CELJSKI TEDNIK Celje, 7. septembra Leto XII. štev. 35 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZT DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK. CENA IZVODU 20 DIN CELJSKI ZBORNIK 1962 Te dni Je delovni kolektiv ^^eljskega tiska« prevzel v tisk rokopis Celjskega zbornika 1962. rfo bo po vrstnem redu sedmi zve- zek monografije (kakor se je svoj- Čas izrazil recenzent) gospodarske kulturne skupnosti celjskega okraja. Krogu stalnih avtorjev in sode- lavcev se je letos pridružilo pet novih imen: Milan Natek, inž. Janko Petriček, inž. Lojze Cetina, Alojz Vale in inž. Dušan Jug. Zbornik bo obsegal 22 prispevkov s pestrim slikovnim gradivom. Zbrala in uredila sta jih tudi letos Tine Orel in Gustav Grobelnik. V tehničnem pogledu bo zbor- nik razdeljen na dva dela: na vr- sto načelnih razprav in raziskav ter zaokroženega gradiva in na tako imenovani biltenski del, to je na poročilo o delu in proble- matiki kulturno prosvetnih insti- tucij v Celju. Pozorni bravec bo zasledil v le- tošnjefti zborniku težišče na eko- nomsko geografski problematiki, ki osvetljuje našo domačo podobo iz sociološkega, agrarnega in tuiri- stičnega vidika. Avtorji so: geo- grafa Drago Meze in Milan Natek, inženirji agronomije in gozdar- stva Janko Petriček, Lojze Ceti- na, Anton Knez, Dušan Jug ter Alojz Vale in dr. Aleksander Hra- šovec z ugotovitvami po dveh le- tih kmečkega zavarovanja. Izbrana poglavja s področja kulture uvaja prispevek k brat- ski povezanosti med našim Ce- ljem in poljskim Kaliszem, ki sta ga to pot uveljavila arheologa celjskega muzeja Vera Kolšek in Lojze Bolta s svojima poljskima kolegoma pri izkopavanjih na po- dročju Kalisza. Temu sledi, po no- vem pravopisu še posebej zanimi- va raziskava profesorja Jesenov- ca v odmevu štajerščine v sloven- skem knjižnem jeziku, nato pa Curkov članek o urbanistično gradbenih zasnovah mest in trgov v zaledju mesta ob Savinji. V biltenskem delu bomo brali o prizadevanjih za turistično iz- gradnjo Zgornje Savinjske doline, pa o spomeniško varstvenem de- lu, o delu naših muzealcev in ar- hivarjev, nazadnje še o glasbeno vzgojni in prosvetni aktualnosti. Zbornik zaključuje nekrolog ne- storja sodelavcev Celjskega zbor- nika, profesorja Janka Orožna za pokojnim kulturnim in turistič- nim delavcem Rajkom Vrečarjem. Ce bo torej šlo delo od rok, nam bodo naši tiskarji vsaj do dneva republike izročili opisano delo v obliki, ki jo že vsa leta sem ocenjujemo kot kakovostni tipografski izdelek, a hkrati kot dokaz naklonjenosti okrajnega ljudskega odbora, ki založniško prizadevnost domačih kulturno prosvetnih delavcev in gospodar- stvenikov tako zgledno podpira. G. G. TOlMIiČElJE OSlUm NOVE »STIKE Hajvažnejša naloga SZDL v prihodniem obdobiu KONEC PREJŠNJEGA TEDNA JE BILA POD VODSTVOM PREDSEDNIKA INŽ. ANDREJA MARINCA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU. NA DNEV- NEM REDU SO BILA TUDI NEKATERA ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA, RAZEN TEGA PA TUDI RAZPRAVA O DE- LOVNEM PROGRAMU ZA BLIŽNJE OBDOBJE. Ko so govorili o nekaterih orga- nizacijskih spremembah okrajne- ga odbora oziroma njegovih orga- nov, so predvsem izhajali iz sta- lišča, da naj plenum okrajnega od- bora postane politično vodstvo, iz- vršni odbor pa njegovo operativno telo. Zato so se odločili o zmanj- šanju števila članov izvršnega od- bora od sedemnajst na deset. Na seji so nadalje sprejeli sklep o formiranju in delu treh stalnih komisij in sicer za organizacijsko kadrovska vprašanja, za idejno vzgojno telo ter komisijo za delo z ženami. Mimo tega bo pri okraj- nem odboru SZDL še v naprej ob- stajal odbor za prostovoljne de- lovne akcije, medtem ko so bili člani glede odbora Jugoslovanskih pionirskih iger mnenja, da naj bo pri organizaciji, ki vodi in usmer- ja dela z najmlajšimi, to je pri okrajni zvezi prijateljev mladine, oziroma pri organizacijah, ki so najbolj zainteresirane za izvedbo pionirske aktivnosti v nekem ob- dobju. Mimo vsega tega bo pri okraj- nem odboru SZDL še v naprej de- lala komisija za prošnje, predloge in pritožbe. Razprava o prihodnjih najvaž- nejših nalogah organizacij Socia- listične zveze je v prvi vrsti opo- zorila na tolmačenje osnutka nove ustave. Gre namreč za široko po- litično akcijo, ki bo morala zajeti sleherno vas, stanovanjsko in ko- munalno skupnost, delovne kolek- tive, politične in družbene orga- nizacije. V okrajnem merilu bo vso to dejavnost vodila posebna komisija; enaki forumi pa so bili ustanovljeni že pri občinah. Tu gre predvsem za politična telesa; zato je izvršni odbor okrajnega odbora SZDL opozoril na nekatere po- manjkljivosti, ki so se pokazale zlasti pri formiranju ustreznih ob- činskih komisij, kjer so menili, da naj bodo te komisije strokovni organi, ne pa politični usmerje- vavci celotne akcije. Razumljivo je, da bo treba te napake popra- viti. Med prihodnje naloge izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL sodijo tudi priprave na plenarno zasedanje. V osrednji točki dnev- nega reda bo poročilo in razprava o najaktualnejših gospodarskih vprašanjih. Zato bodo analizirali gibanje proizvodnje, proučili de- centralizacijo delavskega samo- upravljanja v gospodarskih orga- nizacijah, pregledali gibanje oseb- nih dohodkov in podobno. V tem delu plenarnega zasedanja se bodo seznanili še s smernicami družbe- nega načrta za prihodnje leto. Izvršni odbor je sprejel predlogi komisije za delo z ženami, po ka- terem bo ta komisija pripravila v okrajnem merilu posvetovanje o vlogi žene-proizvajavke v kmetij- stvu, razen tega pa bo priporočila vsem občinskim odborom SZDL, da skličejo podobna posvetovanja o vlogi in delu žene v gospodar- stvu, razen v kmetijstvu. M. B. Ob pogledu z balkona doma TVD »-Partizan^-« na novozazidan del Laškega ob železnici je kar prijeten. Toda okolje novih hiš ni ure- jeno. Po mnenju ljudskega odbora je treba gradbišče čim prej za- ključiti in tudi njegovo okolje lepo urediti. Gospodarstvo in urbanizem na seji ljudskega odbora v Laškem Pretekli teden sta zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbo- ra v La.škem. Na dnevnem redu jo bilo poročilo predsednika tov. Ljuba ZELICA o realizaciji pro- izvodnje v prvem .polletju, sle- dila pa so še poročila nekaterih svetov. Predsednik občinskega ljudskega odbora Laško tov. Ljubo Zelič Pre>clsednik Zelič je v svojem Dorofilu navedel, da je realizaci- ja proizvodnje v industriji do- seirla komaj 39 % v prvem pol- letju. Obrazložil je tudi, čemu tolikšen izpad. Le-tega je povzro- čila tekstilna 'tovarna »Volna« zaradi težav, ki jih je do konca junija imela z uvozom surovin. Zdaj je na tem kolektivu kako bo po premostitvi te ovire v na- slednjih mesecih čim bolj do- prinesel izgubljeno. Manjša od- stopanja so zabeležili tudi pri pivovarni, kar pa ni nič hudega, saj je v proizvodnji te tovarne prvo polletje s stališča finančne realizacije vedno pod planom, se pa v poletnih mesecih prodaja povspne daleč čez povprečje. Rudnik rjavega premoga je do- bro gospodaril, v prodajo pa gre bolj kot prejšnja leta tudi pre- mogov prah. Izredno dobre uspe- he dosega Tovarna losne galante- rije v Rimskih Toplicah, ki je ediino podjetje v okraju, ki dela skoraj izključno za izvoz. Temu kolektivu se obetajo možnosti na- daljnje razširitve in izboljšave kapacitet in ga je pri teh priza- devanjih treba nujno podpreti. Nekaj pripomb se je ob anali- ziranju gospodarjenja nabralo na rovaš gradbenega podjetja, na račun gospodarjenja in proiz- vodnih nalog kmetijske zadruge. Zadruga vse preveč stremi za hi- trimi obrati vloženih sredstev in se premalo prizadeva za dolgo- ročnejšo politiko proizvodnje. Na podoben način bo morala za- druga obravnavati tudi gozdar- sko proizvodnjo, iki ne srne te- meljiti samo na eksploataciji go- zdov. Gostinstvo in turizem naj bi v laški občini prerasla v poglavitni panogi gospodarstva, vendar tej vlogi nista dorasli tako glede raz- položljivih kapacitet, pa tudi po strokovni in kadrovski plati. Brez dvoma pa je treba o.b in- vesticijah v te dve panogi dati prvenstvo gradnji hotela v La- škem, zakar je ljudski odbor do- ločil poseben odbor, ki bo začel to akcijo oživljati. Nedvomno je za turizem, go- stinstvo, najbolj pa za preskrbo prebivavistva potrebno urediti pe- karno. Zato so v razpravi o raz- delitvi investicijskih sredstev da- li prednost pekarni. Gradbeno podjetje in lesno obrtno podjetje »Bor« ,pa se borita s težavami okoli prostorov. Samo s selitva- mi, tako je bilo na seji rečeno, ne bo problem rešen. Treba bo začeti graditi nove (kapacitete. Vendar je bil ljudski odbor mnenja, da zaenkrat ne bi grad- benemu podjetju dovoljevali na- daljnje širitve dokler dosedanjih kapacitet organizacijsko in tudi drugače ne utrdi. Izredno živahna je bila razpra- va o kmetijskih problemih. Ugo- tavljali so razmeroma prenizke obdavčitve v primerjavi s sred- njeviišinskimi in višinskimi pre- deli v občiini. Ugotovili tso, da je skrajni čas. da se v občini dolo- čijo in začno izvajati ukrepi o agrominimumu itd. Kio so govorili o urbanističnih programih za Laško in Rimske Toplice so .pripominjali, da je treba nujno rešiti problem neor- ganiziraniih gradenj, da je nujno treba rešiti tudi kričeč primer na meji med ljubljanskim in celj- skim okrajem v Breznem, kjer na ljubljanski strani legalno gra- dijo, na naši pa isamo na črno. Za Laško -so ugotovili enako ne- urejenost, kot je ponekod v Ce- lju. Zazidava določenega kom- pleksa se vleče v nedogled in zato je okoli novih stavb tudi nered nedogleden. Spričo takega zavlačevanja določeni mestni predeli ne morejo biti dokončno urejeni, ni poti, ni zelenic, igrišč in podobnega. ' Na seji so za nekatere move naloge izvolili posebne komisije dn odobrili kredite iz investicij- skega sklada za nekatere manjše graditve ter preureditve. Kr. Nova šola Čeravno se je šolski pouk na novi osemletki ob Dečkovi cesti v Celju že začel, bo otvoritev za javnost v soboto. Pri dokončni ureditve šole, zlasti pri čiščenju stavbe in urejevanju okolja so mnogo prostovoljnih delovnih ur prispevali prebivavci Dolgega po- lja. Nova šola je eden najlepših in prostorno zelo smotrno ureje- nih šolskih poslopij v celjskem okraju. V soboto si bodo Celjani lahko novo šolo ogledali, saj je že med gradnjo bilo zanimanje za- njo veliko. Predvsem pa so lepe in moderne šole veseli šolarji ter prosvetni delavci, ki bodo v tej šoli poučevali. POLITIČNA ŠOLA V CELJU Namesto 3-5 oddelkov Kot smo že poročali, bo tudi v letošnji izobraževalni sezoni delovala v celjski občini občin- ska politična šola. Toda potrebe iin interes za šolo, ki ima popol- noma nov. iz analize potreb iz- hajajoč, po obliki dela pa delov- ni program, narekuje pet name- sto .predvidenih treh oddelkov. Taiko bodo dosedanjim oddelkom za področje komunalne samo- uprave, za gospodarstvo in poli- tične organizacije priključiili še mladinski oddelek potlitične š?!e ter oddelek za sindikalne delav- ce. Prijavljencev za politično šolo je že blizu sto, s tem da s po- dročja trgovine, prosvete. zdrav- stva, obrti in gostinstva še ni nih- če poslal prijave. Med prijavlje- nimi s« dosedaj zastopani vsi ko- lektivi razen Cinkarne, ki te dni kadruje v šolo. Obsojanja je vredno, da ^ponekod kažejo na- mero štediti pri sredstvih za družbeno-poliitično izobraževa- nje. V takih kolektivih in usta- novah varčujejo na napačnem koncu. Gradnja novega muzeja NOB Te dni so začeli v Celju z adaptacijo bivšega magistrata na Trgu V. kongresa. Del te zgodo- vinske stavbe bo preurejen za potrebe celjskega muzeja NOB, kateremu so ob številnih ekspo- natih in za stalno razstavo posta- li v grofiji prostori pretesni. Upajmo da bo ta kulturno-zgo- doviinska ustanova kmalu spet na razpolago velikemu zanima- nju obiskovavcev Celja ter za vzgojio rnladega rodu o veličastni socialistični revoluciji. VREME VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 16. septembra. Lepo vreme bo trajalo še dalje. Prehodne padavine se pričakujejo okrog 8. septembra, nekoliko po- membnejše pa sredi septembra. Dr. V. M. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TOV. COKANOM: Sami si zažiramo standard! Obrnili smo se na predsednika Občinskega sindikalnega sveta v Celju tovariša Cokana, da bi nam v razgovoru na- kazal nekaj poglavitnih nalog za delo sindikalnih organiza- cij v prihodnjem obdobju. Tovariš Cokan je v razgovoru obrazložil dve taki nalogi, ki bodo morale prevladovati v delu sindikata in ki bodo osrednji temi za polletne občne zbore podružnic. Predsednik občinskega sindikal- nega sveta v Celju tov. Cokan. Prva naloga, tako je dejal to- variš Cokan. je nujnost, da na- posled prenehamo s formalizmoni na področju decentralizacije »ipravljanja. Navidezno deklara- tivno decentraliziranje nima no- benega smisla, nima smisla da dajemo proizvajavcem v uprav- ljanje vše, samo najvažnejše ne — isredstva. Brez materialne pK>d- lage je vsako upravljanje polo- vično. Sindikati so bili pri tem dosilej preveč nedosledni, bili so premalo revolucionarni in tudi nedorasli. Večje pravice terjajo nujno večje dolžnosti. Ce bodo sindikalne organizacije v bodoče izvršile pritisk za dosledno de- centralizacijo, potem morajo na drugi strani prevzeti tudi odgo- vornost za mobilizacijo in pri- pravo ljudi, ki naj bodo tem no- vim dolžnostim kos. Izobraževa- nje zato ne bo šele drugovrstna, temveč prvenstvena naloga. Prav- tako bo treba poboljšati delo v organizacijah kot v občinskem sindikalnem svetu. Za nove na- loge rabi sindikat sposobne in delovne ljudi. Druga naloga ho usmerjena v akcijo za varnoist in zdravje delovnega človeka. Temu proble- mu posvečajo sindikalne organi- zacije in samoupravni organi vse premalo skrbi. Nesreče pri delu, na poti Tia delo in z dela. namiš- ljeni bolniki, slaba kadrovska služba v podjetjih, premalo pre- ventivnih zdravstvenih akcij, vse to nas hudo tepe in nam zažira družbeni ter osebni standard. V letošnjem prvem polletju je bilo v celjski občini 1.210 nesreč pri delu. Zaradi teh nesreč je bilo izgubljenih 234.000 delovnih dni, ali z drugo besedo toliko, kot če bi tovarna z 800 ljudi celo leto stala. Socialno zavarovanje je za stroške zdravljenja plačalo 490 milijonov in 679.000 dinarjev, iz- guba narodnega dohodka pa zna- ša 844 milijonov in 477.000 di- narjev. Skupaj znaša škoda zara- di nesreč eno milijardo in 376 milijonov dinarjev. Ali ni to pre- hudo za pol leta v občini ka- kršna je celjska. Nesreče" izven dela so ob 1.342 primerih terjale izgubo nad 22.000 delovnih dni. Anketa je pokazala, da je največ poškodb pri delu v času od 4 do 6 ure po nastopu dela. To se pravi, da ljudje hodijo zmučeni na delo. To dokazuje tudi dejstvo, da je na poti na delo 13,88 % vseh ne- sreč, na poti z dela pa 8,76 % nesreč. Največ nesreč na delov- nem mestu inastane zaradi nesmo- trnega in nezanesljivega dela, zaradi prekrškov predpisov o za- ščiti in varnosti na delu ter za- radi pomanjkanja poklicne iz- kušenosti. V številu nesreč pred vsemi celjskimi kolektivi prednjači Cinkarna, ki je v polletju imela 195 primerov ali 20 % vseh ne- sreč v občini. Stanje ponesrečen- cev z uspehom znižujejo v štor- ski železarni, v Emajlirki in še ponekod. y Popolnoma razumljivo je, je dejal tov. Cokan, da bodo sindi- kalne podružnice tem problemom morale posvetiti kar največ skr- bi. Dosedaj je bilo prej narobe, da so o teh zadevah razpravljali pred sindikati in organi uprav- ljanja vsi drugi, predvsem pa po- samezniki na odgovarjajočih službenih mestih. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 7. septembra IMC Nič čudega, če nas danes med dogodki po svetu močno razburja Alžir in njegova stvar. Sočustvu- jemo z njim zdaj kakor prej in radi hi, da bi se izmotal iz mo- rilne mreže svojih nasprotij. V bistvu gre za politična in osebna nasprotja med voditelji aližirske- ga narodnoosvobodilnega gibanja, trije proti trem, Benheda z Budi- afom in Belkasemom, na drugi strani pa Ben Bela s Kiderjem in Bumedianom. Te dni je bratski spor znova vzplamtel, vmes so so posegli vojaški činitelji alžir- skega okrožja in izkazalo se je v pogajanjih med političnim bi- rojem in oficirji, da je za oficirji Benheda. Ostala vojaška okrožja so podprla politični biro in že je stekla kri v bratomornih praskah. K sreči je mnogo vplivnih ele- mentov vzdignilo svoj glas zo- per državljansko vojno: delavske organizacije, KP Alžir, govori se o tajnih pogajanjih med obema strankama, saj je jasno, da fran- coska vojska samo čaka, kdaj bo na osnovi evianskih sporazumov posegla vmes. Zadnja poročila iz Alžira so razveseljiva: prevla- dala je volja ljudstva in geslo — vojne je dovolj. Na svetovni pozornici je seveda mnogo večjih dogodkov, čeprav vlada nuklearno ravnovesje in nič ne kaže, da bi ob njem kdo upal zanetiti vojno s klasičnim orožjem zaradi Berlina ali kake- ga drugega ledišča hladne vojne. Seveda vse teče tako, kot da v trajnost atomskega ravnotežja no- bena stran ne verjame. Pa ne gre samo za nezaupanje med S Z in ZDA. Znotraj Zahoda rožlja z atomom stari general de Gaulle, edini francoski general, ki je ra- zumel vojskovanje v predvojni Franciji in zato ni zaupal Magi- notovi liniji. Pred kratkim se je ta galski petelin, ta Cyrano z Ber- geracovim nosom, a brez njego- vega velikega duha, košatil, da bo konec leta 1963 tudi Francija imela sredstva, s katerimi ba na en mah pobila 20 milijonov ljudi. De Gaulle hoče ta atom imeti kot nacionalno obrambno sredstvo zoper SZ. Zato podpira Zahodno Nemčijo, skratka zato se ne pod- redi atomski disciplini, ki jo od Zahoda terjata Washington in London. Zato je razorožitvena konferen- ca v Ženevi vedno aktuulna, če- prav je spričo počasnosti in neu- činkovitosti skoraj ne vidimo, ka- kor kak transparent, ki se že le- ta in leta užiga in ugaša. Doslej Ženeva ni približala niti razoro- žitve niti ni pripomogla k temu, da bi prenehalo oborožitveno tek- movanje. Trenutno teko pogaja- nja o prepovedi jedrskih posku- sov, pri čemer ima Zahod pobudo v rokah, saj pristaja na prekini- tev vseh poskusov proti kontroli seveda, če bi se zgodilo kaj sum- ljivega, ali na delno prepoved po- skusov izvzemši onih pod zemljo, ki jih je treba podvreči medna- rodni kontroli. Sovjetski poskusi leta 1962 naj bi bili zadnji. Toda SZ ne prenese kontrole, niti ne pristane na izjemo pri podzemelj- skih poskusih, ker bi to pomenilo možnost ameriške špionaže na sovjetskem ozemlju. Svet je torej v hudi zagati: Ne samo da se ne sporazumeta SZ in ZDA glede atoma, vsak čas bo tu še nekaj držav z lastnim ato- mom. Ne samo Francija in s tem zelo blizu Nemčija pač pa tudi Kitajska in še katera. Kakšne zle perspektive za svetovni mir in za človeštvo! Prav bi bilo, da bi se jeseni na XVII. zasedanju Ge- neralne skupščine OZN svet tega zavedal. Govori se, da bo šel v New York Hruščev, morebiti ga je U Tant tudi zaradi tega obi- skal. Položaj je tak, da bi se mo- rala zastopnika dveh večjih sil sporazumeti zaradi možnosti, ki jih predstavljata oba. Za ZDA je gotovo poučna Miko- janova izjava Bentonu: -»Ne zani- ma nas vaše strateško blago. Ni nam potrebno in lahko bi ga pro- dajali vam."-' Obe veliki sili sta to- liko močni, da bi sporazum med njima pomenil odstranitev velike ovire na poti k svetovnemu po- mirjenju. To seveda ne gre čez noč in tega se vsi zavedajo, posebno te dni, ko se spominjamo beograj- ske konference, katerih teze so pred enim letom vsemu svetu do- povedovale, da je pot k miru za človeštvo nujna, pokazale pa so tudi na metode, s katerimi jo je možno nastopiti. Teze niso zasta- rele, še vedno veljajo. T. O. Vlak bratstva in enotnosti - pred durmi ZA VZDUŠJE BIVANJA GOSTOV SO ODGOVORNE VSE DRUŽBENE ORGANIZACIJE. — GOSTJE NAJ SPOZNAJO NA- ŠE USPEHE IN TEŽAVE. — PROGRAMI NAJ NE BODO PRE- OBSEŽNI IN UTRUJAJOČI. —PRIPOROČLJIVI ' SO STIKI MED DOMAČINI IN GOSTUJOČIMI PREDSTAVNIKI POLI- TIČNIH ORGANIZACIJ IN OBLASTI. — PROGRAM ZA CELOT- NO SKUPINO OB PRIHODU IN ODHODU. Na zadnji seji odbora za spre- jem in bivanje »Vlaka bratstva in enotnosti« pri Okrajnem odbo- ru Združenja borbenih organiza- cij je celoten načrt okoli spre- jema »Vlaka bratstva in enotno- sti« ter bivanja gostov iz Srbije, Bosne dn Hrvatske dobil dokonč- ne oblike. Na seji je bil navzoč tudi sekretar OK ZKS tov. Franc Simonič, ki je v razpravi posre- doval nekaj dragocenih napot- kov za organizatorje te veličast- ne manifestacije. Ce povzamemo glavne misli iz njegovega prispev- ka, so to: Skrbeti je treba za to, da se za dostojen sprejem in gostitev tovarišev dn bratskih republik za- vzamejo vse poddtične organizaci- je v občini, ki jim je dodeljena neposredna odgovornost. Vsi me- rodajnd činitelja morajo vse pri- prave in pozneje izivedbo vzeti zelo tankočutno, z mnogo ljubez- ni in požrtvovalnosti. Res je, da je brezhibno pnidržavanju pro- gramu in dobra organizacija eden izmed pogojev oib tem kratkotraij- nem obisku, vendar zgolj gladka organizacija ne more odtehtati prisrčnosti in spontanosti, ki jo gostje z oairom na zadolžitev slo- venskega ljujdstva zaslužijo. Ker z nekdanjimi gostitelji naših pre- gnancev prihajajo tudi .politični predstavniki političnih organiza- cj, in organov oblasti, je treba omogočiti tesne stike in razgovo- re z našimi političnimi delavci, da bi lahko v razgovorih menjali izkušnje in gledišča. Nadalje bi se morali izogibati prevelikemu pou- darjanju naših gospodarakih u- spehov, Irajti samohvali smo več- krat zelo podvrženi. Tudi prikri- vanje naših težav in napak bi bilo napačno. Gostje naj bodo res gostje, ki bodo ob tem srečanju spoznali življenje naših ljudi takšno kot je, spoznajo pa naj tiudi naša prizadevanja v celotni jugoslovanski skupnosti. Na seji je bilo namreč poudar- jeno, naj bi občinski odbori za sprejem vendarle ne razširjali programov na škodo počitka in nujnega prostega časa za stike z družinami, s katerimi so delili usodo najtežjih dni v naši zgodo- vini. Okvirni časovnik prihoda, bivanja in odhoda je dokončno znan. Gostje pri- dejo z vlakom v Zidani most 14. septem- bra ob 8 uri in 25 minut. Tu se bosta vlaka za Štajersko in Gorenjsko ločila. Iz Zidanega mosta odpelje vlak 2 minuti čez deveto in pripelje v Rimske Toplice ob 9 uri in 13 minut. Po enominutnem postanku odpelje vlak proti Laškem, kamor pride ob 9 uri 24 minut In sloji tri minute. Prihod v Celje je planiran ob 9 uri in 45 minut. Tu bo sprejem že ob postanku, potem pa pozdravno zbo- rovanje na Titovem trgu pred železniš- ko postajo, kjer bo govoril sekretar OK ZKS tov. Simonoič v imenu političnih organizacij, prebivavstva okraja in biv- ših pregnancev. Od tu se bodo udele- ženci vlaka podali po Prešernovi ulici proti Slandrovem trgu, kjer se bodo ob polaganju vencev poklonili žrtvam fa- šizma. Tu bo tudi krajši pozdravni in komomeralivni program. Od spomenika bodo gostje z gostitelji odšli v hotel »Celeia« h kratki zakuski, tam pa bodo čakala vozila in zastopniki občin, ki bo- do najkasneje do 13. ure prevzeli in odpeljali goste v občine. V slučaju sla- bega vremena bi v »Celei« ne bilo do- volj prostora, pa bi se najmočnejša celj- s->-Da, letos sem zaključil o- snovno šolo v Bistrici ob Sotli, No, kar šlo je. Ostal sem pač nekje za odličnja- ki-«, se je navihano nasmeh- nil Tonči, kot hi ne hotel po- drobneje razpravljati o uč- nem uspehu. »Bal sem se pa vse dozdaj. Ne, popravnega izpita ne, ker tega nisem imel, pač pa tega, da ne bom mogel v šolo. Moj prijatelj je hotel na tehnično, pa ni bil sprejet. Sele zdaj sem si oddahnil, ko sem zvedel, da sem sprejet. Seveda, stroji me veselijo! Na srednjetehnično sem se vpisal. Ce ne bi bil sprejet, ne vem, kaj bi napravil? Morda hi se moral iti učit obrti. Se sedaj ne vem, kako bo z denarjem. Ce ho mama zmogla ... Sestro imam na učiteljišču! Ko bi mogel kjer- koli dohiti štipendijo. Pa tež- ko se je kam obrniti: tu v Obsotelju smo precej od- maknjeni. >^Postal je rahlo otožen. Prvič pojde z doma, skrbi so tu. »Ne stanovanja še nimam! Verjetno se bom moral voziti z vlakom. Na- vsezgodaj zjutraj v Celje, po- poldne ali zvečer pa nazaj. Seveda, daleč je, pa samo, da hi bil zdrav. Da sem le v šolo sprejet, to je zaenkrat naj- važnejše."-' Take skrbi je v teh dneh imel marsikateri absolvent osnovne šole. Tež- ko je najti ustrezno šolo. Mnogi so si morali premisli- ti pri izbiri poklica. Pot do poklica je dostikrat težka. Tonči, upajmo, da dobro zvoziš in boš korenjaško zdrav. Samo pogum! Če se boš v šoli dobro odrezal — kar ti želimo! —, boš prav gotovo dobil še nekje štipen- dijo! R. L. 12. september- praznik mozirske občine Ta dan je izredno pomembna mejnica v zgodovini narodnoosvo- bodilne vojne na Štajerskem — pod smelimi udarci Slandrove bri- gade, ki jo je vodil komandant Mirko je padla zadnja okupator- jeva postojanka v Zgornji Savinj- ski dolini in tako je v osrčju de- žele, za katero je Hitler dejal: »Naredite jo nemško!« nastalo o- svobojeno ozemlje, ki je vztrajalo dobra dva maseca. Padlo je Mo- zirje. In ta dan slavijo kot občin- ski praznik. Ni pa Zgornja Savi- njska dolina znana le po osvobo- jenem ozemlju, tu so pod Creto imeli prvoborci svoje postojanke in že v oktobru 1941. leta' ime- li boje s fašisti. Letos bodo občinski praznik proslavili slavnostno. Uvod bo predstavljal zbor borcev na Creti. Tu bodo borci žalske občine od- krili spominska obeležja na kra- ju, kjer je padel 1942 leta neznani borec; krajevna organizacija zve- ze borcev pa bo tega dne na istem mestu razvila svoj prapor. V sredo, 12. septembra, bo ljud- ski odbor imel slavnostno sejo in to s predstavniki vseh političnih in družbenih organizacij. Poseb- na delegacija bo položila venec pred spomenikom. 15. septembra — v soboto zvečer, pa bo akade- mija v kino dvorani. Program skrbno pripravlja prosvetno druš- tvo, sodelovale pa bodo tudi osta- le organizacije. -ik V drugem polletiu boljše... v zadnjem času so politični predstavniki šoštanjisike občine razipravljali o ustanovitvi komu- nalne skupnosti zavarovancev ter o problemih zdravstvenega zava- rovanja in izjredno visokem od- stotku staleža -bolnih. Pobudo sta dala občinski odbor SZDL in ob- činski sindikalni svet, ki sta na plenumu z zdravstvenimi delav- ci sprejela sklep o ustanovitvi skupnosti zavarovancev. Šoštanj- ska občina ima namreč vse pogo- je za samostojno skupnost, saj ima okrog 11.000 zavarovancev, dva zdravstvena doma z izredno razvito zobotehinično službo in drugimi sp>ecialističnLmi oddelki. Prav tako pa dohodki zdravstve- nega doma zavarovanja 'krijejo več kot 80 odstotkov izostankov. Akcija je v teku. Sedaj se te- meljito pripravljajo na zbore vo- li vcevnpro izvaja vcev, kjer bodo seznanili neposrednega proizva- ja vca z vso problematiko zdrav- stvenega zavarovanja, da bo ču- til, v kolikšni meri je celotna zdravstvena problematika odvis- na od vsakega poedinca in kaj vse se lahko na .tem področju od- strani kot negativno. V teku pa so priprave za volitve v sikupšči- no komunalne skupnosti. iPrvo ipolletj^ letošnjega leta kaže na pretiran porast obolenj. Proučitev staleža kaže na tipič- nost kiratkotrajnega bolovanja — od enega do treh dni — kar vse- kakor bilj sovpada z izkorišča- njem ugodnosti kot opa resnih bo- lezni. Tako je v nekaterih podjet- jih v šoštanjskii občini porasel od- stotek celo preko 10, pni večini pa je prav blizu te meje. Sele od meseca juilija dalje je opazen pa- dec in sedaj se je to skorajda ne- vzdržno stanje delno normalizi- ralo. Ta uspeh je bil možen samo zaradi tesnejšega sodelovanja med gospodarskimi organizacijami in zdravstveno Službo, kjer prednja- či rudnik lignita, ki je največ uspel pri znižanju bolnih. Pri manjših podjetjih to še ni prišlo tako do izraza. Primanj- kuje jim kadra in tekočih analiz, kajti le temeljito poznavanje in dosledna evidenca lahiko vodita k izboljšanju. Eeden od vzrokov pa je nedvomno tudi ta, da manj- ša podjetja ne plačujejo dopol- nilnega prispevka za socialno za- varovanje in doslej niso bila do- volj zainteresirana na reševanju tega problema. Za vse pa bi mo- rala izguba 67 milijonov v letoš- njem letu biti zaskrbljujoča, saj so izdatki porastli za okrog 60 odstotkov. Prav zato se kaže nujna po- treba po komunalrui skupnosti zavarovancev. Le na ta način bo neposrednemu proizvajavcu pri- bližna problemaitika zdravstve- nega zavarovanja in vse drugače bo, ko bo več ljudi odločalo o politiki zavarovanja. Le skupnost zavarovancev je lahko porok, da se uredi sedanje nevzdržno sta- nje. Svet za delo in delovna raz- merja pri občinskem ljudskem odboru je že imenoval volivne ko- misije, Iki so te dni razpisale vo- litve v samoupravne organe ko- munalne skupnosti zavarovancev. -ik Novi izdelki Tržišče je zahtevalo, da so tuidi nekatera obrtna podjetja v ko- njiški občini deloma spremenila svojo proizvodnjo. Kovaško pod- jetje Obrtnik v Vitanju je pri- čelo z izdelovanjem balkonskih ograj. Pravijo, da ima za letos dovolj naročil. Precejšen del og- raj izdelujejo za nove stanovanj- ske bloke v Ljubljani. Kovaško podjetje v Slov. Ko- njicah pa je pričelo z izdelova- njem železnih delov za rolete. Tudi za te proizvode je povpra- ševanje veliko. V. L. Tudi v Mozirju bodo sprejeli goste Tudi v mozirski občini je bilo mnogo ljudi v pregnanstvu v Sr- biji in le-ti te dni komaj priča- kujejo, da se snidejo s svojimi najboljšimi tovariši, tistimi, ki so jim v pregnanstvu nudili zatoči- šče. Prišlo jih bo okrog 30. Mo- zirčani jih bodo sprejeli 14. sep- tembra v Celju in jih z osebnimi avtomobili popeljali v Mozirje ter jih gostili na svojih domovih. 15. septembra jim bodo priredili sku- pen izlet v Logarsko dolnio ter ogled Lesne industrije v Nazarju. Istega dne zvečer pa bodo gostje prisostvovali svečani akademiji v počastitev občinskega praznika. Naslednji dan se bodo vračali nazaj v Celje. Spotoma si bodo ogledali še Velenje. Polnih 17 let je že, a spomini so tako sveži, kot da je bilo včeraj. Pregnanci se do- bro zavedajo, da bi brez teh do- brih ljudi, ki so jim nudili vse, kar so sami imeli, pač le redko- kdo prišel nazaj v domovino. Prav zato se v pripravah kaže velika ljubezen in tudi rahla vročičnost, kako napraviti, da bi se jim v teh nekaj urah, dneh vsaj simbolično oddolžili. -ik PRIPRAVLJAJO OBČINSKI STATUT Občinski ljudski odbor Mozirje pripravlja svoj osnutek statuta. Delo vodi Občinska komisija za statut, ki je imenovala zaradi ob- sežnosti gradiva in obravnav še štiri podkomisije. Priprave za se- stavo statuta se zaenkrat vodijo še v podkomisijah. Ko bodo te zbrale in predelale vse potrebno gradivo po posameznih področjih, ga bo obravnavala še občinska komisija za statut, ki bo določila njegovo vsebino. Upravičena pričaldvanja Gozdno gospodarstvo v Nazar- ju je v prvih sedmih mesecih le- tošnjega leta uspelo kriti proiz- vodne naloge, saj so ustvarili predvidevanja, t. j. okrog 60 od- stotkov letnega plana, čeprav je ravno letošnje leto izredno kri- tično zaradi dodatnega |>oseka. Doslej so prodali okrog 27.400 kubičnih metrov. Največ težav so imeli s prevozom, kajti njihov prevozni park ni dorasel potre- bam. Da ne bi prišlo do zastoja odvoza, so iskali rešitve v izpo- sojanju kamionov, tako da je tudi to vprašanje vendarle reše- no. Najboljše in to celo preko plana so s hlodovino, ostali, manj važni asortimenti pa so v majh- nem zaostanku. Povečali so tudi število zaposlenih, kajti zavedajo se, da je od pravočasnega poseka in spravila pač odvisen planirani izvoz lesa. »Arivederci Baska« Morje se je zapenilo in ladja je ves čas puščala za sabo belo sled kakor cesto, ki se je vila ne- ^ie na sredi morja zato, da se Salehi niso izgubili. Daleč za na- pa so šli spomini. (V marsi- ^tanišče in gruča hiš, stisnjenih ob skalnate bregove gora. In ma- '0 dalje na levi se je za topoli skrival dom, kjer smo preživeli osemnajst nepozabnih, sončnih, "kodrih poletnih dni. — Zdaj pa Se kolonija devetdesetih otrok '>^rača v Celje. Prezgodaj ... Baška je ostajala za nami, z na- J^i pa so šli spomini. {Vmarsi- kom je že začela vrtati skrb pri- '^dkovanja: šola se bo čez slab te- ^en začela. In to čisto zares.) °(iška, prijeten kraj na skrajnem 3'^gu največjega jugoslovanskega otoka — Krka — je že več let P^jetno zatočišče, kjer si v kolo- ^ijah celjski šolarji uspešno na- birajo novih moči za novo šolsko *eto in počivajo, preživljajo počit- "fiice v brezskrbnem minevanju v kopanju, igrah, v izletih... faška jim nv/ii idealne pogoje: ^udovita, nadvse varna plaža, ^fnenitna okolica z vinogradi in borovimi gozdički, z majhnimi vzpetinicami, odkoder se nudi lep razgled na baščanski zaliv, v Ve- lebit, Rab. Poleg Baške je v cer- kvi slovita haščanska plošča, do- kument prvega pisemstva na Hr- vatskem. — In sonce, vroče juž- no sonce, — ki je prve dni po- barvalo hrbte rdeče, skoraj živo rdeče. Rdeča opečena barva pa se je kmalu spremenila v zape- ljivo rjavo, v pravo počitniško barvo, ki pomeni zdravje in ra- dost. Bilo nam je žal, ko smo odha- jali. »Tovariš, kaj hi bilo, če bi se morje posušilo?^Sodnik zalamejski«. jž Arisiotoles: Metafizika. Beograd 1960. S. 22762. Bošnjak S.: Rukovođenje radnom gru-» pom. Zagreb 1960. S. 22306/1. Cazi J.: Revolncionarni sindikati Ju- goslavije (1919-1920). Beograd 1959. S. 22692. Dabčvić-Kućar S.: Osnove zakonitosti n proizvodnji, razmjeni, raspodjeli i po- trošnji o socijaizmn. Zagreb 1960. S. 22'504/l. Humo O.: Crnci u SAD. Sarajevo 1960. S. 22702. Johan'des A.: Boje i lakovi. 2. izd. Zagreb 1960. S. 22851. Krndija D.: Industrijalizacija Jugosla- vije. Sarajevo 1961. S. 22867/1. Miklavžič J.: Melioracija in konverzi- ja gozdov na rast'ščni gojitveni in go- spodarski osnovi. Ljubljana 1961. S. II. 1488 /6. Nikonenko D.: Planiranje priprema rada u poduzeću. Zagreb 19(50. S. 2?795/10. Ottlev R.: Crna Odiseja. Zagreb 1961. S.: 22862. Ribar V.: VitaFznm i njegov značaj. Beograd 1960. S. 22758. Sampson G.: The Concise Cambrigde Hi- story of English Literature. Cambridge 1959. S. 22682. Savremcna sredstva informacije. Beo- grad 1960. S. 22780. Vasari G.: Životi slavnih slikara, vaja- ra i arhitekata. Beograd 1961. S. 22684. Veslej-Tanasković I. & R. Debijada: Putovanje čoveka u vasionu. Beograd 1961. S. 22745. Vnković B.: Indonezija. Bograd 1961. S. 22918. Aristoteles: PolJtika. Beograd 1960. S. 22703. Berffirrann H,: Die Vorbereitiing der Prodiiktion in der Textilindu,strie. Berlin 1960. S. 22779/4. Buzuk R.: Radni odnosi \\ privredi. 4. izd. Zagreb 1961. S. 22701. Četrdeset godina. Zbornik sećanja akti- vista jngo.slovcnskog revolucionarnog radni£ko/» pokreta. I—VII. Beograd 1960-1%i. J. 21527. Danilov S. S.: Russkij draniatižeskij teatr XIX veka. I. Lcningrad-Moskva 1957. S. 22767. Fiiršt B.: Nadležnost općine i kotara po saveznim i republičkim propisima. Zagreb 1961. S. 22805. Gojanović J.: Mjere i metode za una- pređenje ekonomičnosti u industrij- skim poduzećima. Zagreb 1961. S. 22855. Hefernan H. & V. E. Todd: The Kin- dergarten Teacher. Boston 1960. S. 22791. Iz stare kitajske filozofije. Ljubljana 1962. S. 19143/5. Krković A.: Mjerenja u psihologiji i pedagogici. Beograd 1960. S. 22904/1. Laća L: Društvena uloga Saveza komu- nista Jugoslavije. Beograd 1960. S. 22924. Milutinović M.: O nekim osnovnim pi- tanjima naučnog pogleda na društvo. Beograd 1958. S. 22876. Ožegov S. I. & A. B. Sapiro: Orfogra- fičeskij slovar russkoga jazyka. Izd. 2. Moskva 1957. S. C 4. MED KNJIGAMI MED KNJIGAMI MED KNJIGAMI MED KNJIGAMI MED KNJIGAMI MED KNJIGAMI ^Mument o fašističnem genocidu NAGRAJENA KNJIGA STANETA TERCAKA »UKRADENI OTROCI^^ V letu 1960 s »Kajuhovo nagra- do« nagrajeno delo celjskega av- torja Staneta Terčaka je o polletju letošnjega leta izšlo v knjižni iz- daji založbe »Borec« v Ljubljani. Čeprav je delo izšlo šele pred dve- ma mesecema, je zanimanje zanj veliko, saj je skoraj polovica na- klade že razprodano. Težko je najti opravičilo, da je naš list med zadnjimi, ki svoje bravce opozar- ja na to izredno pomembno do- kumentarno literarno stvaritev, zlasti še, ker je večina dragocene- ga gradiva zbranega prav na na- šem področju in ker je avtor splo- šno poznan in cenjen pisec s pod- ročja norodnoosvobodilnega boja. O knjigi je mogoče napisati le najboljše, kakor so že storili mno- gi ocenjevavci literarnih del ši- rom po naši domovini. Knjiga je dragocen zbir dokumentov o e- nem najgrozovitejših fašističnih zločinov, o genocidu brez pri- merjave, o bestialnih načrtih na- cističnih fanatikov in njihovih žrtvah — nedolžnih otrocih. Delo Staneta Terčaka z vso močjo in vestnostjo dopolnjuje orjaški lite- rarni ep o trpljenju in nečloveč- nosti, s katero se fašizem vključu- je v zgodovino človeštva. Da je to delo nastalo ravno pri nas, ni slučaj. Ni slučaj zato, ker je mali slovenski narod v tej pošastni igri potujčevanja bil najbolj pri- zadet. Nič manj pa pri nastaja- nju tega dela ne pomeni izred- na ljubezen in delavnost avtor- ja, ki je zanj porabil ogromno prizadevnosti, iskanja in trdega dela. Ko človek odloži knjigo, se ob stoterih usodah posameznikov razgrne pred njim vsa grozljivost najtemnejših let v nedavni pre- teklosti. Knjiga obtožuje in zavra- ča sleherno pomisel na sponta- nost, na slučajnost tragedij, ki so jih doživeli otroci, njih mate- re in očetje. Sleherni dogodek je zasnovan v zločinskih glavah vo- diteljev mračnega »tretjega raj- ha«, vsaka, še tako neverjetna grozovitost je načrtovana in pre- mišljena. Nagrajena knjiga Staneta Ter- čaka »Ukradeni otroci« izhaja iz usode Slovencev, iz usod 9.000 na silo odvzetih slovenskih otrok, med katerimi je čez 500 takih, ki se nikoli niso vrnili. Toda kljub temu prerašča po svoji pomemb- nosti slovenski in jugoslovanski okvir. Z znanstveno raziskavo do- godkov razkriva temne in deloma že izpolnjene načrte Himmlerja in njegovih krvavih pribočnikov ter brezdušnih uradnikov pred zavestjo vsega človeštva. Zato ni čudno, da je zanimanje za delo Staneta Terčaka naletelo na ve- lik odmev ne samo doma, da tekst izhaja sočasno tudi v srbskem prevodu v časopisu »7. julij«, tem- Avtor Stane Terčak več se zanj zanimajo tudi v ino- zemstvu, zlasti v deželah, kate- rih mladina je v preteklosti do- živela enako usodo. Kot sem že poudaril, je knjiga posebno zanimivo zlasti za bravce našega področja in jo zato vsem, ki je še nimajo, toplo priporočam. To delo bi moralo imeti častni prostor v vsaki zasebni knjižni zbirki, v vsaki knjižnici po šo- lah, organizacijah itd. Delo ne predstavlja samo izsek iz naše zgodovine — je hkrati pomemben prispevek v borbi za mir in brez- skrbno mladost. CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 7. septembra 1962 7 S SEJE OBČINSKEGA UUDSKEGA ODBORA V ŠOŠTANJU GOSPODARNOST-prvi pogoj Pred kratkim sta imela redno jjejo oba zbora občinskega ljud- skega odbora v Soštanji>. Udelež- ba članov občinskega zbora ni bila najzadovoljivejša, medtem ko »deležba članov zbora proizva- javcev kaže na večji interes do odločanja in sklepov. Sejo je vo- iil predsednik občinskega ljud- skega odbora tovariš Ludvik Ma- K Največ razprave je sprožil no- ^i predlog odloka o plačevanju prispevka v rezervni sklad obči- ne za potrebe gospodarskih orga- nizacij. Plačuje se od doseženega iistega dohodka gospodarske or- ganizacije, zmanjšanega za izpla- čane osebne dohodke in sredstva, ki jih podjetja vnašajo v svoj re- zervni sklad. Dosedanja stopnja 3 odstotkov se zviša na 5 odstotkov in je v dvoostotnem zvišanju na- menjenih 1,5 odstotka za repub- liški sklad, 0,5 odstotka pa občin- ski. Ta sredstva so namenjena predvsem za pospeševanje gospo- darske dejavnosti in za kratko- ročna posojila tistim gospodar- skim organizacijam, ki zabredejo v težave in nimajo dovolj za iz- plačilo osebnih dohodkov. Člani zbora proizvajavcev so glede pra- vil sklada imeli pomisleke, češ, da bodo podjetja s slabim gospo- darjenjem živela na račun aktiv- nih podjetij in da to nikakor ni sanacija temveč subvencioniranje. Tako so navedli primere gospo- darskih organizacij kmetijstva Salek in hotela Pake, kjer kljub pomoči še vedno obstaja pasiva in vsekakor potreba po novih kre- ditih. Niso se strinjali, da bi o sami pomoči odločal le upravni odbor sklada, temveč so sprejeli sklep, da naj o tem odloča občin- ski ljudski odbor, medtem ko bo odbor sklada pripravil analizo podjetja, ki potrebuje pomoč. V zvezi s povišanjem pa so izrazili pomisleke o odloku, da se to upo- števa za nazaj, in sicer za 1961. leto, saj bo takšna retrogradnja skupno z dajatvami v letošnjem letu le previsoka. Nadalje so sklepali o izdanju poroštvenih izjav za okrog 64 mi- lijonov dinarjev devetim različ- nim gospodarskim organizacijam in Zdravstvenemu domu v Vele- nju. Tudi ob tem so člani zbora proizvajavcev menili, da je treba v bodoče več poznavanja dejan- skega stanja podjetij, kajti obči- na je slednjič le porok, ki je dol- žan v slučaju nepokritja porav- nati te dolgove. V nadaljevanju je občinski ljudski odbor na predlog sveta za finance zavrnil vlogo poslovnega združenja energo kemičnega kom- binata v Velenju, da bi njihovi uslužbenci in delavci bili oprošče- ni plačevanja dopolnilnega prora- čunskega prispevka iz osebnega dohodka. Direktor podjetja — in- ženir Ciril Mislej je to obrazložil, češ, da združenje želi v tej obliki nekakšen simboličen prispevek občine Šoštanj, kajti za samo iz- gradnjo bo moralo združenje zbra- ti 50 odstotkov sredstev za izgrad- njo, vendar pa je bil občinski ljudski odbor mnenja, da nikakor ni mogoče delati pri tem kakrš- nih koli izjem in da bo svojo ude- ležbo moral drugače izkazati. Odločali so še o pripojitvi va- jenske šole v obrtno izobraževalni center v Celju ter o slabem in po- časnem delu pravne službe rud- nika lignita Velenje, kar vodi do pravno neprijetnih zaostritev s predvidenimi parcelami za stano- vanjsko izgradnjo. -ik Prenovljen otroški vrtec v letošnjem letu so v Velenju padli v vodo veliki načrti za ostvaritev dolgoletne želje pre- bivavcev — in sicer gradnja otroško varstvenega parka. Ven- darle pa se je nekaj pokrenilo. Podjetje Vegrad, ki ima patronat nad istarim vrtcem, se je na proš- njo upravnega odbora vrtca od- zvalo in brezplačno olepšalo zu- nanjo podobo. Prenovili so fa- sado in jo prepleskali. Za ostala manjša popravila so porabili pri- tok iz 'krajevnega samoprispev- ka. Žal vsa prizadevanja kolektiva otroškega vrtca, da bi ustanova pridobila tudi v notranjosti novo sliko, ostajajo nerešena, čepraT ne smemo prezreti dejstva, da se je kolektiv odrekel 5 odstotkom od svojih rednih letnih dohod- kov v ta namen. Se vedno je premalo razume- vanja za naše najmlajše, saj od- lagamo ta vprašanja v nedogled. Še manj pa je razumljivo, da po- polnoma pozabljamo na prepo- trebno kanalizacijo za vrtec, če- prav bi bilo potreba le nekaj deset metrov cevi za priključi- tev na mestno omrežje. -ik OBVEZNO NEDELJSKO DELO Kolektiv rudnika lignita v Ve- lenju je v drugi polovici avgusta sprejel sklep o obveznem nedelj- skem delu. Ta sklep je narekova- lo stanje povpraševanja, pomanj- kanje premoga in vse večje pro- diranje velenjskega lignita na hr- vaški trg. Pripravljenost velenj- skih rudarjev, da nadoknadijo večji izpad v prvih mesecih le- tošnjega leta in s tem ne le kvan- titativno zadoste predvidevanjem proizvodnje, je na seji upravnega odbora podjetja tolmačil direktor Nestl Zgank, ki je dejal, da je za podjetje trenutno najbistvenejše važnosti to, da imajo dober stik z odjemavci in da mora podjetje po- svečati večjo skrb prodaji, kvali- teti in prodajni ceni; to je stal- nemu proučevanju—analiziranju tržišča. V zadnjem času so ravno v rudarstvu izredno poostrili me- re vprašanja rentabilnosti in je tako pri nas kot na Hrvaškem v teku zapiranje manjših-nerenta- bilnih rudnikov, zato rase vse večja potreba po lignitu. Jasno pa je, da morajo pri prodaji pro- učevati dopustno oddaljenost, kaj- ti kupec pač ni preveč zainteresi- ran na prevelikih prevoznih stro- ških, niti ni to gospodarsko. Pla- siranje artikla je pač odvisno od časa, kvalitete in cene in te tri elemente je potrebno temeljito upoštevati ter si tudi z večjim žrtvovanjem zagotoviti stalne od- jemavce. Da bi lahko krili vedno večje potrebe podjetij za prodajo premoga v Ljubljani in Mariboru, je sklep o nedeljskem delu dobro- došel. Važno pa je tudi, da je se- daj proizvodnja v Velenjski jami s 8.500 tonami dnevno nad pla- nom. V avgustu so začeli z red- nim tri tretjinskim nedeljskim delom, v septembru pa bo v ne- deljah delala ena tretjina, tako da bodo rudarji kljub temu ime- li premor za počitek. Pri prodaji premoga igra veliko vlogo ozko grlo prevoza, tako se večkrat zgodi, da pride do nera- zumljivih zadrževanj pošiljk pre- moga na celjskem vozlišču. Tudi to delno rešujejo tako, da z inter- vencijami prodajavca ali kupca le pospešijo nepotrebno zamuja- nje in naraščanje stroškov. Da bi lažje obvladali trg, so sklenili, da v sklopu prodajne službe namesto tudi potnike, ki bodo imeli stalni kontakt z odje- mavci in sproti reševali slučajne nerodnosti dobave. Tako velenjski rudar z delom rešuje vprašanje naše industrije in potrošnikov, obenem pa z večjim vlaganjem izboljšuje svoj in položaj podjet- ja. -ik Ukinitev vajenske šole v Velenju Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora so razpravljali o predlogu ukinitve vajenske šole v Velenju in soustanovitvi obrtno-i- zobraževalnega centra v Celju. Na predzadnji seji je ljudski odbor zavrnil predlog sveta za šolstvo za priključitev obrtno-izobraže- valnemu centru in to zlasti iz sta- lišča vključevanja socialno šib- kejših vajencev in vajencev z od- daljenih hribovskih področij, ki imajo pomanjkljivo osnovnošolsko izobrazbo, prav tako pa zato, ker je želel imeti dokumentirano po- cenitev reorganiziranega pouka. Svet za šolstvo je to proučil s predstavniki okrajnega ljudskega odbora ter okrajne komunalne zbornice ter ugotovil, da vajen- ska šola v Velenju nima dovolj pogojev za verifikacijo — to je predvsem pomanjkanje ustreznih delavnic in opreme ter specializi- ran učni kader. Združevanje ne- dvomno poceni nabavo modernih učnih sredstev, obenem pa bo s združitvijo rešeno vprašanje izobraževanja obrtnih in industrij- skih poklicev za ves okraj. Spričo problema nezadostne predizobra- zbe pa je z verifikacijo postavlje- na zahteva po čim popolnejši predizobrazbi, ki je edina lahko garant za dvig storilnosti in kvali- teto strokovnih kadrov. Izjemne primere bo narekovala sama praksa. Prav tako pa bo ob novih pogo- jih šolski sklad občine Šoštanj delno razbremenjen, saj znaša razlika med pogodbo z izobraže- valnim centrom in finančnim na- črtom vajenske šole v Velenju za leto 1962 okrog 1,800.000 dinarjev in to že s predvidenimi mesečni- mi vozovnicami za dijake. To po- meni okrog eno tretjino prihra- njenih sredstev. Osnovni šoli v Šoštanju in Velenju pa pridobi- ta s tem tudi šolske prostore, ki sta jima nujno potrebni. Občinski ljudski odbor je po teh utemeljit- vah sprejel sklep in razrešil dose- danjega upravitelja vajenske šole tovariša Edmunda Kmecla. -ik Vrata so se!odprla na stežaj Slednjič je tudi vprašanje ma- tične knjižnice v Velenju rešeno. Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora je bila za uprav- nika imenovana tovarišica Ivanka Navršnik — ki je doslej učitelje- vala v Paki pri Velenju. Mlado knjižničarko smo zatekli pri urejevanju knjig in jo prosili za razgovor. — Kaj vas je privedlo iz šole v knijžnico? — Izredno veselje do knjig. Ze na učiteljišču sem želela, da bi iahko postala knjižničarka. Sedaj se mi je želja izpolnila. Tako pri- jetno mi je, ko se vrtim v tem ve- likem številu knjig, kajti kljub ljubezni nisem imela prevelikih možnosti, razen izposojanja in ob- čudovanja. Sedaj pa bom jaz iz- posojevala priporočala, brala, ure- jevala. — V kakšno vrsto spada vaša knjižnica? — To bo matična knjižnica za področje naše komune. Po številu knjig — imamo jih preko 7.000 — spada v večje knjižnice. Način dela bo ta, da bodo vse podružnice imele sezname naših knjig in si jih bodo lahko izposoje- vale tudi pri nas. Na ta način bo- do knjige vse bolj izkotiščene — večje kroženje bo in nedvomno kljub rabi večji dohodki. Razum- ljivo pa je, da knjižnica potrebu- je dosti več sredstev, kot jih je imela doslej, kajti predračun kaže na okrog 2 milijona letno za nor- malno poslovanje. Doslej pa so vlagali le okrog 700.000 dinarjev, kar niti ni zadoščalo za najnuj- nejše. In kako bo z izposojeva- njem, saj vemo, da je v Velenju to svojstven problem za večje število prebivavstva zaradi tret- jinskih izmen? Da, res je! Zato bomo imeli tri- krat tedensko dopoldne in tri- krat tedensko popoldne odprto knjižnico. Sama se ogrevam za izposojevanje s prostim pristopom in izborom, ker bi mi to zelo olaj- šalo delo, žal pa to ne dopušča oprema, visoke police, ki niso do- stopne brez posebnih pomagal. In kakšne so vaše želje? Da zvišam število obiskovav- cev, kajti le tista knjiga pomeni resnično bogastvo, ki kroži in ple- meniti. Vsaka neiskana knjiga je mrtvi kapital. In kako boste to dosegli? Posluževala se bom vsek oblik. Tako bom sproti objavljala nove knjige v kinoreklamah, v enaki meri pa bo treba javnost zain- teresirati preko lokalnega časopi- sa Rudarja. -ik FRAN ROŠ: SPOMINI NA SRBIJO 1941 1943 19 DROBNI DOŽIVLJAJI Naši otroci so obiskovali čuprijske šole, v katerih delo se oku- pator ni vmešaval neposredno. Srbski učitelji in profesorji so jih z vsem razumevanjem radi imeli. Pri pouku so na gimnaziji še dalje obravnavali zemljepis in zgodovino Jugoslavije ne glede na njeno razkosanje med okupacijo. V uradnih šolskih pečatih je še ostala »Jugoslavija«, enako v tiskovinah spričeval. Mojemu sinu je pri pisanju diplomske naloge iz srbskega jezika rekel prof. Milosavljevič: »Ti Slovence možeš da napišeš zadaću na slovenačkom jeziku!« Pri ustnem izpitu iz srbskega knji- ževnosti ga je vprašal za Prešerna in Cankarja. V največji meri je bil Slovencem naklonjen prof. Zivkovič, nič manj prof. Aksenti- jevič, Milošević in drugi. Cuprijski maturanti leta 1942 so priredili svojo akademijo. Nanjo so povabili tudi predsednika občine Ostojiča. Na sporedu so imeli med drugim Nušičevo enodejansko šalo »Analfabet«, v kateri je osmešen srezki načelnik. Predsednik je videl v tem na- pad na oblast sploh in je sklenil maščevanje nad predrznimi ma- turanti. Ze prihodnje jutro je občinski »pandur« po ulicah z »do- bošem« klical na »kuluk« vse nove maturante. Tri dni so morali kopati rove za odtek fekalij v Moravo... Neko dopoldne sva s prijateljem Pestevškom sedela ob mizi pred gostilno blizu velikega mosta. Vročino sva si hladila z jagodin- skim pivom, ki se je sicer redkokdaj dobilo. Najinim slovenskim besedam je prisluhnil neki postaven seljak pri sosednji mizi. Ogledoval si naju je, potem pa je pristo- pil z vprašanjem, ali sva iz Celja. Pri tem je navedel celo moj priimek. Bilo je to zanimivo srečanje. Seljak je namreč pred 11 leti služil vojsko v Celju. Ker je bil dotlej nepismen, je obiskoval tečaj za analfabete. V teh tečajih smo poučevali učitelji. Njega sem učil jaz. Predsednik izpitne komisije je bil šolski nadzornik Pestevšek. Doma na steni da ima seljak še vokvirjeno potrdilo o opravljenem izpitu z najinima lastnoročnima podpisoma. Bil je to Dragomir Malenović iz Dražmirovca, 18 km severno od Ćuprije. Hotel je pokazati svoje veselje nad nepričakovanim sreča- njem z nama, naročil nama je to in ono, h koncu pa naju je Povabil na skorajšnji obisk v svojo vas. Pozneje sem v okolici naletel še na dva takšna svoja nekdanja učenca. Ravnatelj celjske rudarske šole ing. Ferjančič je nekega dne sedel pri »Dobri kapljici«. Bolehal je in je snriel piti samo pokalico, ki jo je imenoval »šargarepo« (to je korenje, ker je bila takšne barve). Pri tem še je nemara spominjal časov, ko je vsak večer Posedel pri celjski »Turški mački« ob kapljici dišeče črnine. Ko pa se je zdaj ozrl po bifeju, ni mogel verjeti lastnim očem. Pri eni izmed ostalih treh miz je sedela Tilčka, natakarica »Turške mačke« osebno! Iz razgovora z njo je spoznal, da živi v Jagodini pri starših svojega moža, ki je bil pred vojno podoficir v Celju, zdaj pa v vojnem ujetništvu. Slišala je, da imajo Celjani v Ćupriji svojo gostilno, in je prišla, da bi našla kakega znanca. Oh, koliko četrtink vina je ravnatelju nekoč že prinesla na mizo! Naš »kafedžije« Petek je bil kakor njegova žena srčno do- ber človek, ki je rad pomagal vsakemu rojaku. Marsikdo izmed nas je kdaj pohitel k njemu z ugodno novico, da so Nemci izgubili Rostov, Voronež ali Harkov, kakega generala ali pa vojno ladjo. Take vesti je Petek plačeval s čašami vina in sendviči. Dvakrat je pregnani akademski slikar prof. Albert Sirk obis- kal nas, svoje celjske prijatelje, in nas gostil pri »Dobri kapljici«. V Zaječaru je izdelal nad 100 slik in jih z lahkoto prodal. Z in- tervencijami pri tamošnjem krajskomandantu, ki se je sam ukvar- jal s slilčarstvom, je mnogo Srbov rešil zaporov in smrti. Da bi tudi civilno prebivavstvo bilo soodgovorno za sabotažna dejanja proti okupatorju, je nemška feldkomanda v Beogradu od- redila pritegnitev uslužbencev in posestnikov k nočni stražarski službi. V Ćupriji so skupine, vsaka s 24 možmi, prihajale na vrsto vsakih 12 dni. Sedež teh straž je bilo neko poslopje na robu mes- ta, od koder je vsako uro odšla dvojica ljudi po železniški progi proti Paračinu, dobro uro daleč do neke železniške karavle, do tja pa so z druge strani prihajali paračinski civilisti. Vsi ti stražarji so bili seveda brez orožja. Vsak sumljivi pojav na železniški progi bi morali takoj javiti kolodvorski vojaški službi. Nedvomno so s svojimi glavami odgovarjali za vse, kar bi se okupatorju neprijetnega dogodilo. Zato so bili vedno pripravljeni na beg, takoj ko bi se tu kaj hujšega primerilo. Mene je takšna dolžnost doletela šele v začetku leta 1943. Stražarji so medtem, ko so bili prosti, kvartali za denar v zakaje- nem lokalu. S seboj so imeli jedačo in dosti rakije. Lahko so tudi legli na pograde in vmes spali. Jaz sem to poizkusil le en- krat, a sem se pri tem grdo nalezel uši. Tovariš v stražarskem paru mi je bil nekajkrat književnik Ingolič. Nekoč sva gazila visok sneg na samotni progi, kjer daleč ni bilo hiše, ampak z ene strani samo polje, z druge pa začetki gozdov, ki so se vzpenjali v Juhor-planino. Zasledila sva še sveže volčje sledove, ki so vodili čez progo. Na takšnih poteh sva se pomenkovala o novi Jugoslaviji, o človeštvu, ki ne bo več poznalo vojn, o bodočem razvoju umetnosti in kulture. Med stražarjenjem je bilo treba paziti na vlake. Kmalu po polnoči je tod prihajal brzovlak iz smeri Soluna in Sofije. Vlaki so imeli vojaške posadke z avtomatskim strelskim orožjem, ki so opa- zovale progo. Kdor bi nas z vlaka zagledal, bi nedvomno streljal na nas, ko pa je bilo civilistom tu vsako kretanje po 20. uri prepo- vedano. Z vlaka se je lahko opazila v snegu vsaka temna postava, zato smo pred nočnimi vlald zlezli v luknje, ki smo si jih izkopali v sneg, kjerkoli smo tisti čaš bili. V toplem času je zadostovalo, da smo samo legli na zemljo. Na drugo stran čuprijske postaje je železniška proga vodila čez Moravo. Tu so nadvse važni most stražili oddelki bolgarske vojske v bunkerjih na obeh bregovih reke in še v neki baraki. Včasih smo stražarji krenili k njim, da smo se ob njihovem ognju ogreli. Hva- lili so se nam s tem, da Bolgari nočejo vojne s Sovjetsko zvezo, kajti Rusija da je njihova »matka«, ki jih je nekoč osvobodila iz- pod Turkov. Nekoč sta me dva vojaka zaupno vprašala za najbližjo pot v Bolgarijo, kamor bosta kmalu pobegnila, saj Rusi bodo gotovo štrli Hitlerja. Tedaj so Nemci klicali moške k naborom za delo v borskem rudniku. Sposobne so s transporti pošiljati tja, ti pa so spet uhajali. Na neko večjo skupino teh so neko noč naleteli naši stražarji ob progi. Nudili so jim zavetje v stražarnici do jutra, ko so mogli na- daljevati pot. Srečevali smo se s srbskimi železničarji, ki so z nevoljo oprav- ljali službo pod okupatorjevim nadzorstvom. Niso pa opustili svojih predvojnih navad, ki so postale že njihova pravica: Ob vsakem od- hodu iz službe so si čez ramo obesili vsak svojo vrečo železniškega črnega premoga za domov. Ze druga zima" nas je ločevala od domovine, vendar je bila ta živa v nas. O njej so govorile pesmi, ki sta jih v pregnanstvu napi- Partizani so zažgali vlak z nemškim transportom v Laništu sala Janko Glaser v Arandjelovcu in Fran Onič v Aleksincu in so krožile med nami. Ingolič je spisal igro »Mirjana«, da so jo uprizo- rili avtorjevi dijaki. Prikazovala je siroto — begunko, ki razredni kolektiv prevzame vso skrb zanjo. To zimo sem napisal komedijo »Mokrodolci«, vso med uradnimi urami, ki so mi na ta način hitreje minevale. Pregnanec železniški uradnik Franjo Medic (po osvoboditvi šef postaje Celje) je na čuprijskem kolodvoru opravljal službo, ko je tam obstal neki nemški vojaški vlak, namenjen v Grčijo. Slišal je nekaj mladih vojakov govoriti slovensko — bili so Celjani. Med nji- mi nekaj mojih bivših učencev. NaročiH so mu pozdrave zame z za- gotf^vilom. da so ostali zvesti Slovenci in da bodo to tudi še z de- janji dokazali. 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 7. septembra 1962 ŽENA'DOM »DRUŽINA PREDVSEM SPOŠTOVANJE »Ali je obrekovanje med zakon- ci opravičljivo«? To vprašanje je zastavil naše- mu uredništvu tov. F. V. iz Tabo- ra. Berite kaj nam piše! »Ko sem pred kratkim potoval z vlakom, sta poleg mene sedela tudi dva zakonca. Kot je že v na- vadi, če družina potuje, je tudi ta »glavar« družine imel nalogo nositi in paziti prtljago. Prav pri tem pa je nastala nevšečnost, ki je bila neprijetna za vse ostale potnike, le za zakonca ne. Žena si je zaželela nekega predmeta, ki se je nahajal v po- tovalni torbi. Mož tega ni našel tako hitro, kot so bile hitre ženi- ne misli, zato mu je le-ta z jezo zabrusila: »Joj, kakšen »butl« si, prava neroda!« »Vem, vem,« ji je mirno odgovoril ta, »sicer bi ne vzel za ženo prav tebe!« V pogovor se je vmešal najbliž- ji sosed. »Tovarišica, zakaj pa ste vzeli takšnega moža. ki je po va- šem mnenju neumen«? »Veste, prej je bil kar čeden, kasneje se je poslabšal,« mu je odgovorila soseda. Ta odgovor je očitno rešil iz zadrege njenega moža, ki se je v hipu poslužil starega pregovora, ki pravi, da se še tako dobro vino v slabem sodu pokvari...« Nedvomno ta primer, ki nam ga navaja tov. F. V. ni osamljen, saj so se ti besedni boji med za- konci pri nas kar udomačili. Zato ni čudno, če se dogodi tako, kot se je moji znanki, ki mi je pred kratkim potožila, da jo otroci ne ubogajo več in vsaka njena bese- da je kot bob v steno. Da je to res, sem se prepričala sama, ko sem to znanko obiskala na domu. Ugotovila sem, da ne le njena, temveč tudi beseda njene- ga moža ne zaleže nič. Ugotovila pa sem tudi vzrok, zakaj imajo otroci tako malo spoštovanja do staršev, ki so sicer skrbni in o- trokom ni treba trpeti pomanjka- nja. Slaba stran teh zakoncev je prav »jezični dvoboj«, v katerem padajo neprimerne besede, vzdev- ki in pripombe kar v prisotnosti otrok. Res je, da se z leti skupnega življenja zakonci spoznajo in da nastane med njimi tudi domač- nost, ki pa ne bi smela nikoli presegati meje. Nasprotja, nepri- merne besede, izrečene morda ce- lo v šali, ki pa jih razumejo le odrasli ljudje, lahko rodijo bole- če posledice. To pa lahko preprečimo, če ob- držimo v zakonu medsebojno spo- štovanje, saj je to za sožitje in prave odnose bistvene važnosti. Po toči zvoniti je namreč prepoz- no! Da Bodo njuna bodoča potovanja tudi tako polna prisrčnih pogovorov? VARNA VOŽNJA: POSEBNA PREHRANA V Frankfurtu deluje nemško društvo za prehrano. Pred krat- kim je to društvo izdalo knjigo z naslovom: »Zdrava jedila za voz- nike motornih vozil.« V knjigi najdemo recepte za jedila, ki vse- bujejo od 650 do 700 kalorij. Na- tisnjena je bila v milijonski na- kladi. Poleg drugih so si knjigo nabavili tudi zasebni lastniki go- stinskih podjetij in restavracij. Tako tudi oni lahko postrežejo z jedili — primernimi za voznike motornih vozil — ki naj bi se izo- gibali prevelikim obrokom mast- nih jedi. Predvsem velja to mast- no meso — za svinjsko pečenko. Hranili naj bi se le z lahko pre- bavljivo in ne preveč mastno hrano. Bila naj bi predvsem vita- minska in vsebovala čim več be- ljakovin, ker le taka hrana ne povzroča utrujenost. Nasprotno: povečuje voznikovo prisebnost in odpornost ter zvišuje njegovo re- akcijsko sposobnost. D. K. Šolska oblačila Smo v začetku novega šol- skega leta. Naši otroci so po- stali za leto starejši. Nekate- ri so prestopili v višje razre- de, drugi bodo letos prvič prekoračili šolski prag. Sole, ki so nekaj časa samevale, katere so čistili in prezra- čevali, so znova zaživele. Kaj pravite, ali ne bi uvedli šol- ska delovna oblačila, obvezna za vse šolarje. Končno bi mo- rali tudi pri nas o tem raz- misliti starši in šolski odbori. Medtem, ko je v večini držav v svetu to že udomačeno in samoumevno, so pri nas mi- šljenja deljena. Zato, da bi bili otroci v šoli enotno oble- čeni, lahko naštejemo več vzrokov. Nedvomno bi bilo to tudi vzgojno koristno. Niso vsi starši enako pre- možni in zato ni vselej pogo- jev, da bi ustregli modnim muhavostim svojih otrok. Do- gaja se, da nekateri otroci prihajajo v šolo oblečeni v svilo in žamet, nekateri pa v preprostih oblekah. Ni po- trebno posebej poudariti, da nastanejo psihološke posle- dice pri onih, ki se morajo skromneje oblačiti. Torej, rešitev je enostavna: Uvesti enotna šolska oblači- la ali halje. Te naj ne bodo v črni barvi, saj se je dosti- krat učencem upirala. Barva oblačil naj hi bila modra, pastelno zelena ali siva. Kro- jena so lahko vedno lepo in moderno. Za deklice lahko oblačila še posebno poživi- mo s posebnimi ovratniki. Skratka, kombinacij je do- volj, gre le zato, da stvar premaknemo z mrtve točke. Komplet, primeren za dečke KONJIČEK ... Ko se po končanem delu vrne- mo domov in ko je opoldanski počitek pri kraju, se kaj radi lo- timo raznih opravil. Le-ta so lah- ko resna ali pa bolj zabavna — morda takšna — ki jim pravimo: »To je pa moj konjiček.-" No ti konjički so pa tako različni, da zajemajo prav vse. Ljudje se v popoldanskem času zabavajo oko- li malih vrtičkov, drugi spet iščejo zabavo v knjigah, zbirajo znamke, dopolnjujejo razne zani- mive zbirke. Mlajši se ukvarjajo s športom. Nekaj jih je, ki pose- dajo ob vodi in ribarijo. Konjiček tov. Sivčeve (na sliki) in še mar- sikoga pa je — nabiranje gob. To vnetost tov. Sivčeva tudi letos ni zanemarila. Malo sreče in naneslo je, da je goba, ki jo je našla — prav čvrsto in zdravo — tehtala preko enega kilograma. Imela je sestrico, ki pa je bila nekoliko manjša. Pravi, da letos res ni gobje leto in da so redke, upa pa, da bo v jeseni imela več sreče. Vprašal sem jo: »Kaj pa če nič ne najdete,« in dejali mi je: »Nič zato, saj sprehod po lepih zelenih gozdovih tudi nekaj ve- lja.« Pef KRATKI Z USNJENIH KNJIŽNIH plat- nic očistimo madeže tako, da meh- ko krpico namočimo v mleko in z njo drgnemo umazana mesta. Vstavljanje in kitanje šip Naša prva naloga je, da z dle- tom odstranimo vse stare steklar- ske zamazke (kita), ostanke zdro- bljenega stekla in trikotne kosce pločevine. Razpoke v okenskem okviru zamažimo s kitom. Nato žlebove, v katerih leže očistimo s ščetko in jih premažemo s fir- nežem. Zamazka na suh les ne prime dobro. Ne čakamo, da se firnežev premaz posuši, kajti do- bro je, če je žleb še malce lep- ljiv. Zamazko nato dobro pretegne- mo, kajti le dobro pregnetena za- mazka enakomerno prime na ste- klo in okvir. Posvaljkamo jo v manjši s val jek ob rob okvira in stekla. Preden kit razmažemo, o- ziroma zgladimo s steklarsko lo- patico moramo steklo utrditi v okvirku še s steklarskimi žeb- ljički ali pločevinastimi ploščica- mi trikotne oblike. Ce nam je po končanem delu ostalo še kaj za- mazke je ne zavržemo, temveč jo spravimo v polivinilasto vrečico, ki jo nato potopimo v vodo. Le tako spravljeno zamazko bomo ohranili dlje časa. DOBROTA JE SIROTA Zakonca K. iz bližinje okolice Celja sta brez otrok, to se pravi brez dedičev, ki bi jima lajšali trpljenje, ki ga prinaša s seboj starost. Toda kljub temu sta si jesen svojega življenja slikala drugače. V njej sta gledala po- dobo plačnice za njun dolgoletni trud in napore pri težavnem de- lu. Toda, prišla je povsem dru- gačna — surova in kruta, saj je poleg vseh težav prinesla s seboj še bolezen, ki je priklenila na invalidski voziček gospodarja, vedrega možaka, ki je meizmerno ljubil svet lin njegove pestrosti. Delo na posestvu je prešlo na ženine rame. Tega dolgo ne bi mogla zdržati, zato sta se z mo- žem posvetovala in složno skle- nila rešitev. Poiskala bosta člo- veka, ki jima bo priskočil v po- moč, ona pa mu bosta nudila za- vetje, mu .odstopila del svojega posestva, po njnni smrti pa bo dobil še ostalo. Menila sta da bo- sta vsaj vedela, kdo bo njun na- slednik na zemlji, ki sta jo to- liko ljubila. Izbirala sta. Iskala pomoč pre- ko vseh mogočih virov in se na- posled odločila. Po njunem mne- nju sta končno našla človeka, za katerega sta bila prepričana da ima vse pogoje, ki jih kot bodoči gospodar mora imeti. Srečna sta bila, da bo v njun dom stopil mlad človek, ki jima bo ob skup- nem kramljanju pomagal krajša- ti čas ob mrzlih zimskih večerih, ki so bolnemu, osamljenemu člo- veku še mnogo daljši. Prišel je dan selitve. Na po- sestvo zakoncev K. se je preseli- la tudi družina človeka ki je bil up in nada obeh zakoncev. Zače- tek je bil takšen kot sta si ga želela. Toda to je trajalo le tak« dolgo, dokler nista prišlecu iz- ročila del svojega posestva. K« je novi gospodar ugotovil, da ima moč v isvojih rokah, se je njegov odnos do zakoncev spre- menil. S svojimi željami je se- gal preko meje svojega sveta im njegova roka je grabila po imet- ju, ki še ni ibila njegova last. Ni mu bilo dovolj, da sta mu zakon- ca nudila tisto, kar bi v življenju sam dosegel le s težavo. Za grad- njo lastne hišice sta mu nudila les, vendar je s item usahnil tudi tisti del, ki ni bil njegova last in sta ga zakonca namenila zase. Posodila sita mu večji znesek svo- jih prihrankov. V naivnosti im prepričanju, da imata opravka « poštenim človekom, pa od njega nista zahtevala nikakršnega po- trdila. »Zdaj je rok vračila že zdavnaj potekel, toda, midva de- narja še nisva dobila. Kdo ve, morda ga tudi ne bova nikoli več videla, saj na najine opombe se nama le smeje, češ, zakaj pa sta posodila!« Toda, to še ni vse kar morata prestajati od strani »novega go- spodarja« zakonca K. Iz njego- ve samovolje, objestnosti »se je rodila celo brutalnost, ki izbruh- ne kot vulkan ob vsakem sreča- nju z ljudmi, ki so nanj gradili vse upe in nade. Stara zakonca K. sta deležna žaljivih, banalnih izrazov, kletvic in psovk, ki so povezane z grožnjami. SiA^olasa žena je večkrat že občutila na svojem licu trdo pest te tuje moške roke, ki bi morala svojo moč vlagati tam, kjer je treba. »Ce bi mogel hoditi, se kaj takšnega gotovo pri najinem do- mu ne bi dogajalo. Tako pa sem primoran ite mučne prizore le gle- dati in klecati v pomoč. »Nam je potožil tov. K. in nazadnje pri- stavil: »Kaj mislite, ali sva\z že- no res zaslužila takšno grenko starost lin to le zavoljo tega, ker sva nekomu preveč zaupala?« Prav gotovo je, da si zakonca K. takšnega plačila za dobrona- merni korak ki sta ga naredila nista zaslužila. To bi moral ugo- ooviti tudi človek, ki jima starost greni. Sicer ne bi pozabil, da bo tudi sam nekoč dosegel leta, t katerih mu bo pomoč prav go- tovo potrebna. Kaj pa če bo ta takšna kot jo nudi sedaj zakon- cema K. on sam? Nedvomno pa bodo še 'tako dol- go,, dokler pri nekaterih ljudeh vlada še sebičnost in izkorišče- vanje. skriti kmečki domovi pri- ča žaloigram, ko sin reže tenak kos kruha materi — prevžitkari- ci. Toda nekje v skrinji leži list , belega papirja na katerega je tuja roka na sinovo voljo zapi- sala drugače. Iz številk »inerni- kov« nioke, ki so zapisane pa se da urezati večji in debelejši kos kruha ... Dokler bo tako, pa bo veljal še vedno stari rek; da je dobrota — sirota. Da JE TO ODNOS? Tov. urednik! V zvezi z dogodkom, ki se mi je primeril dne 19. 8. 1962 v Ro- gaški Slatini, bi želel vedeti, če bo tudi Šmarje v doglednem času dobilo svojo lekarno. Ni dovolj namreč, če zdravnik v Šmarju bolnika pregleda, mu izda recept, zdravila pa mora iti iskati v Ro- gaško Slatino ali pa v Celje. S svojo ženo, ki ima na nogi globoko rano in trpi hude bole- čine, sem se dne 18. 8. napotil k zdravniku v Šmarje pri Jelšah. V ambulanti sem zamudil celo dopoldne, tako, da sem jo domov pripeljal šele v popoldanskih u- rah. Zaradi ženine bolezni mo- ram opravljati vsa gospodinjska dela sam, kar pa za človeka 68 let, od tega 30 let napornega dela v rudniku ni lahko. Zato ta dan nisem odšel v Rogaško Slatino, kier na i bi na recept prejel zdra- vila. Z ženo sva se dogovorila, da bom odšel drugi dan. Tako sem tudi storil. Bila je nedelja. Lekarna je bila zaprta, zato sem se znašel v ve- liki zadregi, saj nisem vedel kam naj se obrnem, da bi našel člo- veka, ki bi mi lahko dal zdravila. Ljudi, ki so hodili mimo mene sem vpraševal po naslovu lekar- narja, toda na nesrečo naletel sem na same tuje turiste, ki mi niso vedeli povedati ničesar. Bilo me je sram, ko je nek Avstrijec de- jal, da bi se pri njih kaj takšnega ne dogodilo, da bi bila lekarna zaprta, ali, da bi bila izključena vsaka možnost dobiti zdravila v nedeljo. Naposled mi je povedal nek domačin, da moram v drugo nadstropje, kjer stanuje lekarnar. Čeprav ni nikjer nikakega napot- ka, kje bi naj iskal, sem ga le na- šel. Nerodno je za človeka, če ni še nikoli bil v takšni zadregi. To- da, ta se je še povečala ko sem iz rok lekarnarja dobil vrnjen recept, češ, da je bil izdan prejš- nji dan, da zdravil ob nedeljah ne izdajajo na takšne recepte, ki niso izdani na bolnikovem domu in se zaradi tega tudi ne smatrajo za nujne. K ženi, ki je ves ta čas čakala v hudih bolečinah, sem prišel brez zdravil. Morala sva počakati po- nedeljka, ko je stopil v veljavo datum izstavitve recepta. Kaj porečete, je odnos tega zdravstvenega delavca do bolnika zdrav? Pripomba uredništva: V zvezi v Vašimi vrsticami smo se pozanimali v celjskih lekar- nah, pa so nam takole odgovorili: Pri nas lahko na recept ali brez tega dobi zdravilo vsakdo tudi v nočnih urah. Recept velja za en teden. Kolektiv celjskih lekarn je namreč mnenja, da je človeku, ki se zateče k njim po pomoč treba pomagati, saj je težko ugotoviti kakšno zdravilo je komu nujno. GNEZDEČE Gnezdeče? Ne, tako pozno že ne! Stisnile so se med listje, kot da bi hotele zaspati v gnezdecu. Sprva so se samo sončni žarki strmo upirali vanje, postajale so vedno bolj okrogle, napete rdeč- kaste in sočne. Nazadnje jih je staknilo še fotografove oko in po- tem ... Končalo se je kot ljubka »slad- ka« zgodbica. Treh breskev ni več Ostal je le spomin ... Resnična zgodba! s. Zvišanje krvnega pritiska Zvišanje krvnega pritiska medi- cina danes že uvršča med civili- zacijske bolezni. Bolezen je že po- stala problem industrializiranih držav, med njimi tudi Jugoslavi- je. Statistike kažejo, da število za hipertonijo obolelih izredno hitro narašča, ravno tako število umr- lih, ki so imeli povišan krvni pri- tisk ali komplikacije zvišanega krvnega pritiska. Vse se po navadi začenja tako, da človek slučajno stopi k zdrav- niku zaradi kakšne druge bolezni, istočasno pa potoži še za druge težave, ki ga mučijo. Tako potožijo bolniki: Močno jih boli glava. Bolniki tožijo o zmanjšani delavni sposobnosti. Utrujeni so, trudoma opravljajo vsako fizično in psihično delo. Po navadi potožijo o slabi sposob- nosti za koncentracijo in o zelo slabem spominu, ki jih muči šele zadnje čase. Bolnike mučijo omo- tice in lahne omedlevice. V pre- delu srca čutijo bolečine, šumi jim v ušesih in v glavi. Vid je lahko dvojen, pred očmi jim ple- šejo svetle iskrice. Pogosto krva- vijo iz nosu, včasih so te krva- vitve prvi znak bolezni. Ce zdravnik zmeri krvni pritisk s tlakomerom ugotovi, da je živo srebro prekoračilo določeno mejo. Ta meja je okrog 140/90 mm Hg, pri starosti 60 do 80 let nekaj več, okrog 160/100 mm Hg. Zdravnik postavi diagnozo zvišanje krvne- ga pritiska šele takrat, če je živo srebro večkrat pokazalo povišano vrednost oziroma, če je zdravnik ugotovil še druge značilne znake. Zdravniki ločijo: obolenje, kjer je zvišan krvni pritisk samo po- sledica drugega obolenja. Zvišanje krvnega pritiska, ki nastopi v starosti, kot posledica zmanjšanja elastičnosti žil, zvi- šanje krvnega pritiska v času me- ne pri ženah med 45 in 50 le- tom, zvišanje krvnega pritiska med delom, ob času bolečin in rahlo povečanje krvnega pritiska ob času nosečnosti. To vrsto hipertonije, kjer zdrav- nik pozna vzrok, imenujemo se- kundarno hipertonijo. Hipertoni- jo, za katero pa ne moremo ugo- toviti vzročnega obolenja in je zdravniku vzrok neznan, imenu- jemo esencionalno ali primarno hipertonijo. Število bolnikov s to vrsto hi- pertonije raste in je ta bolezen še nepojasnjena. Velikokrat bolniki te vrste tr- pijo tudi za raznimi nervoznimi motnjami. Kaže tudi, da je za te vrste zelo važen rodbinski faktor, vpliv nepravilne prehrane, zlasti prehrane z mnogo svinjskega me- sa in maščobe. Veliko znakov go- vori tudi o vplivu duševnih fak- torjev na to bolezen. Družinske skrbi, stalna duševna napetost poslovnega človeka, intimni pro- blemi v zakonu in končno vedno večji in živahnejši tempo našega modernega človeka, vse to ustvar- ja pogoje za nastanek esencialne hipertonije. Bolniki z esencional- no hipertonijo umirajo zaradi možganske kapi, zastran opešanja srca in kot posledica srčna kap. Smrt zadene takega bolnika ne- pričakovano, zjutraj ga najdemo še na delu, zvečer je omahnil. Obolenje s katastrofalnim kon cem vedno bolj prizadeva mlajše ljudi, ljudi sredi največjega ustvarjalnega dela. Pri zdravljenju hipertonije mo- ramo dosledno upoštevati zdrav- nikova navodila. Hipertonik je človek, ki bo moral živeti pod stalnim zdravnikovim nadzor- stvom in po njegovih navodilih. Zdravljenje traja leta in leta. Hi- pertonija je še danes nepojasnje- na bolezen. Zdravniki in zdrav- niška veda ve marsikaj o njej, vendar je pri tem zdravljenju ne- obhodno potrebno samo bolniko- vo sodelovanje. Bolnikovo sodelo- vanje je tako izredno pomembno, da je celo medicina pri tej vrsti bolezni uvedla psihološko zdrav- ljenje. Pri zdravljenju uporab- ljajo zdravniki še dietetično te- rapijo, zdravila in razbremenitev bolnika. D. M. 9 CELJSKI TEDNIK STBV. 35 — 7. septembra 1962 Prostovoljno delo v laški občini prostovoljne delovne akcije, ki se tudi v Laškem pričele spo- mladi na pobudo občinskega od- bora SZDL, so že marsikje pustile vidne sledove načrtnega reševanja komunalnih problemov. Tako so v Laškem glavno skrb posvetili urejevanju parkov, čiš- ienju ulic, odstranjevanju dotra- janih stavb, urejevanju sprehaja- lišč in gradnji opornega zidu na levem bregu Savinje. Pri vseh de- lih je bilo opravljenih več tisoč prostovoljnih ur. Posamezni člani SZDL, ki pa iz kakršnega koli raz- loga niso mogli sodelovati pri teh delih, so svoj delež prispevali v denarju. Prostovoljno delo v vaseh vodi- jo tamošnji krajevni odbori SZDL. Po načrtu, ki so ga sestavili, bodo samo s prostovoljnimi deli prispe- vali okoli dva milijona dinarjev, medtem ko bodo za izvršitev ne- katerih komunalnih del potrošili še približno štiri milijone dinar- jev. Iz vsega tega je očitno, da je pobuda občinskega odbora Socia- listične zveze v Laškem naletela med člani na širok odmev in ve- liko pripravljenost. T. K. Dovolj učiteljev Zadnjo sejo sveta za šolstvo, kulturo in prosveto pri občinskem ljudskem odboru v Laškem so po- svetili obravnavi zasedbe učnih mest na šolah. Ugotovili so, da je v letošnjem letu stanje v tem po- gledu zelo zadovoljivo. Vtem ko bodo zasedena vsa uč- na mesta, bo na posameznih os- novnih šolah odpadel celodnevni pouk oziroma nadure, ki gredo v teh primerih na račun celodnev- nega pouka. Razveseljiva je ugo- tovitev, da so v letošnjem šolskem letu izpopolnjena tudi učna me- sta na vseh šolah v oddaljenih in hribovitih vaseh, kar je bil doslej redek primer. T. K. PROMETNI KROŽKI Na pobudo komisije za varnost prometa in prometno vzgojo so na šolah v konjiški občini že v pre- teklem šolskem letu ustanovili več kolesarskih krožkov. Strokovnjaki so mladino na krožkih in v raz- govorih opozarjali na cestno pro- metne znake, na pravilno korišče- nje in porabo prometnih poti in podobno. Razen tega so zavrteli tudi nekaj filmov o prometni vzgoji. Takoj po pričetku letošnjega šolskega leta pa bo komisija sku- paj s prometnimi krožki na šolah izvedla široko akcijo »Pokaži, kaj veš in znaš o prometni varnosti-«. Ker bo celotna akcija potekala v medsebojnem tekmovanju, bo to za mladino še bolj privlačno. Prvi nastop-prvfl zmaga z besedami »prišel, videl, zma- gal«, bi lahko ocenili prvo sode- lovanje nogometašev iz Vitanja na sindikalnem tekmovanju v Slov. Konjicah, ki je bilo prete- klo nedeljo. Podobna tekmovanja se vrstijo že od 1958. leta dalje, pa so doslej na njih sodelovala le moštva iz Konjic in Zreč. Zato ni nihče pričakoval, da bodo nogo- metaši iz Vitanja, ki imajo za tre- niranje zelo slabe pogoje, odnes- li iz Konjic prvo mesto. Tako so že v dopoldanskem delu tekmo- vanja premagali ekipo Kostroja 3:1. V drugi tekmi je Konus od- pravil Zreče 2:0. V finalni tekmi sta se srečali moštvi iz Vitanja in Konusa. Zmagali so Vitanjčani z najtesnejšim rezultatom 1:0. Tako se je prvič zgodilo, da je prehodni pokal občinskega sindikalnega sve- ta dobilo moštvo izven Konjic, ki je razen tega še prvič nastopalo in prijetno presenetilo vse gledav- ce. V. L. Zaenkrat-ne Člani sveta za delo in sveta za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru v Slovenskih Konjicah so na nedavni skupni seji obravna- vali probleme reševalne postaje. Razprava se je sukala predvsem okoli vprašanja, ali naj se posta- ja, ki deluje pri zdravstvenem do mu, s svojimi prevoznimi sred- stvi in osebjem vključi v večjo organizacijsko enoto s sedežem v Celju. V to enoto naj bi se vklju- čile tudi vse ostale reševalne po- staje na območju celjskega okra- ja. Kljub temu, da nekatere seda- nje analize kažejo, da je v okraju več rešilnih avtomobilov, kot bi jih bilo potrebno, se člani obeh svetov niso mogli izreči za vklju- čitev konjiške reševalne postaje v enotno organizacijo. Člani sveta so namreč sklenili, da dosedanje analize ne povedo, kako bo ta služba delala v bodoče; predvsem pa manjka podatkov, ali bo po ustanovitvi enotne okrajne reše- valne postaje cenejša ali ne. Po njihovem mnenju bo treba poprej izdelati še podrobne elaborate, iz katerih morajo biti razvidne vse prednosti združitve reševalnih postaj. V. L. Največ o kmetijski proizvodnji Zadnjo nedeljo v avgustu so bili na našem območju šentjurske občine množični sestanki članov Socialistične zveze. Na njih so razpravljali o problemih socialnega zava- rovanja in o kmetijski pro- izvodnji. Vsi sestanki so bili dokaj dobro obiskani; v živahni raz- pravi pa so udeleženci izna- šali svoje pripombe ter pred- loge in kritično ocenjevali dosedanje delo. Na Planini in St. Vidu so pokazali veliko zanimanje za kooperacijo, predvsem za žito in rejo ži- vine. Predlagali so, da bi bilo prav, če bi se o vseh teh stva- reh pogovorili še v manjših vaseh, kjer naj bi zastopniki kmetijskega kombinata po- drobno obrazložili način so- delovanja, točno formulacijo kooperacijskih pogodb in ostale obojestranske obvez- nosti takšne proizvodnje. Na Kalobju je beseda stek- la še o cestah in problemih učiteljskega kadra na tam- kajšnji osnovni šoli. Ker kraj nima svojega krajevnega od- bora, spada namreč pod Sliv- nico, so člani izvolili odbor za komunalno dejavnost, ki naj v bodoče od podpori krajevnega urada in občine skrbi za reševanje komunal- nih problemov kraja. V Loki in Slivnici so naj- več govorili o kmetijski pro- izvodnji in o možnosti koope- racijskega sodelovanja s kme- tijskim kombinatom. Člani Socialistične zveze na Grobel- nem pa so iznesli svoje teža- ve, ki jih imajo glede pove- zave s krajevnim odborom, pa tudi z občinskim ljudskim odborom. O. P. Te dni je tale stojnica zrasla zraven celjskega živilskega trga. Za trg sicer ni značilna, je pa karakteristična za začetek šolskega leta. V letih pred vojno sta cveteli prodaja in nakup starih šolskih knjig kar na šolskih dvoriščih. To so bili sejmi, da jim ni bilo pa- ra. Škoda, da je zdaj ta navada prišla v pozabo. Ugodni pokazatelji Po podatkih, ki jih je zbrala komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v Sloven- skih Konjicah, je bil v gospodar- stvu dosežen povprečni mesečni osebni dohodek v razdobju janu- ar—maj letošnjega leta na območ- ju konjiške občine skupaj 23.282 dinarjev na zaposlenega, v nego- spodarskih organizacijah pa 32.823 dinarjev. Posamezne gospodarske panoge pa so ta povpreček dosegle tako- le: industrija 24.203, kmetijstvo 21.116, trgovina 26.137, gostinstvo 16.480 ter obrt 23.951 dinarjev. Zelo zanimivi so tudi podatki o razponih osebnih dohodkov zapo- slenih v industriji konjiške obči- ne. Ti podatki namreč kažejo, da so razponi osebnih dohodkov v tej občini ugodnejši kakor v okraj- nem in republiškem merilu, da so tod občutno zmanjšali število ti- stih, ki so prejemali najnižje in hkrati število onih, ki so prejema- li dohodke nad sto tisoč dinarjev na mesec. Razen tega so povečali odstotek zaposlenih s prejemki od 20 do 40.000 dinarjev na mesec. Tako niso imeli v industrijskih podjetjih konjiške občine v prvih mesecih letošnjega leta nikogar, ki bi prejemal do 10.000 dinarjev osebnega dohodka, odstotek onih od 10 do 50.000 je znašal 4,05, od 15 do 20.000 — 15,11, od 20 do 25.000 — 21,16, od 25 do 30.000 — 27,91, od 30 do 40.000 — 21,78, od 40 do 50.000 — 5,51, od 50 do 60.000 — 1,94, od 60 do 80.000 — 1,88, od 80 do 100.000 — 0,43, od 100 do 120.000 — 0,16 ter nad 120.000 dinarjev — 0,05 odstotka. Vsi ti podatki govorijo, da so organi upravljanja, razen redkih izjem seveda, vodili pravilno po- litiko pri določanju razponov osebnih dohodkov. Obveščamo, da bodo z 10. 9. 1962 uvedene nove avtobusne proge v mestnem prometu na relacijah Os t rož no—Celje in Celje—Store. Avto busi bodo obratovali poskusno za dobo enega meseca po naslednjem voznem redu: KOPALNI BAZEN V ŠMARJU V nendeljo, dne 2. 9. 1962 popoldne je turistično društvo v Šmarju odprlo v prisotnosti okoli 600 ljudi ko]^alni ba- zen, ki ga je zgradilo v letošnjem letu s pomočjo občinskega ljudskega odbora Šmarje in prebivalcev. Pri otvoritvi bazena so bili prisotni zastopniki politčnih in društvenih orga- nizacij, opazili pa smo tudi predsed- nika ObLO tovariša Lojena. Z otvoritvijo bazena so bile združene že prve plavalne tekme Ln nekaj šaljivih točk, ki so požele viharno odobravanje .prisotnih. Tako je turistično društvo poskrbelo za prepotreben rekreacijski objekt, ki bo tako v korist domačih pre- bivavcev pa tudi turistov, ki so bodo mudili v Šmarju. Posebej velja omeniiii, da je bazen zgrajen z minimalnimi stroški, ki zna- šajo samo okoli 3 milijone diin. Seveda pa v tem znesku ni všteto udarniško delo, katerega vrednost znaša gotovo tudi nekaj milijonov din. -vran Dopustniške marginalije Dobra stran človeka je, da kma- lu pozabi na tegobe in nevšečno- sti, zlasti še, če so bile več ali manj kratkotrajnega značaja. Ta- ko bi najbrž tudi jaz pozabil na vse tisto prerivanje in gnečo, na preklinjanje in stokanje šibkej- ših v množici, ki se je počasi po- mikala s pomola in stopala čez ozek mostiček na ladjo. Toda, ko sem doma pri vstopu na lokalni avtobus doživel nekaj podobnega, sem se ponovno zgrozil in vpra- šal, ali si res sami ne znamo na- praviti reda. Avtobus, ki vzdržu- je zvezo med nekaterimi predeli celjskega mesta, je bil pripravljen za odhod. Na pločniku je bilo vse- ga skupaj deset, nič več in nič manj, kot deset ljudi, v avtobusu pa prostora za najmanj štirideset. Bil je namreč prazen. Toda, ko so se odprla njegova vrata, je nastala strašna gneča. Do veljave so pri- šli komolci; besedo je imel moč- nejši. Nastala je borba za prostor čisto brez potrebe. Pa čeprav so se tega vsi zavedali, so povzroči li gnečo in prerivanje, slabo voljo in neumestne pripombe. Kdo ve, zakaj? V tem ko je bilo na Reki pri vstopu na ladjo v tem pogledu za spoznanje boljše, saj so vstop na- njo dovolili že uro preden je lad- ja zarezala v morsko gladino, je bilo ob povratku v Malem Loši- nju porazno. Dokler so ljudje sta- li na pomolu in čakali, da bodo pristavili mostiček, je še šlo, če- prav je bilo veliko potnikov, ki so se skušali izmuzniti vrsti in se pripravljali na udarec z boka. Ko pa so se odprla »vrata«, je završalo. Množica se je začela premikati zdaj v levo, zdaj v de- sno; naprej silno počasi. Vse se je nekam stisnilo in zgnetlo. Človek je postal del te valujoče mase, ki ga je nosila s seboj, kakor je pač naneslo, zdaj nekomu na no- ge, pa spet na kovček in podobno. Obzirnosti je bilo konec; ljudje so si postali sovražniki. Drug drugemu so bili v napoto. Nek hu- domušnež je v tej gneči ugotovil: če bi imeli vsi ti ljudje pištole, bi se postrelili. Morda je imel prav. Cesto od Cresa do Malega Lo- šinja so baje zgradili Napoleonovi vojaki. Ce je ustrezala za teda- nje čase, je zdaj več kot nepre- merna za tujski promet. In tega je precej, saj je na otoku iz leta v leto več avtomobilistov, doma- čih in tujih. Cesta je ozka in za- vita, iz nje pa štrlijo skale, ki ne- usmiljeno režejo v avtomobilske gume. Skoda je vsakršnega vozila, ki se poda na to pot. Čeprav se turistični delavci zavzemajo, da bi uredili nekatere komunalne potrebe, se zdi, da ni- majo vedno posrečene roke. Vo- dovod je dobil tudi Veli Lošinj. Zato so morali skopati precej ki- lometrov jarkov, da so vanje po- ložili cevi. Do sem je vse prav; žalostno pa je, da so odvečni ma- terial odstranili s ceste šele na koncu sezone. Menda za to prej ni bilo časa. Hidrokrilna motorna ladja »Vi- hor« je zatajila. Ce je vozila en dan, je potem več dni počivala. Venomer je bila v popravilu. Za- to ni čudno, če je bila povzroči- telj slabe volje pri vseh tistih ne- štetih potnikih, ki so si želeli vožnjo z njo, pa so jo zaman ča- kali z plačanimi kartami in vsemi potrebnimi rezervacijami za se- deže. Bolj kot »Vihor« se je izkazal pospešeni potniški vlak na progi Reka-Maribor. Za udobno vož- njo so poskrbele tudi obvezne re- zervacije sedežev. V teh obrobnih zapisih ima svoje mesto tudi tragični dogodek. V Lošinj je prispel nek italijanski turist s svojo ženo. S seboj je pri- peljal motorni čoln iz plastične snovi. In ko je nekoč drvel po mirni gladini, je zaradi vmesne- ga dodajanja bencina prišlo do eksplozije in požara. Medtem, ko je ženi uspelo pravočasno zapusti- ti čoln, je njen soprog dobil tak- šne opekline, da je med prevo- zom v reško bolnišnico umrl. Sredi vode pa je zgorel tudi mo- torni čoln. Veli Lošinj je lep; v zadnjih le- tih je postal privlačna turistična točka za mnoge slovenske delov- ne kolektive, ki so si tu uredili počitniške domove. Morda bi po- stal še privlačnejši, če bi v njem primerno uredili zabavno življe- nje in prepovedali nočne nastope em kričačem, ne glede na to, .Lje nastopajo, ali pred mikrofo- nom na restavracijskem vrtu, ali kje drugje. -an Dva vsakdanja motiva z Velega Lošinja 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 7. septembra 1962 Štiri od šestih Bilanca tretjega kola slo- venske nogometne lige je za celjske predstavnike v njej zadovoljiva, saj so tri moštva od štestih razpoložljivih točk pobrala kar štiri. Medtem ko sta Kladivar in ŽNK Celje uspešno opravila s svojima nasprotnikoma, pa je moral velenjski Rudar že tretjič zapored položiti orožje pred boljšim moštvom. Kladivar- je v srečanju z Odredom-Krimom prvič v le- tošnji prvenstveni sezoni na- stopil pred domačim občinst- vom. Njegova zmaga z re- zultatom 2:0 je bila zasluže- na. Lahko bi bila še višja, če... Celjski železničarji so si po zaslugi večje borbenosti za- služili v srečanju z ljubljan- sko Svobodo dve dragoceni točki. Začetek dvoboja je po rezultatu pripadal domači- nom, ki so zabili tudi edini gol. Zato pa je drugi del igre igre potekal v premoči go- stov, ki so dosegli kar dva gola in postavili končni izid 2:1 v svojo korist. Zanimivo je, da so tudi ve- lenjski rudarji dosegli v tek- mi s kranjskim Triglavom prvi in na žalost edini gol. Pozneje pa so tako popustili, da so morali kar štirikrat po- brati žogo iz lastne mreže. Tako se je tekma končala z rezultatom 4:1 v korist Kranj- čanov. Po tretjem kolu so od vseh treh zastopnikov celjskega o- kraja v slovenski nogometni ligi na najvišjem mestu že- lezničarji. Trenutno zasedajo tretje mesto s petimi točkami ter razliko v golih 6:4. Takoj za njimi, to je na četrtem mestu, je Kladivar s štirimi točkami ter razliko v golih 4:2. Povsem na rep tabele pa se je usidral velenjski Ru- dar, kateremu doslej še ni uspelo zabeležiti niti ene to- čke. Razlika v golih pa izka- zuje negativno bilanco 3:9. V četrtem kolu, v nedeljo, 9. t. m., bo na domačem igri- šču nastopila le enajstorica celjskih železničarjev, ki bo v goste sprejela novopečene- ga člana slovenske lige — mariborskega Železničarja. Vtem ko se bo Kladivar v Ljubljani sešel s Slovanom, bodo velenjski rudarji odpo- tovali v Izolo in se tam ses- tali s prav tako novincem v tej ligi — Delamarisom. mb Celjski kandidati za evropsko prvenstvo (od leve): Brodnik, Lorger, Lešek, Kolnik in Važič Ksj pričakujemo od celjskili atletov i?a evropsl(em prvenstvu Priprave za evropsko prven- stvo v atletiki od 12. do 16. sep- tembra v BeoiS^radu so v glavnem končane. Zdaj so znani vsi ude- leženci letošnje največje revije evropske atletike. Znan^ in dolo- čena je tudi vrsta 39 jugoslovan- skih atletov in atletinj, ki se bo v družbi z ostalimi borila za naj- boljše uspehe. Med jugoslovan- skimi izbranci je tudi šest čla- nov oziroma članica celjskega Kladivar ja: Stanko Lorger, Ro- man Lešek, Jože Brodnik, Miro Kolnik, Simo Važič ter Marjana Lubej. Kaj pričakujemo od celjskih atletov na evropskem prvenstvu? Morda medalj, prva mesta...? Kdo ve? Ce bi primerjali rezul- tate, ki so jih dosegli v letošnjem pa tudi lanskem letu, seveda naj- boljše, in jih vzporejali s tistimi, ki so jih dosegli ostali udeleženci beo^rajskei^a prvenstva potem bi dobili približno takšno sliko: Brodnik bi lahko v deseteroboju zasedel s 7 466 točkami sedmo mesto. Kolnik bi lahko bil v isti disciplini z izkupičkom 7087 točk enajsti. Lorger bi se z rezultatom 14.3 sekunde uvrstil na osemnaj- sto mesto, Lesku bi z novim državnim rekordom 452 cm pri- padlo okoli petnajsto mesto, Va- žič bi bil v teku na 1.500 metrov s 3:45.8 šele sedemindvajseti. In Lubejeva? Z rezultatom, slabš-'m od 6 metrov pri skoku v daljino, pravzaprav ni na kaj računati. Zanjo pomeni že udeležba na prvenstvu veliko spodbudo in priznanje. Atletska borza torej ne obeta bleščečih uspehov. Navzlic temu ni povodov za malodušje. V špor- tu je že tako, in tako tudi v atle- tiki, da so prognoze eno, rezul- tati pa drusfo. Tako je npr. Le- šek že v Velenju dokazal, da je v odlični formi. Brodnik in Kol- nik lahko dosežeta več, kot ka- žejo računi na papirju. Zraven tega bi Lorgerju od srca želeli, da bi se že tretjič zapored uvr- stil v finale evropskega prven- stva, zlasti še, ker se letos na- merava posloviti od atletike. Takšno slovo pa bi bilo vredno atleta, ki je dolga leta stal na čelu jugoslovanske atletike. Za presenečenje lahko poskrbi tudi Važič, saj je znan kot velik bo- rec. V li,aterih disciplinah bodo na- stopili celjski atleti? Lorger bo startal v teku čez ovire, torej na progi 110 metrov čez zapreke. Prvo preizkušnjo bo imel v če- trtek, 13. septembra popoldne. Medtem ko je polfinalni tek v tej disciplini določen za soboto popoldne, bodo finale v nedeljo, prav tako popoldne. Brodnik in Kolnik bosta pomerjala svoje moči v deseteroboju. Ta najtežja atletska disciplina bo na vrsti v četrtek, 13. in v petek 14. sep- tembra. Za Leska se bodo kvali- fikacije pri skoku ob palici za- čele v četrtek 13. sentembra po- poldne, finalni del te discipline pa bo v soboto, 15. septembra popoldne. Predtekmovanja v te- ku na 1.500 metrov, kjer bo star- tal Važič, so na sporedu v petek, 14. septembra popoldne, finale pa bodo v nedeljo. Lubejeva bo tek- movala pri skoku v daljino. Predtekmovanja v tej disciplini bodo v petek, 14. septembra do- poldne, finale pa v soboto po- poldne, -mb GIBANJE PREBIVAVSTVA Od 25. avgusta do 1. septembra 1962 je bilo rojenih: 16 dečkov in 11 deklic. POROČILI SO SE: Jožef Trobiš, delavec iz Verpet in Ljudmila A'ezenšek, trg. pomočnica iz Bukovja. Janez Jazbe, gozdar iz Zg. Hudinje in Marija Koren, kuharica iz Celja. Alojzij Osetič, kmetovavace iz Vinske Gorice in Frančiška Dimec, kme- tovavka iz Otremne. Alojz Ropert, delavec iz Ogorevca !■ Angela Tkalec, delavka iz Javorja. Be. nedikt Kolar, avtomehanik in Marijj Mlirniik, trgovsika iMrnočmica^ oba ij Medloga. Teodor Krajne, strojni tehnik in Pavla Hrastnik, tekstilni tehnik, ob» iz Celja. Emil Sternad, učitelj in Gi/.eU Bezenšek, učiteljica, oba iz Vreiisk« gorce. Mihael Primožič, uslužbenec iz Ojst. riške vasi in Karolina Krumpak, študent germanistike iz Celja. Maksimiljan Fer. me, uslužbenec in Pavla Hren, delavk«, oba iz Celja. Franc Zore, uslužbenec i, Aleksandra, Jožefa Kreutz, medicinsk, sestra, oba iz Celja. " Franc Stvarnik, železniški nadzornik iz Lahomna in Ana Kajč, uslužbenka ii Suhadola. LMRLI: Marija Kajba, uslužbenka iz Štor, st». ra 24 let. Frančiška' Tomažin, gospodi, nja iz Loke pri Zidanem mostu, star« 34 let. Marija Glinšek, poljedelka ii Ostrožnega, stara 71 let. Franc Jezeriiik zidar iz Lahomška, star 56 let. Kari Lednik, upokojenec iz Celja, star 6| RADIO 20:5 Ponedeljek, 10. septembra I7.0O Celj- ska kronika, 17.10 Drobci melodij, 17.2» Športni tednik, 17.50 Naši poslušava čestitajo in pozdravljajo, 17.40 Obve- stila, nato zabavna glasba. Torek, 11. septembra 17.00 Celjsk« kronika, 17.10 Lopo je v naši domovini biti ml.ad — poje mladinski zbor Gi- mnazije Celje p. v. Egona Kunčja, 17.50 Naši poslušavci čestitajo in pozdrav- ljajo, 17.40 Obvestila, nato zabavna glas- ba. Sreda, 12. septembra 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Portret v miniaturi — Franck Pourcel, 17.50 Naši poslušavci čestitaj« in pozdravljajo, 17.40 Obvestila, nat» zabavna glasba. Četrtek, 13. septembra 17.00 Celjsk* kronika, 17.10 Nedokončana — orkestral- na podoba Schuberta, 17.50 Naši poslu- šavci čestitajo in pozdravljajo, 17.40 Ob- vestila, nato zabavna glasba. Petek, 14. septembra 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Trije valčki kvinteta Avse- nik, 17.20 Turistična oddaja, 17.50 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljaj«, 17.40 Obvestila, nato zabavna glasba. Sobota, 15. septembra 17.00 Celjsk* kronika, 17.10 Za prijeten konec tedna, 17.50. Naši poslušavci čestitajo in po- zdravljajo, 17.40 Obvestila, nato zabav- na glasba. Nedelja, 16. septembra 12.00 Pogov«« z državljani, 12.10 Obvestila, 12.15 Na- ši poslušavci čestitajo in pozdravljaj«, 12.25 S tangom t novi teden, 12.45 Ne- deljski utrinki. KRONIKA NESREČ Edvard Muhovec iz Pariželj pri Bras- lovčah je padel pri sušenju hmelja in si poškodoval nogo. — Ciril Všaher iz Ločice pri Polzeli je padel s traktorja in si poškodoval nogo. — Pri delu je padel in si poškodoval hrbtenico Franc Vrhovšek iz Celja. — Dveletna Tatjana Esih iz Celja je padla in si poškodovala glavo. — S strehe je padel pri delu Edo Ivankovič iz Celja in si poškodoval gla- vo. — Osemletni Jože Verdev iz Gotovelj se je opekel z vrelo vodo. — Hinko Žolnir iz Celja se je pri delu z nožem vrezal v nogo. — Leopold Teržan iz Krajnč pri Šentjurju je padel z mope- dom in si poškodoval glavo. — S sekiro se je v nogo vsekal Franc Medved iz Brezna pri Vitanju. — Franc Uratnik iz Polzele je padel z vprežnega voza in si poškodoval nogo. VECER ZABAVNIH MELODIJ, NARODNIH PESMI IN HUMORJA V sredo, 12. septembra ob 20. uri bo v veliki dvorani Narodne- ga doma gostovala dvanajstčlan- ska ekipa RTV Beograd, ki bo po- sredovala zabavne melodije, na- rodne pesmi ter poskrbela za hu- mor. V njej so nekateri znani in- terpretatorji zabavnih melodij in narodnih pesmi kot Olga Nikolič, Vasilja Radojčič, Nestor Gabrič in humorist Slavko Kokič. Predprodaja vstopnic bo pri bla- gajni kina Union. STREHO POPRAVLJAJO Pred kratkim so začeli poprav- ljati streho na poslopju celjske glasbene šole. Dela so bila nujna, saj je bila streha že v takem sta- nju, da bi se zrušila, če bi nanjo zapadlo že nekaj centimetrov snega. RAZGOVORI pred evropskim prvenstvom Razen Lubej eve, sem vseh ostalih pet celjskih kandida- tov za evropsko prvenstvo v atletiki našel v nedeljo do- poldne na stadionu v Vele- nju. Imeli so zadnjo preiz- kušnjo pred letošnjo največ- jo atletsko prireditvijo. Časa za razgovor ni bilo veliko. Jemal sem jim ga kar med tekmovanjem, med ogre- vanjem in potem, ko so za- sopli ali utrujeni končali z eno ali drugo disciplino. Le- ska in Lorgerja pa sem mo- ral odtrgati celo od družin- skega okolja, da sta odgovo- rila na vprašanje, ki sem ga zastavil vsem enako. Kaj pričakujete od nasto- pa na evropskem prvenstvu? Lešek je bil sprva zadr- žan. Beseda mu je težko ste- kla. — Najprej moram uspešno opraviti kvalifikacije in pre- skočiti 440 cm. Upam, da bom pri tem uspel in dose- gel kaj več, kot to. — Kot vem, ste imeli pred kratkim precej težav zaradi palice. Ali je zdaj vse v re- du? — Vse. V glavnem sem se je že navadil. Kolnik ni bil nič kaj nav- dušen, ko je slišal vprašanje. — Ničesar ne morem po- vedati. Pa tudi sicer se mi zdi, da prognoze pred takš- nim tekmovanjem, kot je ev- ropsko prvenstvo, niso hva- ležne. Želim si pač le to, da bi dosegel kar najboljši re- zultat. Lorger je bil tudi v razgo- voru tako hiter, kot v teku. — Najprej bi rad povedal, da se v letošnjem letu po- slavljam od atletike. Po ev- ropskem prvenstvu bom star- tal še na balkanskih igrah, potem pa ... šprintarice na klin. Vso skrb bom odslej posvetil rednemu delu. Pou- čeval bom namreč matemati- ko na celjski ekonomski šoli. Na prvenstvo nisem naj- bolje pripravljen. Zdaj sem zaradi čirov na vratu počival kar štirinajst dni. To pa je bilo vsekakor preveč. Nav- zlic temu si želim, da bi se tudi na tem evropskem pr- venstvu, zame tretjem zapo- red, uvrstil v finale teka na 110 metrov čez zapreke, ka- kor sem se že na obeh prejš- njih enakih tekmovanjih. Brodnik je bil v odgovoru silno skop. — Na tekmovanje sem si- cer dobro pripravljen, toda navzlic temu ne vem kako bo.. Zadnje čase mi ne gre in ne gre... In kaj je povedal Važič? — Od prvenstva ne priča- kujem nič posebnega. Med kandidate sem prišel šele zadnji hip. Skrbi me le meh- ko tekališče. Meni dosti bolj ustrezajo trde proge, kot je velenjska. Nazadnje sem se obrnil še do predsednika celjskega at- letskega kolektiva Fedorja Gradišnika. — Vsi celjski atleti, ki bo- do nastopili na evropskem prvenstvu, so fizično dobro pripravljeni za to tekmova- nje, vprašanje je, kako so psihično. Menim, da ne pre- več dobro. — Kako ocenjuješ nastop Lubej eve na tem tekmova- nju? — Že dejstvo, da bo star- tala na^tako velikem tekmo- vanju, pove veliko. To je za- njo največja spodbuda za nadaljnje udejstvovanje. — Kaj meniš na splošno o sestavu naše ekipe? — Po mojem, je v njej premalo mladih atletov, tak- šnih, za katere bi to tekmo- vanje pomenilo začetek na- daljnjega in uspešnejšega de- la na atletskem področju. V ekipi je precej takih starej- ših atletov, od katerih ne moremo pričakovati vidnej- ših rezultatov. Zato smatram, da bi bilo bolj prav, če bi namesto njih uvrstili mlajše in perspektivnejše tekmovav- ce, za katere bi bil nastop na beograjskem prvenstvu veli- ko doživetje in stimulacija za prihodnje delo. Tako atleti in predsednik AD Kladivar ja. Kaj pa mi? Naša želja je, da bi zlasti vsi celjski udeleženci evropskega prvenstva častno zastopali barve svojega društva in dr- žave in da bi ne popustili ni- ti takrat, ko bi se zdelo, da so vsi napori odveč. Fedor Gradišnik NERESNOST Že na začetku Prvo kolo okrajne lige v košar- ki za moške se je začelo s precej- šnjo neresnostjo, saj sta bili od štirih odigrani le dve tekmi. V njih je ŽKK Celje premagal pre- boldskega Partizana 161:25 (27:12), žalski Partizan pa konjiškega 68:36 (26:18). V ostalih dveh je Parti- zan iz Rogaške Slatine prepustil zmago Velenjčanom, Partizan iz Šoštanja pa Celju 20:0. V drugem kolu, v nedeljo, 9 t. m. bodo igrali: ŽKK Celje-Parti- zan Celje, Slov. Konjice-Velenje, Soštanj-Prebold, in Rog. Slatina- Žalec. V R A V NIK - najuspešnejši tekmovalec v soboto in nedeljo je bilo na stadio- nu Borisa K'driča v Celju državno prvenstvo v atletiki za starejše mla- dince. Nastopilo je nad 180 mladih at- letov iz 28 atletskih kolektivov. Po šte- vilu in kvaliteti so prednjačili starej- ši mladinci celjskega Kladivarja, ki so v dvajsetih disciplinah tekmovanja do- segli kijr osem prvih, pet drugih in tri tretja mesta. Daleč za njimi z dvema prvima in dvema drugima mestoma se je uvrstila ljubljanska Olimpija-Svobo- Od celjskih mladincev, ki so osvojili naslove državnih prvakov je bil naj- bolj uspešen Franc Vravnik, ki je zma- gal v treh disciplinah ter sodeloval še v zmagoviti štafeti 4x100 metrov. Razen tega se je pri skoku ob palici uveljavil ■ a častno drugo mesto za svojim klub- skim tovarišem Lednikom. Posebno po- hvalo zasluži tudi Branko Vivod, ki je pri skoku v višino premagal 196 cm in tako postavil ne samo republiški mla- dinski, marveč tudi članski rekord. Po Franc Vravnik eno prvo in drugo mesto sla osvojila Miran Polutnik in Martin Štajner, zra- ven tega pa sodelovala še v štafeti 4x400 metrov, ki je zasedla prvo mesto. Po vsem tem so si naslove državnih prvakov priborili: VRAVNIK v meatu krogle (15.65 m), nadalje v metu diska (51.02 m) — v obeh disciplinah je do- segel osebna rekorda — ter v troskcku (15.79), ŠTAJNER v teku na 800 metrov (1:57.8), POLUTNIK v teku na 400 m čez zapreke (55.1 sek), LEDNIK pri sko- ku ob palici (560 cm) ter štafeti Kladi- varja 4x100 m (Jamnišek, Vravnik, Po- lutnik, Pestotnik) 45,0 in 4x400 m (Brez- nik, Pestotnik, Štajner in Polutnik) 5:40.7. Okrajna nogometna liga v dveh skupinah V nedeljo, 9. t. m. se bo začelo prve«- stveno tekmovanje tudi v okrajni nogo- metni ligi. Po sklepu komisije za nogo- met pri Okrajni zvezi za telesno kulturo bo letošnje okrajno tekmovanje pote- kalo v dveh skupnah, v vzhodni in za- hodni. Razlogov za takšno delitev okraj- nega prvenstva je bilo več; med njimi je prevladovala težnja po čim večji štednji in po vključitvi vseh moštev v prvenstvo. Medtem ko bo v vzhodni ligi sodelo- valo sedem moštev, bo v zahodni sku- pini osem.ekip. Vzhodno skupino sestav- ljajo: Zreče, Rogaška Slatina, Olimp, Slov. Konjice, Rogatec, Kovinar iz Štor ter Partizan iz Vojnika. V zahodni sku- pini pa bodo tekmovali: Šmartno ob Paki, drugo moštvo vel«njskega Ru- darja, Žalec, Savinja Nazarje, Gotovlje, Šoštanj in Polzela. V prvem kolu, v nedeljo, 9. t. m. pa bodo igrali: VZHODNA SKUPINA: Rog. Slatina—Vojnik, Olimp—Štore ter Konji- ce—Rogatec, Zreče je prosto. ZAHODNA SKUPINA: Šmartno—Polzela, Velenje B —Šoštanj, Žalec—Gotovlje in Vransko— Nazarje. Razen tega je komisija za nogomet priporočila vsem občinskim zvezam za telesno kulturo, da naj organizirajo na svojih območjih pionirske lige, v ka- terih naj sodelujejo tudi moštva šolskih športnih društev. Okrajno prvenstvo mladincev pa bo izvedeno na posebnem turnirju. -an Asfaltirano igrišče Pred kratkim so končali z as- faltiranjem rokometnega igrišča na telovadišču celjskega Partiza- na ob Kersnikovi ulici. Otvoritev novega igrišča so združili s roko- metnim turnirjem, na katerem so zmagali celjski železničarji pred domačini, ekipo iz Radeč in Štor. ŠTIRJE REKORDI NA ATLETSKEM MITINGU V VELENJU Zadnja preizkušnja kandi- datov za bližnje evropsko pr- venstvo v atletiki, ki je bila v nedeljo na odlično ureje- nem stadionu ob velenjskem jezeru, je navrgla nekaj iz- vrstnih rezultatov, med nji- mi celo štiri nove državne re- korde. Razveseljivo je, da sta dva vrhunska rezultata dosegla tudi člana celjskega Kladivarja — Roman Lešek in Simo Važič; prvi pri sko- ku ob palici z rezultatom 452 centimetrov, drugi v teku na 2000 metrov s časom 5:13.8 minute. Druga dva državna rekorda sta bila dosežena po zaslugi Stamejčičeve pri sko- ku v daljino (596 cm) ter Jo- coviča v metu krogle s 18.03 metra. Leskov rezultat pri skoku ob pahci potrjuje, da se je mladi atlet že privadil nove- mu orodju, ki mu je sprva delal precejšnje preglavice. Upajmu, da mu je dal še ne- kaj več, namreč več zaupanja v lastne sile in sposobnosti. Saj navsezadnje višina 452 centimetrov za Leska res ne more biti zadnja! Važič je zadovoljen z uspe- hom in rezultatom. Z boljšo taktiko bi lahko dosegel še nekaj več. Sicer pa je treba zapisati tudi to, da se je Simo močno navdušil nad velenj- sko atletsko stezo. Izreden na velenjskem mi- tingu je bil še Naraks, ki je. po zaslugi sijajnega finiša prvi pretrgal vrvico na cilju v teku na 800 metrov. Nje- gov čas se je glasil 1:54.3 mi- nute. Vivod je tudi na stadionu v Velenju potrdil izredno sposobnost, saj je preskočil 195 cm. Razen teh so na velenjskem mitingu sodelovali še Lorger (100 m 11.1 sekund), nadalje Brodnik, Kolnik, Gašparuto- va, Potočnikova, Pikula, Dju- rica, itd. CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 7. septembra 1962 11 Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah, komisija za uslužbenske zadeve razpisuje: 1. MESTO REFERENTA ZA INVALIDSKE ZADEVE Pogoji: višja šolska izobrazba ali srednja z 10-letno prakso. 2. MESTO NAČELNIKA ZA SPLOŠNE ZADEVE Pogoji: višja šolska izobrazba in večletna praksa. 3. MESTO VODJE SPREJEMNE PISARNE Pogoji: Višja šolska izobrazba ali srednja šolska izo- brazba z daljšo prakso. Interesenti naj pošljejo vloge najkasneje do 15. tega me- seca na naslov Ob LO Šmarje pri Jelšah — Komisiji za uslužbenske zadeve. Nastop službe takoj. Plača po pravilniku o plačah Ob- činskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah. Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Usnje* Celje, Trg V. kongresašt. 6 rabi za takojšen nastop 3 vajence - moške Zainteresirani naj se javijo čimpreje na upravi podjetja. KOMUNALNA BANKA CELJE razpisuje delovno mesto ŠOFEBJA osebnega avtomobila Prošnje z dokazili o kvalifikaciji, življenjepisom in navedbo dosedanjih službovanj je poslati na Komunalno banko Celje do 15. septembra 1962. KOMUNALNO PODJETJE LASKO razpisuje prosto delovno mesto Mojstra avtomehanične delavnice (vodjo delavnice) pod naslednjimi pogoji: VisokvaUficirani avtomehanik z mojsterskim izpitont. Nastop službe 1. 1. 1963 Plača se določi po pravilniku o delitvi osebnih dohodkoT. Trgovsko podjetje »Moda« Celje, sprejme t delovno raz- merje po dogovoru 1. POSLOVODJO 2. SKLADIŠČNIKA Pogoji: pod 1. visokokvalificiran trgovski delavec tekstilne stroke z najmanj 10 let prakse. pod 2. kvalificiran trgovski delavec z najmanj pet let prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje s kratkim opisom dosedanje zaposlitve je vložiti najkasneje do 20. septembra 1962 na upravo podjetja Celje, Prešernova 7. OB3AVE IN OGLASI r.iNO KINO UNION 8. 9. — 11. 9. 1962 >SAMSON< poljski Csc film 12. 9. — 15.9. 1962 »SAFIR« angleški barvni Wsc film KINO METROPOL do 8. 9. 1962 »ABECEDA STRAHU« ju- goslovanski film 9. 9. — 10. 9. 1%2 »GOLO MESTO« ame- riški film 11. 9. - 14. 9. 1962 »STRANSKE POTI« italijanski film LETNI KINO do 8. 9. 1962 »DVORNI NOREC« ameriš- ki barvni YV film 9. 9. — 12. 9. 1962 »NOC LUKRBCIJE BORGIE« italijanski barvni Csc film 13. 9. — 15. 9. 1962 »DOLGO TOPLO LE- TO« ameriški barvni Csc fOm KINO »SVOBODA« ŠEPETER V SAV. DOLINI k 8. 9. — 9. 9. 1962 »SAFIR« angleški barv- ni film 12. 9. 1962 »V ZNAKU ZOROA-« ameriš- ki film 13. 9. 1962 »DEKLE BREZ NASLOVA« ruski barvni film FRODAN'. PRODAM DOBRO OHRANJEN KLA- VIR dunajske tovarne M. Wesscly po zelo ugodni ceni. Leskovšek, Cankar- jeva 11, Celje. PRODAM VISOKO PRITLIČNO HIŠO z brajdo in vrtom v bližini Celja. Na- slov t upravi lista. PRODA SE POSESTVO s hišo, gospo- darskim poslopjem in 2 ha zemlje z gozdom. Vetrih, Gorica 32/a Celje. ZA 40.000 din prodam opremo za sam- sko sobo. Ogled vsak dan od 15 do 16 ure. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJEN MOTOR DKW po- čen i prodam za 100.000 din. Malej Slava, Mariborska 148, Celje. PRODAM TRI PANJE čebel in štiri prazne. Japl.jeva 3, Celje (Polule). PRODAM 32 basno klavirsko harmoni- niko. Gregorin, Dečkova 52, Celje. PRODAM LAMBRETO LD 150 cem. Po- teko Stane, Žalec 80. PET LEPIH PROSTOROV primernih za pisarne ali stanovanje je ugodno na prodaj v Celju ob Mariborski cesti. Naslov v upravi lista. MODERNI KAVČ, svetlo dvokrilno oma- ro, kitaro (vse skoraj novo) tepih 3x2 m in električni števec prodam. Naslov v upravi lista. 1000 1, jabolčnika prodam. Nazarjeva 2, NOV ■'radioaparat »TRIGLAV« 3 D z vgrajenim gramofonom prodam. Ima še garancijo. Vzamem tudi ček. Na- slov v upravi lista. PROD.4M MOPED »TOMOS« s pedali, prevoženih 300 km. Naslov v upravi lista. MOTORNO KOLO 350 ccm v voznem stanju z novimi gumami in registrirano prodam. Cena 65.000 din vzamem tudi ček. Drešinja vas 49, Petrovce KUPI.V KUPIM KUHINJSKO POHIŠTVO in je- dilni kot. Ponudibe pod šifro »Gotovi- na«. KUPIM ENO ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO v bližini mesta ali industrijske- ga središča. Ponudbe pod »Gotovina«. KOLEKTIVI! POSEBEN POPUST nudimo DELOV- NIM KOLEKTIVOM in ORGANIZACI- JAM za izletniške vožnje z našimi mo- dernimi turističnimi avtobusi. Razveselji- te svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimi- vosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja z KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VAR- NA, in UDOBNA! LJUBITELJI NOGOMETA! 1. Avtobusni Izlet (17. novembra 1962) na nogometno tekmo »BELGIJA—JUGO- SLAVIJA« v Beograd. 2. Avtobusni izlet na meddržavno no- gometno tekmo »JUGOSLAVIJA—MA- ĐARSKA (14. oktobra 1962), ki bo na velikem NEP stadionu v Budimpešti. 3. Avtobusni izlet na meddržavno no- gometno tekmo »ZAPADNA NEMČIJA— JUGOSLAVIJA« (30. septembra 1962) y Zagreb. KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo eno-dvodnev- ni izlet na Vršič oziroma Plitvička je- zera. KORISTITE POSEBEN POPUST pri KOMPAS-ovih avtobuiiih! IZLETI V INOZEMSTVO 1. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBI- LOV! Dvo-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili preko Koroške na Gross- glockner ter v nadaljevanju v Badga- stein. Cena 4.700 din, prijave do zaključ- nega števila. 2. KOLEKTIVI! Zaradi izrednega za- nimanja za Koroško in Benetke organi- ziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. Cena enodnevnega izleta po Slovenski Koroški 3.500 din. 3. 5-dnevno avtobusno potovanje v Budimpešto. Prijave v poslovalnici KOM- PAS-a. 4. Z LETALOM V RUSIJO! 7-dnevni izlet z letalom na relaciji: Zagreb-Varšava-Leningrad-Moskva (celo dneven ogled Varšave, tri dni bivanja v Leningradu ter tri dni v Moskvi) Prijave v poslovalnici KOMPAS CELJE! Se priporoča KOMPAS Celje TomšičeT trg 1 23-50 tel. STANOVANJA NUJNO IŠCEM prazno sobo v Žalcu aH okolici. Naslov v upravi lista. NUDIM OPREMLJENO SOBO dijakinji z dežele. Naslov v upravi lista. DVA .STAREJŠA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo in kuhinjo od 2alca do Polzele. Najemnina se plača za eno leto naprej. Naslov v upravi lista. IŠCEM OPREMLJENO ali neopremljeno sobo v Celju. Ponudbe pod šifro »Nuj- no«. ODDAM SOBO dijaku. Naslov se dobi na Reševalni postaji Celje. MLADA INTELEKTUALCA iščeta v Celju ali bližnji okolici opremljeno ali neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Mirna«. ST.\NOVANJE IN HRANO nudim ženski osebi srednjih let, ki bi pomagala v gospodinjstvu, lahko je tudi upoko- jenka. Naslov v upravi lista. OBJAVE »Pozivamo vse hišne upravljavce in hišne lastnike na področju Celja, da v dneh 14 — 16. 9. 1962 ob obisku dra- gih gostov iz bratske Srbije okrasijo svoje hiše z zastavami in cvetjem. Iz pisarne oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ObLO Celje« Večerna šola za odrasle na III. osnovni šoli prične s poukom 15. septembra. Vpisovanje bo v taj- ništvu III. osnovne šole vsak dan v uradnih urah od 5. septembra dalje. Ravnateljstvo GLASBENA ŠOLA DPĐ SVOBODA CELJE ima še nekaj prostih mest za kla- vir, violino, trobento in pozavno. Prijave sprejema pisarna Okraj- nega sveta Svobod in prosvetnih društev, Gregorčičeva 6 do 15. sep- tembra 1962 od 8. do 12. ure. ODBOR RAZNO TREZNEGA OPOKOJENCA sprejmem v skupno gospodinjstvo. Naslov v u- pravi lista. UPOKOJENEC z lasno hišo išče gospo- dinjsko pomočnico — upokojenko. Možna je ženitev. Naslov v upravi lista. NAŠLA SE JE moška jopica modre bar- ve v Gregorčičevi ulici. Lastnik se naj zglasi pri Vodeb Mihaelu, cesta na Dobravo 27, Celje. V SREDO 29. 8. je zamenjal nekdo kolo pred trgovino »Borovo«. Ker isto ni moje, prosim, da ga dotični pripelje 12. 9. 1962 v vež,o trgovine »Borovo«. Diskrecija zajamčena. SLUtHt ZA 5 ur dnevno iščem žensko za varstvo dveletne deklice. Vprašati Medvešek, Vrunčeva — blok B. MLAJŠO UPOKOJENKO vzamem na vso oskrbo za pomoč v gospodinjstvu. Ce- lje, Ljubljanska 68. ZA POMOČ v gospodinjstvu spreimem neodvisno dekl« srednjih let. Nud'm hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Razvezan« na upravo I'**'"- ,^ . IŠCEM GOSPODIN ISKO POMOČNICO k tri članski družini. Naslov v upravi lista. RAZPISI Šolski odbor II. osnovne šole Celje razpisuje MESTO HIŠNIKA, ki bo tudi kurjač centralnih peči. Prejemki po pravilniku, na raz- polago je stanovanje, nastop služ- be 1. oktobra. P'smcne prošnje pošljite do 15. septembra 1962. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! Za drugo skupino dvodnevnega izleta po visokogorskih cestah KOROŠKE, TI- ROLSKE IN ITALIJANSKIH DOLOMI- TOV v dneh 6. in 7. oktobra, sprejema- mo prijave do vključno 12. septembra 1962. Za vas organiziramo štiridnevni izlet po ITALIIANSKIH DOLOMITIH—COR- TINA DAMPEZZO—LAGO DI GARDA— BENETKE ter dvodnevni izlet po ITA- LITI -CORTINA D'AMPEZZO-BENET- KE. Prijave za oba izleta sprejemamo do zaključnega števila udeležencev. LJUBITELJI NOGOMETA! 3-dnevni izlet z avtobusom v BUDIM- PEŠTO na ogled nogometne tekme JU- GOSLAVIJA :MADZARSKA. Prijave v po- slovalnici do 20 septembra. DFIOVNI KOLEKTIVI! Za vas smo pripravili enodnevni izlet i.a KOROŠKO: VELIKOVEC—CELOVEC GOSPA SVETA-VRBSKO JEZERO— OSOJSKO JEZERO—BELJAK-,BOROV- LjE-PLIBERK, Cena 3.500 din s potnim listom in prevozom. Dvodnevni izlet z avtobusom v TRST IN BENETKE vsak mesec. Prijave do zaključnega števila udeležencev. OD 1. SEPTEMBRA DALJE ODOBRA- VAMQ DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA IZLETNIŠKE V02NJE ŠE IZREDEN PO- SEZONSKI POPU.ST. ZAHTEVAJTE NA- ŠE PONUDBE PREDEN SE ODLOČITE ZA IZLET! Za cenjena naročila se priporoča ta- ristična poslovalnica Avtobusnega pro- meta Celje, IZLETNIK, Titov trg 3, tel. 28-41. OBVESTILA Podjetje »POSREDNIK CELJE, Tomšičev trg 16. rabi za prodajo v komisijski trgOTial v Celju razno pohištvo, tehnični ma- terial, motorje, moška in ženska kole- sa, ure itd. Na zalogi ima večjo vsoto vidia plo- ščic, prenosni zobčenik za »Volksvra- gen« (tribling in tellcrrad), ter yet radio aparatov za avtomobile. Za poslovalnico Velenje, Celjska ce- sta 77. rabi razno pohištvo, dvokoLeea, tehnični material itd. Posredništvo rabi razne stroje, avto- mobile, vseljive stanovanjske hiše, stanovanja ter gradbene parcele. Uredništvo in uprava Celjske- ga tednika, Celje, Trg V. koa- resa 5, poštni predal 152 Tele- fon uredništva 24-25, uprave ia oglasnega oddelka 25-25. Tekoči račun pri Narodni baa- ki Celje: 605-ll-l'6;6. Izhaja ob petkih — letna naročnina 8M, polletna 400, četrtletna 200 dia — inozemstvo 2400 — posamezaa številka 20 dinarjev. RokopiaoT ne vračamo — sprejem oglMOT, razpisov in objav do vsake ire- de do 12 nro. ZAVIST- ROJENA V KOSTANJEVICI Kostanjevica na Krki je naj- manjše slovensko mesto. Turistič- ni vodič beleži nekaj nad 500 pre- bivavcev, ki se ukvarjajo pretež- no s kmetijstvom, kajti v Kosta- njevici ni industrije. Kljub temu, da pravijo Kostanjevčanom »kmečki meščani«, je njihov kraj postal pojm entuziazma za kul- turo. V mestecu nizkih kmečkih hiš ob kolenu Krke najdete vse. Od galerije do Talijinega hrama. Umetnost zajemajo Kostanjevča- ni z veliko žlico. Tu gostujejo po- klicna gledališča, tudi celjsko, JURE KRASOVEC glasbeni koncerti polnijo dvora- no sicer pa tudi sami pojo, igra- jo, slikajo in kiparijo ... Družab- no življenje v Kostanjevici je vedno mikavno od pustovanj do poletnih prireditev na prostem — imenovanih beneške noči. Kajti Kostanjevica je s svojimi mostič- ki, mirno Krko in čolniči dobila vzdevek — Dolenjske Benetke. Bili smo tam na predvečer ve- like kulturne manifestacije. Na polotoku, obdanim z zeleno Krko so priredili zabavo. Po Krki so polzeli čolni razsvetljeni z lam- pijončki, obalo so osvetljevale Ob slavnostni otvoritvi razstave v Kostanjevici so na drogove dvignili trinajst državnih zastav s šti- rih kontinentov. Na drugi sliki je velik, okoli 6 ton težak portal, ki ga je izdelal nemški kipar Eberhard Fiering. Na tretji sliki pa so »-vdove-« in ob njih njihov avtor akademski kipar Jarm iz Kočevja. barvne luči in baklje, nebo so parale rakete, na ploščadi pa so se vrteli pari od blizu in daleč. Poleg pristnega cvička še en re- dek fenomen: VSTOPNINE NI! V nedeljo smo bili priče kul- turnega dogodka, ki je že lani po- nesel ime Kostanjevice v širen svet. Tu so se kot lani tudi letos zbrali kiparji iz trinajstih držav in štirih kontinetov na mednarodni kiparski simpozij »Forma viva«. Kostanjeviškim gostom so se pri- družil še kolegi iz Portoroža, ta- ko da so v parku pred kostanje- viškim samostanom (za dokončno rekonstrukcijo bo potrebnih i desetine milijonov) na drogove dvignili 13 državnih zastav. Pro- stor v parku bo kmalu premaj- hen za dela, ki jih je Kostanjevi- ca pridobila v dveh letih. Treba bo prostor razširiti, da bodo bo- doči udeleženci lahko postavili svoja dela iz hrastovine krakov- skega gozda. Ni mesta v Slove- niji (razen Portoroža), ki bi pre- moglo stvaritve tolikih imen. Ta dela po sedanjih cenitvah med- narodnih žirij že sedaj predstav- ljajo vrednost težkih milijonov — vrednost pa iz leta v leto raste. Človek se pred temi deli ustavi in strmi. Nad dvajset del je že last razstavnega prostora na pro- stem. Umetniki z vseh kontinen- tov so v kostanjeviško hrastovi- no s sekiro in dletom prelili svoj navdih, umetniško tradicdjo in nova hotenja svojih dežel. Ta- ko je tu na zeleni trati po Gor- janci nastala harmonično zlita umetnost vsega sveta ustvarjena ob skupnem delu, vzpodbujana od prijaznih gostoljubnih in za umetnost vnetih Kostanjevčanov. Kljub gostoljubnosti v tem malem mestecu ob Krki zavrta v človeka čuden črv — zavist. V duhu sem si predstavljal več ton težak hrastov portal na vhodu v celjski park. Misel sem glasno po- vedal Nemcu Fiebigu, ki je širo- kogrudno odvrnil: — Recite, pa bom prišel in vam ga naredil! Pred zidom stojijo tri skulptu- re Staneta Jarma iz Kočevja. Moderna stilizacija v črno ode- tih vdov. Savinjsko nabrežje v Celju pa je prazno. Kot totem na kanadskih jezerih kipi v zrak de- lo lanskega kanadskega udeležen- ca. Prava potratnost oblik veje iz kompozicije visoke plastike Japonca — celjski park pa je prazen. V kultiviranih oblikah abstraktne skulture Venezuelca Pedra Bareta ždi zapuščina nje- govih inkovskih prednikov... Še in še bi našteval in vedno bolj gloda črv... Toda v ozadju tega veličastja je marsikaj. Ideja umetnikov Do- lenjske, ki so znali to idejo ures- ničiti. Naklonjenost organov ob- lasti in sodelovanje družbenih organizacij, požrtvovalnost posa- meznikov, ki je rodila priznanje in zaupanje širše skupnosti — vse to so pogoji, da Kostanjevica ima nekaj, kar bi delalo čast in ponos slehernemu velemestu. Sledovi simpozija so vidni tu- di drugje po Kostanjevici. Na dvorišču preproste osemletke, na vrtu restavracije. Po zidovih znotraj javnih stavb ni kiča, ni reprodukcij. Tam visijo originali z podpisi znanih mojstrov. Šola je dobesedno prekrita z akvareli, olji, jedkanicami, grafikami in plastikami. V skladišču pa jih je najmanj še enkrat toliko. Menda ni slovenskega slikarja, ki bi v tej nenavadni galeriji ne bil za- stopan z originalom ... Da, to so nekateri vtisi iz Ko- stanjevice na Krki — iz najmanj- šega slovenskega mesta, ki šteje nekaj nad 500 prebivalcev in ni- ma nobene industrije, kjer tudi kmetijstvo kljub hmeljskim povr- šinam ni »visoko akumulativno«. Toda tam so ljudje ki imajo ta- nek posluh za kulturne vrednote, ki vedo kaj hočejo in ki manj govorijo pa dosti store ... (konec prihodnjič) Preglejte svojo liišno lelcarno Po reviji »Life« povzamemo imena pomirjevalnih tablet, ki vsebujejo škodljive snovi za zdravljenje spočetih otrok. V različnih deželah so tablete pro- izvajali pod različnimi imeni. V slučaju, da je kdo v posesti ka- tere izmed imenovanih tablet, naj jih nemudoma uniči ali pre- da bljižnjemu zdravniku. Imena so: Algosediv — Asmadion — As- maval — Bornbrrin — Calmore — Contergan — Coronarobetin — Distval — Ectiluran — Enter o- sediv — Gastcrinide — Glutanon — Grippex — Imidan — Imidene — Imidebe — Ipotico — Isomin — Kevadon — Lulamin — Neo Nibrol — Neosydyn — Nevrodyn — Noctosediv — Noxodyn — Poly-giron — Polygripan — Predni-sediv — Prosirmil — Psycholiqurđ — Psychotablets — Quetimid — Quietoplex — Sano- dormin — Sedalis — Sedimide — Sedin — Sediserpil — Sedoval K 17 — Softenil —■ Softenon — Ta- limol — Tensival — Thalin — Thalinette — Theophilcholine — Ulcerfen — Valgs in Valgraine. PREBU- JENO Lizikino materinstvo Po številnih šikandaiiih in lo- čiitvaih, kajti Lizika (Liiz Teyior) dma že četrtega moža, so svet preplavile nove fotografije. Na teh ne nastopa tako kot zahte- vajo režiserji in producen^ti, item- več taiko kot jo vodi nj^eno pre- bujeno materinsko sirce. Liz Tey- lor preživiLja počiitnice v Švici, kjer naj se odpočije od naporne- ga snemanja "»■Kleopatre« in po- miri svoje razrvane živce. Zna- no je, da je med snemanjem ime- novanega fiilma dožiiivela hud živ- čen zlom, ki je podražili film za eno tH^tjino, ker so moirali sne- manje prekiniti za daljši čas — gaze pa so tekle za vse igralce. Zločinske tablete Razburjenje v mnogih deželah sveta se še ni poleglo po ugotovitvah, da je pomirjevalno sredstvo »thalidomide« krivo za rojstvo okoli 5.000 pohabljenih otrok v Britaniji, Nemčiji, Peruju, Libanonu, Belgiji, Švedski, Izraelu in drugje. Na naši sliki je nesrečno dekletce iz Anglije, ki je prišlo na svet brez rok in pohabljenimi nogami. Se bolj kot zločinske tablete same, je razburjenje povzro- čilo pravno stališče v mnogih državah, kjer prepovedujejo nesrečnim ženam odpravo plodu, čeravno je skoraj stood- stotno verjetno, da bi bil rojen otrok pohabljen. Prava hajka za in proti je v primeru Američarke Sherri Finbine, matere treh otrok, ki se je po ugotovitvi, da nosi pohabljenega otroka morala zateči ^na Norveško, kjer je legalni splav dovoljen. Ni še znano o ukrepih zoper proizvajavce tablet. Prve tablete so izdelali v Zahodni Nemčiji pred leti. Donacka gora- šE ZMERAJ BREZ PLANINSKE POSTOJANKE Veliko jih je, ki jo poznajo, do- sti pa tudi takih, ki niti ne vedo, da sodi Donačka gora h Karavan- kam in da je z nje prelep razgled. Donačka gora je visoka 883 me- trov in je torej nekaj nižja od so- sednjega Boča. Na tej gori je bilo svoj čas planinsko zavetišče, ki je pogorelo. Zdaj je na vrhu samo še spomenik padlim borcem, pod vrhom pa pogorišče planiskega zavetišča. Zato si planinci želijo, da bi se vendarle našel nekdo v Rogatcu ali Rogaški Slatini, ki bi pričel akcijo za zgraditev planin- ske postojanke, ki naj bi bila od- prta vsaj ob sobotah in nedeljah, če bi že vse dni v tednu ne mogla biti. Pot na goro je na novo marki- rana iz Rogatca, odkoder je na vrh dobri dve uri zmerne hoje. dr. M. Liz Teylor na sprehodu z naj- mlajšo hčerko v naročju ... DUBROVNIŠKI PEJSAŽI S. TERČAK Po kulturnih znamenitostih in narav- nih lepotah se najbolj odlikuje Dubrov- nik in njegova bližnja in daljna oko- lica. Ce te skomina za časa letnega od- mora južni Jadran od Dubrovnika preko Hercegnovega, Budve, Sv. Štefana, potem se je treba dvigniti v sinje višave. Vož- nja se ti zdi na prvi pogled draga, toda je cenejša kakor z vlakom in ladjo. Najbolje je, da greš, preden se odpra- viš na južni Jadran k Putniku in si re- zerviraš avionsko karto v Ljubljani ali Zagrebu. Seveda stopi teden dni preje, da boš dobil rezervacijo pravočasno. Ce bo pri Putniku vse v redu, boš na najlepšem predelu našega Jadrana po- polnoma spočit in svež v dobrih dveh urah, če odšteješ pot do letališča. Pa še to: septemberski dnevi so doli naj- lepši! Tudi denarnica bo to vožnjo laže pretrpela, kakor pa vožnjo z ladjo in vlakom. To p» zato, ker moraš na 27 urni vožnji uračunati še marsikaj, kar te nehote prikrajša za nekaj jurčkov, po vrhu pa še koš nerazpoloženja in utrujenosti. S kulturno vožnjo boš ubil dve muhi na en mah. Skoraj ni Slovenca, ki bi si ne želel videti našo obalo do tja, kjer se sko- raj konča naše Jadransko morje, kjer zore pomaranče in limone, kjer si moči noge v Kotorskem zalivu skalnati Lov- čen, ob marmornatih plažah Budve, Mi- ločera, pravljična Sv. Štefana tja do Ulcinja, kjer se že prične meja« naj- bolj socialistične in pravoverne komu- nistične republike »Albanije.« Odmor imamo za to, da_ »spoznamo svet in domovino«, so mi dejale tri mla- de Ljubljančanke na ladji iz Ukinja do Dubrovnika, ki so si v pičlih 17 dneh ogledale velik del Jugoslavije. Seveda je tako spoznavanje »sveta in domovine« le za mlade in podjetne ljudi, ki ne poznajo utrujenosti. So kakor ptice selilke . . . Dubrovnik bi lahko delili na tri dele stari Dubrovnik-stari zgodovinski predel, Gruž-pristanišče in kolodvor-gospodar, ski in industrijski del in Lapad-moder- ni del mesta. Iz Lapada vodi tramvajska proga v Gruž in v središče starega me- sta, obdanega z obzidjem. Predeli okoli dantišnjega Dubrovnika so bili naseljeni že v 1. stoletju naše ere. Tu je bilo mesto Epidavrus. Za časa preseljevanja narodov je bilo mesto porušeno. Preživeli prebivavci so zgra- dili novo utrjeno mesto današnji Dub- rovnik. Romanski prebivavci in staro- slovenski rodovi so se na področju Dub- rovnika zlili v celoto šele v XIII. sto- letju, v tem času je Dubrovnik štel okoli 50,000 prebivavcev. V XV. stoletju je postal Dubrovnik republfka. Z raz- vitjem pomorstva in trgovino je postala republika močna, blagostanje je raslo. Imeli .so okoli 300 ladij, trgovali so z vsem znanim ' svetom. Imeli so nad 50 svojih konzulatov. Z gospodarskim na- predkom se je širila prosveta, kulturne ustanove, zdravstvo in seveda okoli mesta čvrsto obzidje, ki je še danes ostalo kot davna priča dubrovniške moči in slave, v tem času je bila v Dubrovni- ku močno razvita književnost v narod- nem duhu in jeziku. Dela trajne kul- turne in zgodovinske vrednosti objav- ljajo v tem času pesnik Ivan Gundulič, dramatik Martin Držič in znanstvenik Ruder Bošković. Ko propade Bizant, - prične stegovati po Dubrovniku beneški lev svoje kremp- lje. Dubrovniški knez prizna Benetke, po njihovem propadu pa orgsko-hrvaško nadoblast. Ko pa so Turki podjarmili balkansko narode, prizna Dubrovnik njihovo nadoblast in jim plačuje davke, vendar ohrani svojo samostojnost. Na- poleon z dekretom I. 1808 ukine Dubrov- niško republiko in osnuje Ilirijo, ka- mor »pada poleg dela Slovenije tudi Dunajskem miru I. 1815 pa pripade Du- Jadransko primorje z Dubrovnikom. Po brovnik in dalmatinska obala Avstriji. Obrambno zidovje, ki še danes obda- ja stari del Dubrovnika je zgodovinski spomenik svetovne redkosti. Zidovje je dolgo 1940 m. V utrdbi Lovrenjac se že nekaj let vrše svetovno znane dubrov- niške letne gledališče igre. Palača »Dvor« je najlepše javno po- slopje Dubrovnika. Tukaj je bflo sre- dišče državnega življenja Dubrovniške republike. Tukaj je prebival dubrovni- ški knez. Danes je v palači muzej in znanstvena knjižnica. Na dvorišču so javni koncerti najimenitnejših umetni- kov. Pred Dvorom pa od časa do časa gledališke predstave. DUBROVNISKA Tujec je vprašal: Kdo neki je zgradil to ogromno zidovje? Pa mu domačin pojasnil: — I zidarji vendar! Pogled na arheološko zbirko v Du- brovniku, ki so.jo uredili na ob- zidju, da jo vsak obiskovavec zna- menitega obzidja lahko vidi... NE BO GA NA PLAŽO . . . Iz zaporov v Kanzas Cityju je nedavno pobegli vlomilec Jak Upton. Ravnatelj kaznilnice si ne dela skrbi zaradi tega in pravi, da bo begunec kmalu spet za za- pahi. Njegova prepričanost je po- gojena z dejstvom, da je moža- kar ves pokrit z vtetoviranimi ro- žami, živalmi in lepimi deklicami. STROKOVNJAK ZA UBIJANJE Slovenski igralec Milan Srdič je privatno velik šaljivec in nav- dušen ribič. Ko je letos na do- pustu v Piranu lovil ribe, je po dolgem prizadevanju le ulovil dve. Ker pa ni vedel, kako bi jih usmr- til, jih je z glavo tiščal v vodo, da bi se vtopile ... MISLI MOŽ, KI JE USPEL je tisti, ki zasluži več, kot uspe njegova žena porabiti, ŽENA, KI JE USPELA pa je tista, ki takega moža ima ... Bodi duhovit, če nisi lep — pravi angleški pregovor.