. -i: ' T*--,'. m MdM slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, lihnjm vsak dan IzvzemSi aedefiin praznikov« GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. The only* Slovenk dafey^ in the United States issued every day* Sundays and Holiday EKLEFON PISARNNE: 4687 OORTLAHDT, Intend m Second-Class Matter, September 21, 1903, «1 the Port Office at New York, N. T-, under the Act of Congress of M&rck 3, 1879. TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. NO. 171. — STEV. 171. NEW YORK. FRIDAY, JULY 23, 1909. — PETEK- 23. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XVIL — LETNIK XVXL Iz delavskih krogov. Delavsko konvencijo. ■BOROVANJE ORGANIZACIJE WESTERN FEDERATION OF MINERS V DEN-VERJU, COLO. Konvencija premogarjev is okrajev trdega premoga ▼ Wilkee-Barre, Pa. RESOLUCIJE. Denver, Colo., 22. julija. Tukaj se Trti konvencija organizacije Western Federation of Miners. Kljub temo, da je vladala neznosna vročina, eo delegatje vzdržali pri zborovanja do zadnjega, kajti razsoditi je bilo treba spor, ki je nastal med mašini-ati ranili pivovarn v Butte, Mont, in njihovimi delodajalci. Konvencija je razsodila v prid pivovarjev, kteri imajo tudi svojo organizacijo, ven dar vprašanje še ni popolnoma rešeno in talko se bode o tem še posvetovalo. Wilkes-Barre, Pa., 22. julija. Tukaj se vrši konvencija premogarjev is okraja trdega premoga in sicer pod predsedstvom predsednika organizacije premogarjev Lewisa. Slednji je zbranim delegatom naznanil, da so bili vsi poskusi trusta mehkega premoga is osrednje Penasylvaaije pridobiti premogarje za to, da bi o-stavili svojo crganizacijo, zaman. Namen trusta je bil delavcem pomanjšati plačo za 11 do 20 centov pri toni pridobljenega premoga. Central Penn. Coal Co. (mehki premog) je med štrajkom premogarjev iz okrajev trdega premogi-., napravila pri vsaki toni svojega premoga po $3 dobička, toda to je zamogla doseči le vsled tega. ker so bili njeni delavci lojalni, tako, da niso pričeli tudi oni štrajkati, ko so štrajkali njihovi tovariši iz okrajev trdega premoga. Lewis je tudi govoril o diferencah. ktere po nastale med tako-svanimi nacijonalnimi uradniki in lokalnimi uradniki organzacije premogarjev in je pripomnil, da med uradniki nikaker ne sme priti do splošnega spora, kajti pred vsem se je treba ravnati po predpisih, ktere •i je izdelala organizacija. V ostalem ga je pa veselilo, da je prišlo do nezadovoljnosti med premogarji, kajti vsled tega pride med njimi do agitacije, ktera pomenja prvi korak do organizacije, ktera bode vsled te agitaeije dosegla brezdvomno večje število članov. Kazni delegatje so se pritoževali radi raznih izdatkov organizacije, kteri po njihovem mnenju niso bili potrebni, vendar je pa bilo končno tudi blagajnikovo poročilo o izdatkih po veliki večini delegatov sprejeto in odobreno. Končno so navzoči sprejeli tudi resolucije proti razsodbi sodišč v eountyjih Luzerne in Lackawanna, kjer so premogarji naprosili sodišča naj imenujejo druge inšpektorje pre-snogovih rovov. Sodišča se pa za te prošnje niso niti menila in tako prošnje še dosed a j niso rešene. Washington, 22. jnlija. V svojem polletnem poročilu o delavskih razmerah v mestu New York, je inšpektor Green med drugim poročal, da je zadnja kriza demoralizujoče učinkovala na delavce, kajti vsled brezposelnosti, so pričeli razmišljati na kak način hi zamogli brez denarja živeti na račun druzih ljudi in tako so postali pravi lennhi. Oni so se baje prepričali, da je sedenje in ležanje po rasnih parkih mnogo zanimivejše, nego delo v tovarnah aH na poljih in tako so se priučili na postopanje. Green pa pristavlja, da s« njegova trditev nanaša le na gotovo vrsto de-* veev. Nadalje naznanja, da postaja yvpraševanje po delavcih v novej-m času vedno večje, zlasti se postage velikansko število delavcev t firmah in pri železnicah, kajti wmst postaja vedno večji in tudi |J» letos na farmah pridelalo nrao-vsi, kakor lani. Od bančnega klerka do nočnega roparje, KALPH SHERMAN, KI JE BIL PREJE V SLUŽBI BANČNE TVRDKE KNAUTH, NA-CHOD & KUEHNE, JE SEDAJ ROPAR. Prijeli so ga na Long Islandu, N. Y., kjer je izropal stanovanje nekega bogatina. PRIZNA RAZNE ZLOČINE. V Far Rockaway na Long Islandu so prijeli Ralph Shermana, ki je iz ropal stanovanje premožnega R. Sa dowskega. Jetnik je priznal svoj zločin in potem je policiji naznanil, da je bil preje klerk pri znani bančni tvrdki Knauth, Naehod & Kuehne New Yorku, kjer je bil dopisnik raznih tujih jezikih in kjer je kot tak dobival dobro plačo. V nedeljo zjutraj je Sadowski pogrešil iz svojega stanovanja razne dragocenosti v skupni vrednosti $600 in poleg tega je tudi opazil, da je okno one sobe, v kteri je rodbina imela shranjene svoje dragulje, odprta, tako, da je lahko iz tega sklepal, po kteri poti so odšli njegovi dragulji. O tem je takoj sporočil poli eiji, ktera je pričela tatu zasledovati. Xek policaj je opazil ob obrežju R. Shermana, kteri je preplašeno gledal okrog sebe, kakor da bi sc bal svojih! zasledovalcev, in v&led tega sta mu dva policaja takoj sledila in ga sreč- ► naila ter prijela. Na postaji so potem našli pri njem ukradene dragulje in poleg tega je tudi pripoznal, da je izvršil še razne druge tatvine. Dober plen vlomilca. Glens Falls, N. Y., 21. julija. Tukajšnja policija pridno išče dva vlomilca, ki sta vlomila v poštni urad, kjer sta vzela seboj denarja, poštnih zr amk in dragotin v vrednosti čez $1000. Najbolj je prizadet pri tej tatvini neki letovišnik, ki je dal hraniti postnemu mojstru diamantni prstan, ki ima vrednost $900. Bomba štev. 32 Chicago, 111., 22. julija. Včeraj po noči je nekdo vrgel bombo v hišo Italijana Toni Tovelacci, ki ima svojo grocerijo na severni strani mesta. Hiša je bila izdatno poškodovana, toda pii tem ni bil nihče ranjen. Tovelacci je pred kratkim dobil več grozilnih pisem, s kterimi so nepoznani njegovi rojaki zahtevali od njega večje svote denarja. Alibi je dokazal John Betner, sluga avstrijskega generalnega konzula v Pittsburgu, Pa,, ki stanuje sedaj začasno na 214 izt. 41. ulica v New Yorku, je bil od Theodorja Sarco, 216 izt. 41. ul., ob-dolžen vloma in vsled tega aretovan. Bc-tner je pa pripeljal mn go prič v sodišče, ki so vse potrdile, da je bil v času vloma pri njih in vsled tega so ga izpustili. Denarje v staro domovini pottjamo: ■a $ 1*A§ ........................M sa tO Ji ........................IN na 4Llt ........................IN mi lllLTt MM m 1020.00 ............ £0N kron. Poštarina je všteta pri teh rrotah. Doma ae nakazane svote popolnoma izplačajo brea vinarja odbitka. Naie denarne poi£ljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam podati je uajpriHč-neje do fSS.OO ▼ gotovini t priporu-Šenean aH registriranem pisma, večje Order al pm New York Bank Draft 9BANK BACTIHI CO., 82 Oortlanit St., .New York, II. Y. «1*4 St. Clair Asa., * ft., Beli sužnji v mestu New Yorku. K TEM SPADAJO PRED VSEM NEWYORŠKI MESARJI, KTERE DELODAJALCI NEPOPISNO IZKORIŠČAJO. Delati morsj skoraj redno preko določenega časa. BREZ PROSTEGA ČASA. Proti dohodnin, davku. Tvori veliko nevarnost. SODNIK BREWER V DRŽAVI WISCONSIN TRDI, DA TVORI DAVEK NEVARNOST VSEM DRŽAVAM. Tak davek bi bil identičen s pravico do razdejanja. SODNIKOVE OPAZKE. V novejšem času se je pričelo med delavci, ki delajo v newyorSkih klavnicah in prodajalnicah mesa agitirati, da bi delavci pristopili k organizacijam, kajti le na ta način se jim zamore pomagati. Agitatorji so imeli pri tem nekaj časa lepe vspehe. Kmalo se je pa dokazalo, da organizovanje teh delavcev ne bode vspešno, kajti k zborovanju je jelo prihajati vedno manjše število delavcev. Sedaj se je šele zvedelo, da morajo ti delavci skoraj noč in dan delati, tako, da nimajo niti časa oddahniti se in pošteno obedovati. Oai prosti čas kterega jim delodajalca dajo, zadostuje jedva za to, da se delavci nekoliko izpočijejo, tako, da ne more nihče misliti na to, da bi hodil k zborovanju organizatorjev. Delavci, kteri delajo pri prodajalcih mesa in ki niso oženjeni, so večinoma pri svojih delodajalcih tudi na stanu in hrani. Taki se morajo zadovoljiti z mesečno plačo v znesku $10 do $13, dočim dobivajo oženjeni, ki imajo svoja "stanovanja" na mesec k večjem po $23 in vsaki dan poldrugi funt mesa. Delo takib delavcev traja od 3. ure zjutraj do pozne noči, tako, da se nikdar ne morejo na-spati. Take razmere vladajo seveda pred vsem pri takozvanih košer-mesarjih, oziroma pri čifutih, kteri so mojstri pri varan ju in izkoriščanju. SLOVENSKE NOVICE. Ustanovitev druge podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ameriki v Dunlo, Pa. Iz Dunlo, Pa., nam prihaja vesela vtst, da nameravajo tamošnji zavedni rojaki te dni ustanoviti podružnico aružbe sv. Cirila in Metoda. Ako se to obistini, bode imela tamošnja podružnica številko 2. Veseli nas, da se rojaki zanimajo za to najpotrebnejšo družbo, kar jih imamo Slovenci tukaj in v stari domovini, in uverjeni smo, da bodo tudi v drugih kolonijah pričele rasti prepotrebne podružnice naše šolske družbe. Ponovno povdarjamo, da se taka podružnica lahko ustanovi povsodi, kjer se snide dvanajst rojakov to tem bolj, ker stane celoletna članarina le 50 centov in ker je treba izvoliti le najpotrebnejše uradnike. — Vsa pojasnila je dobiti pri tajniku ameriške podružnice št. 1, Mr. Ivan Zupanu, 82 Cortlandt St., New York. Prepodeni vlomilci Dva vlomilca, ki sta obiskala včeraj po noči tovarno pohištva H. Suessmana, sta ali začetnika v tej stroki, ali pa mislita, da newyorika policija ni veliko prida. Toda način, kako sta v tihi noči pri svetlobi ulične svetilnice blagajno v pisarni tovarne prav brezskrbno s kladivom in dletom obdelovala, je razvidno, da sta bila začetnika. Sueeemanova tovarna se nahaja na 2. Ave. št. 2369. Ko je Šel policaj James Collins mimo hiše, je slišal, kako so zločinci v pisarni veselo kovali in tudi skozi okno jih je lahko videl. Toda tudi oni so ga opazili, iu predno je mogel priti policaj v hišo, sta jo roparja ie pobrala. Policija in tovarnar Suessman so mnenja, da so dobili vlomilci v hiši pomočnike. Parnik as potopil V tovorni parnik Martha Stevens je jxri odltodu v Philadelpkijo, Pa., v Inki tik pred Robbin's Reef sadel neki vlačni parnik. , Tovorni r 'j - .-i' je potopil. Rešili so -- Milwaukee, Wis., 22. julija. Sodnik D. J. Brewer od zvezinega višjega sodišča, je včeraj govoril pri konvenciji severozapadnih agentov zavarovalnih družb znamenit govor, v kterem se je pred vsem bavil z dohodninskim davkom, kojega vlada namerava uvesti. Med drugim je o-menil v svojem govoru tudi sledeče: "Kakor se sedaj vsaki dan natolcuje in bobna v svet, potem moramo pri nas v Zjed. državah na vsak način dobiti dohodninski davek in sicer tako, da bode imela zvezi na vlada privilegij pobirati te davke. Recimo, da bode ta predlog sprejet in postal končno zakon, kar je skoraj brez-dvomno, potem bode zveeina vlada zajedno s kongresom skrbela tudi za to, da bode pobirala davke na vsak posamezni prihodek pa naj že prihaja iz osebnih ali pa premoženjskih virov. Ako se pa to doseže, kje bodo potem dobile posamezne države svoje dohodke, ako jih bodo morale povečati T "Oni, ki ima oblast in pravico koga obdavčiti, ima s to pravico zajedno tudi pravico razdejati vse ono, kar so ljudje tekom časa napravili in dosegli. Ako ima kedaj ljudstvo pravico vse prihodke obdavčiti, naj se mu podeli tudi pravica obdavčiti posamezne države fn potem bodemo videli, kako daleč bodemo prišli." Južne republike. Argentina in Bolivia. VOJNA MED OBEMA JUGOAMERIŠKIMA REPUBLIKAMA JE SKORAJ NEIZOGIBNA. V Boliviji se prijavljajo oblastim prostovoljci v velikem številu za vojno. POSLANIKA ODPOTOVALA. SVOJI ŽENI JE PREREZAL VRAT TER SE POTEM USTRELIL. V pismu na mater dolži svojo ženo, da mn je bila nezvesta. Hartford, Conn., 22. julija. Zakonska žaloigra se je odigrala včeraj v American hotelu s krvavim koncem. Strel iz revolverja je počil skozi nočno tišino in ko je neki policaj udri skozi vrata v sobo, kjer se je nastanil William Arnold iz Middletowna s svojo soprogo, je videl gospo ležati nr. tleh s prerezanim vratom v krvi, medtem ko je njen soprog, ki je še držal revolver v roki, sedel na nasprotnem koncu sobe. Mož je svojo ženo najbrže, ko je spala v postelji, britvijo napadel ter si potem pognal krogljo v glavo. Živel je še, a je umrl medpotoma, ko so ga peljali v Hartford bolnico, ne da bi zopet prišel k zavesti. Nje gova žena ostane najbrže še pri življenju. Vzroke tega strašnega čina navaja pismo, kterega je pisal Arnold svoji materi: "Draga mati:— Ne obtožuj me radi tega, kar sem storil, ker ne morem dalje tako živeti. Znano ti je, da ljubim samo njo in nobene druge Ona sama me je silila v smrt, a jrz jo vzamem seboj, da ne stori še kakega drugega nesrečnega, kakor je mene. Moja zadnja želja je, da nas pokopljejo zraven dečka. Prosim te, skrbi za malega Jamesa, ker je pri den dečko in bode enkrat še skrbel za tebe. Jdco razumen je in zato glej, da bode dobro vzgojen. Žena nri je priznala razmerje z drugimi možmi. Prepustim jo boiji sodbi. Zdravstvnj, upam, da se vidimo zo-petvv nebesih.'' Paniki od Anatro-Amerienna proge [LAURA odpfaje 28. julija ts'Nsw Yorka v Trst in Reko. 8 temi paniki dospejo Movenei in Hrvati najhitreje v svoj rojstni Vtaftnja stane iz New Yorka dm: dooXJ«Mjan* N7.fi La Paz, Bolivia, 22. julija. Uradoma se danes potrjuje, da je prišlo med republikama Bolivia in Argentina do popolnega spora, tako, da sta obe republiki prenehali medsebojno diploma t ičnim potom občevati. Jedva da je Argentina odpozva-la svojega tuk. poslanika Fonseca, že je dobil tudi bolivijski poslanik v Buenos Aires, Argentina, od svoje vlade poziv, naj Argentino nemudoma ostavi in odpotuje domov. Poslanik je dobil tudi nalog, naj izroči arhiv in vse spise poslaništvu Zjed. držav, Brazila ali pa republike Chile. O prenehanju z diplomatičnim občevanjem med obema republikama so včeraj naznanili po posebni kabinetni seji, ktera je trajala izredno dolgo. Ministerski kabinet se posvetuje sedaj o sovražnem zadržanju Argentine, kakor tudi o sredstvih in potih, po kterih bode mogoče vedno bolj naraščujočo vznemirjenost boli-vijskega prebivalstva pomiriti. Kako je razpoloženje prebivalstva, je najbolj razvidno iz tega. da dobiva vlada vedno večje število prošenj za v sprejem v vojsko v slučaju da pride do vojne med Bolivijo in Argentino. Ker je pričakovati vojne, so pričeli v Boliviji živeči Argentinci deželo ostavljati. Argentina je prenehala z diplomatičnim občevanjem vsled tega, ker jo je predsednik republike Bolivije razžalil s tem, da je poslal governer-jem posameznih bolivijskih pokrajin okrožniee, v kterih se žali republika Argentina. Buenos Aires, Argentina, 22. julija. V Argentini živeči Bolivijanci so pričeli Argentino ostavljati in beže ali domov, ali pa v druge republike, kajti na vsak način je pričakovati vojne. Bolivijski voslanik, sefior Escaller je včeraj odpotoval s parnikom od tukaj v Montevideo. Bolivijske interese v Argentini bode med vojno najbrže zastopalo poslaništvo Zjed. držav, kajti ameriški poslanik se je včeraj popoludne že dalj časa posvetoval z argentinskim ministrom ino-stranih del. O vsebini te konference se ni ničesar zvedelo. Argentinski poslanik Fonseca v La Paz, Bolivia, je danes brzojavno naznanil ministru inostranih del, da bode še tekom današnjega dneva o-stavil Bolivijo. Časopisje jednoglas-no hvali zadržanje vlade, posebno pa še ministra inostranih del, kteri je dosedaj dosegel lepe vspehe. Španska in Maroko. Proti vojni. ŠPANSKO LJUDSTVO V MADRIDU JE PRIREDILO tm-MONSTRACIJE PROTI NAMERAVANI VOJNI. » Marokanski glavarji pro rokujejo, da pride do krvave vojne, ako se Španska ne umakne. POLOŽAJ. Krompir provzročitelj epidemije. Provincetown, Mass., 22. julija. Na cklopnici Georgia je nastala epidemi ja vročinske bolezni in sicer vsled slabega krompirja, kterega so dobivali mornarji. Ta bolezen se je sedaj pričela razširjati tudi na dveh drugih oklopnicah naše atlantske flote, ktera je zbrana v tukajšnji luki in drugod ob Atlantiku. Krompir dobivajo okkpniee od provijantnega parnika Celtic. Za danes bo nakupili potrebni provijant na tukajšnjih trgih. Na jednej ladiji so polovico na kupljenega krompirja danes uničili, ker je baje tako slab, da ni veš za rabo. Ladije prve, druge in tretje divizije so včeraj ostavile luko in so od-plule k strelnim vajam na višini Truro. Tekom popoludneva jim sledi tudi četrt$ divizija. Proti črnim Mobile, Ala., 22. jnlija. Tukajšnji policijski komisarji so daE razglasiti, da morajo biti vsi zamorci ob 10. uri zvečer doma ali v postelji in vsak moreč, kterega dobijo tea 10. nro na cesti, bo zaprt. Varale t« določbe je, ker so se zadnje Saše vedno dogajali cestni ropi in sloiinsi so MB vedno Bajadoz, Portugalska, 22. julija. Iz Madrida se javlja, da vlada med tmošnjim prebivalstvom nepopisna razburjenost. Včeraj je prišlo pred poslopjem, v kterem je nastanjeno vojno ministerstvo, kakor tudi na raznih glavnih ulicah, do velikih demonstracij proti vojni z Marokom. Madridske demonstracije so tem večjega pomena, ker so v ozki zvezi z jednakimi demonstracijami, ktere so se pripetile v Barceloni. Iz demonstracij je prav lahko sklepati, da špansko prebivalstvo o vladinem pustolovstvu v Maroku neČe ničesar vedeti. Uradoma se javlja iz Melille v Maroku, da so domačini včeraj dopo-ludne Špance ponovno napadli in sicer z namenom zavzeti višine Ata-layon, od kjer bi potem lahko napredovali direktno proti Melilli. Včerajšnji boj je trajal šest ur in pri tem so imeli Španci velike izgube. Španska vlada je sedaj zaukazala mobilizacijo svojih najboljših polkov. Prve čete so se že včeraj dopo-ludne odpeljale v Melillo. Madridski kolodvor so ostavile dokaj klaverno, kajti od vojakov se ni nihče poslovil in ljudstvo je neprestano demonstriralo proti vojni. Množica je tudi protestovala proti odhodu vojaštva. Končno je policija z meči razgnala množico, nakar so se vojaki odpeljali. Nenaklonjenost španskega prebivalstva do vojne je tem večja, ker je vsakemu znano, da so španske finance v skrajno žalostnem položaju. Arabci ob severnem obrežju Maroka zamorejo postaviti proti Španski najmanj 50.000 dobro oboroženih bojevnikov, preti kterim mora Španska postaviti najmanj 60.000 mož. Pošiljatev tolikih čet v Afriko, bi pa veljalo toliko denarja, da bi vsi španski denar..i pripomočki kmalo splavali po vodi, tako da bi končno prišlo do državnega bankerota. Sevilla, Španska, 22. julija. Tuk. infanterijska brigada je danes dobila povelje, da se mora napotiti v Afriko kot pomoč španski posadki v Melilli. Melilla, 22. julija. Arabska konjiča je včeraj napadla špansko vojaštvo na kolodvoru, ki se nahaja v neposredni bližini mestnih vrat. Španci so pričeli streljati na domačine s strojnimi topovi, in tako so se morali slednji umakniti. — Poveljnik španskih čet, general Marina, je dobil včeraj pismo od raznih glavarjev. Vsi mu pišejo,- da se zamore izogniti krvavi vojni le na ta način, da odpo-zove španske čete iz spornih pokrajin. Sedanji spor med domačini in Španci je nastal vsled tega, ker je Španska pričela graditi železnico ia Melille v 12 milj oddaljene rudniške, ktere izkorišča neka španska družba. Madrid, 22. julija. Nevolja španskega naroda vsled vojne z Maroko je vedno večja. Danes zjutraj so se vršili krvavi spopadi med ljudstvom in policijo. Ko so prišle rezerve za> pomoč četam v Afriki na kolodvor, so jih obkolili njih rodbine. Policija jih je hotela razgnati in vnel se je srdit boj pri kterem je rabila poHj eija' sablje in revolverje. Mnogo Sen je ranjenih, še več pa jih je bilo aretovanih. Madrid, 22. julija. Vsled resnega položaja v Maroko js kralj Alfonso opustil vso drnžaftmo življenje. Španske čete pod poveljstvom generala Marina so se morale zadne dnij večkrat bojevati s beduinskimi rodovi in na obeh straneh je bilo veliko izgub. Danes so poklieali prve aastave pod zastave in parlament je napro-len, da dovoli sopet veQe srote de-n*rj a, črn se h*ko poBje M« Utre v Meiill*. i ' Mogoče Iz Avstro-Ogrske. __Ciganija v Carigrad. RAZNI_OGRSKI ČLANI PARLA- _MENTA IN DRUGI DOSTO- ~ JANST VENIKI SE NAPOTIJO V CARIGRAD. 7 Tam izroče novemu sultanu Mohamedu V. posebno adreso kot sorodni narod. "VELEIZDAJA" — SRAMOTA EVROPE. Budimpešta, 23. julija V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila veliko zanimanje vest, vsled ktere namerava v kratkem odpotovati posebna delegacija ogrskih parlamentarcev in drugih dostojanstvenikov v Carigrad, da izroči tamkaj novemn sultanu Mohamedu V. posebno adreso v imenu Turkom sorodnega ciganskega naroda Madjarov. Delegacijo vodi poslanec Barabaš v Carigrad in njen namen je izraziti sultanu simpatije C'iganije. Deputacija pride jutri v Carigrad, kjer bodo obLiajali obletnico, odkar je Turčija ponovno zadobila ustavo. Pariz, 23. julija. Vse francosko časopisje, in na čelu seveda najugled-rejši francoski listi, poživljajo v svojem včerajšnjem izdanju predsednika r.grskcga društva časnikarjev, naj slednji nastopijo v prid onih ljudi, pro:i kterim se vrši v Zagrebu že par mesecev obravnava radi "veleizda-je" in kteri so popolnoma nedolžni. P'bancosko časopisje očita oblastim ra Hrvatskem, da so izvršile jostieni zlc-čin in da tvorijo sramoto vsej civilizirani Evropi. , ROOSEVELT V NEVARNOSTI. Nilski kenji so napadli čoln, v kterem je bil bivši predsednik. Naivasha, angl. izt. Afrika, 22. juL Pri lova na nilskega konja je odišel včeraj bivši predsednik Roosevelt veliki nevarnosti. V spremstvu dveh domačinov se je podal ob 9. ari zjutraj s čolnom na Naivasha jezero, ko je v mali oddaljenosti od obrežja obkolilo čoln več nilskih konj in ga napadlo na ta način, da so ga hoteli dvigniti in prevrniti. Njegova spremljevalca sta se jako prestrašila, a Roosevelt je ohranil hladno kri. Pomeril je s puško na dve največji živali in jih usmrtil, nakar so drugi zbežali. V ležišče je prišel s svojim plenom danes zjutraj cb 3. uri. Edmund Heller, neki član lovske eksptdicije, je vjel v zadrgo danes zjutraj velikega leoparda, ki tehta j 30 funtov. general Weyler. Svobodomiselno časopisje ostro graja odposlan je vojakov v Maroko, in navaja, da se bojuje samo za varstvo v španskih privatnih posestih se nahajajočih rudnikov. Časopisi zahtevajo sklieanje državnega zbor h in vlada naj poda natančno poročilo in izjavo, zakaj tako ravna. Melilla, 22. julija. Španske postojanke so danes po pomožnih četah pomnožene. Pri včerajšnjem boju se je posrečilo priti upornikom 800 yardov bližje Melilli. Pri povratku so pustili 140 mrtvih na bojišču. Algeeiras, 22- julija. Domačini Souk pokrajin naznanjajo sveto vojsko ter se hočejo priklopiti Berber^ cem, ki so pred Melillo. Bilbao, Španska, 22. julija. Tuk. civilni governer je na zahtevo Biscay anskega odbora dovolil shod v soboto, kterega namen je protestirati proti špansko - marokanski vojnL Prepovedani so javni obhodi po mestu, s ki job tema pričakujejo demonstracij. Barcelona, 22 julija. Med četami ktere bi se morale danes vkreati ▼ Maroko, so aaetali resni nemiri. Cel betafre se je apel in vojaki so «ro- atU — . — .1», ff 9 Bil pTMJMU in s bajoneti. Takag na "GLAS NARODA" (Slovsnlc Dally, j Owned and published by the 8lov*nlo PublUhlns Co. corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Btjfiinefs of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 2a celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " pol leta.........1.60 •* leto za mesto New York . . . 4.00 m pol leta xa mesto New York . . 2.00 — Evropo za vse leto . . . . 4.50 m " " pol leta.....2.50 " " četrt leta 1.75 •OLA8 NARODA" izhaja vsak dan izvzema i nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" ("Voice of the People") •sued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Adv«rtltM»mants on agi tuiimiU Dopisi brez podpisa in oeobnoeti ee ne oatLsnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Eeeimo, da ee nam tudi prejšnje Ivallščc naznani, da hitreje najdejo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite ta na-4or : K3LAS NARODA" M Cortlandt S t, New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Dogodki v Perziji. Prihod nacijonalistov v Teheran in tamošuji boji, o kterih smo te dni poročali, niso le velikega pomena za Perzijo samo, temveč tudi za razmere med posameznimi evropskimi državami, med kterimi prideta v prvi vrsti v poštev Rusija in Anglija. Pred poldrugim letom je bil perzijski šah ali vladar prisiljen dati svojemu ljudstvu ustavo in sklicati zastopstvo ljudstva. Kakor bdtro se je pa čutil varnim, je ustavo razveljavil in zapodil parlament domov. Vsled tega je potem prižlo na severa dežele do nemirov in takozvanim revolucionarjem se je posrečilo zasesti drugo največje mesto dežele, Ta-bris. Tudi na jugu je bilo opaziti revolurijonarno gibanje in od tam se jt potem to gibanje razširjalo proti glavnemu mestu Teheranu. Južni revolucionarji so sedaj prišli v glavno mesto, kjer so pregnali perzijskega &aha. Skoraj vsa trgovina v Perziji je v ruskih rokah in le na skrajnem jugu. ob Perzijskem zalivu kontrolira trgovino Anglija. Rusija je v trgovinske in vojaške svrhe na podlagi koncesije, ktero je dobila od perzijske vlade, zgradila cesto, ki vodi od Kaspiškega jezera do Teherana. De-rar, kterega prinašajo pristojbine te ceste, prihaja v ruske blagajne. Prijateljski odnosaji med Rusijo in Anglijo se pa Nemčiji nič kaj ne do-padajo, ker ima ona bagdadsko železnico v svoji oskrbi. Boji se namreč, da jo te dve mogočni državi ne bi izpodrinili in ta strah je pa tudi kolikortoli opravičen. Med Nemčijo 'in Anglijo so tako vedno napeti od-nešaji in ker je proti Nemčiji tadi Rusija, je le še vprašanje Časa, če bode Nemčija imela v doglednem času še kak vpliv in ugled v Perziji. Iz tega bodo pa seveda nastali zopet novi konflikti, ker se Nemčija vedno sili v ospredje in bi si svojih že pridobljenih postojank ne pustila kai tako odvzeti. Ker se pa Anglija in Rusija od Nemčije ne pustite ničesar zapovedovati in jih jeza te države kaj malo briga, nastane iz tega zopet politika, kakoršna je na Balkanu in na ta način imamo tudi v Perziji "balkansko vprašanje". Mednarodni prepiri bodo zopet na dnev-mm redu, kdo pa iz teh odide kot zmagovalec, se lahko že sedaj z gotovostjo trdi. Rusija ima mogočno zuslombo v prebivalstvu Perzije samem in ima utrjene postojanke v perzijski politiki, kterih nikdo ne odvzame. In da tudi Anglija ne bode prikrajšana, se lahko smelo trdi. V kratkem času pa se bodo dogodili v Poniji važni dogodki in ker bode vladanje novega 121etnega šaha pod kontrolo Rusije, izide ta prav gotovo kot zmagovalka iz tega "balkanskega vprašanja" v Perziji. -o—— Nezgoda v newyorski lukL Pamik Poughkeepsie je v sredo pepoludne zavozil v prevozni parnik Pennsylvania železnice New Brunswick, ki je plul od svoje luke na vznožju 23. ulice, Manhattan Borough, v Jersey City, N. J. Leva stran par-nika je dokaj poškodovana in vsa okna kajite za ženske na prevoznem parniku so razbita. Kajita je bila polna žensk, toda nek mornar jib je ie pravočasno posvaril,»naj gredo na drago atran parnika, pri tem je nastala velika gneča, v kteri je bila neka ženska poškodovana. Parnik so v ladjedelnico za popravo. Japonska in Kitajska. Stari prepiri med Japonsko in Kitajsko so se zopet r al vneli. Kakor poroča japonsko časopisje, je krivda na strani Kitajske, ki je predložila Japonski take predloge, da jih nikakor ne more sprejeti. Mirovna politika je vsled tega razbita in kakor kažejo vsa znamenja, se začne med obema državama vojna. Japonski se Kitajske skoraj ni treba bati, ker je na Kitajskem vojaštvo v jako slabem stanju, medtem ko ima Japonska izbora o in moderno urejeno armado. Ko se je vršila L 1S95 bitka med Japonsko in Kitajsko, je Japonska Kitajsko popolnoma porazila. Gotovo hoče sedaj radi te-gr, vojno, da bi dobila zadoščenje za poraz leta 1895. Ker pa je kitajska armada slaba in vojaštvo ne veliko vredno, se zanaša na pomoč iz Rusije. A pri tej se bode pa gotovo vštela. Rusija niti ne misli na to, da bi, če pride do vojne, pomagala Kitajski. Njena armada, dasiravno cgromna, je od vojne z Japonci še oslabljena in pridobiti si hoče naj-prvo zopet novih moči in uravnati domače razmere. Pač bode pa Rusija Kitajsko ma-terijalno podpirala, ker ima "Rusija na vsak način dobiček, in naj zmaga ta ali oni. Če zmagff Kitajska, bode odstopila Rusiji dežele, ktere je zgubila v vojni z Japonsko, kot zahvalo za podporo. Če pa Kitajska podleže, ima Rusija tudi dobiček. Vojna bi stala Japonsko zopet denarne žrtve in mnogo vojakov in ker je tudi ona od zadnje vojne z Rusijo še o-slabljena, bi bila za več let popolnoma uničena in za vojno z močnim nasprotnikom nesposobna. Rusija bode pa že dobila kak vzrok, da se bode o pravem času maščevala za zadnji poraz. To so seveda samo domneve za slučaj vojne. Mogoče se Kitajska in Japonska poravnate, ko sprevidite, da ima od nje korist samo Rusija. Če se pa prepir ne bode poravnal mirnim potom, je pa zopet pričakovati hudih vojsk ua daljnem Iztoku, kjer je zemlja že prepojena s krvjo ruskih, japonskih in kitajskih vojakov. — Ta vojna bi imela pa še druge, da-lekosežne posledice. Anglija, ki že dalj časa nevoljno gleda prodiranje Rusije proti iztoku, bi najbrže ne ostala mirna in največje zmešnjave bi zopet nastale. Mogoče je pa tudi.: da. hoče Japonska Kitajsko z grožnjami samo oplašiti in niti ne misli na vojsko. Vsekako pa je pričakovati iz daljnega Iztoka važnih dogodkov. DOPISI. Moon Bun, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Prosim nekoliko prostora v listu Glas Naroda, da naznanim rojakom tukajšnje razmere. Znano vam je tukaj naselbini, ker nas je precej rojakov Slovencev, da jc pred nekaj dnevi umrl rojak po dolgi in mučni bolezni, moj brat Anton Bogataj. Doma je bil iz Stare Oselice nad Škotjo Loko. Tu zapušča ženo in troje otrok, od kterih je najstarejši star pet let, najmlajši pol leta. Ranjki je bil star šele 34 let. Pogreb se je vršil 14. julija in truplo so prenesli na katoliško pokopališče v Birdeville. Bil je pri društvu sv. Štefana št. 12 v Pittsburgu, ali žalibog ni bilo videti, da bi bil član kakšnega podpornega društva, ker se ni nič več članov udeležilo pogreba, kot en sam. Prosim, kje so bili predsednik, ali podpredsednik, ali kakšen drugih članov odbora? Morda je samo pri vašem društvu tako urejeno, da se umrlega člana tako kratko sprejme k počitku. Jaz vidim povsod vse bolj v redu in svetujem, vpoglej-te in preČitajte pravila od naše slavne Jugoslovanske Kat. Jednote. — Zahvaliti se moram namreč društvu sv. Barbare št. 3, spadajoče v Forest City, Pa., ker so člani tega društva opravili pogreb mojega nepozabnega brata Antona; kljub temu, da ni bil član društva, so mu naredili in napravili vse v redu. Zato kličem vsem članom sv. Barbare št. 3 "Hvala" In geslo, ki se glasi: "Mir in sreča!" Pozdrav vsem rojakom in bralcem "Glasa Naroda". Blaž Bogataj. Mineral, Kansas. Dragi gospod uredniki— Dolgo že ni bilo čitati nikakega dopisa iz tukajšnje naselbine, ako-ravno je precej velika. A sedaj imam več novic. Prišel je newjerseyski vrag in z njim kriza, ktere dosedaj nismo čutili. Sedaj delamo samo po dva dni na teden, včasih pa tudi nič. Zatoraj rojakom ne svetujem semkaj hoditi za delom, ker se ga ne dobi in kar ga je, je še tisto slabo. Veste toraj, da na ječmenove« še misliti ne smemo, nikar pa še, da bi ga pili. In razun tega se je pa pri teh slabih či sih še podražil in posledica tega je, da so saloonerji dobili manjše kozarce, na bokal ga pa sploh nič več ne marajo prodajati. Zadnji teden se je tukaj ponesrečila 131etna hčerka rojaka Josipa Plankarja. Opoldne je šla kurit, in ker se ji drva niso hotela vneti, jih je polila s petrolejom. Petrolej se ji j e pa tudi vnel in eksplodiral, da je bila deklica takoj ognju. Po preteku 7 ur je umrla. Kolikrat se čita o nesrečah, ki so se dogodile na ta način, a ljudje še vedno rabijo petrolej za podkurjavo. Kaj pa kaj Pavle iz Clevelandat Zadnje čase je pisal Miha, da je bolan, pa jaz si tega nikakor nisem mogel predstavljati, da bi mogel obo-leti tak korenjak in to 5e na skisanju n-ožgan. Zadnjič sem dobil košček "eajtenšce" in glej ga hudirja, Miha je prav imel. Ker se Mi Via tudi norce brije iz Pavlihovih kumernih brkic, mu svetujem, naj si kupi tako mazilo, da mu bodo zrastlc tako dolge, da si jih bode lahko ovil in zadaj zavezal. # Koncem dopisa pozdravljam vse ro-jeke in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim 'najboljših uspehov. J. K. Pueblo, Golo. Spoštovani gospod urednik:— Uvrstite par vrsti:; v Vaš dnevnik Glas Naroda. Najprvo se obrnem k delu. Tukaj p i. kakor bi rekel, najslabše, ali lahko bi bilo boljše. Le za par stopinj gre navzkriž Če bi mogli stopiti naprej, bi bili v prvi vrsti, ako -pa stopimo nazaj, smo prav zadnji. Sedaj se nahajamo nekako v sredi in upamo, da bo v kratkem boljše. Naznanjam, da smo tukaj imeli novo mašo dne 4. t. m., ravno na praznik proglašenja neodvisnosti. Novomašnik je bil Peter Zupan, brat Ciril Zupana, župnika v Pueblo. Vse ie bilo v najlepšem^ redu. Ravno tisti dan se je bil pričel sv. misijon, kterega je vodil Rev. Baje iz St. Paula. Navsezadnje moram poročati, da smo imeli dolgo pričakovano ženito-vanje. Omožila se je gospica F. Pre-dovič, ki je bila tu vposlena pri tvrdki Herman & Sholsj ženin je pa Josip Sitar in vposlen pri Sitar & Ggolin, tvrdki v Jolietu, 111., kjer je bila tudi zabava, ktere se je udeležilo do 30 osob in to vse prijateljice in prijatelji. Mlademu paru želimo o-bilo sreče v novem stailu. M. A. ROJAKOM V SVARILO! Dne 3. julija ob 10. uri po noei je iz Minerala, Kansas, seveda takrat nam neznano kam odbrenčal ŠTEFAN BENEDIČIČ. Doma je iz Mar-tinvrha na Kranjskem, neoženjen, star o^oli 35 let, toda izgleda mlajši. Omenjeni je nizke postave, malo izbočenih) nog ter zelo sladko jezičen. Govori slovensko, malo nemško in r.ngleško dokaj malo. Brati zna samo češnje,' pisati prav nič. Označeni je ostavil precejšno število rojakov v Mineralu, ki ga močno pogrešajo. To pa ne zaradi njegove ljubeznivosti ali sladkojezičnosti, marveč iz druzega vzroka. Mnogo ras je tu Slovencev, a morda ne pet, ki bi jih ne bil prav po cigansko na-smukal ta pritlikavec nepridiveČna-zaj. Na boardu dolguje, kar je letošnjega leta. Skupno do 700 dolarjev je ogoljufal mineralske rojake. Kar dosedaj vemo, se nahaja nekje v Coloradi. Zatoraj svarim ondotne rojake, da se varujejo te ničevne golazni. Upnik, Box 36, East Mineral, Kansas. (23-26^-7) NAZNANILO. Vsem krajevnim društvom, kterim sem poslal tikete za uro od društva sv. Jožefa v Aldridge, Mont., naznanim, da ni še ura izžrebana; vzrok temu je, ker nisem še vseh tiketov nazaj dobil. Zatoraj prosim društva, ktera niso še tiketov nazaj poslala, da iste precej pošljejo, da se zamore vršiti žrebanje. Društva, ktera so mi zt poslala tikete nazaj, prosim, naj oprostijo za sedaj. — Žrebanje ure, ktera številka bode izžrebana, bodem takoj v Glasu Naroda naznanil.* Z bratskim pozdravom Gr. Zobec, I. tajnik. (23-24—7) Lot na zamorca. Vinings Station, Ga., 20. julija. Avtomobili in krvni psi so danes zasledovali nekega zamorca, ki je danes ne daleč od tukaj posilil gospo Exy Brown. Avstomobili so bili napolnjeni z razburjenimi oboroženimi možkimi, k? hočejo zamorca linčati, če ga dolnjo v roke. Pred 100 leti. (Nadaljevanje.) XVL Začetkom leta 18X2 so se začela tudi v Iliriji vojaška gibanja, ki so jih smatrali prebivalci kot slaba znamenja za prihodnjost. Garnizija je polagoma odšla iz Ljubljane na Nemško in kmalo potem se je tudi v Hi« riji začelo rekrutiranje vojakov za francosko armado. Že januarja meseca 1812 je generalni guverner grof Bertrand uredil ljubljanske občinske razmere. Ljubljansko županstvo je postalo muniei-pr. lite ta. Predsednikom je bil imenovan baron Codelli, občinskih svetovalcev, vzetih izmed meščanstva, pa je bilo 24. Tudi se je malo časa nato ustanovil sanitetni svet. A te male reforme štejejo malo v primeri z veliko reformo kmetskega osvobojenja. Iz umljivih razlogov se slovenskemu kmetskemu ljudstvu navadno prikriva, da so mu Francozi dali svobodo. Kar sta storila cesarica Marija Terezija in cesar Josip II., je bilo samo polovičarsko delo, čeprav je pomenilo velik napredek. Ko so prišli Francozi na Kranjsko, so bili kmetje še vedno podložniki grajščakov, niso imeli dejanjske pravice razpolagati s svojimi zemljišči in so bili dolžni delati tlako grajšča-kom ip za javne namene. Francozi so vse to prekucnili. Odpravili so grajščinske sodnije; kmet * je postal ravnopraven z drugimi stanovi in je bil podložen samo državni sodniji ka-loi vsak drugi človek. Zdaj ni več grajščak sam odločeval v prepirih med njim in med kmetom, marveč sodnija. Francozi so popolnoma in brezpogojno odpravili tlako, ki jo je til kmet dolžan delati po patentu iz lota 1782. za vse druge tlake pa se je kmet lahko odkupil. Tudi so Francozi kmetom znatno znižali državne davke in desetine. Kmet je postal samostojen gospodar na svojem zemljišču, je lahiko z njim svobodno razpolagal in je bil popolnoma ravnopraven s svojim prejšnjim gospodarjem grajščakom. Čim je Ilirija zopet l>adla pod oblast Avstrije, je ta hitro zopet odpravila, kar so Francozi storili dobrega, in je tudi^kmeta zopet potisnila v odvisnost, iz ktere ga je potem šele leto 1848 oprostilo in rešilo. Tudi za časa generalnega guvernerja grofa Bertranda je bilo v Ljubljani veselo družabno življenje. Zla-s'.i priljubljeni so bili izleti po Ljubljanici. General baron Paulin, adjutant Bertrandov, je zapustil memo-are, v kterih je posvečeno eno poglavje tudi Ljubljani. Iz teh spominov je posneti, da je baron Paulin spremljeval iz Pariza do Ljubljane taščo generala grofa Bertranda, gospe Dillon, ki je bila jako vesela, pikantna in razposajena Kreolinja, ki je imela samo eno slabo lastnost, da je rada žvečila — sveče. Rodovina generalnega guvernerja grofa Bertranda je bila vsa zbrana v Ljubljani. Bila je tu gospa Dillon, potem soproga Bertrandova z dvema otrokoma, in nečakinja grofice Bertran-dove, vojvodinja Antoinetta Fitz-Jsmes. Baron Paulin je stanoval pri baronu Cojzu na Bregu in se je s posebnim čolnom vozil od tam do škofije, kjer je stanoval grof Bertrand. Občeval je tudi mnogo z baronico (.'ojzovo, o kteri pravi, da je bila mlada, duhovita in lepa in je sovražila maršala Marmonta, ker ji je ta premalo dvoril. To se pravi: bila je zaljubljena v lepega maršala, a ne-sivčno. Znala je tudi izvrstno igrati na klavir, a kazila jo je pretirana piuderija. Povabila je nekoč barona Paulina, naj igra na flavto, ona da ga bo spremljala na klavirju, a zahtevala je, da morata biti vsak v posebni sobi in vrata med tema sobama da morajo biti zaklenjena. O generalu Bertrandu poroča baron Paulin, da je bil neutruden delavec. Kadar je bil Bertrandov osobni tajnik Delupe zadržan, je Beitrand diktiral svojemu adjutantu Paulinu po štiri in pet ur nepretrgoma. Ko je bil Bertrand adjutant cesarja Napoleona, se mu je godilo ravno tako — se tolaži baron Paulin. 0 Ljubljani pravi baron Paulin, da je bila nemška in italijanska, da ni imela nobenih umetniš^jpi ali starinskih posebnosti, da pa ima prekrasno okolico. Tudi družabno življenje mu je jako ugajalo, posebno v francoski družbi. Generalni guverner je sijajno izpolnjeval svoje ^ružabne dolžnosti. Vedno je imel goste, vedno je prirejal zabave in pogostoma izlete po Ljubljanici. Posebno znamenit izlet je bil napravljen v Vevče, kjer je bila bogata pojedina, kteri je sledil ples. Zvečer so se udeležniki na razsvetljenih in ovenčanih čolnih, katerih je bilo več sto, vrnili v Ljubljano, presrčno pozdravljeni od prebivalstva. Bertrand je nastopal tako sijajno ca posebni ukaz cesarja Napoleona, kakor je grofica Bertrand sama povedala baronu Paulinu. "Toraj, gr— 1\R.Richtbr,Q r"PAl n-A. f EXPELLER" 1 Kaj ti koristijo močne milice, če trpiš na revmatizmu. PAIN-EXPELUER dobro vdrgnjen, ti tako) olajša. bolečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., Slovensko l"»t5>tiflfo fica Fani", je je rekel cesar Napoleon, "vi pojdete doli nadomestit kralja Marmanta; ali imate dobrega kuharja T" — "Veličanstvo", mu je odvrnila grofica, " vzamem seboj tistega, ki ga imam sedaj in ki je jako izkušen." — "To ne zadostuje", je rekel Napoleon, "imeti morate dva, dalje obednega prireditelja in dobrega dvornika in vozili se bodete 8 šestimi konji, zapomnite si to dobro, gospa governerica 1" General Bertrand se je vestno držal tega naročila, kažočega, koliko važnost je polagal cesar Napoleon na to, da ga njegov namestnik v Iliriji sijajno reprezentira. Bertrand se je vedno vozil s šestimi sivimi konji, d očim se je njegov prednik maršal Marmont najraje vozil z jeleni. Tudi o Bertrandovem bivanju v Trstu, o izletih v Lipico in v Postojno poroča baron Paulin precej obširno. Vladanju grofa Bertranda v Iliriji je naredila konec nova vojna na Nemškem. Cesar Napoleon je potreboval Bertranda kot vojskovodjo in ga je poklical na bojišče meseca marca L 1813. Henrik grof Bertrand je bil rojen 28. marca 1773 v Chateaurouxu in se ~e posvetil inžčnerski stroki. Ko je nastala revolucija, je vstopil v narodno gardo in potem v armado. Kot kapitan pri ženijskem oddelku se je udeležil vojne v Italiji in postal v Egiptu general. V vojni L 1806 je premagal Pruse in izsilil kapitulacijo trdnjave Spandau ter postal divizij-ski general, v kteri lastnosti si je pridobil velikih zaslug za zmago Francozov v bitki pri Friedlandu. V vojni leta 1809 je prazaprav Bertrand rešil francosko armado po bitki pri Aspernu. Ko so bili namreč Francozi premagani, je Bertrand položil mostove čez Donavo in Francozom omogočil, da so se umaknili na otok Lobau. Napoleon ga je v zahvalo imenoval za grofa in pozneje, po Marmontovem odhodu, za generalnega guvernerja v Iliriji. Šele v naslednjih vojnah! se je Bertrand prav posebno odlikoval iti postal — maršal. Tudi ko je bil Napoleon po-lažen, mu je Bertrand ostal zvest. Sledil je^ Napoleonu na otok Elbo in bii njegov najintimnejši svetovalec. Z njim je Napoleon izdelal vse načrte za svoj povratek v Pariz, kteri načrti so se pač sijajno posrečili, ki pa jim je bil v bitki pri Waterloo ntuejen žalosten konee. Napoleon je mural v r^cgriaustvo na otočič sredi A atske^r. v.-eH'.a. Zapustili so ga skoro vsi, fcuci. ki jih je on iz nič povdignil tako visoko, kakor sami pač niso pričakovali, samo "zvesti Bertrand" ga tudi v tej strašni nesreči ni zapustil. Z vso svojo ro-dovino je šel Bertrand na otočič Sv. Helene, prenašal vse trpljenje in vse težave tega strašnega pregnanstva in dal vsemu svetu izgled brezprimerne zvestobe. Zgodovina francoska ga imenuje "zvestega Bertranda" in on je to imenovanje v polni meri zaslužil. Gstal je pri Napoleonu do njegove zadnje ure. Njegova zvestoba je tako imponirala, da mu je kralj Ljudevit XVm., l*o se jt vrnil na Francosko, podelil vse časti, kar jih ^e prej imel. Bertrand je tudi iz-pcsloval, da so bili Napoleonovi smrtni ostanki prepeljani v Pariz. Umrl je 31. januarja 1844. POZOR! « Podpisani plačam $5.00 onemu, kteri mi sporoči naslov moje žene MARTA PODOBNIK, rojena W0J-CEHOVSKA. Dne 16. julija t. L pobegnila mi je z nekim FRAN PRIMOŽIČEM, po fcomače SILOVCOV iz Hotavelj. Sedaj se imennje pa FRANK HERMAN. Star je 29 let, črnega obraza, brk in oči ter je Ciganom podoben. Žena je Poljakinja iz pruske Poljske in govori poljsko, nemško in tudi dobro angleško. Postave je srednje, nekoliko kozavega obraza, špičastega nosa in sivih ob. Kdor mi sporoči njih naslov, da nju izročim sodniji, ker itak ne bom nikdar več z njo živel, dobi takoj PET DOLARJEV. Urban Podobnik, Box 157. A"r -ht-v Pa. Q= podp. društvo d sveteBarban Za Zjedinjene države Severne Amerike Sedež: Forest City, Pa. iricorporlrano dne 31. januarja IHZ v drier! aOBOBNIKI : Predsednik : ALOJZIJ ZA VEK L, P. O. Box 374, Formi CSty, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, I. tajnik: IVAJT TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, 6. Blagajnik: MARTIN MUBIC, Box 537, Forest City, Pa. £ ) p NADZORNIKI : MARTIN GHBCMAN, predsednik, Weir, Kan s. PABOL Z AL AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest CUf, FRANK KNAFELJC, IL nadzornik, MO Braddoek dock, Pa. FRANK BUNK, IIL nadzornik, 50 Mill Street, Li POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Warn JOSIP PBTEKNEL, L porotnik, P. O. Box iS, WiUesk, P*. IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box «22, Forest OUy, Pa. i j i A Dopiai naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. # Rx ML \ Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GKLAS "NARODA". Abstinenta. Konec. Odsihdob je bil Luka reden gost Perunov. Vsak večer se je prišel zdravit zoper zlatico, vodenico, kugo in druge hude bolezni; zlasti rad pa je užival jagodovec, najboljše sredstvo P^punove apoteke zoper mrzlico in pa grižo. Tako je torej gospod Luka srečno in zadovoljno živel v Ljubljani. Njegovemu nosu se je zopet vrnila nepopisno lepa, zdrava rdeča barva. Idil-ski mir je užival po službi v svoji podstrešni sobici, puhal iz svoje dolge pipe, gledal doli na kalno Ljubljanico in na uro, kdaj bo čas, da odide k Perunu. Tam sta pila vsak svojih par kozarčkov, se dominala in se zabavala prav dobro. Gospod Luka je seveda pošteno plačal vse, kar je v Perunovi lekaraici zapil na svoje zdravje. Naposled pa ga je obletela srečna misel, in ustanovil si je sam svojo '1 apoteko". Poslej sta se prijatelja obiska vala drug 4rugega in si krepčala zdravje zdaj pri Luki, zdaj pri Perunu. Tako so tekli staremu Luki dnevi tihe sreče in zadovoljnosti. — Kar pa mu je prišla v roke brošuri ca, ki so bile v njej popisane vse nevarnosti žganih pijač. Ubogi Luka se je hudo prestrašil; že je čutil vse moriine bolezni v vsebi; že so ga tiščala jetra in bolele ledvice pa srce; možgani so se mu zdeli spredaj ob sencih ie precej omehčani: ves je bil bolan. Še tisti večer je nesel zve^e1 Peronu in mu prebral spis. Tudi prijatelj se je prestrašil. Sklenila sta, da odslej n-i bosta pila nobene žgane kapljice več. Kdor bi se zopet pregrešil z žganjem, bi plačal drugemu goldinar. Tako sta se torej ta večer dominala brez zdravil. Vztrajno sta krotila po-željenje; toda kmalu jima je bilo dolgčas, in ločila sta se prej nego druge poti. Ko je prišel Luka domov, je prižgal petrolejko, sedel na posteljo in premišljeval. Vse skupaj mu ni bilo nič kaj vseč; ogrešal je nekaj. Pokaššlje-val je mučenik, gledal po stenah in premišljal o izvirnem grehu neugasne žeje. In hudoba, ki ne orje in ne seje, temveč le preži, kje bi ulovila kako krščansko dušo v past, hudoba je zapeljala Luko, da je šel brskat in stikat po stari omari, kjer je imel svojo domačo apoteko. Tam v kotu je stala dolga zelenkasta steklenica jagodov-ca, ki ga je Vi^-arfil mož zoper grižo in mrzlico. "Ne bom ga nel" se je branil sam pri sebi. Toda že je držal steklenico za vrat in sukal zamašček med prsti. In hudo ga je imelo, da bi ga pogoltnil požirček, samo požirček. 1 "Povoham ga par vendar lir ko brez greha!" ei je "To me menda ne zažene znak, o ne! Naj ga torej malo poduham!" In povohal je jagodovec in nagu-bančil suhi obraz. "Lej ga spaka!" je zamrmral. "Meni se prav zdi, da ima drugačen duh! O kaj pa, čisto poseben in čuden duh I Pa se mi vendar ni izpridil t Zdaj ie ne morem drugače — pokositi ga moram, samo zato da se pond-bog mi odpusti greh!" Oprezno je nastavil steklenico, zavil oči in ga potegnil požirček., aaaaa požirček. "Naka! Nič mu ni; o, dober se ostal Griža naj se me prime precej, Se ni ros prav dober! — O da bi so vendar mogel odvaditi pijače! Koliko bi pri^ hranil! In kako bi mogel piti šele potem, o!" Tako je preudaril žejni Luka to reč in postavil steklenico nazaj. "O pa res!" je premišljal dalj* ko je sedel na postelji. "Zdaj je iet kar je! Prelomil sem obljubo 1 Pera-nu moram plačati goldinar; to sem Čisto pozabil! Goldinar je zapadel t Pa zaradi enega samega požirčkaf Komu bi bilo to podobno t Kaj se neki še upiram jagodovcuf O, kar po njem! Le pijmo ga in smejajmo se griži in mrzlici!" Navzlic lepi obljubi je pil gospod I/uka ta večer več, nego kdaj prej. Drugi dan mu je šumelo po glavi, in žal mu je bilo goldinarja. S obrazom se je napotil k Perunu. Kar ga je zagledal sredi pota. Tudi Perun se je držal klavrno; v nerodni zadregi se je useknil z donečo fermato kakor bi zatrobil na pokvarjeno oboo. "Tukaj imaš goldinar je dejal Loka žalostno. "Nisem se mogel premagati; pil sem jagodovec.'* Tedaj se je razjasnil Perunu toini cbraz. " Ti jagodovec, jaz pa hrinovee! Zdaj lahko shrani vsak svoj goldinar za domačo apoteko. Pojdiva k meni 1'' Takoj sta bila obadva fridsae volje, se pogovarjala, kako je vse take M-no po danainjem pokvarjenem sveta in se zabavala tako dobro kakor prejšnje večere. Shajala sta se in zdravila malodane "-»^k si pvdčd--va! FVr&ii posestvo po br«ra Si^iriekirai is se preselil iz„ljubljane. Stari Luka pa je použil mnogo jagodovca in se z njim no branil mrzlice in griže. Umrl je za pljučnico. sam ie POZOR, SLOVENCI! Išče se partner za saloon, kteri H lahko vložil 500 dolarjev. Zelo dobra priložnost za enega Slovana; samee ima prednost. Za nadaljna navodil* obrnite se pismeno ali osobno na: T. S. Shein, 2S53 Stout St., Denver, Colo. Kje je RUDOLF KOŠMERUf Doma je iz So dr a žice blizo Ribnice. 15. junija je Šel iz Pittsburga, Kansas v Minnesoto. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Franci« Vrta&nik, 427 Ferry St., Kansas City, r*Tfr Kje je ALOJZIJ JEVNIKAR? Pred enim letom je bival na Evelethu, Minn, odkoder je odšel v Gatmnet, Mich. Prosim cenjene rojake, ako ve kdo za njegov naslov, naj ad ga naznani, ali pa naj se on sam javi, ker zavoljo važnih stvari -bi ni. zvedel za njega. — John Koehe-var, Box 60S, Eveleth, HHw. (20-23—7) n Iščem MARTINA ZNTDARSlČ, kteri se je v starem kraju en čas sadri« val kot moj dober tovarii pri Munkovcn. Prosim, da as mi javi. Grga Malnar, T. Jones Oaaap, O. Bayvifle, I*. jugoslovanska Katoi. Jadnota. dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELYt~MINNESOTA URADNIKI: Predsednik t FRANK MEDOS, 9483 Ewing Are., So. Chicago, HL Bodp-redsednik: IVAN GERM, P. O. Box 67, Bzmddoek, Pa. Glavni tajnik : JURIJ L. HBOZIČ, P. O. Box 424, Ely, Mann. Pomožni tajnik: MAKS KERŽiSNIK, L. Box 383, Rock* Spring, Wyoming. Blagajnik : IVAN GOV2E, P. O. Box 106, Elv, Minn. riSMiNBii f ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, eor. 10. are. 6 CAobe Street, Soath Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, P. O. Box ML. Eveleth, Minn. HTHAWli KLOBUČAR, HL nadzornik, 116 — 7. Street, Calnmet, t 1 • j fi IVAN KERtlSNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Pa IV3LN N. GOSAR, IL porotnik, 6312 Butler Street, Pittsburg, Pa. IVAN MERIT A R, ILL porotnik, Box $5, Ely, IGa*. Vrhovni zdravnik : Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chisago Str„ Jolist, IB. Krajevna drsštva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe m-*»v in dra^ listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box dfti, Ely, lHan., po svojem tsjnikn in nobenem dragem. Denarne poiiljatvs ar' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po ovojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopnik' krajevnih društev naj pošljejo iaplikat vsake fešiljatve tadi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožb« od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj m pošiljajo aa predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, tka 136, Bardine Pa. Pri >jani morajo biti vsaki natazftni podatki m-ke pritešba Drsštveso glasite js GLAB NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Andrej Golob, gostaž, 56 let; Ivana Kovač, prodajalka, 35 let; Pran Kraškovic, starinarjev sin, 11 let; Karol Oblak, pečar, 33 let; Jera Goloveršek, gostija, 73 let; Ana Keržič, ključarjeva hči, 2 in pol meseca; Viljem Prohi-nar, urad. sluge sin, 10 mes.; Ana Steinberger, usmiljeaka, 49 let. V bolnici: Katarina Cerne, delavka, 24 let; Marija Santelj, užit. paznika žena, 68 let; Lovro ZavaŠnik, mlin. pomočnik, 51 letj^Matevž Gradišar, kajžar, 56 let; Mihaela Podobnik, mesarjeva hči, 5 let; Alojzij Jalovec kajžarjev sin, 13 let; Marija Bula-nac, del. hči, 6 let; Liza Hočevar, delavka, 63 let; Martin Ribič, zidarjev sin, 18 mes.; Fran Urbančič, delavec 42 let; Josip Roje, gostač," 80 let. V Ameriko. Dne 8. julija se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 16 Hrvatov in 6 Slovencev. provokaterja Poročnik Ivančič, ki je meseca septembra pro-voeiral Slovenec ob Selenburgovi uL v Ljubljani, je degradiram Eksotični gostje v Postojni. Dne 4. jtiiija je poseiila večja družba iz angleške vzhodne Indije in Siama Postojno ter si ogledala Postojnsko jamo. Azijski gostje se niso mogli dovolj načuditi krasotam, ki jih nudi postojnski podzemeljski svet. Umrl je v Vidom pri Krškem Avg. Javan&č, vinotriee in posestnik. Fe*n ■ima ielasniaka proga Dne 7. julija zvečer se je peljal z brzo-vlakom ob 10. zvečer mimo Ljubljane prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Vsa proga od Trsta do Dunaja je bila na gosto zastražena od orožnikov, redarjev in detektivov. Na ljubljanskem kolodvoru je bil zbran ves državni in mestni policijski aparat. Na ljubljanski realki je napravilo letos zrelostni izpit 15 Slovencev, med temi 2 s odliko. Na mestni višji realki v Idrij~"Je bilo konec minolega šolskega leta v pripravljalnem razredu in v 7 realš- nih razredih 259 učencev; od teh 108 iz Idrije, 29 iz idrijske okoliee, 73 s Kranjskega, 53 s Primorskega, 1 s Koroškega, 3 s Štajerskega in 1 s Češkega. Po jeziku 254 Slovencev, 3 Nemci, 1 Hrvat in 1 Ceh. Trije hudodelci, ki so vlomili v Pevčevo prodajalno v Ljubljani, so sedsj pod ključem. Osumljeni so hudodelstva javnega nasilja po par. 81, S3., 86. k. a Na prostem pa so še drugi hudodelci, ki ramo tako zaslužijo, da se jih takoj zapre. Od sodišča, kjer so nspedalei tajnika Novaka dobili male kasni, so se podali v gostilno pri Tonrido, kjer so dobili -od nemških "rodoljubov" za pijačo. tmm so iste tri individue Nemci na-WmM It napada posojilnice. Med aranžerji sta se najbolj odlikovala mizar Adolf Fornbaeher in Jože Bartelma, trgovec. Napad na posojilnico je bil pri Tomiču dogovorjen. Sneg t juliju. S Trstenika se poroča: Po dvadnevnem neprestanem nalivu so se dne 8. julija proti večeru zopet prikazali vrhovi naših gora. Stožec je žameten precej globoko s snežno kapo. Sneg gleži še na Malem Stožcu. Kaj tacega o tem času je nenavadno. Kr.dar skopni sneg v jarku nad Javornikom, takrat pravijo, da je pšenica zrela. Zato pa letos vse tako počasi zori. Tudi v planinah pri jezeru je zapadel sneg. PRIMORSKE NOVICE. Stanje socialističnih strokovnih organizacij v Trstu. Železničarjev je bilo organiziranih 1227. skladiščnih delavcev 400, natakarjev, kuharjev itd. na ladijah 600, klesarjev 130, krojačev 104, litografov 110 in drugih 120. V skupinah lesnih delavcev, pomorskih kurjače v in mornarjev, čevljarjev in slaščičarjev je število članov zelo padlo, zato soeijalisti številk ne povedo. — Tržaški politični odbor jugosL soc. demokracije je sklenil ustaviti izdajanje "Delav. lista". Razpust tržaškega deželnega zbora? Goriški "Gaz. Pop." poroča se, da vlada namerava razpustiti pravkar izvoljeni tržaški dež. zbor. Oko je izbil v pijanosti in prepiru Bvoji ženi A. Brešan v Trstu. Štajerske novice. Stavka odvetniških in notarskih uradnikov ▼ Celju. Odvetniški in notarski uradniki v Celju so sklenili na svojem sestanku dne 3. julija, da Stopijo v stavko, ako se šefi ne izjavijo, da uvedejo s 1. avgustom nedeljski počitek. V Dravo je skočila radi neuspeha pri skušnji neka gojeaka učiteljišča v Mariboru. Ljtfžje so jo še pravor časno videli in rešili. Poskušala se je dopoludne v mestnem drevordu ustreliti. Zapazil pa jo je neki profer sor, nakar je zbežala in skočila v vodo. {Jmrl je dne 9. julija v Mariboru inženir in bivši župan mariborski A. Nagy. Bil je zelo priljubljen. Samomor radi hišnega prepira. Posestnik Lozinšek v Tržcu pri Ptuju je izpii četrt litra jesihove kisline s samomorilnim, namenom. Siromak se je dva dni groziy) mučil, pre-dao je izdihnil. Domač prepir ga je gnal v smrt. hrvatske novice. Dijak oklefutal ravnatelja. Na možkem učiteljišču v Petrinji dobil je nek dijak nepričakovano IL red. Sel je k ravnatelju prosit pojasnila in zatrdil, da se mu godi krivica Toda ravnatelj ga je odgnal. Nato je šel dijak še enkrat k ravnatelju in ga prosil, naj ga sprejme na aavod CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Glavnica, prebitek la nerazdeljeni dobički..$ 2-500.000,00 DrugI pripomočki.....................815.000.000,00 URADNIKI : Charles C. Dickinson, President. Jas. Ross Ctrran, Vice-President. Frederick H. Parker, Vice-President. Ron. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Trsaa. Rob. B. Moorhead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Lev ester G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Sprejemajo se vloge posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo se obresti na čekovne vloge, kakor tadi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shrambice se oddajo za letno najemščino po $5 in ve£. vsaj kot privatista, a ravnatelj mn je tudi to odbiL Tedaj pa dijak vzdigne roko in oklofuta ravnatelja s tako močjo, da mu je izbil en zob. Predno je prišla pomoč je dijak pobegnil. . » * BALKANSKE NOVICE. Mažari zasedajo Bosno. Vojna oblast v Sarajevu bo postavila več barak in poslopij, ki so pror&čun&na na tri milijone kron. Vse to veliko delo je dobila neka mažarska stavbena tvrdk a. Ruski dijaki v Sofiji Sofija, 8. julija Včeraj je semkaj došlo 24 ruskih dijakov petrogradske gimnazije pod vodstvom svojega ravnatelja. Ko si ogledajo Sofijo, odpotujejo proti Belgradu. Izlet bolgarskih akademikov 7 Carigrad. Sofija, 8. julija. Bolgarski a-kademiki so sklenili, da prirede izlet v Carigrad, da posetijo svoje turške tovariše. Izleta se udeleži 300 akademikov. Turški akademiki v Carigradu pripravljajo sijajen sprejem arskim tovarišem. RAZNOTEROSTI. Železniška nesreča. Na progi Lvov -Podzancze je trčil neki osobni vlak v velik tovorni troj. 2 osobna voza sta skočila s tira, 3 tovorni pa so bili razbiti. Ranjenih je bilo 40 oseb, med temi 11 jako nevarno. Za gospodarje. Najvišje sodišče na Dunaju je v sporni stvari radi odškodnine za poškodbe jeke gospe, ktera je padla ob četrt na 7. zjutraj na nerazsvetljenih stopnjicah, razsodilo, da morajo razsvetljevati gospodarji stopnjice tudi v jutranjih urah, v času ko je še tema, in priz-lalo gospej odškodnino. Boj v igralnici. V neki zakotni igralnici v Marinu na Španskem je zahteval po velikih izgubah nek igralec, grozeč s samokresom, naj se mu vrne izgubljeni denar. Igralna blagajnika sta v samobranu potegnila tudi samokrese nakar je prišlo do boja. Došla policija je našla tri mrtvece in pet težko ranjenih. Zaplenila je 125.000 frankov. Ameriški dvoboj. Ustrelil se je v Budimpešti 221etni uradnik kmetijske družbe J. Palardi. V ameriškem dvoboju, zaradi neke gospodične je potegnil črno krogljo in bil s tem obsojen v smrt. Očetomor. V Avigliann pri MIlanu je umorila lOletna Tereza Narti-no svojega očeta železniškega čuvaja, ker ji ni dovolil poročiti 6e z njenim ljubimcem. Zadala mn je več smrtnih ubodljajev z nožem in se nato sama prijavila sodišču. Požar v Messini. Razni laiki listi prinašajo poročila, ki pa Se niso potrjena, da je pri velikem požara ▼ Messini pogorelo deloma tadi skladišče rimske pomožne dražbe, rasne zaloge hrane in obleke ter za 80.000 lir bankovcev. Tvernica pogorela. Pr&ga, 5. julija V Przibranu je pričela goreti Kola-rikova tvorniea. Požar jo je popolnoma uničil. Skoda znaša 600.000 K. Levin j a je ušla iz neke menežari-je v Vipertu na Češkem. Zbežala je v ondotne gozdove. Prebivalstvo se jako boji in si ljndje ne upajo niti daleč iz mesta. Obisk gozdov je oblastveno prepovedan, dokler levinje ne ujamejo. Plesalka - odvetnica Bivša prva plesalka na cesarskem gledališču v Petrogradu je izvrstno napravila vse odvetniške izpite in otvori v kratkem svojo dvetniško pisarno v Švici. Nad 20.000 gostiln zapro na Angleškem. Tako je sklenila ornica z oziiom na veliko škodo, ki jo ima ljudstvo od preštevilniih krčem. Zaprli bodo vsako peto gostilno. Snežni viharji v Švici. Severno Švico so obiskali siloviti viharji. Po gorah je snežilo 150 m kad ravninami. 149.455 šnopsaiij je v Avstriji Plačajo posebnega davka dva milijona 280.000 K. Žganje prinaša skupno državi 90,332.000 kron. Spilo se je žganja lani 97,600.000 litrov, 20 mil. 451.700 litrov več kakor leta 1879, ko se ga je spilo 77 milijonov 148.300 litrov. Lani je prišlo na vsakega prebivalca Avstrije 3:70 litra žganja. Sodnijsko preganjan Hrti nizozemski minister ski predsednik. Bivši nizozemski minis tenki predsednik Kniper je zapleten v grozen škandal ker je mešetaril z oIlikovanjL Pričakujejo, da Knipera postavijo pred sodišče. Petkratni poizkus eni umor in samomor. V Aachenu je 441etni ključavničar Orthmann polil s petrolejem in zažgal pohištvo v sobi, kjer so spali štirje njegovi otroci, nato pa je pozval ženo, naj skupno i njim umre. Ker se je žena branila, jo je davil do nezavesti, nakar jo je polil s petrolejem in jo izkusil zažgati, a žena se je še pravočasno zavedla in se rešila skozi okno, nakar je klicala na pomoč. Sosedje so prihiteli, rešili otročiče in pogasili požar. Medtem se je pa Orthmann obesil. Brezvestni mesar. V Hamburga je zbolelo nedavno nad sto oseb na za--trupljenju. Preiskava je dognala da je bil vzrok meso krave, ki je bila kužno bolna. Skrivnosten umor v Benetkah. V beneških lagunah so našli truplo neznanega tujega, okolu 30 let starega moža, podobnega kakemu hotelskemu slugi. Umrl je v Ulcheenu na Švedskem znani socijolog Alfred Hansen, star 68 let. KAJ DELAJO NAŠI NARODNI NASPROTNIKI? Napad na slovensko zemljo. Čujemo,, da se ustanovi v bližini Semiča — tri četrt ure daleč — recimo pičlo uro — v vasi Rečice že to jesen nemška šola ^d strani "Schul-vereina". Za to sta se posebno potrudila okrajni nadzornik Perz in dr. Egger, ki sta že vzela v ta namen neko hišo v najem na Rečicah. Da svet izve, kako je ta šola potrebna, povemo na vsa usta to-le: To leto obiskuje z Rešic in Sel 9, reci devet, slovenskih otrok trirazredno ljudsko šolo v Semiča, ki pa ne znajo niti pi-čice nemškega jezika. Da bi pa ne bilo samo 9 slovenskih otrok v nemški šoli, hočejo priklopiti še kočevske otroke z Blatnika, župnije Čer-n-tšnjiške. Ustanovnina pri nemškem Schul-vereinn, ki je že dosedaj znašala za polovico več kakor pri naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda, namreč 40 kron, se zviša na 50 kron. Kljub temu pa narašča v Nemcih število ustanovnikov. t Za Brežice se boje Nemci Da bi razbremenil ondotni nemški živelj in ga hkrati utrdil, zavezal se je nemški Schulverein, da brežiškim Nemcem iz svojih novcev postavi novo šolsko poslopje. V Borovljah ima podružnica nemškega Behnlver-eina 226 članov. Ker so Borovljani tako "stramm deutsch "t dobe deško in dekliško šolo, dočiui Slovenci niti ljudskih šol ne dobe. V Pobržu poleg Maribora sezida nemški Schulverein novo šolsko poslopje za ponemčevalnieo slovenskih otrok. Blizo Oaberja v celjskem obmestjn ustanovi Schulverein nemško šolo, ki bo z njo združen otroški vrtec. Za šolo žrtvuje Schulverein 90,000 kron, za vrtec pa 10,000 kron. Vrli tega bo dajal za vzdrževanje po 5000 kron na leto. Take ukrepe je naredila celjska šul-ferajnska podružnica na svojem občnem zboru. Nova ponemčevalnica utegne vzrasti prav tik okoliške meje i a bo nevarna slovenski deci Nemški otroški vrtec sc otvorili v Skednju. Navidezno je ustanovila otroški vrtec ženska podružnica Suedmarke" v Trstu, v resnici pa ondotna kranjska industrijska družba, kakor je izdal govor ravnatelja te družbe Meyerja. Letošnji občni zbor nemškega Schul-Tsrsina se vrši v BjelicL Sploh se je Schulverein zadnje čase vrgel 's posebno vnemo na zakrpa take slovanske pokrajine, kjer je ustanovil več nemških šoL Poljaki se takemu ruvanju ne zoperstavljajo s posebno' odločnostjo, dssi bi imeli vzroka dovolj se doma maščevati za krivice, ki jih trpe njihovi rojaki v Poenanju. Pomiloščenje za vojake« MLADENIČI V VOJAŠKI DOBI POZOR 1 Ker nam je vaš blagor na area in bi vam radi prihranili, ako se slučajno vrnete v domovino, marsiktero grenko uro, vas s tem ponovno opozarjamo na sledeče: Na naše vprašanje pri a kr. avstrijskem generalnem konzulata v New Yorka glede amnestije smo dobili sledeči odgovor: "Njegovo a L kr. Veličanstvo je zagotovilo z najvišjim odlokom, datiranim z dne 26. novembra 1907, za vse begunce, dezerterje in tudi one, kteri so eno ali več orožnih vaj zamudili, AMNESTIJO (POMILOŠČE-NJE), ako se ti ljudje OSOBNO in najkasnejše do 1. DECEMBRA 1909 prijavijo pri kaki tozemski politični | ali vojaški oblasti Pred povratkom v domovino naj se prosilci v svojem lastnem interesa predstavijo a kr. generalnemu konzulatu v New Yorku, kjer se imajo legitimovati s kakim osobnim dokumentom (vojaško knjižico, delavsko knjižico, potnim listom, sliko). Tam se jim izroči legitimacija in s to prosijo v domovini pri kaki tozemski (politični ali vojaški oblasti pomiloščenja. * ' Rojake mladeniče prosimo, da se tozadevno na nas obrnejo, ako jim je kaj nejasnega ali nerazumljivega vsakemu smo na razpolago in vsakemu pomagamo z dobrim nasvetom. Dalje nam je pisal c. in kr. generalni konzulat v Chicago, 111., da se imajo v bodoče prošnje za oprošče-nje ali preloženje orožnih vaj pošiljati vsako leto do konca meseca januarja na pristojna mesta Opozarjamo toraj one mladeniče, kteri so že tri leta odslužili ali so bili nadomestni rezervisti in niso odslužili orožnih vaj, da poverijo zadevo nam; vsestranska skušnja tudi na tem polju vam bodi porok, da spremlja naše podvzete korake vedno le uspeh. Opozoriti moramo tudi one mladeniče, kteri pridejo za orožne vaje drugo leto na vrsto, da nam pišejo pravočasno in pošljejo svojo vojaško knjižico. Prošnja o pravem časa je namreč vedno uslišana, stroški pa so tako majhni, da se ne izplača imeti radi takih stvari j sploh kako skrb. Upamo, da smo z gori navedenim našim rojakom-mladeničem ustregli, pričakujemo, da store vsi svoje dolžnosti, ker vedo, na kak način se lahko iznebijo sitnosti, če se vrnejo v stari kraj. Uredništvo "Glasa Naroda". POZOR rojaki! Kdor kopaj« aro ali drago zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski emik Cene ao'zelo nizke, oziraje m na hi—Pfittto danes po'oenik. DERGANCE. WIDET1CH * CO, 1622 Arapahoe St^ Denver, Colorado. 'BOLEZNI V VROČEM VREMENU VSAKI NAJ SE VARUJE BOLEZNU VROČEGA LETNEGA ČASA. To je isti letni čas, v katerercučloveSko telo največ slabi, vsi glidje so izmučeni in življenski organi raj pristopne j Ki raznim pogubelnim kalem bolezni. Nihče naj ne čaka na zdravila do jutri, KATERA DANES POTREBUJE. PiSite v slovenskem jeziku, ali pridite osebno takoj k način svetovno znanim zdravnikom, kar Vam bode gotovo v korist ter Vas obvarvalo nevarnejili boiezni j in posledic. Prav nič ne stori slabo se počutite, ker tukaj zadobite takojSnjo sigurno pomoč. Pustite se se tudi Vi od naših Vroči poletni čas je naj ne varne j i za otroke. Ne pustite Vaših malih, katere toliko ljubite, oveneti ter jih telesno uničiti v tem poletju, radi Vaše zanemarjenosti Če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pišite v slovenskem jeziku kajti srečni bo-dete viditi jih zdrave in krepke ko dorastejo. Pošljite takoj za 15 centov poštar—- nili znamk za Dr. E. C. Collinsa znamenito knjigo "Človek, njegovo življenje in zdravje" pisano v slovenskem jeziku katera obsega 240 strani iz katere bodete razvidili, kako ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj dobiti. COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE* ■-140 West 34th Street __New York CUy Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdlavniška ravnatelja. URADNE URE: Dopoludne od 10-1, popoludne od 2-5, ob i nedeljah m praznikih od 10-1. V torek in petek od 7-8 zvečer ' kakšni so simptom i ■ VaSe bolezni, kako B ■VI IIIIIBIlllBniHlBBlIIMUKllViniHllllHillH^KijiBiii'V Brtzplačno s« lida 100 sloven, rodblon. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poll je jo svoja prava imena in naslove ter svoto v i vrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker telimo, da bi se na njih nastanili dobri Slovcnci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jed nega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar sa gradnjo hiie. Skrbelo se-bod ma slovensko cerkev. Loti se nahajajo ▼ East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lep« prilike. PoSliite money order za $6.00 danes in mi Vam polijemo listine. tudi 99 Nai PRINCE iau Street, REALTY Pišite: CO., New York City. MfACw*eMi*as)M>i WRMCmWRW Velika zaloga vlna in žganja^ Marija drill Prodaja belo vino po..............70c. gallon " črno vino po .............50c. " Droinik 4 galone sa....................$11,00 Brinjevec 12 steklenic sa...............$12.00 ali 4 gal. (sodCek) sa..................#16.00 Za obilno narocbo Be priporoča MARIJA QRILL, 5308 St. Clair Ave., IV. E., Cleveland« O. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Sad tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudj • « »• st svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lrelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi t vset jtin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Trarnikar-ju 6102 St. Clalr »*« - t kteri Vam drage volje vse pojasni. * THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. 1 Arstr© - Amerikanska črta [preje bratje Cosulieh] Najprtpravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slivence in Hrvate. ^ ' j Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cene rožnih listov Iz New Yorka za I1L razred so Jte Vsi spodaj naveddn. novi parobro-di na dva vijaka imajo brez-ii&ni braojav: ALIOS, LAURA, MABTHA WASHmGTOXT ABGSNTUTAl. v V mesecih Maja in juniju se bo-deta sgontf modentnit brodovjn pridružila še dva droga nora pot-aiika parnika. ^^................................................ LJUBLJANI!..................................... BBKB.............-...............................] 36.00 ZAGREBA.............................................37,20 KARLOVO A.................................^________3729 n. RAflKHU do TRSTA aH REKE......................$50.00, 56.00160.00 i 2 Waftfaingto! :SH "»1'ltWifiiiiiteii^T "j "i ^Miiiiiiriii iiiliiii ptVMSW Vstanovljena dne 16. avgusia 1908. Inkorporlrana aprila 1909 v državi Petina. s sedežem v Conem&ugh, Pa« GLAVNI URADNIKI: : IfnTATBTi ROVANSEK, R. F. D. No. 1, Caaemaagk, Pa. : GEORG K50SS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. md tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. tajnik: STEFAN ZABRIC, P. O. Box 541, Conemaagh, Pa. : FRANK SDGA, L. Box 238, Conemaagh, Pa. blagajnik: IVAN BREZO VBC, P. O. Box 9, Conemaagk, Pa. NADZORNIKI: PBO0B KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 227, Carrett, Pa. VKANK] PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. KMHEP DfREMEEU, nadzornik, L. Box 275, Conemaugi, Pa. POROTNIKI: HLUE BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 212, Dnnlo, Pa. MTW.AETi KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. VAN CKjAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaagh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: E BRALLIER, Gteeve St., Conemaugh, Pa. -o-o- Geajena draitva, oziroma njih uradniki ao uljudno proieni pošiljati .vnost na blagajnika in nikomur drugem, vse drage dopise pa V slažsjn da opazijo društveni tajniki pri mesečnih porožilih, aH kjeraibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj te nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje tvL Društveno glasilo je "Glas Naroda". ■ o-o—■- J ZAPISNIK L KONVENCIJE Slovanske Delavske Podporne Zveze, ktera se je vršila od 28. junija do 3. julija 1909 Ji „ v Conem&ugh, Pa. (Nadaljevanje.) Br. tajnik vpraša, kako naj se sklene o društvih, ktera so še potem pristopila v Zvezo, ko smo že plačevali po 25c za stsoške konvencije. To da bratom delegatom na glasovanje. Br. Bavdek predlaga, da on se strinja da prispevajo zaostala društva ravno toliko kakor prejšnja vsled tega, ker imamo tukaj enake pravice in moramo tudi vsi enako prispevati. Zato naj se še pobira 25c tako da mora plačati vsako društvo ki je bilo pred konvencijo v Zvezi, po trikrat za stroške. Predlog podpirata br. Culkar in br. Krivec. Sprejeto. Potem se piše list v imenu zbora konvencije na uredništvo Glas Svobode in sicer, .da si je S. D. P. Zveza izvolila na I. konvenciji za na-daljno glasilo list Glas Naroda, ter odklonilo Glas Svobode. Sledi odmor 25 minut in sicer podaljšan za 10 minut zaradi odhoda |rr. A. Pili t ar j a. Po odmoru. Br. predsednik poroča da se je br. Pintar, zastopnik dr. Jedinost št. 7 v Claridge. Pa. odstranil, ker je dobil samo 3 dni dovoljenja od njegovega delodajalca. Nadaljno zastopstvo izroča za nadaljne debate tajniku br. Pajku. Br. Pajk se zahvaljuje v imenu gl. odbora in delegatov za izkazano naklonjenost njemu in celemu društvu. Br. Pavlovič predlaga, da naj gredo br. delegatje spraviti br. Pin-tarja na kolodvor ob času njegovega odhoda. Predlog podira br. St. Za -bric. Br. Pajk pravi, da se strinja, a se zamudi preveč časa. Odklonjeno. Pravice in dolžnosti I. tajnika: Br. Zabric predlaga da naj ima gl. tajnik vedno v rokah za ročne stroske $40.00. Izkazati^se pa mora s pobotnicami za njegove izdatke. Sprejeto. Br. Št. Zabric predlaga, da položi gl. tajnik poroštvo za njegovo rasno delovanje v ^znesku $1000.00. Predlog podpirata br. Pavlovič in Culkar. Br. M. Petrič stavi protipredlog, da položi I. tajnik poroštvo v znesku $1.500.00. Predlog br. Zabrica se odobri s 17 glasovi da položi gl. tajnik poroštvo v znesku $1.000.00. Dolžnosti gl. blagajnika: Br. Pajk predlaga, naj gl. blagajnik ie nadalje izplačuje po čekih. Br. Pavlovič stavi protipredlog in sicer, da izplačuje gl.. blagajnik nadalje po čekih, a podružnice naj le na vsadki mesečni seji izplačajo svoje pravilno izkazane bolnike, ostanek pa naj pošljejo na gl. blagajnika. Predlog podpira M. Krivec. Sledi debata. Konečno se sprejme predlog br. Pajka da izplačuje gl. blagajnik po čekih kakor do sedaj. Br. Puntar predlaga, da mora gL blagajnik pred pretekom 14 dni izplačati vsako nakaznico. Sprejeto. Br. Kos predlaga da odpošlje bolniško podporo gl. blagajnik postajnemu blagajniku in postajni blagajnik izroči dotičnemu na koga je nakazana. Predlog podpira br. Pavlovič. iBr. Zabric stavi protipredlog, da naj se bolniška podpora izplačuje direktno na dotičnega na kogar je nakazana. Predlog podpira A. Stritar. Konečno se odobri z večino glasov predlog br. Kosa. da se odpošlje bolniška podpora na postajnega blagajnika in on potem izroči denar do-tičnemu bolniku. Seja se zaključi ob pol 6 uri zvečer. VIL SEJA 1. julija 09. Predsednik br. Rovanšek otvori sejo točno ob 8 uri zjutraj. Tajnik br. Pajk prečita brate delegate. Navzoči so vsi. Br. zapisnikar Pavlovčič prečita zapisnik prejšnje seje ki se odobri. H. zapisnikar Zabric prečita pravila od zadnje seje in se odobrijo. Br. Klnčevšek predlaga, ako gl. blagajnik ne bi denarne nakaznice izplačal tekom 14 dni j, ima dotični pravico vprašati za svoj nakazani denar. Brat Pajk odgovori na predlog br. Klučervška, da če bi gl. blagajnik neredno izplačeval denarne nakaznice, ima dotični ali društvo pravico obrniti se na porotni odbor. Sprejeto. In potem ga ima porotni odbor pravico blagajnika posvariti, če pa sprevidi, da le izplačuje neredno, da še prihajajo pritožbe radi nerednega izplačevanja, ga ima pravico odstraniti s potrdilom br. predsednika in postaviti namestnika, ki naj nadaljuje njegov urad. Sprejeto. Br. Pintar predlaga, da se nalaga denar le v zanesljive banke ne pa v posojilo raznim činom. Predlog podpira br. St. Zabric. Br. M. Krivec stavi protipredlog, da naj se Se nadalje daje posojilo i vim članom. Predlog podpirata br. Perko in Culkar. Sledi debata. (Yadaijevenje prih.) • i, • Gorjaflski župnik. V tihi h osti se je izprehajal viso-kovzrastel, krepak abiturijent po zasenčenem potu, posutem z orjave- lim igličevjem. V levici je nosil ši-rokokrajen bel slamnik, z desnico si je zdajpazdaj gladil goste dolge lase s potnega čela. Nežni, majhni brki so se komaj poznali na mehkem, bledem obrazu. Mirne, pazljive oči so mu gledale brezskrbno, veselo, pod-jedno izza nanosnika. Bel, medu pijan metulj se je lovil v topli avgustovi sapi nad dehtečim cvetlicami, omočenimi od rane rose. Koketno pisana, kosmata gosenica je leno lezla po kolesnici. Zlate niti, zlate lise so sijale po mahovitih tleh. Globoko spodaj je zapiskal, priša-mel, odhrumel vlak; visoko zgoraj sta se izpreletavala dva siva sokola, zažvižgala žalobno in odletela strmo melo preko sijajnih gladin ze-Ienosinje Save. "Kam pojdeš na počitnice?" je premišljal mladenič. "Obletal in o-bredel si že vse te lepe domače kraje todile okrog. Kam bi torej t K teti v Gorico ali k stricu na Ogrsko?" Postal je ob grmu in si odrezal dvoje neenakih vejic. "Kdor me sreča prvi, potegne ši-bico. Krajša pomeni Gorico, daljša Ogrsko." Dolgo ni srečal žive dnše. Dva gozdna jereba sta preplašena zletela z močnim fofotom v nižavo, sicer je ostalo vse svečano mirno. Zdajci pa je zasijalo med zelenjem nekaj pisanega. Izza ovinka se je prikazala jako vitka, komaj sedem-najsletna deklica v temnomodrih •kratkih krilih. Živordeča ruta ji je mahala okoli ramen. Na nedrih je imela pripet šopek poltnobarvne vresnice. Leva rama ji je visela malce nizdolu, ker je dekle nosilo v levici težko košaro. Ko je prišla bliže, je dijak strme obstal pred njo. Tako krasnih jasnih oči, tako krot>-kih, modrih oči ni bil še videl nikjer nikoli. Nekaj nenavadnega, nekaj tožnosladkega je zagorevalo in ugašalo v teh tajinstvenih zvezdah pa zopet zaplamtevalo in zaigravalo. To bajno, sijajno cko se je tako prečud-no milo smejalo in jokalo v deviški divoti in čistosti. Povesila je dolge, temne trepalnice in hitro hotela mimo njega. "Počakaj malo, lej jo no!" jo je ustavil in se pikril. "Kako ti je pa imet" "Anka, Potočnikova Anka," je odgovorila tiho in živo zažarela v polno lice. ''Ali se me bojiš, Anka? Anka! Ali sem tako grd in strašan?" Pogledala ga je od strani in se mu nasmehnila ljubko. Na cvetočih licih sta se pokazali dražestni jamici zmajala je z glavico in se mu nasmejala iznova. ''Pustite me," je zaprosila, "mudi se mi domov!" "Ej, kaj se ti bo neki mudilo tako hudo, saj S3 Še meni ne, ki poj-dem v Gorieo ali med Ogre, kakor ti potegneš zdajle/' je dejal z globokim, zadovoljnim glasom. "Vleči, Anka, vleči!" Ponudil ji je vejici. Začudeno ga je pogledala in rahlo potegnila daljše stebelce. "Med Ogre!" se je namuzal "Zdaj naj te pa še malo spremim, ne? Pomeniva se kaj! Saj vendar ni si huda?" "Nisem. Zakaj tudi?" "Nisem ti še povedal, kje sem doma, Anka. Onkraj Save smo, saj ni tako jlaleč odtu, v Sent Jerneju." "Zdaj pa povejte še, kako vanf je ime," ga je opomnila napol resno; napol nagajivo. "Mejanov France" Počasoma sta stopala navkeber. Zmerom ji je gledal v mični obrazek, tako, da se je nekterikrat grdo spot-eknil ob kamene. In razdrl je marsiktero žoltavo, samo, da bi se zasmejal a Ankri in pokazala blesko-tne bele zobe. Dospela sta konec gozda. "Tam sem doma!" je dejala pokazala borno kočo za poljem. "Anka! Daj mi no tisti šopek, daj!" Zardela je živo; počasi je snela z nedri skromne cvetke in mu jih podala. "Anka," je vzkliknil veselo in jo nežno prijel za roko, "zahvaljujem se ti prav lepot Prideš jutri spet tja kjer sva se srečala danes t Pridi not Prideš?" "Pojutrišnjem morebiti," je izrekla počasi in odhitela. "Gotovo, gotovo! Ne morebiti I' je klical za njo. Ves vesel je stopal France nizdolu. Živo in žarko je pripekalo solnce, živo in žarko je bflo Francetu v o-živelu duši. Vse je kakor igralo ▼ njem, vse ga je veselilo, ko se je vračal domov. Toliko da ni poskakoval. Na dvorišča je pograbil sustiieo Barbico, ukal, vriskal in plesal, da je zbežala vsa miroljubna kuretina. Ušla mu jo tudi sestra. France pa ja odklenil psa salta na a wigs, ga pri- jel za sprednji nogi in aaplesal njim posebno hitre polko. "Mati!" je dejala Barba. "Na« France pa ni malo prismojen! S sultanom nori po dvorišču, pa ga poglejte!" (Dalje prihodnjič.) VABILO HA PIO-HIO, kterega priredi društvo 8v. Barbare postaja št. 8 v Johnstownu, Pa., ▼ nedeljo 25. julija na prostoru rojaka g. Karol Muhvi-ča v Morrellville. Vstopnina $L00 z* možke. Pivo prosto. Ženske in otroci bo vstopnine prosti. .— Ker društvo napravi le eden piknik na leto, zato so naprošeni vsi Slovenei in Slovenke , da se našega piknika gotovo udeležiti blagovolijo. Objednem vabimo vsa bratska slovenska društva iz okolice, da se našega piknika udeležiti blagovolijo. Za debro pivo, fini prigrizek, ter najboljšo godbo skrbeh bode ODBOR. (20-23—7) Kje je moj brat JAKOB ZIDAR f Doma je iz Banjaloke na Kranjskem. Pred dvemi leti je bil v Brooklynu, N. Y. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Joseph Zidar, 6317 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. (22-23—7) iwum"- mmmmmmmmmm Iščem brata ANDREJA KRAPEŠ. f Doma je iz Primorskega, občina DoL Otlica. Šel je pred 8 leti v Ameriko in kam se je naselil, ne vem. Prosim rojake širom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, bom mu hvaležen, ali pa naj se sam javi; poročati mu imam nekaj zelo važnega iz stare domovine. — Aloy-sius Krapeš, Box 272, Louisville, Colo. (23-27—7) POZOR ROJAKI ! Novounajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za plešaste in golo brad-1 ce od kterega v 6 tednik lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. X®-amatizem ia trganje v rokah, nogah ia krite, kakor potne noge, kurje otesa, bradoviee in ozebline, vse te bolesai se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jam« $600. PiHte takoj po cenik, I terega Vam poUjem zastsnj f JAKOB VAflCIC, P.O. Box 69, CLEVELAND, O« HARMONIKE bodisi kakotfnekoli vrste izdelujem i» popravljam po najnižjih cenah, a delt trpefao In sanesliivo. V popravo n neslj Ivo vsakdo pošlje, ker ztm fe »mi 16 le« tukaj v tem posla in sedaj v sto. jem lastnem domu. V popravek vsa* mem kranjske kakor vse drage fcarmo* aike te račnaam po dela kakoriao kds sahteva brez nadalinlh nnralani. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland. O. KRETANJE PARMOV, Sledeči paniki odplajejo Is NEW YORKA : AUSTRO - AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Trst-Reko: Laura .................. 28. julija Oceania .................. 4. avg. Martha Washington ...... 11. avg. Argentina .............. 1. sept. Laura .................. 16. sept. Martha Washington...... 25. sept HAMBURG AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Hamburg: Cleveland (novi)........ 31. julija Kaiserin Avg. Vietorie ____7. avg. Deutschland ............ 14. avg. President Lincoln ........ 18. avg. Cincinnati (novi) ........ 21. avg. Bluecher ................ 25. avg. Amerika ................ 28. avg. RED STAR PROGA. 1» New Torka v Aatwerpen: Zeeland ................ 31. julija Kroonland .............. 7. avg. Lapland ................ 14. avg. Vaderland .............. 21. avg. Zeeland .................. 28. avg. HOLLAND - AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Rotterdam: Noordam ................ 3. avg. Rotterdam (novi) ........ 10. avg. Ryndam ................ 17. avg. New Amsterdam..........24. avg. Potsdam ................ 31. avg. Noordam ................ 7. Rotterdam .............. 14. Ryndam ................ 2L AMERICAN PROGA. Iz Ne Torka v Southampton: Philadelphia ............ 7. avg. St. Paul ..................14. avg. New Tork .............. 21. avg. St. Louis ................ 28. avg. Philadelphia ............ 4. sept. S\ Paul................11. seppt. New Tork .............. 18. sept. SEVERO NEMŠKI LLOTD. Iz New Torka v Bremen: Kaiser Wilhelm IL......27. julija Grosser Kurfurst .......29. julija Kronprinz Wilhelm ...... 3. avg. George Washington (novi).. 5. avg. Kronprinzessin CeeUie .... 16. avg Bremen .................. 12. avg Koenigin Louise..........14. avg. Prinz Friedr. Wilhelm .... 17. avg. FRANCOSKA PROGA. Iz New Torka v Havre: La Lorraine ............ 20. julija La Savoie .............. 5. avg. La Tourame ............ 12. avg. La Bretagne ............ It. avg. La Lorraine ............. 20. avg. La Tomaine ............ 2. sept La Provence ............ 9. sapt La Savoie .............. 16. sept Le Lorraine ............ 28. sept Nitje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine liker« fe, ter prodajam isvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. PotujočilSlovenci in Hrvatje dobe.......-.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postretba solidna. Za obilen poset se priporoča.................. FR1DA von KROGE 107-109 Greenwich Street, NEW YORK, N. V. V,yjKA_RAZPRODAJA GOLD FILLED Nt! Ura in veriHca s obeskom (medalionom) pismeno garantirana za *20 let, ktera povsod! vet* najmanj $25 — stane pri sas sedaj SAMO 98.60c. Ura je najmodernejše in najnovejše vrste, ima 3 močne pokrove, kteri so jako lično in »me* tno izdelani, ter je na notranjem pokrovu urez an a garancija za 20 let. Ura ima najtočneje idoči pravi Amerikanski stroj, kteri je okrašen t 7 dragimi kam ena m i (rubini)! Verižica z obeskom je isto najnoveje in najmoder-neje vrste z 14 karatnim zlatom polnjena, obesek, v kterega daste lahko 2 eliki (fotografiji) jcokra-San s tremi krasno in fino brnienimi imt. dragi kameni.—Bodisi za moiko ali tensko uro z verižico, poJljite nam naprej samo $2, in mi vam takoj pošljemo zahtevano uro z verižico z 20 letno ga-- . ,. „ ... . «ncijo. — Ostalih $6.50c plačate kasneje, kadar sprejmete blago. Kdor m zadovoljen s poeiljatvijo, zamore dobiti denar na-zaj. Cenike raznih ur poiiljamo brezplačno. Pisma in denar pošiljajte na : NEW-YORK AUCTION CO., 436 Bast ©7th Street, New York, IN. Y. Generale TraptiaDtipL [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, komosta in Ljubljane. PoStni parnik:! so: ?(a 1*® vijfka • - • - • • - - - - - -......14 200 1 30.000 konjskih mo» "La Lorraine" " « « _ ................12 So " I? ...... :::>::::::::::::."S8« »SS :: «T . „.............................................9 000 Gascogne"................................ ».oOO « 9.000 G Ia vas agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Cfaesebroufh Building. Paniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoladae is prutaniiča štev. 42 North River, ob Morton St. N. Y.: •LA LORRAINE •LA. SAVOIE •LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE ». Jabja 1M0. 5. avg. 1909. 12. avg. 1909. 1». avgneta 1999 2«. avg. 1069 •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA LORRAINE •LA PROVENCE 2. sept. 1M». 9. sept. 1999. 16. mpc. 1999. 23. sept. 1*66. 30. sept. 1909, POSEBNA PLOVITBA. Parnik FLORIDE na dva vijaka odpluje 14. avgusta ob 3. uri popolodne-Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob 3. uri pepoindne. Paniki z zvezdo ziznuoTam nujo po dra vijaka. M- W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St, Chicago, HL 32 Cortlandt Street, Podružnica ©104 ST, CLAIR AVE. IV. E., New York, Ti % CLEVELAND, Ck WHITE STAR PROGA. Iz New Torka v Soatbampten Majestic .. Oeeame .. Teutonic . Adriatic . »••...«•*•« 28 julija ............ 4» avg. • U. avg. »•••»••«•*• 16* avj. 26. avg. Majestic ............. Oceanic ................................1. Teutonic 6. Hpt« Adriatfa ................................S6. sept Majestia ................2QL aspt. m si Qameojeo ieno, otroke, ali pa mkm nike, ter prijatelje v Amcrt ko vzeti, potrebuje! človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive na nas, ker bodeS najpošteneje in najbolje postrežen. Mi ih%U-pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voŠnje hs* ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podn& nao gojuke aa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako <9* mmajo nobenih zaprek. Na naselniškem oradg (Bili* {«nrf ^hižimo jim vedno v najboljšo pomoč. Re prezreti! Imateli v staro domovino koma 6» ko pooblastilo poslati, obrnite se U nas, mi vam ceno in brzo postreie m o, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žel) ktetf vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboro*, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in poBje avoft vojaško knjižico, mi mu preskrbimo^ da ne bo ime) wtnolfc ■to se doma vrne. BTSlnisdi denar kupujemo in prodajami p* dnevnem kurzu. Ako pomjei v staro domovino in imaš večje »vote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS m Jtupif 2ek za ljubljansko kreditno banko. Ta ti Ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imail; iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piSi svojcem, d* vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačsmc Denarje poiiljamo hranilnica. Nikdar se ie ni čulo, da bi de na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsa*k et-naraa pošiljate v po nas poslana pride v stari krat ? do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. It potenc »i denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl';.vc hranilnice ait jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak ulolnik dobi izvirno hranilno knjižico, od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. Važno 11 rojaki, ki nameravajo potovati v staro domovino s dobnm> « brzimi poštnimi pamiki- Vsakdo naj ti izbere julnegi _ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu po