ga je gonila i’ll] ’ n_' imel težjega kladiva. Vič je segel tudi po tem i» , u- Z lahkoto ga je vihtel koval da se je stresala so zvenele šipe v Hia in S «\^no močjo. Bal seje, ?VaČa se je polastil strah Jf fSS. mladenič ne podere ko-li'K?’ za,° ga je prosil, naj f^a 'n naj gre nosit železo, * 8a bili pripeljali iz mesta. :AnSj.eza je bilo za cel voz, a e^a Vse8a naenkrat zadegal kfej ter ga nesel proti ko-Prec* kovačijo ga je Atty na Na, da je močno za-^ - °vač ° !n so se stresli zidovi. Ptajil ’ ^ je to videl. Se je u-PiltoL . bolj in se zbal, da mu Kj, f ne bi podrl hiše. imj *e’ da se ga mora čim-i (f'i9rjaef>'t'- Dal mu je nekaj Ipto).'n 8a prosil, naj si dru- NS?.službo-Miadenič se zrf3vi| ^°'jen poslovil in se od- 4C„sve,u- Se° silni moči mladega A (]e.Je kmalu raznesel po fr^i ^*adenič je hodil jof5 tli n. ® vasi in iskal delo, a C'Ko b C mara|. ker se je a' njegove moči. Na- posled je prišel v glavno mesto in stopil pred samega kralja. Tudi njega je prosil, naj ga vzame v službo. Toda kralj je že poznal njegovo moč in zbal se je za svoje kraljestvo. Dolgo je razmišljal, kako bi se ga iznebil, potem pa se je odločil, da ga pošlje v tujo deželo k sovražnemu knezu, ki mu je bil dolžan tri vreče cekinov. Sovražni knez je slovel po svoji krutosti in brezsrčnosti. Mislil si je torej, da se mladenič ne bo vrnil živ nazaj. Rekel je mladeniču: »V sosednji deželi živi knez, ki mi že dolgo dolguje tri vreče cekinov. Pojdi k njemu, izterjaj denar in mi ga prinesi.« Mladenič se je zadovoljen, da je našel delo, takoj odpravil na pot . Potoval in potoval proti tuji deželi. S ceste je prišel na stezo, steza pa ga je pripeljala v gozd. Ko je šel naprej po gozdu, je naletel na velikana, ki je ruval smreke in jih povezoval v butare. Čudil se je njegove moči in ga vprašal: »Čemu ti bodo drevesa?« Velikan mu je odgovoril: »Domov jih ponesem, da bom z njimi kuril.« Nato še on vpraša mladeniča, kam je namenjen in ta mu je povedal, kam ga pošilja njegov kralj in vladar. Ko je velikan slišal mladeničevo zgodbo, mu je rekel: »Sam ne boš nič opravil. Poznam sovražnega kneza in vem, da je hud ia neusmiljen. AH hočeš, da grem s teboj in ti pri dehi pomagam?« Mladenič je ponudbo sprejel. Potovala sta naprej po gozdu in prišla na dolgo in široko jaso. Na jasi sta zagledala moža, ki je tekel sem in tja in imel na nogah privezane mlinske kamne. Mladenič ga je vprašal: »Zakaj pa imaš mlinske ka mne na nogah?« »Prehitro tekam,« je odvr Josefs Hair Design \ 5235 Wilson Mills Rd. Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538 nil velikan. »Da pa me ne bi noge preveč hitro nosile, sem si privezal mlinske kamne.« Nato ju je velikan povprašal, kam sta namenjena in ko sta mu povedala, ju je poprosil, če bi se jima smel pridružiti. Vzela sta ga s seboj in vsi trije so potovali naprej proti tuji deželi. Ni trajalo dolgo, ko so srečali tretjega velikana. Taje sedel na skali in tako močno pihal skozi nos, daje zaradi tega nastajal silen veter. Ustavili so se pri njem in ga vprašali, kdo je in kaj počenja. »Veter delam,« je odgovoril velikan. »Ali žnaš narediti tudi vihar?« ga je vprašal mladenič. »Tudi,« je pritrdil velikan, zatisnil eno nosnico ter skozi drugo pihnil s tako močjo, da so se začela podirati drevesa v gozdu. Nato mu je mladenič povedal, kam jih pelje pot in tretji velikan je bil takoj pripravljen, da gre z njimi. Še dolgo so potovali skozi gozdove in planjave, preden so prispeli v deželo tujega kneza. Ko pa so prišli tja, so šli naravnost predenj in povedali, po kaj so prišli. Tujemu knezu so se oči zabliskale in črno jih je pogledal. Da niso bili takšni velikani, bi jih bili pokončali kar na mestu. Tako pa je sklenil, da se jih iznebi na drug način. »Res sem dolžan vašemu kralju tri vreče cekinov,« je rekel. »Toda moja zakladnica je precej daleč od tod, pri jezeru, ki leži med skalami in gozdovi. Tja pojdite in dobili boste, kar zahtevate.« Mladenič in velikani so se posvetovali, kaj naj storijo. Sklenili so, da pošljejo k jezeru orjaka z mlinskimi kamni na nogah, češ da ta najhitreje teče. Velikan je stekel proti jezeru, kot bi ga nosil veter. Ko pa je prišel tja, je tam našel velikanskega zmaja. Pošast je takoj planila nanj in bi ga ugonobila, da ni bil tudi on pripravljen na boj. Spoprijela sta se in se ruvala, dokler ni zmaj podlegel; velikan ga je udušil. Izmučen od boja se je velikan vrnil h knezovemu gradu in legel v senco hrastovega drevesa, da bi se odpočil. Premagal ga je spanec in zaspal je. Ostali so čakali, velikana pa ni bilo od nikoder. To se jim je čudno zdelo, pa je orjak, ki je delal veter, rekel: »Pihnil bom proti jezeru in ga opomnil, naj pohiti.« Res je zatisni! eno nosnico in pihnil s tako močjo, da so se lomila drevesa. Veter je dosegel tudi hrast, pod katerim je spal velikan. Z drevesa se je odkrhnila veja, padla nanj in ga prebudila. Skočil je pokon- France Bučar Resničnost in utvara (Mariborska založba Obzorja je izdala zanimivo delo Franceta Bučarja RESNIČNOST IN UTVARA. Iz njega posnemamo v skrajšani obliki poglavje Narodnost v službi ideologije. Ured. Naše luči) Za Lenina je bilo narodnostno zatiranje eden najpomembnejših vzvodov za revolucijo. To njegovo odkritje Sovjeti še danes s pridom izkoriščajo povsod po svetu. Pretežna večina sodobnih socialnih gibanj se je začela kot boj za narodnostno osvoboditev, končala pa kot revolucionarni preobrat, kot utrditev leninistične partije na oblasti. Povsod, ker je do takega vrenja prišlo, je bila partija brž zraven. Takoj se je poskusila postaviti na čelu takega gibanja. Ker se je poistovetila s pristnimi koristmi narodov, so ljudje videli v njej bojevnico za uresničevanje njihovih koristi. Ta čudoviti model, ko gre ci in odhitel proti gradu. Ko je prišel tja, je povedal, kaj se mu je bilo zgodilo. Velikani so se razhudili, stopili pred kneza in zahtevali denar. Knez pa se še ni vdal: »Moja zakladnica je v poslopju za gradom,« jim je rekel. »Tja pojdite in vzemite, kar sem dolžan.« Šli so k poslopju za gradom in velikan, ki je ruval smreke, je odprl težka vrata. Ko je pogledal v notranjost, so nanj planile najhujše zveri, kar jih je na svetu. Grizle so ga in praskale, on pa je davil eno za drugo, dokler niso bile vse mrtve. Ves krvav se je obrnil k tovarišem in rekel: »Tu notri so pa res zakladi. Skoraj jih ne bi bil sam zmogel in bi vas moral prositi za pomoč.« Jezni so se vrnili k knezu in zahtevali, naj jim izroči denar. Ko je knez zvedel, da je velikan podavil vse najhujše zveri, se je zbal in jim odprl zakladnico. Vjdikani so napolnili tri vreče s cekini, zdevali vsak svojo na ramena in odšli z gradu. Mladenič je bil nejevoljen, ker je moral hoditi prazen, oni pa mu niso dovolili, da bi kaj nesel. Ko so se že oddaljili od gradu, je knezu postalo žal, da jim je dovolil vzeti toliko /Jata. Premagala ga je skopost in brž je ukazal sklicati močno vojsko. Sam seji je postavil na čelu, ter oddirjal za velikani, da bi jim vzel zaklad. Hitra knezova vojska je zdirjala po planjavi in se kmalu približala orjakom. Tedaj je rekel eden od njih: »Nekaj se je zaletelo vame. Kakor da je bila mušica.« »Saj res,« je odgovoril drugi, »mušice brenčijo.« Ozrli so se in zagledali knezovo vojsko, ki se jim je v diru bližala in streljala nanje. Usta- (dalje na str. 8) partiji predvsem in v prvi vrsti za prevzem oblasti in ko je s tem trenutkom takoj konec pravljic o meščanski demokraciji, nadvse uspešno deluje še kar naprej: od Jugoslavije do Vietnama, od Afrike do Srednje in Južne Amerike. S tem, da se partija postavi na čelo takih narodnoosvobodilnih gibanj, je sama zase dobila pečat naprednosti in absolutne zaščitenosti. Kdorkoli se postavlja proti takim gibanjem, ki so s stališča partije sredstvo, da pride na oblast, se avtomatično označi za nazadnjaka, partija ga pa še označi za plačanca določenih fašističnih ali imperialističnih sil. Partije potrebuje partnerje samo toliko, kolikor je potrebno za začetni zagon družbenih gibanj. Potem jih spravi v podrejeni položaj, da postanejo njeno orodje, s katerim lahko manipulira, ali pa jih spremeni v nasprotnike gibanja in z njimi obračuna. Ta taktika je bila s pridom uporabljena tudi v Jugoslaviji, še posebej v Sloveniji. Boj proti okupatorju po letu 1941 je partija spremenila v družbeno revolucijo, ki ji je prinesla monopol v državi. Dotedaj je bila partija po številu in vplivu neznatna. Za sodelovanje je hitro pridobila večje politične sile, saj je vstajal proti okupatorjem močan odpor. To so bili predvsem krščanski socialisti, pa tudi liberalci. S tem ji je uspelo, da so bili njeni partnerji politične stranke, ki so uživale dosti široko priznanje. Iz manjše, ilegalne organizacije, je postala politična stranka, ki jo drugi partnerji priznavajo kot resnega sodelavca. Okupacija ji je omogočila uvrstitev med osvo- ' boditelje. KPS je takoj začela z delom za osvojitev oblasti. Z uporabo taktike in metod, ki jih splošna vest ni mogla sprejeti, ji je uspelo izločiti iz boja tiste konkurente, ki bi ji utegnili postati najbolj nevarni. To velja predvsem za katoliško Cerkev, ki je imela ogromen vpliv na ljudi in je bila neodvisna ter mednarodno povezana. Ta že vse od začetka ni mogla podpirati akcij OF oziroma KPS, ker je bilo po nepotrebnem toliko terorja in likvidacij. Partija je z akcijami potiskala Cerkev v položaj, da se ji je začela odkrito upirati. Nasilje in teror, ki ga je OF s svojimi akcijami sprožala proti okupatorju, je cele predele ljudi spravila v upor revoluciji. Začeli so, ker ni bilo drugega izhoda, jemati orožje od okupatorja. A Cerkev kot ustanova ni ne ustanovila ne vodila teh protirevolucionarnih oddelkov. Ker jih Cerkev tudi obsodila ni, jo je partija ožigosala, da sodeluje z okupatorjem. Tako je bila Cerkev odrinjena od udeležbe v gibanju, ki je kasneje pripeljalo svoje člane na oblast. NAŠA LUČ. (jun.-avg. 1987) Bi »S* »Si »S*»S« »S«»* ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA lc::<»rc^ Nadaljevanje Komaj je izrekla te besede, se je zaslišal peket konjskih kopit. Spogledali so se. Jan pa je veselo vzkliknil: »Adam je, poznam njegovega konja.« Res je bil Adam, ki je prišel, da bi vsem voščil veselo veliko noč. Ko se je zazrl v onemoglo Urško, se je .vidno prestrašil. »Kaj je s teboj, Urška?« je zaskrbljeno vprašal. »Vsako pomlad je tako z mano, le da je v letošnji nekoliko slabše od lanske,« je vdano odgovorila. »A poglej kvišku, Adam, Marijina hiša na gori je skoraj dokončana in z njo moja naloga na zemlji.« V ubranem pogovoru so prišli do Urškinega doma. »Zakaj bi ne legla, Urška, da se odpočiješ?« ji je mehko svetovala babica. »Pozneje, babica, sedaj mi je bolje, velikonočni zajtrk moramo pripraviti. Mati bo prinesla blagoslovljeni kruh. Vsi bodo prišli, tudi Jan in njegovi. Pri nas bodo, babica, morda...« ni je hotela užalo-stiti, a hotela je reči zadnjič. Izkušena babica pa jo je vseeno razumela, odšepala je k omari in potegnila iz predala bel prt. Urška ji je pomagala, nato razgrebla žerjavico in pristavila k ognju lonec mleka. ZAČARANI VRT (Nadaljevanje s str. 7) vili so se in se posvetovali, kaj naj storijo. Pa se je spet oglasil tisti, ki je veter delal: »Kar pihnil bom v te možice na konjih.« Zatisnil je eno nosnico s prstom, skozi drugo pa pihnil s tako močjo, da je vihar pometel knezovo vojsko kot listje. Nekateri vojaki so popadali samo na tla, druge pa je viharni piš odnesel daleč nazaj. Potem so velikani mirno potovali naprej, skozi gozdove, čez ravnine in planjave, dokler niso prišli v domačo deželo. Pred kraljev grad so prinesli tri vreče cekinov in jih s tako močjo vrgli na tla, da so se stresli zidovi. Ko je kralj slišal, da se je mladenič vrnil v družbi treh velikanov in da so prinesli toliko zlata, se ga je polotil strah. Nikakor ni mogel verjeti, da bi bili ušli krutemu in mogočnemu knezu. Da bi se rešili nevarnih ljudi, jim je podaril vse cekine in jih prosil, naj zapu-ste njegov grad in mesto. Velikani pa z denarjem niso vedeli kaj početi, prepustili so vse tri vreče mladeniču in se vrnili vsak v svoj kraj in k svojemu delu. Tudi mladenič se je vrnil k očetu, bogat, srečen in vesel je še dolgo živel zadovoljen in brez skrbi. (Konec) Tudi ječmenovo kavo je skuhala, kakor je videla vikarjevo sestro v župnišču. Prijeten vonj je napolnil prostorno kuhinjo in Adam je sedel poleg babice na klop za mizo. »Pogrešali te bodo doma, Adam,« je rekla Urška. »Ne, Urška, pri nas ni te lepe navade, da bi na velikonočno jutro tako slovesno zajtrkovali. Pri kosilu pa se zberemo vsi, bližnji in daljnji sorodniki.« Prišli so, pa ne samo domači in Jernejevi, tudi Štefan iz Če-povana se je prismejal v kuhinjo in za njim Ančka z možem in otrokom, za vsemi pa je slovesno prikorakal mojster Gregor. Najprej je stopil do Urške in jo vprašal po zdravju. »Počutim se bolje, ne vem, kaj me je pripelo.« Potem je naglo dodala: »Hvala vam, mojster Gregor, hvala, brez vas bi cerkev na gori ne stala. Na naši sveti gori.« »Da, sveta je ta gora, posvečena po Marijinih stopinjah in po trpljenju in znoju mojih delavcev, pa tudi po tvojih poteh do ljudi, Urška.« Sedli so okrog mize, ki se je napolnila z dobrotami. Ženske so odvezale bele prtiče in prikazali so se lepo zapečeni hlebi, potice, pa tudi klobase in krače, moški so prinesli vina in Štefan je položil pred Urško lepo izdelan lesen križ. »Hvala ti, Štefan, delal mi bo družbo in me tolažil, ko mi bo hudo,« se je vdano nasmehnila in poljubila razpelo. Postavila ga je na sredo mize. Simbol trpljenja in vstajenja, simbol zmage... se je Jan povezal z Urškino mislijo. Razvil se je živahen pogovor. Moški so hoteli vedeti, kaj je novega po svetu, kakšne so Benetke in Jan in Adam sta potrpežljivo odgovarjala. Tereza in Jera sta narezali kruh in potice, Ančka je odprla svoj cekar in položila na mizo lepo narezano šunko, gospodar Jakob pa je natočil vina v lončene skodelice. »Najprej blagoslovljeni kruh!« je ukazala Tereza. »Srečno veliko noč vsem!« Pobožno je vsak pojedel grižljaj kruha, nato so vsi prijeli za lončene skodelice in mojster Gregor je napil: »Da bi ga vsi nekoč pili v nebeškem kraljestvu pri vstalem Zveličarju, ki je vino povzdignil na sam nebeški oltar!« Velikonočna radost je napolnila srca. Potem se je pogovor sukal samo še okrog cerkve na Skalnici. »Jutri pošljem naše služabnike, da vam prinesejo stekla za cerkvena okna. Z Janom sva jih zbrala v Muranu in mislim, da bodo pravšna.« »Adam,« se je prestrašila Urška, »kdo jih bo pa pla- čal?« »Kdo? Trgovci v Muranu ne poznajo skalniške Matere božje. Njim je denar vse, zato smo jih morali takoj plačati. Moji starši so to naredili, nekaj malega pa sem tudi jaz dodal,« je povedal brez kakega postavljanja. »Za prte bom jaz poskrbela, da bo za prvo silo. Mašna oblačila pa bo težje dobiti,« se je oglasila Ančka. »Gospa Coronini je obljubila mašne paramente, ki jih bo dala sešiti iz svoje dragocene poročne obleke. Pa tudi gospa Formentinijeva iz Števerjana je zadnjič pri nas na gradu pravila, daje dolžna Mariji veliko zahvalo, ker jo je ozdravila hude bolezni.« »Hvaležnost je lepa čednost, tudi Bog jo pozna, čeravno nam ni nič dolžan, saj mu samo vračamo, kar je njegovo. Ne bo ostal dolžnik. Vsem bo stotero povrnil, ali pa jim je že,« je pribil mojster Gregor. Proti poldnevu je šlo, ko so se razšli. XXV. Patriarhov dar Veliko navdušenje je vstalo med ljudmi. Tkalčev Jan in Adam Attems sta iz Benetk prinesla patriarhov dar: prekrasno Marijino sliko, ki jo je vzel iz svoje bogate zbirke, umetniško delo benečanske šole. Naslednjo nedeljo so sliko v procesiji neslj na Skal-nico. Jan in Adam sta bila na čelu, za njima pa skalniški zidarji z zastavo in množica ljudstva. Tudi Urška je hotela biti zraven. Jan in Adam sta hodila počasi. Slika je bila težja kot sta mislila. Mojster Gregor je začel veseli del roženkranca in vsi so se mu pridružili. Med destkami so zapeli. Zdelo se jim je, da brez petja ne more biti nobene procesije. Sliko so postavili na glavni oltar. Vzklik začudenja je napolnil cerkev. Marija z Detetom v naročju in dva svetnika. »Je to Marija, ki si jo ti videla?« so najbližje ženske potegnile Urško za rokav. »Lepa je, a tista, ki sem jo jaz videla, je bila tisočkrat lepša,« jim je mirno odgovorila in jih skoraj razočarala. »Nebeške miline ne more noben slikar naslikati,« jim je rekla v opravičilo, ko je zapazila njihovo razočaranje. Pred oltar je stopil gospod Luka. Z ljubečim pogledom je objel vso množico: »Cerkev na gori je sprejela svojo Kraljico. Tu ste zbrani vsi, ki ste skalni-škim dogodkom najbližji. Gledate v sliko, a je ne razumete. Ni taka kot ste si jo predstavljali, da se je prikazala pastirici Urški. Ne, Urška, vem, da ni taka, ti si jo videla drugačno, a otroci zemlje ne morejo prodreti v nebeško lepoto. Zato nam je tudi ta slika draga, saj predstavlja našo Gospo z Detetom. Na Marijini desni je prerok Izaija, ki je napovedal Odreše- Življenjski jubilej Zore PišČaiic Zora Piščanc je bralcem Ameriške Domovine znana' pisateljica povesti »Pastirica Urška«, ki jo objavljamo šem listu, in po njenem obisku v ZDA pred leti. Pretekli je pisateljica obhajala 75-letnico življenja in ji posvečamo deče besede, povzete po članku v Kal. glasu: »Zora Piščanc je vsem našim ljudem znana kot pisalo dobrih ljudskih povesti. Prav sedaj je izšel življenjepis P ^ fina Madona Goriškega, ki ga je za Ognjišče pripravila^ širni knjigi Ludovika Ceglarja. Kolikor vemo, je napi53 neko povest, ki bo letos izšla pri Goriški Mohorjevi drdj Poznana je pa tudi kot upravnica Katoliškega gM katerem je bila v službi, odkar je odstopila pok. Marica gornik. Dolgo je že temu. Z letošnjim letom je Zora Pi'j pustila službo, ker ji telesne moči niso več dopuščale. , opravljala to odgovorno delo. Na Placuti se njena ods0; čuti, saj so se v tolikih letih ljudje nanje navadili. Pretekle dni je gdč. Zora obhajala 75-letnico živi/ Rodila seje namreč v Trstu in sicer v Barkovljah 16. maJ3 v družini poštnega uradnika Rafaela, v kateri so bila 5t'r kleta in en sin, pok. duhovnik Lado. Osnovno in tne^l šolo je obiskovala v Trstu pri Sv. Jakobu. Ko je bil oteFi ščen v Piso, je tudi družina odšla za njim. Pred zadnjo'', ko je oče stopil v pokoj, je družina prišla v Gorico in tu j Tu je umrl oče in za njim tudi mati. Letos je za starši W večnost še hčerka Marta ali s. Leda, ki je pokopana v i Med vojno se je Zora Piščanc oglašila najprej v»| ci«, notranjem glasilu goriške dekliške Marijine družbe ] je začela njena pisateljska pot. Kasneje je prešla k »Sl°v j mu Primorcu« in »Katoliškemu glasu«, ki sta objavljal31 povesti v podlistku. Zatem je začela sodelovati pr' jj Mohorjevi družbi. Njene povesti so ponatiskovali tu“ Goriške, v Argentini ter v Sloveniji. Za svojo dolgole nesebično dejavnost v prid Cerkve in našega ljudstva I 1979 na pobudo pok. nadškofa Petra Cocolina prejel31 ško odličje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Gospodični Zori ob življenjskem jubileju čestita3*] »Katoliški glas«, hvaležen za njeno dolgoletno delo k°lll:{ niča, Goriška Mohorjeva družba, SKPD Mirko Filej. rem je bila tajnica. Zveza slovenske katoliške prosvete' prav tako bila tajnica. In seveda tudi vsi njeni prijate'l1,:; jateljice, ki jih ni malo. Bog jo živi in ji pomagaj k ^ zdravju! K tem čestitkam se pridružuje tudi uredit^ . gotovo vsi rojaki, ki so imeli priliko, da so se z gdč. r's i srečali ob njenem obisku v ZDA! nika in s pretresljivimi besedami razodel njegovo trpljenje. Na Marijini levi je sveti Janez Krstnik, ki je na Jezusa pokazal z besedami: Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta. Do konca dni bi lahko premišljevali te besede ljubezni in od-puščenja, doumeli bi jih ne nikdar. S skromnimi sredstvi je podana bogata vsebina: Stara zaveza s prerokom Izaijem se po Jezusovem predhodniku Janezu povezuje v novo zavezo, ki jo predstavlja božja Porodnica in njen sin. Za Marijo je križ, simbol našega odrešenja in zmage nad grehom. Za križem so gore, naše gore. Trnovska in Banjška planota, ki so krona sveti gori Skalnici.« In vikar Luka je še dodal: »Slika bo zadobila svojo duhovno vrednost in veličino, ko bodo pred njo, kakor vi sedaj, poklekali naši ljudje in z zaupanjem in vero klicali k Mariji za pomoč. Čudeži so se že godili in se še bodo, za nas vse pa je največji ta, da je na tej gori zrastla Marijina cerkev. Amen.« Zaključili so z roženkran-cem. Vsi so se pridružili molitvi, tudi tisti, ki so jo prvič slišali. Marijin psalterij je osvojil množice; to je bila odslej njihova molitev. Počasi so se vračali s Skalni-ce domov. Urška je bila razigrano vesela. Mati božja kraljuje na gori prikazanja, v hiši, ki si jo je sama zaželela. (Dalje prihodnji torek) MALI OGL^ WANTED TO MERN/APj BUTTON ACCO ||| JOSEPH D* ST. CHARLES, M1 1 1 and 2 bdrm AP15, ^ St. Vitus area. C**1 after 6 p.m. For SJ»|e pd 13 acres. Aubbr%[ half mile north ^ Chardon Twsp-