165. številka.
Ljabljaaa. ? petek 21. julija 1905
XXXVIII. leto
jfts<a Ttak 6an zvečer, trimSt nedelj« in praznike, ter velja po posli preje man aa avairo-ograk« deiele aa m lat« t6 K, aa pel l«ta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 k, za en meaee t K 30 h.   Za Ljubljano a pošiljanjem na dom aa rrm i* UK,  u pol leta 18 K, ta četrt leta 6 K, aa en meee« z K. Kdor hodi aam ponj, plača aa va« lete zz K, aa pol lata 11 K, aa fietrt leta 5 K 60 h, aa ea meaee 1 K 90 b. — Za tuje deiele tolike več, kolikor znaša poštnina. — Ki aaročb* brez istodobna vpošiljatv« naročnin« a« ne «zlra. — Za oznanila a« plaČnj« od peteroatopn« petlt-vrat« p« lt h, «e «• ae oznanile tiaka enkrat, po 10 h, Č« a« dvakrat, in po 8 h, Če »e  tiska trikrat ali  »enkrat. — Dopui tiJ ca izvole frankovati. — Rokopisi it n« vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Ja v Koaflovih ulicah St. 6, in aie«r arodniltv« ▼ I. nadatropja, vpravniStv« pa v pritličja. — Dpravnižtra naj a« blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacij«,
oznanila, t. J. adminiatrativn« atvari.
„Slovenski Narod'1 telefon St. 34. Posamezne številke po lO b. ,»Narodna tiskarna11 telefon St. 85.
WW
Madžarska revolucija.
Te dni je  bila izrečena beseda,
ki je  v  gotovih   dunajskih krogih
nrovzročila nekako paniko. V izvrta r
t^i'nem odboru koalirane opozicije je stari Eotvos svaril svoje somišljenike, naj nikar ne tirajo odpora do skrajnosti, češ, da vodi ta odpor v revolucijo. In tedaj je vstal grof Ev-gen Zicby in je povedai. da so Mad-jari ie sredi v revoluoiji, da je to, kar delajo, že prava revolucija.
Gotovi dunajski krogi so se tega gj DO prestrašili. Beseda revolucija budi spomine na I. 1848. Kakor takrat tako vodi revolucijo tudi sedaj plemstvo. Dunajski listi so imeli popolnoma prav, ko so pisali o »revo luciji tajnih svetnikov njegovega veličanstva«. Ekscelenca grof Appocvi, ek8celenca baron Banffv, ekscelenca z?ci Andrassv, ekscelenca grofZicbv in njih enaki prijatelji — ti so duša ogrske revolucije.
Krvava ta revolucija še ni, ali ce ostane Fejervarv še nekaj mesecev ministrski predsednik, je lahko mogoče, da začno pokati puške.
Tu moramo omeniti bridko pritožbo, ki jo je izrekel klerikalni »Vaterland«. "'lokal 8e je'^Vaterland* nad početjem madjarsk h aristokra-tov in nad revolucijo tajnih svetnikov in pri tem mu je ušlo značilno priznanje. - Vaterland« pravi, da med tistimi, ki vodijo najljutejši boj proti .seruu cesarju, so ravno oni diad arski plemenitaši, ki bo voditelji katoliške stranke in upanje katoliške cerkve. S s več! Katoliški voditelji se vojskujejo proti kroni — episkopat pa molči in S9 ne gane proti
Ta »Vaterlandova« toiba raz-b ts, kako prazno je govoričenje, da je katoliška stranka opora in za-siomba dinastije. Če so prešli v tabor
kalvinistov in šovinistov tudi katoli-eii voditelji in  če jih škcfje molče
podpirajo — na koga med Madjari se pa potem krona še naslanja?
Doslej je madjarska revoluoija še nekrvava ali vprašanje je, kako do go da bo še. Fejervarv, hoteč zabraniti zagotovljeno mu sijajno za-u nioo, je poslal parlament na počitnice, ne da bi mogel parlament sklepati o dovolitvi davkov in rekru tov ter o prispevkih k skupnim zadevam.
Po ogrski ustavi ne sme vlada asentirati vojakov, če tega ni dovolil državni zbor in ne sme izterjavati davkov, če jih ni votiral parlament. Brez rekrutov bi Fejervarv že mogel izhajati nekaj časa, ali brez denarja ne more. Naravno je, da bi velike družbe, veliki podjetniki itd. radi plačevali redno davke, kakor po navadi in vlada bi bila rešena stisk, če bi dobila ta denar v roke — ne dobi ga pa, ker so razni komitati sklenili, da tudi prostovoljno plačanih davkov ne bodo odrajtovali državnim blagajnam. Na Ogrskem ne pobira davkov država sama, nego pobirajo jih občine, oziroma komitati in jih oddajajo vladi. Fejervarv je vsled omenjenega sklepa komitatov, da se vplačani davki ne oddajo vladi, razposlal ukaz, da se morajo ti davki točno odrajtovati in obenem je sklical policijske kapitane ter jih pridobil, da bi eventualno prevzeli mesta vladnih komisarjev. Iz tega se sklepa, da hoče Fejervarv eventualno od vzeti komitatom pobiranje davkov, kar more storiti Bamo s silo.
Združena opozicija je na Fejer-varyjev ukaz odgovorila z imenitnim man)feštom, iz katerega odseva naj-odločnejša volja in pripravljenost, voditi boj tudi v tej stvari do skrajnosti
Opozicija pravi v tem manifest da ima   vladar   pač pravico, imen vati za ministra kogar hoče, ali vla dati sme samo z ustavnim in odg -! vornim  ministrstvom.   Pogoj odg«;
vornosti pa je zaupanje večine. Fe-jervarvjevo ministrstvo ni deležno tega zaupanja, zato je nezakonito in neustavno, a neustavni in nezakoniti vladi ni nihče dolžan dajati sredstev za vodstvo države. Ta vlada tudi ni zakonito upravičena pobirati davkov, in uradniki, ki so jej pokorni, greše proti svojim dolžnostim. Uradnik mora biti pokoren samo zakoniti in ustavni vladi in mora odreči pokorščino vladi, ki ni zakonita in ustavna.
To je sila hud tobak. Manifestu se cd daleč spozna, da je delo neizprosnega nasprotnika vladajočega cesarja, grefa Appor<yija. Iz manifesta je razvidno, da heče opozicija proti eventualni nasilnosti ministrstva v ze»devi odrajtovanja vplačanih davkov uporabiti skrajna sredstva. Vlada pravi, da morajo komitati oddajati te davke, koalirana opozicija pravi, da jih ne smejo in da greše proti zapriseženi dolžnosti, če se ne upro in da jih bo za to poklicala na odgovor.
Kdo bi mogel pač prorokovati, kaj da bo iz tega? To 6e pekaže v nekaj dnevih ali kvečjemu v nekaj tednih. Koalirana opozicija najbrž ne bo odnehala, a če ne bo odnehal Fejervarv, se zna pasivni odpor pre-meniti v aktivni cdpor in potem se zna zgoditi, da bo jezuvitski gojenec grof Appcr»yi se igral tiato vlogo, kakor 1. 1848. Ludovik Kossutb.
?Qjna na Daljšem Vstokn,
Operacije proti Vladivostoku.
»Dai y Teiegraph« poroča iz To-kija: Izredno živahno gibanje se je pričelo na severu na suhem in na morju. It zalivov V1 a d i m i r in On-guj, kjer so se baje izkrcali ruski voji, se javlja, da se je združeno japonsko brodovje pojavilo v Ameriškem in Olginem zalivu   Zbog tega
je zavladalo silno vznemirjenje v Vladivostoku. Zaliv Onguj se nahaja nekaj milj jugozapadno od izliva reke Tumen v neposredni bližini Vladi-vostoka. Zaliv obdajajo visoke gore, odkoder se lahko premotri okolica daleč na okrog. Rusi v severni Koreji se zopet uraičejo Najbrže se umaknejo tudi iz Kjenghenga ob reki Tumen. Na južnem obrežju reke Tumen se nahaja ruski voj, ki šteje 2000 konjenikov. Kakor se poroča iz Berolina, je vladivostoš&i poveljnik, general Kazbek, odredi), da morajo vsi prebivalci v Vladivostoku, ki se ne morejo udeležiti obrambe, nemudoma zapustiti trdnjavo, ker se sovražnik približuje in bo jel najbrže že skoro oblegati mesto.
Z mandžurskega bojišča.
Iz Harbina se poroča: Vzhodno od železniške proge je vse mirno. Japonoi pomičejo svu e v^je v smeri proti Sinmenpu. Sinmen pase nahaja v zgornji dolini reke Hun.
Dopisnik »Novega Vremena« br-zojavlja iz Hunčulina: Japonska armada je jela na vsi črti prodirati proti severu in je na več mestih potisnila ruske predstraže z njihovih pozicij. Na vzhodu se je vnel med Japonci in med konjeniškim oddelkom generala Renenkampfa ljut boj, v katerem so si pa Rusi povsodi izvoje-vali zmago. Iz Vladivostoka se poroča: V Ameriškem zalivu so Japonci potopili dve ruski torpedovki
Okupacija Sahalina.
Kakor poročajo iz Toki;», se v tamkajšnjih vojaških krogih sodi, da bi bilo Rusom, ki so se po porazu pri D a si ine ustavili pri Man k i, še vedno mogoče, se umakniti proti severu, ker je teren za umikanje še precej ugoden. Ker bo pa najbrže Rusom že skoro pošlo streljivo, bodo, kakor se sodi, skoro prisiljeni, položiti orožje in se vdati.
Rusko-Japonska zveza?
Pariški »Matin« poroča iz Petro-grada, da je dobil Vite, predno je odpotoval, pooblastilo, da naj do« voli vojno odškodnino J a p o n-9ki pod pogojem, da bo mirovna pogodba obenem tudi alijančna pogodba. To genijalno idejo je iznašel Vite, a car jo je odobril.
Berolinski »Lokalanzeiger« p« piše: Ideja rusko japonske zveze po končani vojni ni nikakor nova. V ja« ponskem časopisju se je o tej misli že opetovano razpravljalo, da bi se naj z Rusijo nele sklenil mir, marveč po zgledu, ki ga je dal Bismarck glede Avstro Ogrske, tudi prijateljstvo, da bi potem lahko skupno obe aliirani državi določevali usodo vzhodne Azije.
Popolnoma v zmislu teh časnikarskih glasov tudi postopa japonsko prebivalstvo z ruskimi ujetniki, s katerimi sklepa popolno pobratimstvo. Tudi ruski častniki «?c že sprožili to misel o alianci. To je bilo med premirjem pred Port Ar-turjem, ko so se častniki obeh armad med sabo bratili in napivali bodoči alianci med obema narodoma.
Ruska ojačenja na bojišču.
»Le Patrie« poroča iz Londona, da je ruska armada v Mandžuriji veliko močnejša, kakor se vobče sodi v Evropi. Nova ojačenja dohajajo dan na dan. Dva armadna kora sta nedavno dospela na bojišče. Vsi poveljniki in vsa vojska kar hrepene po novem boju, ker so prepričani, da si v tej borbi izvojujejo zmago. General MiŠčenko nadaljuje svoje operacije v Mongoliji in se trudi, da bi obšei jtf poneko levo krilo.
Kriza na Ogrskem
Budimpešta, 20. julija. »Bu-dapesti HirUp« poroča, da je minister notranjih zadev poklical k sebi 32
Perorisi.
IV.
Po različnih, v »Slov. Narodu« objavljenih člankih in noticah je Bedariji pf.pež Slovencem že precej Sobro poznan, vsaj toliko, da imajo nekak pojem o njegovem značaju.
Ta podoba o papežu se spopol-njuje dan na dan in menda ni napačno, če poskusimo navesti nekaj detajlov, ki karakterizirajo papeža osebno in cerkvene razmere vobče.
Prvi čas svojega papeževanja je bil Pij X. molčeč in neodločen. Mol-8al je v vseh mogočih jezikih, dasi &e ina druzega, kakor beneški dijalekt. Ker je pobožen, so se mu vatikanski klerikalci, ki smatrajo vero ta dobro molzno kravico, močno posmehoval); ker ni čisto nič učen, so ga prezirali duhovski prefriganoi je-zavitake šole; ker ima jako preproste manire in ni vajen gosposkih ljudi, ga imenujejo klerikalni aristo-kratje kmetskega fajmoštra.
Preprostemu ljudstvu v Rimu ae 1* pa papež takoj priljubil in priznati •e mora, da je med kmeti, malimi obrtniki in delavei močno popularen.
Ti ljudje čutijo, da je papež dobrosrčen in preprost mož in zato ga imajo radi. O njegovi politiki itak ničesar ne razumejo in tudi ničesar ne vodo.
Srečen pa Pij X. vendarle ni. Vatikan je prav lepo prebivališče, ali če je človek v njem jetnik, akoravno po lastni volji, se ga vendar naveliča. Papež je Vatikana do grla sit in bridko se mu toži po Bvobodi, ki jo je užival v Benetkah.
Najbolj mu grene življenje rimski kardinali. To so navihani tiči, mojstri v spletkarstvu in papežu od kraja sovražni. Vsi rimski kardinali so papeževi sovražniki. V papežu vidijo nerodnega kmetskega fajmoštra, ki ga je slučaj zanesel, kamor ne spada, za vsiljivca, in mu delajo težave, kjer le morejo.
Povrh ima papež še protin. Koncem letošnje zime je hudo trpel in zanesljivi ljudje so sedaj vedeli povedati, kako priznanje so mu izvabile bolečine. Papež je neki prisna], da mu je krvavo žal, da je sprejel papeško krono in ni raje ostal patrijarh v Benetkah, kjer je imel sicer prav malo denarja, a je bil vaaj svoboden.
Kakor ie zgoraj rečeno, ao ne-katera dejanja ie pokaiala, kaka je
fizijognomija papeževa. V cerkveno-poiitičnih rečeh se je papež izkazal konservativca starega kroja in odločnega nasprotnika derackratizma. »Motu propric« — kjer se proglaša imetje kot nedotakljiva natorna pravica in kjer je rečeno, da se o pravičnih zahtevah revežev ne sme ne piBati, ne govoriti — je dokument, ki v političnem oziru popolnoma zadostuje. Zadnja enciklika, a katero je papež ukazal italijanskim katoličanom, naj se organizirajo za volitve in naj se udeležujejo političnega življenja, kar jim je bilo doslej prepovedano, se s tem popolnoma ujema.
Tudi v znanstvenem oziru je papež popolnoma starokopiten mož, čemur pa se ni čuditi, ker nima znanstvene izobrazbe. Svoje stališče je pokazal b strogim postopanjem proti francoskemu duhovniku Loisvju, ki je spisal znamenito knjigo o evangelijih.
Ali v nekaterih stvareh je papežu vendar pritrditi. Napraviti hoče red med nižjo duhovščino.
Začel je v Rimu. Tam se je naselilo več sto duhovnikov, ki nimajo ne služb ne opravkov. Nihče ne ve, ■ čim žive. Nekateri ae bavijo a vsakovrstnimi špekulacijami, ki niso vedno čedne, dragi se iive pravza-
prav z beračijo, tretji so v službi različnih velikih časopisov in različ nih vlad, ki porabljajo te duhovnise za vohune. Seveda spada med te sumljive eksistence tudi vse polno takih duhovnikov, ki imajo v Rimu kako službico. Vsi skupaj se imenujejo »scagnozzia in ti so vsi silni sovražniki svetega očeta Pija. Pa ni čuda. Papež je namreč sestavil posebno komisijo, ki naj preišče, kdo izmed teh ljudi ima v Rimu kaj iskati, kaj da dela in ob čem živi. Kdor nima nič dela, kdor nima službe ali poštenega aaslužka ali ne more dokazati, da živi ob svojem premoženju, mora Rim zapustiti. Ali ni naravno, da so ti prt častiti gospodje skrajno nezadovoljni s papežem. V Rimu je tako prijetno živeti. Rimljanke sicer niso lepe, ali pikantne in temperamentne; veselja je vedno dovolj, vedno je dovolj neumnih ovčio, ki se dajo striči, vedno je kje kaj »zaslužiti« ali »profitirati«. Zdaj pa naj gre tak, prijetnega življenja in breadelja vajen ter uživanja željan mlad duhovnik ven na kmete duše past? To je le prehudo in odtod odpor in jeaa »scagnozzijev« na svetega očeta!
»Slovenec« se bo morda jezil, ker smo povedali, da ao nekateri teh
malih duhovnikov vohuni, ali resnično je vendar. Italijanski liberalni listi imajo vsak svojega vatikanskega reporterja, in vsi ti se rekrutirajo izmed »scagnozzijev«. Tudi drugi listi imajo med duhovniki svoje najboljše poročevalce. Med časnikarji je splošno znano, da ima zastopnik »Neue Freie Presse« v Rimu troje monsignorov »v službi«, ki mu za stalen mesečni honorar poročajo o vsem, kar morejo v Vatikanu izvedeti.
Pa kaj bi se temu čudili, saj še kardinali niso dosti boljši. V pariški »Revue des deux Mondea« je izše.4 članek, v katerem so bile raiobe-šene različne umazanosti iz Vatikana in povedane o kardinalu Oregli različne neprijetnosti. Vatikanski uradni list »Osservatore Romano« je naravnost obdolžil kardinala Matthieua, da je »pisal ta članek. Kardinal se je branil v — strogo liberalnem listu »Italie« in b tem izdal, da je tudi a tem »framaionakim« listom v zvezi. In ta list je razkril že jako mnogo tajnosti is Vatikana in ie mnogim visokim eerkvenim gospodom delal bridke ure. Seveda verjame zdaj ves svet, da je vaega tega direktno aH indirektno kriv kardinal Matihieu.
policijskih stotnikov i juri« dično izobrazbo ter jih vprašal, Ae bi
bili pripravljeni prevzeti upravo ko-znitatov v slučaju, ako bi res občine vztrajale v svoji upornosti proti vladi. Minister si je dal tudi predstaviti policijske svetnike državne policije v Budimpešti.
Budimpešta, 20. julija. Odrska brzojavna agentura poroča: Vest »Budapesti Hirlepa«, da namerava vlada imenovati policijske stotnike za vladne komisarje pri upravi ko-mitatov. se z uradne strani odločno dementuje.
Budimpešta, 20. julija. Mini ster notranjih zadev je v sporazum-ljenju s finančnim ministrom razveljavil sklep peštanskega muni-eipalnega odbora, s katerim se je mestnim organom prepovedalo, iz-ročevati prostovoljno vplačane davke državni blagajni. Magistrat je dobil ukaz, da sistira izvršitev dotičnega sklepa. V veljavi pa ostane prepoved glede normalnega pobiranja davkov in glede nabora novincev.
Budimpešta, 20. julija. Občinski zastop mesta O Becse je včeraj sklenil, ne samo, da se ne smejo izplačevati drž. blagajni vplačani davki, marveč da se tudi zapre obč. davkarski urad in da se za druge posle porabi tudi davčni blagajnik, da bi prebivalstvo ne prišlo v skušnjavo, vplačevati davke.
Budimpešta, 20. julija. Centralni odb^r za volilne zadeve je odklonil prošnjo mestnega tajnika Gromona in bivšega m n istra grefa KhuenaHedervarvja, da bi se jih vpisalo v mestni volilni imenik.
Budimpešta, 20 julija. Veliki župan Fran Hertelendv je izstopil iz liberalne stranke in o tem obvestil predsednika barona Pod manickega, naglašajoč, da je to storil v smislu idej, ki jih je zastopal Fran Deak.
Budimpešta, 20. julija. Vlada je odredila, da bodo stalne naborne komisije poslovale od 16 avgusta do 16 septembra, in sicer samo za one, ki se prostovoljno zglase k naboru.
Novi srbski metropolit.
Zader, 20 julija. Biankinijevo glasilo »Narodni List« poroča, da bo imenovan v najkrajšem času za srbskega metropolita v Bel gradu pravoslavni škof v Zadru dr. M i 1 a š.
Dogodki na Ruskem.
Moskva, 20. julija. Odlični člani kongresa ruskih zemstev so iz javili poročevalcu »Ruskega Slova«, da so udeleženci kongresa pripravljeni na vsa nasilstva birokraeje; ne bili bi niti presenečeni, ako bi vse člane Kongresa zaprli. Toda tudi za ta slučaj so pripravljene protiod-redbe. Zemstva in mesta bodo v tem slučaju imenovala druge delegate, ki bodo na kakšnem drugem kraju storili iste sklepe in poskrbeli za njih izvršitev.
London, 20  julija. »Times« poročajo iz MoBkve, da se je na ton gresii   zemBtev  razpravljalo  tudi o neki   vojaški   zaroti proti carju
Moskva. 20. julija. V predmestju Gruzinski so revolucijonarci v gledališču med predstavo »Brivca aeviljskega« streljali na navzočega generalnega guvernerja K o z -1 o v s k e g a , ne da bi ga zadeli. Med občinstvom je nastala strahovita panika. Vse je hitelo iz gledališča. V gneči je bilo več oseb zadušenih in pomendranih. Množica se je po-najveČ gnetla proti bližnjemu vrtu, kjer se nahaja velik ribnik. Mnogo oseb je padio v vodo in utonilo. Več sumljivih ljudi je bilo prijetih, med njimi tudi neki Nikolajev, ki je dele 19 let star, a je bil že opetovano kaznovan radi političnih zločinov.
Varšava, 20 julija. Na kolodvoru v predmestju Praga so potniki iz mimovozečega vlaka streljali na policijskega Častnika S k o 1 -■ k e g a, ki je stal na peronu. Čast nik je težko ranjen, storilci so ušli.
Petrograd, 20. julija. Na poveljnika 7. saperskega polka, N e -milo? a, je nekdo  vrgel  v hipu,
ko je v svojem šotoru pregledoval uradne spise, bombo, ki ga je ranila na tilniku. Uvedla ae je atroga preiskava.
Odesa, 20. julija. V mestu Kube na Kavkaau so se včeraj dogodili strašni izgredi. V gledališču je nastal is neznanih vzrokov prepir med Armenci in T a t a r j i, ki se je skoro razvil v krvav boj. Gledišče je kar odmevalo od pokanja samokresov. Mnogo ljudi je bilo ustreljenih. V gledišču je nastal ogenj, ki je upepelil vse poslopje. Boj se je nadaljeval na ulici. Tatar ji ao razdejali in uplenili večino armenskih hiš. Ubitih je bilo 300 oseb. Vojaštvo je napravilo red, ki je z orožjem prisililo Tatarje, da so mirovali. Polovico mesta je zgorelo; ranjenih je tudi bilo mnogo žensk in otrok.
Petrograd, 20 julija. Vesti, ki so prešle v inozemske liste, da se je izvršil na Pobjedonos-c e v a atentat, niso resnične.
Petrograd, 20. julija. Za poveljnika oklopnioe »Knjas Potemkin« je imenovan kapitan I. razreda, M a-
t e z i n.
Dopisi.
Iz   kočevskega okraja.
Dne 15. t. m. se je vršila v Dolenji vasi ozrajna učiteljska konferenoa za slovenske in utrakvistične šole kočevskega okraja pod vodstvom o. kr. okr. šol. nadzornika g. Josipa Turka. Poleg ući eljstva so prisostvovali tudi trije vrli prijatelji uči-teljstva: g. Ig. Mrbar, župan v Dolenji vasi; g. Jo s Mrbar, predsednik kr. šol. sveta istotam in g. dr. Mrhar, gimnazijski profesor v Trstu. Po presrčnem pozdravu vseh navzočih, po imenovanju nadučitelja Fr. Engelmana svoiim namestnikom ter izvolitvi učit K. Finka in učiteljice A. Virkove zapisnikarjema, določi g. predsednik učitelja J. Zupančiča za praktiški nastop z učenci višje skupine o veverici po biološki metodi G. tovariš sicer ni strogo po biološkem načinu postopal, vendar ie splošno povoljno rešil svojo nalogo. D-bate, k1 je sledila nato, so se udeležili gg. tovariši Garbaa, Tomšič, Gregorač. Nato je podal g. nadzornik svoje poroč lo. Obširno je govoril o vseh ljudskošolskih pred metih, našteval pri inspekciji zapa-zivše poma jkljivosti, ovire rednega obiskovanja in uspešnega poučevanja ter dajal navodila o ibol|šanju metod. Med drugim je konštatiral, da je slabo materijalno stanje od učitelj-stva krivo, da so uspehi seropatie slabi, ker marsikateri učitelj skuša s postranskim zaslužkom zboijšati si svoj obupni položaj. G »tova istina! Razpravljal je tudi o disciplini in snagi, o pomenu učiteljskih zborovanj ter spodbujal k nadaljni naobrazbi, češ, da naj ima učiteljstvo vedno pred očmi Diesterwegov rek: \V hI dem, der s-ch nicht schamt, im Alter zu lernen! Wehe dem Fer-tigen! Strokovnjaškim besedam in opazkam je sledilo učiteljstvo z na peto pozornostjo. Da se je pa tudi strinjalo z njimi, je pričalo burno odobravanje koncem p ročila. Sploh moramo reči brez vsake pretiranosti, da je naš gospod nadzornik pridobil tekom dveletnega delovania med nami naše zaupanje in spoŠtovanie. K njegovemu poročilu so stavili manj važne predloge, oz roma izrazili želje gg. tovariši Legat, Gregorač, btefančič in Štrukelj O drugi točki dnevnega reda: Vzgoja in pouk in nje ovire je referiral izborno uči telj Mih. Vrbič. Njegovo poročilo, prepleteno s mnogimi citati prvih pedagogov in sprejeto s veliko pohvalo, pač zasluži, da bi bilo objavljeno v kakem strokovnem listu Pri določitvi učmh knjig se na predlog tovariša Š. Tomšiča, oziroma F. Mlakarja sklene, da je uvesti v prihodnjem šolskem etu Ćrnivčevo računioo III. del in Scbreiner-Bezja-kovo vadnico III del. Slednje imenovani učitelj je nato poročal o knjižničnem stanju. Knjižnica obsega 373 del v 721 zvezkih. Novo voljeni od bor obstoji iz gg.: BI ah na, Be-triani, Tomšič in Zupančič. Tudi stalni odbor (dosedaj: B lahna, Gvar, Engelman, Štefančič, Tomšič) ostane neispremenjen; le na mesto odhajajočega gospođa tovariša Fr. Ecgelmana se a vzklikom iavoli gosp F Gregorač. Po kratki debati o S t. Legatovem samostalnem predlogu »Kako naj se obravnavajo šolske zamude, da ne trpi učiteljev ugled«, se je sklenila konferenca. Ko se je na spretnem vodetvu sahvalil g. nadsorniku namestnik Engelman, smo se podali k obeda v gostilno g. župana Ign.
Mrharja. Da ni tu manjkalo napitnie, ae samo ob sebi razume Gospod St. Tomšič je napil nadsorniku, le-ta učiteljstvo, F. Gregorač v našo sredo pnhitelemu in med učiteljstvom visoko spoštovanje ui'vajočemu dež. sodnemu svetniku g F. Viinikarju in g. Mrhar ju, kasneje pa če od nas poslavljajočemu se tovarišu Kr. Engelmanu; gospod sodni svetnik je v avoji sahvali naadravil lepši bodočnosti učiteljstve; naduČitelj Er-gelman, ki je moral valed klerikalnih intrig marsikatero britko pretrpeti, pa je prosil, da ga ohranimo v prijetnem spominu, kakor bo tudi on nas vedno ohranil. Srečna Te vodi pot v Tvoj novi delokrog! Le malo časa amo mogli bivati v prijetni cenci županovega vrta, kajti ob 3 uri popoldne smo ae morali odpeljati h ko čevakim tovarišem v Staro cerkev, kjer nam je bilo skupno izvoliti 1 zastopnika v okrajni Šolski svet za dopolnilno dobo enega leta (mesto odhajajočega Eagelmant*) Že od daleč smo ugledali vihrajoče frankfurtarioe. Vzkipela nam je kri in sklenili smo takoj, da ne prestopimo šolskega praga, ako bo tudi na šoli kaka visela. K sreči tega ni bilo. Morebiti hi se bili ponovili domžalski dogodki. Zborovanje je trajalo le malo Časa. Kd je namreč naduČitelj Fr. Gregorač pojasnil, da je pri volitvi za poskušnjo, vršeči se pred konferenco v Dolenji vasi, med slovenskim učiteljstvom dobil naduČitelj iz Velikih Lašč F. Štefančič dvetretjinsko večino, je vstal naduČitelj iz Kočevja F. Sohesoharek ter v imenu vseh svojih nemških tovarišev se izjavil solidarnim z nemško večino. Ker se na poziv predsednika Peerza ne oglasi nihče k protestu, se imenovani tovariš izvoli soglasno zastopnikom v okrajnem Šolskem svetu Njvoiz voljeni izreče zahvalo na izkazanem zaupanju zagotavljajoč, da bo vedno deloval in glasoval za učiteljBtvo po svojem najboljšem p eprič&nju; da ne pozna niti a;rahu, niti klečeplbstva, niti priliznenosti, niti hinavstva, da se ne bo nikdar vpraa&l, kako mu je govoriti ali glasovati, da bo temu ali onemu gospodu prav, temuč da se bo vedno vprašal, kaj mu je storiti, da dobi zasluženi priznanje, obrefco vani čast in pravico, za krivega spoznani najmanjšo disciplinarno kazen itd   N.it * se je skupsčrna zaključila.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 21 julija.
— Odklonjeno odlikovanje.
Dr. Defrancesohi je slat? zaslužoi križec s krono z zahvalo odklonil.
— Nemci kri£e. Na vse grlo se derejo štajerski nemški listi o strašnih krivicah, ki so se jim zopet zgodile. Kar vnebovpijoče je, kako se z Nemci dela! Tako je sodni tajnik v Celju, M a r c k h 1, po3tal sodni svetnik. A ker je obenem premeščen v Celovec, proglašajo Nemci, da se mu je zgodila krivica In zakaj ? Ker ima Marckbl v Celju bišo! Zato bi ga justična uprava ne bila smela premestiti, dasi je v Celju kot sodnik postal nemogoč. Druga grozna krivica je ta, da je vojaška uprava v Celju nabila samoslovenski razpis dobav za vojaštvo Namenjen je razpis slovenskim kmetom — a Nemci so vendar razžaljeni, češ, da je lepak, ki je povrh še natisnjen v „Narodni tiskarni" — „Missachtung der deutscben Landwirteu. Za poČ't' ! Kje pa so v celjskem okolišu „deutsche Landwirte?u Tu je pač nekaj nemških uradnikov in nekaj nemškutarskih meščanov in največ nemških pijavk, ki slovenskemu kmetu izpijajo kri, ali nemških kmetovalcev tu ni. Za ljudi, katerih sploh ni, pa pač ni treba nabijati nemških lepakov. A pride še bolje. Izšel je nov se šitek štajerskega dež. zakonika. V tem sešitku je slovensko besedilo na prvem mestu, nemško pa na drugem. Doslej je bilo slovensko besedilo vedno na drugem mestu. Nemci vpijejo zaradi tega, kakor bi se jih na ražnjih peklo, in zahtevajo, da mora namestništvo prositi odpuščanja, tudi če se je to primerilo slučajno. To je že izbruh blazne megalomanije; take norce je treba politi z mrzlo vodo, da pridejo zopet k sebi. Svetujemo vladi, naj se nikar ne plaši seči po brizgalnici. Slovenščina je ravnopravna v uradu, v šoli in v vsem javnem življenja in zato je edino pravično, če se objavlja dež. zakonik tako, da je alternativno na prvem mestu enkrat nemško in enkrat slovensko besedil«. Če mislijo Nemci, da je zanje nečastno, da je nemško besedilo čez pol stoletja prišlo enkrat na drugo mesto, imamo
tudi Slovenci pravico postaviti se na stališče, da je nečastno za nas, če se vzlic zakonito uveljavljeni ravnopravnosti naŠ jezik potiska na drugo mesto, in zahtevamo popolno pariteto.
— Dvorni svetnik g. dr. Gregor Krak je suoči dospel v sanatorij dr. pl. Scarpatettija v Gradcu. Ni ae mu pa omračil um, ampak je njegova bolezen psihična alteracija po neki operaciji.
— Prihod dedkih izletnikov v Ljubljano. Svoje člane in prijatelje društva vabi slovensko trgovsko društvo najvljudneje še enkrat na bratski sestanek s Češkimi izletniki, ki se vrši danes ob 1/29. uri zvečer na vrtu oziroma v areni Narodnega doma. Posebno prosimo gg. Člane, da se sestanka v prav obilem številu udeleže. Pri sestanku zapoje pevski zbor našega društva več zborov ter svira društvena godba.
— Iz trgovskih krogov se
nam poroča: Nekako pred dvema letoma se je preustrojila postava, tikajoča se zapiranja prodajalnio ob nedeljah in praznikih. Ako se ne motim odloči čas zapiranja v vsakem kraju deželna vlada, in sicer zato, ker so njej najbolj znane krajevne razmere. D oči m se ob nedeljah v Ljubljani prodajalne ob 10 uri predpoludne zapro, bo v Iiriji odprte do 1 ure popoldne, v Novem rn-atu ne bo nič bolje, v Kostanjevici imajo prodajalne do 2 popoldne odprte, v starodavnem mestu Lož pa kar do podvečer. Tudi v posameznih vaseh je velika razlika. Recimo v Trno vem. Bistrica, ki je komaj str*l oddaljena od Trnovega, zapira prodajalne ob 2. pop., v Trnovem so pa skoraj do petih odpete. Te razmere kriče po ureditvi! Želja trgov cev (-»ai veČina trgovcev je za to!) je, naj bi se po celi deželi prodajalne točno opoldne za p i rale. Iq kdor dobro pozna trgov ske razmere na deželi, nam bode rad pritrdil, da i trgovski usluž benci krvavo zaslužijo saj pol dneva počitka v tednu!
— Pevski zbor, ki ne eksi« stalje. Pod tem naslovom smo povzeli 13. t. m. po »Soči«, da pevskega zbora »Slov. Ćttalmo^« v Girici ni, akoravno je bil zastopan na III skup ščmi »Zveze slov. pevskih društev« v L)ubiiani. K tej notici Dam p še cdhor »Slovenske č talnioe« v Gorici: »Naš pevski zbor eksistuje tako, k« kor je eksistoval doslej že nad 40 let; namreč, on ima svoje pevske vaje, kadar se pripravlja za kako či talniško veselico. Ko j? ta minula, prenehajo tudi pevske vaje. To postopanje je pač čisto naravno za pevski zbor, ki sam ne tvnri društva, ampak je ie del »Čitalnice«, služi le tej, nastopa le pri čiialniških veselicah in v čitainiskib prostorih.« S tem je torej stvar pojasnjena!
— Ljubljansko barje. Včeraj jo prišlo v L ubijano vtč gospodov iz po!jedeisi**ga  ministrstva, da si ogledajo hubl|»nsko  barje in ras lične poskuse, ki se tam delajo.
— Odkritje Žumrovega
spomenika se je vršilo v soboto 15. t. m. na pokopališču v Kranju. Ob V26. uri popoldne so zapeli pevci-učitelji kranjskega šol. okraja Jenkovo „Molitevu, pod vodstvom učitelja gosp. Vil. Rusa iz Kranja. Nagrobni govor je imel učitelj E. Gangl, ki je orisal ranjkega Andreja Žumra kot vzor-moža in odkritega ter dobrega nadzornika in učitelja, kateri se ni povzdigoval v ne-dosežne višave nad učiteljstvom. Pevci so zapeli po tem govoru še Iv. pl. Zaj Čevo „Nadgrobnico." Pri odkritju so bili navzoči mnogoštevilni prijatelji in znanci ranjkega Žumra, kakor tudi njegovi sorodniki. Od okr. glavarstva so bili gg.: baron Schonberger, V 1 č e k in okr. šol. nadzornik Ferd. K a 1 i n g e r, zastopnik v okr. Šol. svetu g. Ciril Pire, župan kranjski g. K. Šav nik, dalje okr. zdravnik dr. E. Šavnik iz Še več drugih odlič-njakov. Učiteljev je bilo iz Ljubljane in okolice 12, iz radovljiškega okraja 14 in iz kranjskega okraja nad 40. S tem so počastili vsi spomin umrlega Zumra ki živi še med nami. G.
— Blazen človek. Včeraj zjutraj ie pripeljal orožnik g. Kopri-»eo s Viča otefana Novaka z Notr. Girice Kakor se sodi, mu je otem-nel duh. Po vasi je pričel razgrajati, pretepavati ljudi, pobijati po kuhinjah in lomiti pohištva. Ko pa je pričel groziti, da bo vas požgal in ljudi pomoril, so h-teli l|udje po orožnika. S ednji ga je ravno d hitel, ko se je hotel lotiti župnika. Po vsi sili mu je botel raztrgati »frak«. Orož niku se je sopratavil in ga botel napasti a vilami. Prihiteli so Njvaka nekdanji prijatelji in ga pregovorili, naj se vda R*kel je, da je sgubli vse življenje, da se mu drugega ne spodobi, kakor zapor in se pustil ukleniti. Ta isti človek je napadel pred kratkim tudi novomeškega prosta.
— Podporno društvo *a dijake na realki v Idriji je
izdalo koncem šolskega leta svoje pQ. ročilo. Iz tega poročila posnemamo, <h je imelo društvo v IV. upravni dobi t j. od 1. julija 1904 do 10. julija 1905 dohodkov 2645 K 74 v in sicer ge porazdele ti dohodki na pokroviteljuiQrj 100 K, društveniki so vplačali 310 £ podporniki 2157 K 40 v. in raznitj dohodkov je bilo 78 K 34 v. Večja darila podpornikov so bila: volilo pok, Ivana Rode v Ljubljani 88 K 95 v. volilo P i r c a Ivana v Idrijskem logg 894 K 75 v., c. kr. poljedelsko mini. strstvo 800 K, mestna občina idrijska eno tretjino za 1. 1905 nakazane podpore 500 K. Izdatkov pa je bilo v istem času skupaj 1230 K 82 v. Drn štvo je imelo predvsem preskrbljevati revnim dijakom potrebne učne pripo. moČke, v prvi vrsti šolske knjige, pa tudi druge potrebščine. Kako vestno in zdatno je delovalo v tem namenu društvo, vidimo najbolje iz tega, da je v Štiriletni dobi svojega obstanka nabavilo 1654 knjig v vrednosti 3970 K 07 v. Po odpadka 28 knjig v vrednosti 77 K 20 šteje sedaj podporna zaloga šolskih knjig 1626 v vrednosti 3893 K 47 v. V ravno minolem letu je bilo izposojenih 1312 knjig. Poleg tega pa ima še 64 predmetov za prostoročno risanje, vrednih 159 K 75 in 80 predmetov za geometriško risanje vrednih 173 K 10. Skupaj je torej zaloga vredna 4226 K 32 v., kar reprezentuje gotovo lepo premoženje. Društvo je razdelilo med revne in vredne učence v teku časa tudi 36 parov telovadnih čevljev v vrednosti 86 K 40 v. Kako je stanje društvenega premoženja, se ne da po ročati, ker ga tudi poročilo ne navaja, Gotovine je 208 K 67 v., naloženega denarja pa menda 2122 K. — V odboru so bili: H i n k o S t u r m, c. kr. okrajni sodnik, predsednik; Mih el A r k o, dekan in deželni poslanec, podpredsednik; Mak so Pirnat, profe- -tajnik ; Levičnik Vinko, profesor, blagajnik. Odborniška namestnika sta Karol Kratky, c. kr. rud. oskrbnik in Josip R u p n i k, strojar; računska pregledovalca pa J a n G r u d e n, posestnik in K a r o 1 S v o b o d a, c. kr. rud. svetnik. Društvo šteje danes 1" društvenikov. Ne moremo si kaj, da ut bi vprašali, zakaj se to poročilo ni tiskalo skupno s realčuim izvestjein, ampak posebej in še pri nemški tvrdki. Ali se mora res povsod zrcaliti nesrečni prepir med učiteljskim zborom na zavodu ? Sicer pa priporočamo to veleko ristno društvo vsem za revno Šolsko mladino vnetim Človekoljubom najtoplejše I
— Ponesrečil je v Nw-m
mestu pomočma tevaruarja g. H le> varja. Zgrabil ga je stroj in gs hudo poškodoval.
— Slovenske napise je odpravil v Mariboru trgov*
5088 Najbrže ima že doati slovenskega denar)«, vsaj je obog*t<ri s samimi slovenskimi greši. Ker ne mara več sloven-kega dentsrja, ustrežcT&o njegovi že! ji, da svarimo ve a k e ga Slovenca, ki pride v Marsh.ir, p r t d to trgovino  v TeSf*t«hoiV»vi ui'«i.
— Predstojnikom ur-adov v Mariboru je imenoval man .ki občin**! svet komisarja mestne?! sveta v Gadcu, dr. J sipa So h in-n e r j a.
— iiMozirski   Sokol" je
imel dn«? 16. t. m. popoldan odnorovo seio, v kateri se je sklenilo sledeh: 1) Deputacija iMozirskega Sokols.« se udeleži z zastavo vat sokol tega zleta v Zagrebu 2) Pr»v dne 6 avgusta t. 1. v Gjrnji grai ob priliki velike narodne tUvncst', 3) Začetkom meseoa septembra pri-i r#di veseiico pod imenom: »Prvi pia ninski raj« v večjem oblega t?r prosi obenem vsa društva, da g* ob t*j priliki podpirajo b svojim srdelo vanjem. 4) Nadalje sklene, da s» pelje deputacija obstoječa iz štirih mož vsako nedeljo po bližnjih trgih Savinjske in Šaleške doline, da poroča o stanju našega društva ter n»-bira izvršujoče in podporne člar.e. D*n prihod* se objavi pravočasno. 5) Radi nesodelovanja nekaterih bivših odbornikov, se je volil nov nado-mestni odbor: Starosta: Rud o it Pevec; podstarosta in tajnik: I v a o Lipold; blagajnik: Rado Tu š a k; zastavoooSa: DragotinPaL Oibornikt: Za Mozirje: D rago t m Paš, »a Braslovče: Anton Ster-gar, za P*ko: Frano Jerman, za Gornjo Stvinjsko dolino: Ignaoi Z*volovšek. Obenem se je sklenilo, da se vsa korespondenca kakor tudi vabila ter vstopnioe ob času veselice koleku;ejo z narodnim kolkom. Naz^a !
— »Čitalnica" v Brežicah priredi v nedeljo, dne 13 avgusta I 1. na vrtu »Narodnega doma« v prid »družbe sv. Cirila in Metoda« velik koncert a godbo o kr. pešpoika št 16 is Zagreba in petjem svojega pevskega zbora. Natančneji spored se objavi pravočasno.
— Slov. pevsko društvo •■Vranska Vila11 napravi v nedeljo dne 23. t. m. korporativni islet v
JiIpc ter se udeleži ćd bratskega ^rU^tva >Ed«no9t« prirejene ljudske lese lice.
— Izlet srbskega pevskega društva na štajersko.
5:bsRo pevsko društvo * Zagrebu priredi, kakor poroča »Novi Sr obran*, I nedeljo 6 avgusta t. I. ialet cs Štajersko v Sevnico ali Raj • {jenburg. Prvotno je bil ta izlet Izločen v M-fcksinair pri Zagrebu. £*kor je in^no, je Maksimir la»i i^^rebškega nadškofa P o silo-lica. I*<«~t srbskega pevskega dru ;-»-a v Maksimir je bil določen na prvo nedeljo tega meseca, a je mora! isostati, ker je »tolerantni« nad-giof Srnom prepovedal vhod v Maksimir. S^daj polete Srbi na Štajersko, ter jih bodo gotovo nsjljubeznivejše iprejeli
— Strela je udarila v Juršni jaai pn S ovensai Bistrici v kovac-piao Juhardovo. Uoila je 70'etnega pr?vž tkarja Jožefa J u h a r d a, njegovega zeta je pa omamita in opekla pa obrazu. Icmed dveh drogh mož, i- sta b la še v kovačnici, je enega f.-gla skozi vrata, drugemu pa je sparila v nourn.
— Uboj radi lopate. Bitu
fcolodvor* Pwsn>6«?i dvor pn Mariboru je prišlo do prepire* med železniškima delavcema Ferdinandom Ross-panno m in Tomažem Habaifc-reosom laradi neke lopatu. V pre-p ru je zadnji prvemu vrgel kamen v g-iavo. R"»8sm»nna je pa to ratj*» lilo, da je pograbil lopato in udaril s n;o H • Jabart-csa, da se je zgrudil jo kma:u nato umri. »M&rbur^ar Z .*.a si se more kej, d« bi pri tej priliki ae poud*ri^ia, da delajo na mestu cboja hrvatski in »wndiaohe« ieiavci. Verjamemo. d& so tudi t*z\ delavci ondi; kakor se p u vidi iz imena ubi i a 1 č e v e g &, je prav pristen Nemec in njegovo delo je tudi prav pristno nemško kulturno delo!
— Moderni Diogen. Vojaška patrulja je pri Podgori pri Gorici našla moža. ki se je v Adamovem kostumu grel na solncu na obrežju Soče. Dejal je, da je 281etni delavec Ivan Kocijančič, ki stanuje v bližini v podzemeljski jami, katero je šel tudi pokazat. Ker je bila patrulja mnenja, da se mož na nepošten način preživlja, 30 ga vtaknili v zapor.
— Pevsko druitvo |ZarJac v Rojanu priredi v nedeljo 23. julija 1905 v prostorih rKonsumnega društva44 v Rojanu pod osebnim vodstvom kapelnika g. H. O. V o g r i č a velik koncert, pri katerem bo sviral orkester pod vodstvom g. Majcena. Po končanem vzporedu bo svobodna zabava = šaljivo pošto in plesom.
— V vino so mu žganja nalili. Posestnik P e r o s a iz Kopra je prodal v Trstu za 160 K vina in spravil denar v telovnikov žep. Podal se je v gostilno, kjer je prišel skupaj s tremi postopači. Pravil jim je o kupčiji in da je denar že sprejel. Lopovi so mu nalivali žganja v vino, da 80 ga toliko opijanili, da je zaspal, nakar so mu odrezali žep in odvzeli denar. Ko se je Perosa zbudil, je takoj zapazil, kaj se je z njim zgodilo in je obvestil policijo, ki je kmalu ujela vse tri tiče, ki so sodniji znani po svojih drugih -delih". Imenujejo se Silvi j Stern, Ferdinand Samec in Ivan Vidali. Tudi go-stilničarko KoscijanČič so zaprli, ker jo sumijo, da je bila s temi tremi tiči v zvezi.
— Rafinirani ženski. Prijatelj našega lista p.ae: Na svojem potovanju v Pulj sem doživel te dni nartvnoHt r&fioiran dogodek. Pri blagajni sta stali dve krasni mladi devojai in britko jokali. N* vprašanje potnikov, Čemu joćfta, odgovorili sta, ae. sta se mislili peljati na R.?ko, pa ta izgubili v-s den*r. Nek: kavalir e za obe plačal vožnino, v St Petru sta mu pa kakor kafra iigimli v Lernno noč. Ko pridem drngi dan na Reko, vidim pri blagajni zopet isti prizor. Deklicama je bila ukradena fienarr.ica. R~5»ni so, kakor znano, usmiljeni ljudje, zlasti proti mlad>m spim pano.-, ril, pa so jokajoči lekiioi kmalu podprli več kot dovolj z de-K&rjem, doći m je polioija skrbno iskala na vs-h krajih tatu V Sent Petru sta rrfiniranki kupili vozna listka do L žeč, torej samo za eno pastsjo. Sli sta v II. razred, iz kata* rega se je kmalu ču! glasen jok: eni Rospici je padla denarnica Bkozi okno. h I. raireda se je privlekel debelu tast gospod poln briljantov in diamantov. Ko je izvedel žalostno novico, je veselo vakliknil: »Kommt's her meine Fxau'eins, wir werden die >che schon gut maohen!« Plačal 'ma je stveda do T sta vožnino in Bupiral 2 njima pri »Buon Pastore«. Danes sem na Kozini Pri blagajni jočeta mladi krasni devojki, izgubili
ta novce! Peljali bi se radi na Dalj, pa tudi v Pulj, da jim kdo le
Prav pošteno plača vožnjo in sabavo.
Kdo se bode pač danes usmilil ubo-ih revio? In polieM*?
— Obrtno gibanje v L ju fosni. T«i m meseca junija pričeli
so v Ljubljani izvrševati obrt, oziroma so dobili konoesijo: Jakob Beve,
Dunajska oesta 4 gostilničaraki in krčmarski obrt; Karolina P*cbler, Jurčičev trg 3 trgovino z optičnimi izdelki; Pavlina Milaveo, Cerkvene ulice 5, žensko krojaštvo; Ludovik K >tmk, Martino«« cesta 14, trgovino z mešanim blagom; Stefm Moiskero, Velike čolnarske ulice 19 jermeoar ski obrt; Alojzija Hinner, M kloii-•eva cesta (*Uuiood}, prodajo razglednic, papirja ter pisalnih in ka-diluih potrebščin; Matej Soklič, Pred konjušnico 4 srostiinicarski in krčmarski obrt; Mihael Majcen, Karolinška zemlja 1, trgovino z deželnimi pridelki; Anton Vrhuoc, Poljan ska o*-sta 20, izdelovanje posteljnih odej; H oko Dolenec, Karlovska oesta 4, brivski in frizerski obrt; Peregrin Lončar, Poljanska cesta 26, malo trgovino s tnedanim blagom; Fran Zaooškar. Poljanska o^sta 49, akuharski obrt; Josip Srete Fiorijan-ake uhoe 21 branjarijo; Iran Zadni kar, Crna vas 12, krojački obrt; Josip Prek, Pogačarjev trg, prodajo sadja.
— Oiglasili, oziroma taktično opu stih   pa   so   obrt:   Marija Kobilca, Mestni trg 23, izdelovanje dežnikov; Karo! P chior, Jurčičev trg 3 trgovino z optiČaimi izdelki; Ivan Komat, Tržaška o»ata 12, krojaški obrt; Anton   Simič,   Šclenburgove   ul oe 6, trgovino z vinom; Albin Aohtsobin, Wolf >ve ulice 8, vodovodno inštalacijo; Ernest Speli, Trnovske ulioe 15 trgovino s šivalnimi stroji iu biciklji; Než« Kuioy, Dunajska cesta 35, ia-delovanje  pletenin;   Marjeta Starin, Šolski   drevored,   klanje droonioe; Aaton Kovačič, Rtvnikarjeve ulica 5, sejmarstvo z m-danim blagom; Av guštin  Jordan,   Karlovska  oesta 4 Drivski in frizerski obrt; Alojzij K -kalj, Trnovski pristan 8, snaženje okenj in staoovsni
— Trije vlomi. Danes ponoči so imeli G inčani zelo neprijeten ob isk. Obiskalo jih je več tatov, ki pa so k sreči vendar odšli brez plena. Najprvo bo tatovi vlomili na Giinoah št. 2 pri »Bibenčku«, pri bivši pro-dajalmci. kjer je sedaj plesni salon« železna vrata na ta način, da so šiloma odtrgali ključavnico. Pn notranjih steklenih vratih so razbili šipo, in ker so videli, da ni v salonu ničesar dobiti, so odšli. Nato so šli k 8>sednji, vulgo Kušarjevi hiši, kjer ima trgovec g. M»rn svojo špec jrijsko prodajaln c j, ki ima iesena vrata. Ti st poleg teh so pa železna vrat*, ki peljejo v zasebno stanovanje. Lipovi so mislili, da železna vrata peljejo v prodajainico in so se teh lotili. Kar je D l pa tudi ta trud brezuspešen, so jO mahnili k prvi prodajal...ci gosp. Nana Trauna in tudi tam hoteli vrata šiloma odpreti, kar se jim tudi ni posrečilo. V obnžjn teh hiš so danes zjutraj našii na ^lesarjevem travoiku kakih petnajst praznih buteljk, iz katerih so lopovi potem, ko se jim m posrečilo ničesar odnesti, popih, da se jim ohladi jeza, vse vino. Kje so dobili butel|ke, se še ne ve. Predrznim roparjem vaekako niso mogle Oiti razmere znane in so se najbrže priklatili odkod drugod, ker sicer b* ne bili odpirali vrat, kjer ni ničesar dobiti. Roparji s* bodo pojavili še kje drugod. Torej trgovci pozor!
— Tatvine. Sobarici EUzabeti Kumpovi je bile dne 18. t. m iz odklenjene sobe po neznanem tatu ukradenih 48 K denarja — Pekovskemu vajencu Martinu Petelir.cu je bil ukraden beležnik in žepni nož. Tat je znan. — Šivilji gdč Angeli Holeškovi je bilo iz atanovar^a ukra deno 4 K vredno krilo in 5 K 80 vin. denarja. Osumljenka je znana — V noči od 15 na 16 t m je bilo v neko psarno pri kurilnici na južnem kolodvoru vi' mijeno m pokraden>h 38 K 35 vin. Tat je dosedaj se neznan
— Poseben romarski vlak
bode šel dne 22. t. m iz Vidma do Otoč. Nazaj bode šel dne 24 t m. in bodo imeli romarji v Ljubljani št>ri ure odmora, t. j. od 10 dopoldne do 2 popoldne. Romarje vodi kaplan Fr. Verhovc
— Delavsko gibanje. Včeraj Be je odpeljalo z južnega kolodvor« v Ameriko 41 Slovencev, nazaj jih je pa prišlo 9. — V Beljak je šlo 6 Hrvatov.
— Izgubljeno in najdene
reči. Neka dama je izguniia zlate očali, vredne 40 K — Poštni pod-uradnik g. Fran Ipavio je našel ionsko ročno torbico i manjšo vsoto denarja. — Kuharica Ana PalČer^eva je našla zlato žensko uro z verižico in zlato brožo. — Najdena je lornjeta. Lastnik jo dobi pri magistratu. — Dotični gospod, ki je pogrešil v »Zvezdi« iz žepa uro in verižico, se poziva, da naj pride ponjo k policiji.
— Fedo Slajmer je izgubil bankovec za 10 K. — Ivana Petrovčeva je našla na Pogačarjevem trgu zlate očali.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer na vrtu »Narodnega doma« koncert Za« Četek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Jutri zvečer je koncert ne vrtu hotela »Ilirija« (Kolodvorska ulice).
Zadetek ob 8 uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani i>lača|o 40 vin.
— Hrvatske  novice. —
Dalmatinski državni zbor ne bo akl oan, kakor se je mislilo, me aeca septembra, marveč š*le okoli B >žiČa ali po novem letu. Tako po roča »Naše Jedinstvo«. — Stross-may-rjeva pisma. Jugoslovanska akademija v Zagrebu je izdala na javnost oklic, da bi se naj oni, ki hranilo kako pismo Strossmajarjevo, vgiasilt in dali ta pisma v hrambo akademiii Strosamcvdrjevih pisem bo tudi na Slovenskem dosti. — Spre-m e m b e pri hrvatski vladi. Hrvatski liati zatnujejo, da stopi v najkrajšem Času v pokoj pod ban dr. SuniAHović, oa njegovo mesto pride baje Levin Čavrak. Za načelnika oddelka za nauk in b^go. čaatie bo imenovan začasno M o* šinskv. kasneje pa prof dr. Šilo v i o. Tudi pravosodni načelnik dr. Marjanović gre baje v pokoj in pride na njegovo mesto G i ga Ava-k u m o v i d
— Ameriške vesti. Slavljenje 4 julija 4 ju'ija so slavili Američani v Zveznih državah praanik neodvianosti. Američani pratnujeio tak praznik s streljanjem. Da se pri tem zgodi mnogo nesreč, se ni čuditi, če pomislimo nekoliko na amerišzo hitrost. Ako-ravno polioija gleda in pazi, da bi preprečile nesreče, se ji to ne posreči, vkhub Umu da mora tuintam praznujoče aretovati. Kakor je bilo do 6 iulija anatio, je bilo pri streljanju v 150 večjih ameriških m«stth usmr-čenih 35 in ranjenih 1677 oseb. Pri nesrečah so se naibolj odlikovali revolverji. V New Yorku ao v dveh mastnih delih aretirali 235 oseb, ker ao bile prebojevito oborožene. Ogenj je vzbruhnil v imenovanih dveh delih na 74 kraiih, toda požar ni bil nikoder velik. Ranjenci so večinoma otroci, med njimi je mnogo takih, ki 80 obŽgani v ustih, kajti pri mladini se je udomačila navada, dajati rakete v usta in jih p^tem uigatt. Harlemski dečki (v New Yorko) so ves dan streljali in pri tem ustrelili mesarja Julija Metza, ki se je vozil mimo njih Neka gospa je pogledala skozi okno, ko se je ravno nekemu dečku pod njenim oknom razletel njegov top in gospo usmrtil. Tudi Italijani so nepopisno streliati in pri tem ustrelili nekega 35leinega moža. Sicer se pa po!io>)a ne sme dosti mešati med praznu)oce. Tako sta dva delavca v W»t*rt» won, C nn. streljala 8 samokrtBi 4 juhia. Policaji so |U hotel« aretovati, a ona sta pr čela nanje streljati. Pri tem je bil neki policaj ranjen na nogi. Dm lavoa sta nato zbt-ž*la, pri čimer je bil eden usmrčen od policije, drugi je pa ušel. Da so pa Američani tudi precej hudobni in da jim sa življenje bližnjega ni prav ■ ič, kaže D»ff*opni dogodek. V neki ulici v New Y ^rku je 15 dečaov imelo veliko posodo, v kateri je bilo tri funte smodnika Neki pasaut je pri tem vrgel v posodo gorečo smodko. Razatrelba je sledila takoj Sedem dečkov je bilo težko ranjTiih, od  katerih so Uue umrli
— Čudno praznovanje! — Moža |e ustrelila v Memphisu gospa M L. Anderson v span|u, ker se je bala, da bi je on ne umoril. — 14 dni je živel kroglo v možganih v BolT«lu newyorški bankir Dean Miiler, predlo je umrl. Tudi ameriško!
— Poaledioe ljubosumosti. V kraju Aroertous je šel zamorea Hicks, ki živi ločen od svoje žene, v stanovanje svojega tasta in tam svtdevši, '*a živi žena na neki deset milj oddaljeni plantaži, ustrelil svojo taščo ter prisilil taata, da je šel i njim k žoni (-amorče-) Ko sta tja dospela, umoril ie zamorec tasta, Ženo in ustrelil še štiri druge zamorce. H eks je nato zbežal Kadar ga u amejo, je linčanje neizogibno.
*   Najnovejše   novice. —
V8eučiiiš6nik ponesrečil, 26 letni vseučiliščnik Otmar Mathiaa je sprebajaje se po strehi očetove hiše na Dunaju padel z nje in se ubil.
— Dva vlaka sta trčila drug ob drugega blizu kraja Csorba na Ogrskem. Sest vojakov je bilo ranjenih, med temi trije smrtnonevarno. Trije vosovi su zdrobljeni.
— Upor na italijanski ledji. Na italijanski bojni ladji »M o rosi ni« je izbruhnil upor mt-d moštvom in častniki zaradi prevelike napornosti. Upor so udušili, vodje Upora uklenili.
— Vročina v Severni Amerik i Vsled neznosne vročine je v sredo umrlo v mestih vzbodnjih držav 96 oseb.
— Splošni štrajk v Madridu je bil nameravan sa včeraj, a se je popolnoma ponesrečil.
— Ponesrečen zrakoplove e. Profesor Nontsommerv v Kaliforniji je konstruiral sam zrakoplov in se vzdignil z njim v zrak.
3000 metrov visoko ie je pa krilo zlomilo, vsled česar se je zrakoplov prevrnil, padel na tla, kjer se je pro fvsor ubil.
— Plinova eksplozije na bojni ladji »Habsburg« se je pripetila v Dubrovniku, ko so začeli streljati z brsostrelno puško E n m o ž je bil ubit, dvatežko ranjena
— Ženitnega sleparja so zaprli v Londonu. Zove se Ale ksander Gohrnig, ki se je tudi v Avstriji, v Trstu in Gradou, dvakrat oženil in ogoljufal svoji nevesti 1896 leta je bil obsojen na 7 let ječe. Po preatani kazni na Angleškem ga pošljejo v Av«ir jo, da še tu dobi plačilo za svojta vehka trr*he
* Novi umetnik o gladovanju. V Boohumu na Nemšaem i« n<?ki umetnik v gladovanju stavil 2500 mark, da bo ob sami vodi pre-atal 19 dni v steklem omari. Svečano so ga zazidali v omaro v prisotnosti zdravnika, ki je potrdil, da je človek, ki se pod vrača postu, popolnoma zdrav in da bo lahko post vzdržal. Nekaj dni i>o tem zazidanju je prišel pred dotično omaro neki človek, ki je slastno použival kruh s klobaso. Vzidanega so se lotile tftke skomine, lakota ga je s nepre magljivo močjo napadla, da je razbil steklo in skGČil na kruh n klobaso. Predno je použivajoči človek vede), kaj se je sgodilo, ni bilo kruha in klobase več Oboje je ivginilo kar celo v lačni želodec umetnika v gla-dovaniu.
* 31 let spala. Kakor poro čajo španski časopisi, se je abudil« te dni v Villasienae blizu Burgosa neka trgovka iz 31ietn?ga kat&Iep-tičoega spanja Ženska se spominja vaeh dogodkov Bvojega življenja, kot bt se godili pred par dnevi, samo čudi ae, da bo njeni rojaki osiveli in ne mor« verjeti, da je spala tako dolgo. Oi vsth strani pr hajajo sdrav-niki, da vidno in čujejo to ženo.
* Pravi barometer. Slove-čemu fiti&u in matemat>au N wtonu je svetoval njt-gov zdravnik in prijatelj, naj vs%k d >n jezdi dve uri iz mesta. K » je n.-ko jutro jetdil mimo nek« ga kravjega pastiria, mu je ta svetoval, naj ne ezdi pr^d*%l«-e, ker ga bo sicer zalotil vihar. N-w ton f»e je oziral, a ker ni videl niti meglice na nebu, je amatral pastvu za norega ter jezdil svojo pot. Čel pol ure pa se je stemnilo ter začelo silno dcžeTati. Vsak drugi bi ai počakal zavet)a, profesor p* je obrnil konia ter pc;iakal pastirja, da mu rath ii, po čem je prorokova! dež. Pastir mu je rekel: To ni nič t«?ž kega, gospod. Ktdar se lepo vreme naglo prevrn*, se moje krave vselej poprej rtrtfneto s hrbtom cb drevesa. — Učenjak |e raiočaran vzdibm!: Ali se izplača študirati 25 let vse ficikaloe aparate in nebo, da se ntejde pravi barometer na kravjem repu.
* Tatovi — policaji. Policijski pred««-duik v C<«agu )*> 100 talov 'n drugih budodeioev, ki so že od-sedeli sv. j" kazni, na avojo odgovornost naA'»v:*  za poisoa>*%
* Imenitna gospoda. Siuž kiuja avojrmu ijuo- ■■- u: »Avgus*, adi se mi, da pribaia railostijivi gospod; hitro  akoči  v  omaro,  s cer te proai na posode!«
Književnost
— Ročne izdaje zakonov in ukazov za Kranjsko, ki jo
izdaje   d-Zelni   t»mi*   J .žtf Pffifer, t:ska A K>em & K' nu>. je ravnokar iz4el 5 z«esek v drugem isprt-m* njent m natisu, ki obsega državni za kon   o   uredbi    javne zdravstvene službe in pa določilo o uredbi zdrav stvene službe v občinah  na Kranjskem    S to ročno,  prav skrbno in pregledno urejeno  izdajo s potrebnimi registri,  ki dobro ugaja živi potrebi najširših prizadetih krogov, si je marljivi izdajatelj brezdvomno stekel veliko zaslugo.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
»Bebebebebe?« čudnabe*ed», kaj ne? Da si ne bodo učeni jezikoslovci zastonj belili glave, odkod izvira in kaj pomeni ta beseda, naj se obrnejo     naravnost     do Jakoba Mere*, župnika v £>kooijanu. Dne 22 junija je b io zbranih pr»*d Severjevo hišo v Skooijanu več mo žakov, ki so bili dobre volje ter pre pevali    pesem    o   cesarju Maksimilijanu. Kar se je prikazal na obzorju mrki Mere s brevirjem, katerega nasledniki svetopisemskih farizejev po rokah vedno valjajo, da slepe neved nega kmeta, tleaknil s brevirjem po roki, da so vrabci kričaje zbežali ter začel kričati  nad  možmi,  kakor da bi bili njegovi »lerpobt«.   Rekel je de jim bo ie navil uro, da tri leta ne bo duhovna v škooijanako f*ro. Ne to zadnje mu je odgovoril neki
nad 50 let star mož: »Sa| takega če
imamo ali ne!« To p* je »virneg«« častitljivega dušobrižnika tako raz-kačilo, da je z*čel vpiti: »Bebe^ebe!« ter je le malo m njkalo, da m Še jezika pokazal. Posneje je v neki rostilni trdil, da so ga napadli pred S*verjevo hišo »fantalini«, dasi-ravno je videl, da so bili to sami vsi nad 48 let stari ml e, ki so oatali kljub izzivsnju nenmoega popa popolnoma mirni. M rc bi bi včeraj zar»di rszžaljenja časti gotov i obsojen, sami vsled nske formalne napake se je moral oprostiti. Sicer bo pa crovorilo prizivno sodišče zadnjo beaedo
„ 1 ž a n c i so u e u m n i *, je rekel posestnik F r a n c N o v a k, ki je sam Ižanec. Dne 17. maja so se bili v Šarčevi gostilni na Karlovski cesti Ižanci malo stepli. Posebno se je odlikoval Novak, ki ga je neki nAmerikanecu preje napojil. Prvi je baje začel Matija Kramar, ki je Novaka posadil na tla. Ko je na Novakovo vprašanje, če je to zares, in ne za šalo, odgovoril Kramar: „Orka duš, to je zares!" je skočil Novak na Kramarja, ga podrl po tleh ter mu segel v usta tako, da so drugi mislili, da mn bo čeljusti izrnval. Kramar bi bil rad Novaka ugriznil, pa ga ni mogel, ker nima nič zob. Ker je hotel bivši župan Toni Kramarju pomagati, ga je Novak stisnil za nos, da se mu je takoj kri pocedila.
Isti Novak je bil tudi tožen, da je ukradel ozir. neopravičeno požel neko rž. Ako je res, da so Ižanci neumni, potem je tudi res, da .neumni ima srečo," kajti Novak je bil obeh zatožb oproščen.
„Pokrita obravnava" se je vršila proti dimnikarskemu mojstru L u d o v i k u S p i t z e r j u, ki je povodom zborovanja zadruge kranjskih dimnikarjev dne 2. t. m. žalil načelnika te zadruge, Ivana Vrhovcain njegovega brata Josipa. Ker je Spitzer pripravljen preklicati v „Rauchfang-kehrer-Zeitung", je bil oproščen. Omeniti bi še bilo, da je sodnik na deželi dimnikarja zapodil iz sodne dvorane, ako je prišel tate, kakršna sta bila včeraj Josip Vrhove in Spitzer, ter je moral priti v civilni obleki in — umit. Imenovana gospoda pa sta ostala pokrita celo takrat, ko je sodnik razglašal sodbo Vrag vedi, kakšne pravice ima dimnikarska uniforma !
telefonska in brzojavna poročila,
Budimpešta 21. julija Vlada proglaša kot neresnično vest, da hoče policijske kapitane nastaviti kot vladne komisarje v tist h ko-mitatih, ki nečejo sprejemati davkov.
Pariz 21 julija. Iz Petrcgrada se poroča, da se je car danes ukrcal na svojo jahto „Severnaja zvezda" v namen, da napravi štiridnevno potovanje cb ruski obali. Sodi se, da se sestane car z nemškim cesarjem v švedskih vodah
Berolin 21. julija Ta se ne ve ničesar zanesljivega o sestanku nemškega cesarja z ruskem carjem.
Pariz 21. julija. Petrogradski poročevalci tukajšnjih listov naznanjajo, da so se v Moskvi zgodili krvavi izgredi, ne poročajo pa detajlov.
Petrograd 21. julija. Car ne pojde v Moskvo Vzrok so dogodki na kongresu zastopnikov mest in zemstev. Vladni in konservativni krogi upajo, da pride med člani kongresa do razpora in da potem ne bo treba sklicati ljudskega zastopstva
Petrograd 21. julija Kongres zastopnikov zemstev in mest je sklenil za slučaj, da se sankcionira Bulvginov načrt narodnega zastopa, da bodo vsi člani kandidirali v ta zastop in ustanovili posebno stranko, ki bo z vsemi silami delala, da se izvedejo potrebne reforme.
Libava 21. julija Tu je bilo radi zadnjega punta aretiranih 137 pomorščakov.
Rusko-Japonska vojna.
London 21. julija. „Daily £x-press" javlja iz Petrograda: Vesti o sijajnih razmerah v Linevičevi armadi so pretirane. Upanje, da bo Linevič Japonce premagal, je jako majhno Vojaštvo ve, da se delajo priprave za mir, pričakuje, da se mir sklene, in zato ni kar nič vneto za nove boja
Bonna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni knrsi dna. borma tO. HAlošbenl papirji.
4*/b majeva renta.....
4° 0 arebroa renta.....
4°/0 avetr. kronska ranta    . .
VU n   »lata       .       . .
4° c ogrska kron? h a   9   .   • .
4"/. „    alata      n   .   . .
4°/o posajilo dežele Kranjska . 4Va*/a posojilo mesta 8pl|et .
•*/■•/• ■ » Zmdar a-*Vt° o boB.-here. žel. poa. 1902 4c . češka dež. banka k. •.
■•/o     m »
•Vi0/«* *Bt- Pi8m* g*1- •* hlP- b-•"/■•/o   Pegt-    kom* k"
10»/o Pr.......
aast. pisma Innerat. hr. „       -     ogrske cen.
dež. hr.......
x. pis. ogr. hip. ban. obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.
julija 1906. Dan ar Blago
100-30 100-25 100-46 119-30
96 20 11610
99-60 10060 100* — 100-70! 100-i& 100-26! 100-80!
100- 60 10046 10066 119-fO
96-40 11630
101- — 101*60 100* 101*70 100 56
100- 60
101- 76
41/ t
/t /•
0
m
Basilika
4*/t°/0 obl. češke ind. banke . 4°;0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel.....
a«/0 ■ lni- *eL knD- Vi Vi • 41 ,° c »vat. pos. sa žel. p. o. .
Srećke.
Srečka od L 1860' , .   .   . .
• .   . 1864 .....
,     tisak« ..... .     tem. kred. I. emisije .
• r»       m   **• a m     egr. hip. banke .   . .
trbske a fra. 100 —
turška......
srečke .... Kreditne • Inomoška •   •  •  • •
Krakovska »    •   •   - •
Ljubljanske 9 .....
Avst rad. krila    a    .   . .
Ogr.     nt> a • • -
Rudolfov« B . . . •
Salobnrške n . . .
Dunajske kom. B . • .
Delnice.
Južna želernic«.....
Državne železnic« .... A.Tstr.-ogrske bančne delnice . Avatr. kreditne banke . . ■ Ogrske „ e ... Žrvnoatenakc a ... Premogokop t Mosta (Brnx) .
aipin&ke montan.....
Praške žel. Indr. dr.....
Rnna-Muranyi ,.....
Trbovljake prem. družbe . . Avetr. orožne tovr. družbe . . Čelke aladkome družbe .   . .
Valute.
0. kr. eekin.......I   11*36 11*39
tO franki........ Wll    19-13
»0 marke........ 23-48 23\^6
Sorereigna.......|   19'9b 2403
Marka.........117-30 117-60
Laski bankoTei...... 96 50 9b*7D
Bublji.........263 —   263 75
Dolarji......... «'84     & -
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 21. julija 1906. Termin.
i 1C6-10 100-50
100-25 I 100 05
i 100*— I 100-75 99 90 99-50 319 — 10105
190 75 293 — 165 75 304 — 802 — 267 — 103 — 142 50 26 10 475 — 78 26 8S 25 66-54 75 35--61 50 74*— 635 —
86-671 --1635 — ' 657 75 77050' 246—i ; 647 —j ' 523 251 2650 -542 25 274--i 538 — 160- -
107- — 101*50
100-55 101—
101*-101*76
100' —
321 — 102 —
192-75 295 — 167 75 S09 80 310 — 273 50 107 -143 50 27 15 482 — 83 25 94 25 70- — 65 75 36-— 65 50 77*50 ! 42 —
87— 672 —
164.V—• 658*76 772 50 247 — 548 — 624 25
2655'—■ 543 25 277 — 545 — 162 —
Pženica	sa	oktober . .	• rt	100 kg.	K	10 74
Pšenica		april 1*06 .	m	100 „	n	16 30
Rž	a	oktober . .	»	100 ,	n	12 82
Koruza	n	jul*}   .   . .		100 „	m	15-20
	v	maj  1906 .	!»	100 „	n	10 90
Oves	n	oktober .   . .	J»	100 .	n	11-52
10
Efekti v.
— 15 vin. višje.
P >**a
*     Stanje grj I
J2«J baro'    čL* Vetrovi
i v mm i  o g >
Mm
20. 8 zv
21. 7.zj. 2. pop.
7369    1&'2 er.svzhod jasro
738 4 I   14 11 si. j vzhod jasno
736 6 j   26 G p. m zah del. oblaC.
Meteorologično poročilo, i
V lile a uad morjem S0C8.    Sredni' «ra«5ni tisk fSe*C
______
e Stanje ™ baro-°Paz0' motr
i
Srednia včerajšnja temp^ratrira: 18 3°. i norrn&Ie: 1990. — Padavina 00 mm.
Učenec
iz boijse rodbine,  ki je dovršil vsaj dva razreda kake srednje šole, se takoj i sprejme v špecerijsko trgovino
F. GROŠEL v Ljubljani
na Poljanski cesti.   2288—2 1
Sprejema aavarovanja filoveakeaja ftiv-Ijenja po najraznovratnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii, ko nobena droga sa varovalni ca. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi ae vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
V25flOoxao.ri.ea. zavarovalna banka, v Frag^l, Rez. fondi: 31,865.38680 X. Izplačane odškodnine in kapltellje: 82,737.159-57 Z.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vairaikozl m I o vaaoHlao • narodno upravo. S—84
Vaa pojasnil* daj«:
Ceneralni za stop V Ljubljaini. eeu-ar pisarne so v lastne) banonej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine preti požarnim »kodam po najnižjih cenah Škodo cenjaje takoj in najknlantneje Oživa najboljši sloves, koder j posluj
Dovolj oje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m občne k oris tu namene.
Pri podpisanem generalnem za-stopu c. kr. priv. zavarovalne družbe „Avstrtjski Feniks" se sprejmeta
kot praHtlKotrtinjI
Zsospodični
z lepo pisavo. Službo je nastopiti takoj.
C. kr. priv. zavarovalna družba
Austrijski Feniks na Dunaju
Generalni zastop v Ljubljani. 2314—1 Jos. Pposeric.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, n»jnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val 4 pcarl t»aaaio •> 14.
Za naročitev zadostuje dolgost.
2305 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
4
2244 3
t<gv ^ Anton Sare
^•^JV 1J uhlja nt«
Sv. Petra cesta št. 8.
Vojaški koncert
■ se vrši
! Jutri« v soboto, 22. julija t. 1.
v hotelu »Južni kolodvor".
Vmto|> pi'OMt.
Začetek ob 8. uri zvečer.
j
K obisku vljudno vabi udani I 1544-11 laOHJBER.
Muhe so zopet sitne!
Njih pik je cesto smrtonosen! Varujte sebe in živino!
Edina izdatna obramba je američanski
Si
m   *>• ■ i r ■ t flMM ■ ■ ■ ■ ■ i
2149-8
Tanglefoot
io 2149
„Diamond"
List velja 10 vin. povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
Edmund Kavčič
= v Ljubljani. =:
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob s pritiklinami • takoj odda v novozgrajeni biši v Da matinovih ulicah.
Povpraša naj se pri reklamnem podjetju W, K. NUCiČ. 23C1-
Specialna trsouina ^ za belo blaso
Anton Sare
IJ it h IJ rt il it
Sy, Petra cesta št. 8.
2243 3
D=E.Stajmer
ne ordinira
od ZZ. do 31. |uli]a t. L
Sprejme se
praktikom
ki je dovršil trgovsko šolo ali vsaj tri razrede srednje šole ter je zmožen venskega in nemškega jezika in im& veselje za usnjarsko obrt in trgovino,
Ponudbe naj se pošiljajo dir Strojnici   kož   v Šmarinern pri Litiji. 8299-9
ilostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav 1B83_20
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo?
Ernest Hammerschmidta nasledniki
M A "PILE, WTJTSCHER & k„.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga
poljedelskih strojev in orodja.
akta,
-Adonis C
remo
g    odstrani brez nevarnosti v kratkerr
L    pege   Preprosto ravnanje.   Gotov  a pel
*    Lonček 3 K. Samo pristno v zelenih i
poSilja, če se pošlje naprej K 3 — Neh\i u Deia--%pottiela.e, Frankfurt it Vf. l j;
2261-
Ces. ki. avstrijske državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Bedaku.
Izvod Iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija J 905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči m rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ariasetj Solnograd, Cea Klein-Reifling v  Steyr,  v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — 0' 7. uri aj •Sjntr?j esebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Lj;-bao, Danaj, Ce* *S v Solnograd, Inomost, čez K.lein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari;; Hc Franc,
vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Qb 11. .iri 44 m dopoldne c vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ijubno, Selzthal, Dunaj, faouiost, JBrc
Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo,  samo ob n praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni rl^k * Trbiž,  Beljak,  Pontabelj, Celovec rensfests. Monakovo, Ljubno, čez Klein Reining v Steyr. Liuc, Budej^vjoe, Plzent Marijk« Heb, Francove vare, Karlove vnre, Praff*o   Ljubljana-Linc-Praga  direktni  -ros I. in Ii Lipsko,  na Dana] čez Amstetten. —  Ob 10. uri ponoči  o lak v Beljak,
zensfeste, Inomoat, Monakovo (Ljubljana-Monakov o direktni voz  i. in   U razreda) V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki    Ob  7. uri 17 m Noto  mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 5  m  ccu.  istotako. —   Ob  7 ur« zvečer a Novo mesto,  Kočevje.  — PRIHOD V LJUBLJANO juž.  kol.  PROGA IZ TRb;' Ob 3. uri 88 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljablj. direkt. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Auisee, Ljubno, C Beljak Ob 7. uri IS m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. —- Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vi z Duaaja   čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago (Praga Linc-Ljt] liana direktni   voz   I.   in   D.   razreda), Plzen,   Bude   ri ad, Line.   Steyr, Pa:
Ženevo. Curih, Bregena.   Inomost,   Zeli  ob jezeru.   Lend-Gastsin,  Ljubno,   Celovec, bmeh; Pontabel. — Ob 4.  ur 29 m popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, BeK.. Celovca, Monakorega, L:, mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob S. ari M m zvečer o&ob.M e Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste.   Karlovih   varov Hcba, Mar. 7arov, PI2...1 1 Linca, Ljubna, Beljaka  Celovca, Pontabla. čez Selzthal od  Inomosta  in Suluo^rada. — ( uri 5 m zvečer iz  Lesec Bleda   samo ob  nedeljah in  praznikih.  —   Ob tO uri 40 m osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.   — PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob b. uri 44 m zjutraj osobni vlak iaj Novega mesta Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri »večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. 28 m zjutraj,  ob  2. uri  5 m popoldne, ob  7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pore samo   ob   nedeljah   in   praznikih   —   PRIHOD  V  LJUBLJANO  drž.   kol.  IZ KAM Mešani vlaki:  Ob 6. uri 49 m  zjutraj, ob 10. uri  59 m dopoldne, ob  6 11 n  10 m? Ob 9. uri 66 m ponoči sam o ob .edeljah   n praznikih. — Srednjeevropski  čaa 'e za 2 mi pred krajevnim časom v Ljut 1 eni.
Do IZ. ure opoldne dne 8. avsusta 1905 se moro izprazniti
♦>^>|-» prodajalna tvrdile -i^C*
A. Primožič v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 25.
Zaradi tega se bo od sobote, dne 19. julija naprej vse še nahajajoče
se letno modno blago: svila, bluze, preproge itd. mm
pp^ prodajalo za vsako sprejemno ceno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar. Laatuina in tisk .Narodne tiakarne*.