288. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. decembra. XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan tv«ier, isimai nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrij sk o-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., ra pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta |oden mesec 1 gld. 40 kr. — Za '.jubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jelen mese<: l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko veft. kolikor poštnina auuUa Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr. ce s« dvakrat, in r>> 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tisku Dopisi naj se izvole fraukirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Ljubljani j Frana Kolm&na hifii „(lledaliftka stolba". Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, or.nanila, t. j. vse adiu.uistrativne stvari. t Mihael Herman. Deželni odbor štajerski naznanja, da je preteklo soboto, v 15. dan t. m., po daljšej bolezni v 62. letu svoje dobe umrl gospod Mihael Herman, c. kr. deželne sodnije svetnik, državni in deželni poslanec, deželni odbornik štajerski, član stavbenega sveta v Gradci, častni član mnogih občin, ter da bode danes popoludne ob 4. uri na Sv. Petra pokopališči v Gradci položen k večnemu počitku. Dobivši v roke štajerskega deželnega odbora črno obrobljeno smrtno poročilo, prošinila nas je globoka žalost, kajti mož, katerega nam je odvzela neizprosna prerana smrt, zavzemal je odličen prostor v slovenskega naroda in v našem srci. Bil je razen oficijalno naštetih naslovov in dostojanstev tudi izmej naših najbolj ognjevitih, doslednih in neumornih prvoboriteljev, bil je uzoren zastopnik našega naroda. Hermanovo ime blestelo bode v zgodovini našega narodnega gibanja in veliki del naših pridobitev in uspehov prejšnjih let zahvaliti se imamo njegovim naporom, njegovoj jekle-nej volji. Bil je blag značaj v besede najširšem pomenu in tolikega pravnega čuta, da je, akoravno rodom Nemec, svoje življenje posvetil našemu narodu in postal njegov najbolj navdušeni zagovornik. Ko so bile 1. 1861 prve volitve v deželni zbor štajerski, nastopil je pokojni Herman kot kandidat v Ptuji, kjer je bil takrat c. kr. sodnijski pristav. V 20. dan marca bil je izvoljen s 1)6 proti 22 glasom deželnim poslancem. Bil je takrat še malo poznan v narodnih krogih in neki dopisnik „Od sv. Trojice" pisal je pri tej priliki v „Novice": „Zbrali smo si bili verlega Slovenca; al ko bi trenil, pride nek njegov sovražnik in ga začne černiti, lahkoverni volivci mu verjamejo in si Nemca za poslanca izvolijo; prejel je 96 glasov, naš rojak pa le 22. Gospod Mihael Herman je sicer viditi učen mož; al ker ni naše kervi, ne vemo, ali bo imel kaj serca za slovenski narod. Bog ga razsvetli, da bi se za nas reve potegnil!" Ta v navedenem dopisu izrečena bojazen bila je popolnem neutemeljena in prazna, in ko jo Herman ustopil v deželni zbor, postopal je tako hrabro in energično, da so bili vsi slovenski Štajerci soglasni v tem, da bi si boljšega zastopnika ne mogli želeti, in kojjje v 16. dan marca 1803 imel oni slavni govor, ki se je v več tisoč izvodih razdelil mej prebivalstvo slovensko, postalo je njegovo ime tako popularno, da so ga znali v najbornišej koči in da si je vsak količkaj premožen kmet omislil njegovo po štajerskih rodoljubih naročeno in po slavnem Kriehuberji izdelano sliko. Pokojni Herman bil je v deželni zbor v drugič voljen v 21. dan januvarja 1867. 1., v tretjič 1. 1871, v četrtič 1. 1878, v državni zbor pa 1..1873. in 187!»., vsekdar sijajno, deloma telo jednoglasno, in to navzlic vsemu pritisku in obrekovanju Nemcev in nemškutarjev, kajti priljubil se je prebivalcem okraja Ptujskega ne le kot odločen zavovornik Slovencev, ampak tudi kot jako objektiven sodnik. Njegovo ime je ondu v najblažjem spominu. V ravno tako blagem spominu pa ostane pokojnika ime povsod, kjer bijejo slovenska srca; povsod bode vest o njegovoj prezgodnje) smrti pretresla rodoljube, povsod bodo tužnega srca oplakovali britko izgubo, ker bode vsak preživo občutil, da so taki značaji, kakor je bil pokojni Herman, velika redkost. O njem se sme po vsej pravici trditi, da je bil vseskozi uzoren, LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Mnogo je časopisje pridobilo tudi po političnih bojih, ki so se sedaj pa sedaj začeli mej raznimi strankami. Ali mi je treba omeniti Starosto v en cev, ki so se bili zagnali v strastni boj z Mlftd O Slovenci? V tem nenaravnem nepotrebnem boji ste obe stranki pesluževnli se starih časopisov ali ste si pa snovali nove, ki so imeli oznanjevati in razširjati izključno nju strankarska načela. Na razvitek teh strank in njih časopisov so nekol>ko uplivali znani zakoni od meseca maja, ki so na cerkvenopolitičnem polji priznali državi najvišjo oblast; to so prej po konkordatu imeli najvišji cerkveni dostojanstveniki; šlo je zlasti za novošegno šolo in za sveti zakon, s katerim si moji prijatelji stan zboljšujejo. Da starim zastopnikom cerkvenih predpravic ni zadostovala naša ljuba »Zgodnja Danica", ki je takrat s kaj izvirnim orožjem napadala svoje nasprotnike, zlodjeve „konkordato- bombardonovcigovmigovee", znano jo v obče; ustanovili so si tam v Mariboru Še posebno slovensko glasilo, ki je imelo nase ljudstvo varovati pogubnih novošegnih načel. Dalje so se leta 18G7. začele kazati prve kali popolnem novega gibanja mej ni?jimi obrtniki in delavci; le počasi so poganjale na slovenskih tleh, tako počasi, da so nekateri voditelji svoje njive gnojili celo z gnojem, iz ptujega upeljanim. Prav naravno je, da je tudi ta rokodelska, al; bolje delavska stranka mnogo mislila, kako bi si po izgledu jednakih strank pri drugih narodih ustanovila posebno glasilo. Prej je bilo že rečeno, kako močno je napredovalo šolstvo. Omenili smo že tudi DO TO lego e šole, ki je hrepeuela in še hrepeni po samih uzo-rih na šolskem polji, bolje rečeno na papirji; kajti na tem prepohlevnem papirji so se res dali in se še dajo razvijati najlepše misli o čolstvu in sestavljati najbolj zamotani načrti, ki pa nemajo najmanjše dejanske vreduosti. Najbrže bi sami začetniki teh osnov in uačrtov prišli v največjo zadrego, ko bi jih morali sami v šoli — dejansko upeljati, zvrčevati. A tako si s takimi zmedenimi deli iščejo slave m zaslug. Ta razvitek šolstva je tudi močno pospeševal časnikarstvo ter nam celo vzbudil neku j novih časopisov za šolstvo in pouk. Konci ne smemo povabiti razvitka društvenega življenja. Povsodi so se sedaj po potrebi, sedaj po nepotrebi snovala in se še snujejo razna društva, ki ali nekaj podpirajo obstoječe 6ri 0-pise, ali pa si ustanovijo posebnu, lastna glasila. Večinoma se tudi po tem potu širijo časopisi, kajti le malo je onih plitkih, da ne rečem kratkovidnih narodnjakov, ki Kitajo v društvu naročene slovenske liste, sami si pa nobenega ne nKroče. Pomislimo \i nder, da izdajanje in zakladanje vsakega časopisa stane mnogo novcev; — in ko bi vsi rodoljubi tako ravnali, gotovo bi negloma izginile vko narodne novine. To so žrtve, to so troski, katerim se pravi narodnjak ne more in ne sme odtegniti. Poleg prej naštetih raznovrstnih listov smo leta 1860 dobili še dva nova, namreč „Ilirski Primorčan0 in „Tržaški Ijudomil", ki sta v Trstu iabajala po dvakrat v meseci. Zadnji se je bavil nekaj s politiko, nekaj pa s poufnim in kratko-časnim berilom, prvi pa z leposlovjem in slovstvom. „ T i j. u A k i I j udom i lu je umrl že tekom leta 1867 , idejalen. Skromen in zmeren v svojem življenji, navdušen za vse, kar je lepega, dobrega in resničnega, neumorno delaven, dobrosrčen, v svojih smotrih dosleden in vztrajen, odlikoval se je še z brezmejno pravicoljubnostjo. Ta slednja lastnost prouzročila je, da je, akoravno rodom Nemec, posvetil vse svoje sile našemu bornemu narodu in marsikateri omahlji-vec stopil je baš zaradi tega mej naše vrste, ker je čutil, da mora slovenska stvar, ker se za njo tako navdušeno poganja Nemec po rodu, biti pravična in nje konečna zmaga le vprašanje časa. Blagega pokojnika politično delovanje v deželnem in v državnem zboru je itak vsacemu v hvaležnem spominu, kdor se zanima za naše politično.življenje, in njegovih izvrstnih govorov je veliko število. Vsi govori pa se odlikujejo po izrednej duhovitosti, po rezkih, deloma sarkastičnih izrazih in po tolikej dovršenosti glede vsebine in dikcije, da bi se smel Herman prištevati najboljšim govornikom v parlamentu, da mu ni bila beseda prerahla. Delovanje njegovo v deželnem odboru štajerskem pa je bilo tako požrtvovalno in korenito, da so bili celo njegovi najhujši politični nasprotnik polni hvale in priznanja. Kazen tega pa je pospeševal vsako narodno podjetje, udeleževal se vseh shodov in zborov na dolenjem Štajerskem, bil soustanovitelj našemu listu ter v ta namen žrto-val za svoje razmere jako znamenito vsoto, bil v obče vsestransko tako delaven, nesebičen in vztrajen, da se bode poleg najslavniših naših domoljubov vsekdar tudi s posebno hvaležnostjo imenovalo njegovo vzgledno ime. Predrzna bila bi želja, da bi se v Nemcih kdaj zopet porodil mož, ki bi imel tako čudovito blago srce za nas; zatorej si usojaino samo gojiti iskreno željo, da bi naši rojaki, rodom Slovenci, pokojnika, ki je bil rodom Nemec, posnemali v borbi za naš obstanek, za naše pravice. Tako bodemo dostojno proslavljali njegov spomin! Vlečen bodi spomin uzornej duši! Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 17. decembra Jutri ima KOMpoMka zbornica sejo, v kater- | bode obravuavala budgetni provizorij za prvo četrtletje 1864., razveu te bode pred prazniki še jedn.i seja, v katerej se boste dognali predlogi o vojaškem naboru in izjemnem stanji nekaterih dalmatinskih sodišč. Predsednik zbornice poslancev je iz svojega nagiba odredil, da se bode jezikovno vprašanje stavilo na dnevni red prihodnje seje po praznikih, in desnica je s to odredbo zadovoljna. Da pa ne bi levica v prvih sejah zopet poskušala eakega lokavega nasilstva, bodo načelniki klubov skrbeli za to. da bodo vsi poslanci desnice že takoj o prvi zbornični seji zbrani in prisotn . Deputaciji poljskega kluba, zahtevajoči izvedb:* decentralizacije železnic, odgovoril je trgovinski minister, da so projektirana za vso državo štiri železniška vodstva, kojim ministerstvo ne bode višja stopinja. Za trgovinskemu ministru pridržane zadeve se bode osnoval poseben odbor pod njeg^ prvomestništvom, in za obravnavo prineipijalnih ali pa več vodstev zadevajočih vprašanj se bode ustanovil perijodično shajajoč se železniški sovet. V Galiciji se osuuje direktorij, ko se bode otvoril prvi oddelek transverzalke. V sobuto je morav.Hko veleposestvo volilo dva državna poslanca, namesto jeseni voljenih, a odstopivših grofov Badenfelda in Ltiuovva. Zmagala je nemško-liberalna stranka ter sta se izvoliia baron Makso Kfibeck s 102 glasi in Aresin-Fat-tou z 79 glnsi. Razmerje glasov je bilo tako: 79 liberalcev, 51 konservativcev in 23 pristašev srednje obdolžitvi, da bi bil on podpiral revolucionarne elemente ter je zatrjeval, da se nikdar ni bratil ž njimi. Zastopniki italijanskega kralja in nemški poslanik pl. Keudell odpotovali so v soboto po-poludne v Genovo, kamor je včeraj jutro dospel nemški cesarjev ić. Danes v jutro pride cesar-jevič v Rim, kjer ga na kolodvoru vzprejme kralj in vsi ministri. V torek se bode visokemu gostu na čast nadzirala vojska na travniku Farnesina, česar se bodeta udeležil* tudi kraljica in kraljic. — Pruski poslanec pri Vatikanu, pl. Schlbzer, ui potoval v Genovo, ker se mu prrhod cesarjeviča ni oznanil o f i c i j o. 1 n o. Dopisi. Iz l?Iaril»<»ra 15. decembra. [Izv. dop.] V Mariborskem okraji imamo razen več očitnih, od „šulvereina" ustanovljenih šol, še tudi take, katere sicer žive deloma od milodarov slovenskega ljudstva, . pii r „ ! k> Pai kar se germanizacije tiče, morebiti mnogo stranke. Poslednja je na željo la»neja glasovala za' ° 11 ° jednega liberalnega kandidata (Ktlbecka) ito jednega ™ Btor6> ne«° »Sulvereinske" šole, in po naših konservativnega (Badenfelda); poslednji je dobil 74' mislih bi dotično učiteljstvo po vsej pravici vsaj glasov, LUt/ov pa 51. Udeležba konservativcev je ..častno darilo" zaslužilo. V nunskej šoli v Mariboru bila zelo mlačna, mnogo jih je prišlo šole volit, ko poucuje se iazen Iiernšklh tudi tnnogo si0veuskih je bila volilnu komisija že sestavljena. Levičnjaki , , , , . , . ,.. . , , . . se močno veselo tega izida. Ves unet radosti nazn,-j deklet' 111 m,der ^ bl1 *e Pred dvema Ietoma vea nil je bil Cblumecky navzočnim Dunajskim žur-' Pouk i«lju61jivo nemški. Je-h sedaj vtem oziru na ualistom zmugo z besedami: „Čestitajmo si, dopol- j boljem, nam ni zuano. Istina pa je, da se dekleta njeno jel" ;v tem zavodu domaći stvari popolnoma izneverijo V hrvatskem suboru b »de jutri predsednik ter se čisto ponemčene vračajo domov, kjer „špi-Krestić najprej pozdravil poslance iz bivše Kra-; laj0 potem I)ruve Ijem^e frajlce". Veliko bolje ni ffiJfJ^LE SaroŠ^^ ^oftej *oli P'i Sv. Petru pod Mariborom. To Potem se bodo prečitali Najvišji reskripti o imeno- . , , , vanji bana in na to bode šla deputacija po novega šol° pohajajo večinoma slovenska dekleta, in vender I bana ter ga bo dovela v zbornico. Bun hode imel tudi tukaj nemščina ošabno na prestolu sedi, mej j nagovor, v katerem bo razvil svoi program. Ko se tem ko jej je ponižna slovenščina le stolek pod no-'bodo potem zapisniki o volitvah izročili verifikacij- gami y tej s0h se deklicam, bivajočim v samostanu, • s-te m u odseku in predloga 0 indemniteti budgetnemu j . . . , . .. . • . «„«»ki [odseku, se bode seja najbrž zaključila in sabor o.l-" 8tr0*° ™ukazuJe' da meJ soboJ le nemškl ! godil čez Božič. — Regnikolarna deputacija govoriti. — Se h tiste; ki se proti temu silno pe-za ReŠko vprašanje je imela v soboto zadnjo Bejo. dagogu-nemu povelju pregreše, tudi kaznujejo, kakor Poročil) se je baje tako sestavilo, da naj bi sabor nekdaj, bilo bi jako zanimivo zvedeti. — Tako po-soglasil s protestom, kojega je deputacija v vzajemni 8topiinje gotovo močno vzbuja v otroških srcih lj> i konecni seji v Budimpešti prijavila proti vsakeršnemu , , . . . . ,____«_ jednost.anskemu postopanju Ogerske v Reški zadevi. b«Mn ,n spoštovanje do domačega jezika m domače V o j novic je bil prijavil adreso do vladarja, pa je Kemije! V tej šoli se tedaj slovenščina očituo m konečno svoj predlog umaknil — Vladni komiser konsekventno ponižuje pred večjo veljavo nemškega jHrvolc" je bil na svojo prošnjo svojega posla rešen jezika, ljubezen do domače besede se v otrocih po-j ter se je vodstvo mestnega redarstva zopet izročilo poInem udugj jn> ko izstopijo, so potujčena, bolj spa- Zagrebikemu županu. f^ifaitje države. O preiskavi proti srbikim usta-Hun se govoriči marsikaj, kar bi utegnilo kompromitovati Rusijo in Čfnogoro. Trdi se celo, da je ruski poslauik v Belemgradu, Persiani, upleten v ustaško zadevo. Počakati treba konečaega izida, kajti nikdar se še resnica ni toli pačila kakor v sedanjih vladinih krogih IJ"lgrajskih. Tako se je pred nekolikimi dnevi odločno zanikavalo, da bi b>l upor navstal zavoljo odrejene oddaje orožja, sedaj pa se trdi zopet Čisto nasprotno. — Nedavno temu se je poro calo, da je kralj Mdan z vodjo liberalcev, Ris tiče m, imel daljšo konferenco. Zdaj pa se javlja, oa je bil liistić sam prosil avdijence. V njej je zatrjeval vladarju svojo vernost in udadost ter je baje odobraval naredbe vladine. Protestoval je tudi proti čena nego olikana bitja. Pouk v šoli je tudi večinoma nemški. Tu bereš 2 — 3 strani dolge, v prav uabuhnenjej nemščini pisane naloge; izmej slovenskih spisov pa le tu pa tam katerega zaslediš, in še v tem so pogreški, kakeršnih bi človek ne pričakoval in ki so le očitni dokaz, kako pomanjkljiv mora pouk v slovenščini biti. Dekleta, i/.stopivša iz te šole, so prave neraškute, ki uiti ne vedo, da se »podobi v tistem jeziku odgovoriti, v katerem se stavi vprašanje, Krč pa začne č'oveka lomiti, ako sliši, kako ta dekleta dostikrat slovenski govore. „O čem ste se letos učile?" vpraša nekdo učenko iz te šole. „0 giftuih rastlinah," odgovori ona. „Kaj pa?" vpraša dotičnik dalje. „Da so nekatere be-t&ubende, druge brennende," pravi dekle. Vprašalec „Ilirski Primorčan" pa se je ieta 18G7 prekrstil v „Ilirskega Primorja naJ ter ji« dve leti zaporedoma izbral po jedenkrat v teduu, leta 1869 pa trikrat v meseci, potem zopet po dvakrat v meseci, dokler ui tokom leta 1871 umrl. Leto 1867 je zopet nekoliko pomuožilo slovenske časopise. V Gorici je znam učitelj verozakoua pri gimnaziji jel izdajati tednik „Domovino", ki se je bavila z gospodarskimi in leposlovnimi rečmi pa tudi prinašala politične in krajne novice in dopise od vseh stranij goriške dežele. Le škoda, da je svoj namen — goriške Slovence izobraževati — tako uagloma dosegla ter tekom leta 1869 mirno v Gospodu zaspala! Če se ne motimo, dala je ravno ta g. Marušieeva „Domovina" —res lucus a nou lucendo — povod prvi razprtiji v slovenskih časopisih. Na iio t:i bolj trdno podlogo pa je bil postavljen diugi časopis, ki je jel izhajati v Mariboru, z imenom „Slovenski Gospodar". Ustanovilo ga je politično katoliško društvo za Dolenje šta jarsko in uredoval in zakladal ga je sprva, t. j. prve štiri tečaje, slavni, le prerano umrli Mariborski rodoljub dr. M. Prelo g; v petem tečaji (1871) drugega polleta pa je založništvo prevzelo katoliško tiskovno društvo v Mariboru, uredništvo pa dr. J. Ulaga, še pozneje pa dr. L. Gregorec. Ta krepki „poučivni list za slovensko ljudstvo" izhaja se sedaj po jedenkrat v tednu ter ima po dve prilogi. Zakaj mu je sedaj drugi urednik podpisan, pojasnili bodemo na drugem mestu. — Le škoda, da je ravno to leto ustavoverska nemška svoboda v Celovci s svojimi objektivnimi in subjektivnimi žreli požrla „Slovenca", jedini slovenski politični časopis iste dobe! In ravno takrat Brno zmirom bolj trebovali političnega lista, ker so ustavoverskim Nemcem in nemškutarjem mej nami grebeni bili silno porastli. Ustmovljali so si posebne liste v raznih mestih obširna naše dežele (Gorzer Zeitung", „Klagenfurter Zvvischenact", ki je kar štirikrat v tednu izhajal in pomagal skozi in skozi nemški „Klagenfurter Zeitungi", od 1. 1854 po 6krat v tednu izhajajoč, tličiti in tujčiti v največji nevarnosti narodne smrti živeče koroške Slovence), trikrat v tednu izhajajoča „Marburger Zeitung", „Laibacher Tagblatt", ki je poleg nemške „Lajbaharce" kar po šestkrat v tednu idiajal itd) ter v njih in v Gra- ških, Tržaških in Dunajskih časopisih nas neprestano napadali ter nikdar dosta blata neso mogli nakidati na slovenske rame. Tak listič kot je bil „Triglav" v našem središči ni mogel nič opraviti zoper te grde nemške krokarje, ki se tudi zanj dosta menili neso. Klin s klinom, pravi že stari pregovor. In res so nam v tej veliki sili, v strastnej borbi za narodne pravice iskreni rodoljubi ustanovili dnevnik „Slovenski Narod". Ker so ravno štajerski rodoljubi v vrsti njega ustanoviteljev bili merodajni, najpogumnejši boritelji zoper poneračevanje slovenskega naroda, izhajal je novi časopis tudi na štajerski zemlji, v Mariboru. Ta slovenski „dnevnik", Journal", (Čudno, da celo oholi in širokoustni Nemci imajo za razne časopisne stvari in razmere skoro izključno francoske izraze! kaj to spričuje?) se je porodil druzega dne aprila 1868 ter je s prva izhajal po trikrat v tednu. Uredoval ga je prva leta ranjki Anton Tomšič, katerega so Mariborski in štirski nemškutarji in ustavoverci radi zabavljivo slovenskega Krišča imenovali. Pisatelju teh vrstic ostane blagi ranjki v nepozabljivem spominu ter se je imel dovolj; zvedel ie vet nego ga je bila volja, kajti uvidel je, kako grdo in neodpustljivo se tukaj slovenščina pači. Da se pa dekleta tudi po duhu in Brcu še bolj potujčijo, poslužuje se tamošnje u snika. 2. Poročilo odborovo. 3. J. S. Turgeujev, čita g. K. Štrekelj, drd. phil. 4. Volitve revizorjev, 5. Slučajnosti. Lokal: Guitersxhiitz Uest (sout.) I Auerspergstr. 6. Začetek točno ob 1 a8 mi zvečer. K obilnoj udeležbi vabi uljudno odbor. Telegrami .Slovenskemu Narodu'. Dunaj 15. decembra. Danes zvečer bil v Florisdorfu buren shod delavcev. Policijski komisar Illubek, ki je razpustil zbor, bil pri izhodu no neznanem delavci ustreljen. Dunaj 17. decembra. Uaznašalec kruha Schatihauser, ki je na sumu, da je v soboto večer umoril policijskega koncipista Illubeka. potem Till, oče in sin, in včeraj zasačeni ()ndra, ki so na sumu, da so za ta zločin znali, izročili so se sodniji. Vsi so znani socijalistični agitatorji najskrajnejše mere. Drugi zaseženi socijalisti so se izpustili. Policijsko ravnateljstvo razpisalo je nagrado do 1000 gld. za naznanila, po katerih bi se dosegel namen. Rim 1"). decembra. „Italie" poroča: Obisk cesarjovira pri papeži sta včeraj konečno določila Schlozor in Jakohini. Genova 15. decembra. Nemški cesarje -vič je danes ob 12 l/a uri zJutraJ se srčno po-slovivši odpotoval v Kini. Narodno-gospodarske stvari. Nov tržni red za živinske sejme v Ljubljani. ' OttljtO Posebne določbo. Tržni red z a ž i v i n is k e s e j in e. ',). Trgovina z živo živino dovoljena je le na prostorih, ki so poleg klavnice nalašč /ato določeni, ali i>a v klavttiui s« mej. 4j. 10. Živinski trg ima štiri posebne oddelke 11 sicer: 1. Z i konje; 2. za govejo ž.vino; 3. za drobnico in prašiče in 4. za živino, ki se prižene in do pelje iz dežel ogerske krone in iz inozemstva. Vsi ti oddelki ločeni so med sabo z ograjo tako, da iz jed-nega ni mogoče v drugega prit; drugače, ko čez dotični otvor; za živino, ki se pnpeljo in prižene iz dežel ogerske krone in iz inozemstva določeni prostor pa je od druzih oddelkov ločen z ograjo na tik način, da ta ž vina ue pride s ostalo, na trg postavljeno, v nikako dotiki. §. 11. Ni živinski someiij smejo se uouiti in dopeljevati konji goveda, drobnica, kotli, koze, koz-liči in prašiči. §< 12. Živinski sonienj je j>od neposrednim nadzorstvom klavničnegi nadzorniHva. kiterega morajo ubogati ne le organi, ki jih posije musistrat v službenih zadevah na somenj, temveč tudi kupci, prodajalci iu njihovi službeniki ali pomagači. §. 13 Prepire, ki titemiejo nastati na sejmu iim: poravnavati klavnirno nudzoriiMtvo, katero ima s pripomočjo jiivne mestne straže skrbeti tub zh red iu mu. Pritožbe proti razsodbam k lav ničnega nadzorništva imaio se podajati mestnemu mngistratu ; vender p* razsodbe prvega ostanejo veljavne in se je treba po njih ravnati, dokler jih magistiut ne ovrže. § 14 Nadzorstvo v smislu 9. obcnegu zakona zoper živinsko kugo z dne 2'J. februvarja 1S80 drž. zak. št. 35 pristoji mestnemu ž.vinozdravniku, najbrže gori v rajskej deželi še dobro spominja Ščinkovca iu Vrabca, ki sta mu navadno za številko polovico ali celo dve tretjini lista spisavala. Ali ni res tako, gospodine Vrabec V A treba mu je tudi bilo nekaj marljivih in zvedenih sodelavcev, ker bo njega sodelavci prva leta bili tako redki. Rano mu je bil priskočil nekaj mlajši J. Jurčič, ki je po prenagli smrti prvegu urednika prevzel sam uredništvo (uepomenljivo sta podpisana: M. Jelovšek in poslej J. Semen). Štiri leta in pol se je „Slovenski Narodu v zelo pouemčenem M a r i bo ru boril zoper smrtne sovražnike našega naroda ter tega nepre-Btano in neustrašljivo budil k boljšej bodočnosti. Ko je premagal vso težave in odstranil vse zapreke, preseli se k nam v Ljubljano, v osrčje Slovenske, kjer jedino je primerno mesto prvemu slovenskemu dnevniku. Zgodilo se je to v 6. dan oktobra 1. 1872. A ta preselitev še ni zadostovala narodovim potrebam. Prvi naš politični J o urna 1" je moral dejansko po Stati „dnevni k". Ko je 1. 1872 sklenil peti tečaj, začel je s šestim tečajem (1873) izhajati vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih; postal je v resnic: dnevnik, po besedi in dejanji. Urednik si je s tem neizmerno pomnožil svoje breme; v srečo svojo dobil je bil po raznih slovenskih mestih trgih in krajih mnogo prijateljev, ki so ga ali zaradi blage stvari same, ali pa tudi zaradi osebnega mu prijateljstva vsaj za največjo silo, če prav ne /.mirom redoma preskrbovali s potrebnim gradivom. Koliko tega dnevnik požre, more soditi le oni, ki je kedaj imel opraviti z novinarstvom ali vsaj s tiskarstvom. Vsa bremena, vse težave in sitnosti, vse skrbi pri prvem slovenskem dnevniku je mogel prenašati le nepozabljivi Jurčič s svojo železno voljo, svojim neupogibuim značajem. Ites, da smo mu zvesti prijatelji radi lajšali breme, vender nikdar toliko, kot je trebalo. To preveliko delovanje je slabotnemu njegovemu životu izbu lilo smrtne kali, ki so se polagoma razrastale v smrtne bolečine. Izgubili smo ž njim najpogumnejšega urednika našega dnevnika (8. dne maja 1881). Mrtvemu so celo njegovi politični nasprotniki radi piiznali velike zasluge za slovensko novinarstvo; njegovih zaslug na polji slo venskega slovstva pa na tem mestu tako ne sinemo poudarjati. Pisatelju teh vrstic bil je blagi ranjki uzoren urednik, katerega je skozi vsa leta njega delovanja rad podpiral z raznovrstnimi doneski za naš dnevnik. O rani kom bi rekel s Hamletom: iii- \vas a man, tak Irim for aH in aH, I scluill not look upon his like a^iiin. Odveč bi bilo tukaj na drobno razkladuti, kake premembe je po Jurčičevi smrti preživel naš dnevnik, kako -o se mu uredniki vrstili iu kako se je list sam celo raztegnil. Vse to godilo so je zadnji dve leti in pol ter je vsakemu slovenskemu razumniku še v živem spominu. Leta 1801) je ustavoverska vlada z Nemci in uemškutarji še huje pritiskala slovenski narod. Tisku sledi odtis U al: odboj ne le v materi jal-nem ali gmotnem stvarstvu, ampak tudi v moralnem in političnem okrožji. Holj ko so nas pritiskali zlodjevi nasprotniki, tembolj smo Sloveuci napenjali svoje sile. Odrekovali so nam pravico do narod-skega obstanka iu razvitka, zanikavali bo nam celo narodsko bitje, a vsekdar smo bili pripravljeni dokazati jim pravico našega uaroda do obstanka, vsekdar smo jim nemudoma živo spričevali, da še sedaj kot krepki narod bivamo po že od nekdaj slovenskih pokrajinah. Tako je to leto rodilo več listov, ki so na raznih straneh in na raznem polji delovali v isto s vrbo. l ):«.!)•■ prib.) kateremu mestni magistrat od slučaja do »lučaja pri-dodaja po potrebi v pomoč tudi še druzega diplomiranega živinozdravuika. Mestni zdravnik in eventualno njegov pomočnik mora vsako na somenj prignano živinče, predno ga je dovoljeno gnati na sejmišče, uatanko preiskati, in ako opazi ali le -umi. da je okuženo, mora tako') ukazati, da se odpelje v tako zvani kontunmcijski hlev v mestno klavnico. Ta kontumacijski hlev mora btti pod takim nadzorstvom, da se ni bati, da bi ž vina, ki je v njem zaprta, mogla v dotiko priti s kako drugo za okuženje sprejemno živino. Ako okolščine to zahtevajo, posebno pa ob času goveje kuge, mora se v kotumacijski hlev zapreti tudi vsa ona živina, ki je z bolnim ?iviučetom prišla v dotiko. Vsak tak slučaj pa mora mestni živinozdravnik neutegoma naznaniti visokej c. kr. deželnej vladi. (Konec prih.) Tujci: dne IG. decembra Pri Nloon i Polak z Dunaja, cije. — Rossi iz Trsta. Pri 111*1141: <:nt 111:111, Goldman z Dunaja KriBtof iz Dalma- Meteorologično poročilo. ' a e« Q Čas opa-7 u vanj h Stenje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 d 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73305 mm. 732-37 mn. 734-15 mm. — 8'68C -f 2 9'C — 0-4° C brezv. Sl. BVZ. sl. jz. obl. jas. obl. 1 o-oo mu. j Bnega. j « «0 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73228 mm. 728 99rain. 726 68 m«. + 04° C + 12° (J + 1-2° C sl. szh. sl. szh. sl. s/.li. obl. obl. obl. 15'80mm.| snega. Srednja temperatura obeh dnij je znašala --f 0 9°, za 6-7° in ftB* nad normalom. - 0 6° in XD-ULx^SLisi^a> borza dne 17. decembra t. I. Papirna renta . . . Srebrna renta . , . Zlata renta .... 5°/0 marčna renta. . Akcije narodne banke Kreditno akcijo London 79 glđ. 20 ki 79 , 70 98 , 60 rt 93 . 85 837 „ — _ 283 . 40 r- 121 „ 05 n Napol............. C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke...... 4°/. državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4° , avstr. zlata rt»t»ta. davka prosta. . Ogrska zlata renta 6*/. 4 0/ 9 gld. 60»/. kr. n 73 59 n 35 • 121 v 25 n 167 n — 98 % 45 n 120 n 45 87 75 r 8.=» • 25 ?» 104 * — n 115 n 40 w 119 n 25 n 103 n — n 104 n 50 TI 172 71 50 1) 19 n 25 n 107 n 50 n 218 n 25 a „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč. od, cz. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47«% zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Itudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drufit. vel j. 170 gld. a. v. 3000 2 (788—2) ostankov preprog ~w (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po 3 gld. HO kr. JL. Sf.orch, tovarnik v lSrmi. Ako bi ae blago ne dopadalo, se more zameniti. Berolin. IVAN HOPF, c- kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na Dunaji. St. Peterrburg. (D (d -p (D rH O Ji O d al 4-> 0) I Ivana 1 [oil*i Zdravilno pivo iz sladnega izlečka. Proti občltetttU oslabljenju, bolečinam v prsih in želodcu, sušici, red-kej krvi 1» nerednim opravilom spodnjetelesnih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici 56 kr. Ivana Iloffa Bonboni iz sladnega izlečka za prsi. Proti kašlju, hripavosti, zaslizenju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih sladnih bonbonov (slika izumitelja). V višnjevih zavitkih po 60, 30, 15 in 10 kr. Zaslnžui diplom me j narodne zdravstvene razstave v Londona 1881. leta za medicinske tvariue in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Erlc Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. Ivan Iloifov Koncentrirani sladni izleček. Za bolne na prsi/i in plačah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V flaconih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr. I vam Hoffova Slad na čokolada. Jako redilna in krepilna za osebo slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zauživanje kave ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj 7« klg. po 1-80 gl., 90 in 60 kr.; zavoj »/, klg. 240gl/, 1 60 gl. in 1 gl. Proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslabljenju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. I 58 krat odlikovano, g Ustanovljeno 1847. Izumitelju in jedinomu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu založniku skoro »Meh evropskih Huvereuov, Duna| I.9 Tovarniška /.uloga: tirabvu, BriiuuerHtraitRe 8., tovarna: Graben- liof, HrifclllMTHlrHNN«' 2. Priznavanja in naročila visečih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ VVales-ki, princesa do Ligne, vojvodinja oidcnhurška, princesa Reuss, gč. pl Ferenezv, čitateljica Nj. veličanstva našo presvetle cesarice, angleška bonne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metternich, Claui-Oalias, Karaesonvi, Hatthyanyi, Rommer, nj. vzviš. fcm. Filipovič, grof VViiriiihrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Hamberger, Schrotter, Schnitzler, Granichstiitten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan lloffovih sladnih preparatih ('.dravilno pivo iz sladnega izlečka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga še zdaj veselč. iSamolastno izrečene besede ozdravljenih.) Vaše blagorodje! Celo leto sein trpel na mučnem želodčnem kataru in kuHljl; zaman so bili vsi leki, dokler neRem rabil Vaših izvrstnih Ivan lloffovih sladnih preparatov. Cez nekaj mese< ev izostane kašelj, tek bo vrne, in moje zdravju je bilo po Vašem Ivan Hoffovem zravilrem pivu iz sladnih izlečkov popolnem popravljeno. V/prejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem piiložim zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu. Mezokovaeshaza. I»r. Alojzij Xagy, župnik. Vaše visokorodje! Prosim Vas, da mi takoj kaki t hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan lloffovega zdravilnega piva iz slad'.ih izlečkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujein, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Holjaku, 5. septembra 1883. Iti. pl. ■*«-■«■■» i. vodje /a soproga. Zd.ra/"vn.išls:© prizn.sin.je- Častno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan Hoffovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so le dolgo trpeli na težkem sopcuji, slabem teku iu prebavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete m pustnim povzetjem in naslovom: „(«. Ivanu Guschallu v Brnu" 28 steklenic zdravilnega piva is sladnih izlečkov iu zavoje sladnih bonbonov. Spoštovanjem Grottava, 9. septembra iHH.k l>r. Josip Frotle. prakt. zdravnik. |j>im«ijsko poročilo o ozdravljenji. Dunaj 11. septembra 1883. Ne morem si kaj, da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna sredstva, 1 tal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih polivalo VlJlh čudovito delujočih Ivan lloffovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi," in že po kratkem zauživanji Vašega Ivan lloffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov mu jo odleglo, in sedaj, po jedenindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel. Vzprejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem Franja Platenik, Neut iiufhaus, Goldschlaggasso 28. Najnovejša Dunajska zahvala b 7. dne septembra 1883. ProBiai zopet za 13 steklenic Ivan lloffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti, če ga le osem dnij ne zauživam, imam poželjenje do njega. Uživam ga zdaj >.e dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v 7. dan septembra 1883. Spoštovanjem Fran KargetKl, konditor, Mariahilferstrasse 62. I _ Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Hoffovi Bladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgoviuskem sodišči na Avli strijskem in Ogerskem registrovana (slika izumiteljeva). Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih Bokov zelišč in pravilno izde-• lovanje Ivan lloffovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov mogo celo škodljivi) uplivati na zdravje. Prvi, pristal, slizo razsnujoči Ivan Hoffovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir. Naj se izrecno le taki zahtevajo. ~"^U Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. (658-io^ (iiavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s špeeerijami. Nadalie imalo zaloKe- Rekit Nt* Pavačić, droguist; v Uorleit G. Christofohtti; v Mariboru: F, I'. Ilolasek, na glavnem trgu; v IHuJlt J. Kasimir, J J ■ lekarnar; v Olji: J. Kupferschmidt, lekarnar; v Kranj i: Vran Dolence, trgovec. Pari«. I London. | Budimpešta. | Gradeč. | llamlmrg. | Frankobrod na Jfl> | Hfew-Vork. Izdatelj in odgovorni urednik MakhO Armie. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".