/ 26. številka. Ljubljana, soboto 1. februarja. XII. leto, 1879. Izhaja vsak dan, i/.vzeuiši DOM deljke. in dneve po pašnikih, ter velja pa posti piv j cm mu /a avRtro-o^iTHkit dežele za celo leto 1»; pld., /a pol 1 ta H gL, fta četrt leta 4 nd. — Za Ljubljano brez pošiljanju na đon za celo loto l."l ^id., za četrt leta •*! jrld. 80 kr., M en me—6 1 gUt 10 kr. Za pošiljanju na dom si- računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Zti tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod« učitelje na ljudskih lolah in «a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. f>0 kr., po poŠti prejenum za četrt leta :\ #ld. — Za oznanila so plačuje od čctiristopno petit-vrst« ti kr., ču bo oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če Be tri- ali \ečkrat tiska. Dopisi naj bo izvole Irankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — U red ni S t TO je v Ljubljani v K rune Kolmauovej biti ftt. ;l gledališka stolbu". Opravnifitvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacijo, oznaniJa, t. j. administrativno reči, je v „Namdnej tiskanu" v Koliuanovcj liifti. P. 1. gošljcj<>. Ih se je zijoddo zarad tetja, ker je le tako mogoče red vzdržavati. Tako ravnajo tudi časopisi dražili narodov. Prosimo torej nujno one yy. naročnike, ki so turni naročnino še na dohjn, da jo nan% nemudoma pošljejo, ker v osmih dneh imamo ukaz vsacemu pošilja nje našeija lista ustaviti, ki nij naročnine plačid. Administracija „Slov. Naroda". Nov predsednik republike na Francoskem! Francozje so vendar le res srečen narod in velik iu mil! Telegraf muu poroča, da se je včeraj SLO. januarja na Francoske ni z g o diljeden največjih in najvažnejših političnih čiuo v. A jako mirno in redno ae je vršilo veliko dejui.je, namreč — volitev noveli«, predsedniku republike, ker so je Me Al»u n odpovedal. Ta resnih.*, mirnost in na gloat rešenja \elike koze bode silno imponirala celemu svetu. Uže \ če raj smo poročali, da se Mac Ma-bou brani podpisati dekrete, s katerimi bi bili Odstavljeni nekateri višji poveljniki v franco akej vojski, ki nijso prjuzni republiki. Maral je pač podpisal odstavljenje ali prestavljenjc nekaterih civilnih uraduikov, ali kar se tifce vojske, tu je ostal trmoglav, rekoč, da taci) dektetov zato neče podpisati, ker s tamu premešča vanj em in odstavljanjem bi se vojaška disciplina lušila. Kepubl, kanci pa, in u jim na če'u uiimstersho Dofaure tudi nijso mogli pustiti, da bi zagrizeni bonapartOVSM generali vojaška poveljstva v roci imeli, in morda keđaj republiko napali zavratuo. To tem menj, ker sloje republikanci s svojo terjatvijo glede prestavljanja ali odstavljenje zapovedujoč h ge neralov popolnem na j-ako ni tem stališči, kajti uže zadnje narodna skupttittS .je skle-uila postavo, da smejo komandanti pO;-amezi ili VOJOih korov najdalje 6 Itt v jednem mestu ostati, ali nujmenj tri leta. Ti i leta so pa uže vsi generali na svojih mestih. Torej je čudno, da se je Mac Mahon ustavi al zakon VISiti s praznim izgovorim o disciplini, ki je bil menda le za pla'č pravemu uzroku Mac-Mahonovemu: njegove) antipatiji tlo republike sploh, iu do tega, da bi suije neke vojaške kamerade žrtvoval rej ublikane- m. Tako se je ni.red la kriza: kdo bode odjeujal, ali M c M..lmu ali ministarstvo Dufaure. Telegram poroča, da se je umaknil M a o* M ah on, česar tuko hitro nij nihče priCako val. Pisal je uamreč predsedniku poslanske zbornce: „Ker nijsem v soglasji z mioister-:tvom, in ne moreni novega ministeistva sestaviti, in ker ne morem kaj tecega storiti, kar bi koristi dežele in dobrej organi/.; ciji v vojski škodovalo, * računi zbornicama zaupane mi oblasti nazaj." V shulu, ki ga je imela rtranka lovite, je Gambetta predlagal, nuj se voli kot naslednik Mac-Mahontl Grovy za predsednika republike. Njegov nasvet jo bil jednoglasno sprejet. — V zbornici je pre h .al predsednik Grdvv zgornje pismo Mac* Mahonovo, in povedal, da se snide kongres (obe zbornic) za volitev predsednika ob 4 Va -.iri. Pri Volitvi v kongresu je bilo oddanih (»70 glasov, (J rev v je bil voljen s 5G3 glas^ in z grom ovitimi o d obra valni m i klici proglašen za predsednika francoske republike na sedem let. lleči se mora, da je Mac Mahon še pošteno ravnal, da je odstopil, če prav prisiljeno pošteno. Morda se je tudi to mislil: DmgO leto itak obteče moja doba, volili me ne bodo več, torej je bolje, da zdaj odstopim sam, in porabim priliko, ki se mi baš p.nuja za i/govor. Naj bode kakor hoče, dobro je, da je Šel. [flkren prijatelj svobode nij bil nikoli. Republikanci imajo zdaj svojega moža na čelu vlade, republika je utrjena, kr za je srečno prtstana. Vse je tako hitro Slo, da je veselje. Francoski reakcijonnrji, kraljevci in bona-partovci, so zadnje svoje upanje Bt - vili 8e na drugo leto 1880, ko bi bilo po nbturnem UHtavuem potu obtekla Mac Mabonova predsednika doba. Od tega hipa so pr.čakovali Se kake i/premembe po osodi, kakega koli prej-brata. Zdaj jim je to zadnje upinje s;davalo po vodi: republika je utrjena, premagala je zadnji okretaj. Da so se te stvari tako ugtdno vršile, jezilo bode najbolj Nemce Uže jo B s-marekovka „Norddeiit-cho Allg. Ztg.u dan prej 29. januarja škodevesela takole pisala: „K;ir smo v očigled volilnim izidom 5. jan. v Bvarecem predv denji omen li, godi He denea ua Francoskem. Liberali/.etn, ki je do brezpogojne vlade prišel, podvrgel so je precej radikalizmu, ki ujega in deželo le) prehitro k pogubi vodi. Prusija je bila pred IS leti od motnega moža obvarovana pred enako oso do.w — Pač gnjus i se to hI* oavstvo vsneemu, kdor Nemce pozna in se njih divjaštva od leta 1870 spomni, pa Se Pot v gurnjG strani. Pisma Stanka Vraza Dragojili Stau-duarki, roj. Krizmanice vej. (Poslovenil Andrej F o k on j a.) (Dalje.) 111. Draga posestrima! Glej me v Kibuici. No, ti meoda ne znaš za Ribnico. Pa odkod bi izvedela V Mi še od tolike domovine niti jeduega kosa geografije nemarno, kder bi stala beseda Ribnica. tta to nikar ne zameri, ka se tebi jaz tu vsiljujuu za profesora. Poslušaj iu čitaj ! Ribnici sti dve poleg mojega slabega znanja v gurujej Iliriji. Jedna stoji (bog zua) ali v Mariborskem ali v Celjskem okraju v planinah Pogorju, glasovitom zarad svoje steklarne. Druga stoji v Ljubljanskem okraju, ter je zarad svoje obrtnosti na ula-u. Tudi tarad dottipuosti znana je po Kranjske; kot stari grški Abde ron. To je Bistrica, v katere] jaz sedaj lov narodnih stvarij lovim. Jaz. sem se udomil m unedril pri g. Etudežu, grajficaku Ribniškem, človeku jako izobraženem, dobrem očttu njegovih ot.rok iu podložnikov, in (kakor se razume) dobrem poznavatelju in ljubitelju narodnosti Blavjanske. On lzmej vseh Kranjcev zna uajbolje ceniti in soditi narodne dragocenosti. Uže pre t dvadeset iu več let nabiral je s slavnim pevcem „Ilirije" Vodnikom narodno pesme iu diu.e, drobnosti, katere je vse meni sedaj priobčil za prepisanje. IIvala njemu za njegovo dobroto m skib, kajti da on nij tedaj nabiral, propale bi bile najizvrst-ueje in najkrasneje kranjske narodno pesme Mnogo lepih kosov prepisal sem iz njegov* /.birko, katerih uikdo več peti ne sna, ko bi iiiu tudi dal za vsako vrstico po Cekin. Sedaj ga poznaš od literarne strani. Eto ti ga od druge delotvorae (praktične) strani! V nje- gov« j hiši se skoro po vsem govori slavjanski. Otroci do desetega leta ne smejo se učili nemški. Najmlajša dva sinka Dragan (od 8 kt deček) iu Dorko (dete od 3 let) niti no razumeta, niti govorita česar druga, nogo li si. venki. — Lehko si domisliš, da je meni pri njem, kakor pri materinem srcu. Niti bi mi Bmela zameriti, da od tod tebi pisni r.e bi. Kraj je lep, skoro podoben Histr ti, da, isti grad skoro je podoben opatiji. Z desne strani gore in z lev^ gore. Z jedno besedo: Obrni lbstrico, pa nia^ Ribnico. Bistrica ima proti zahodu odprto polje, a Ribnica proti vzhodu. Najlepšo stran ima proti jugu. Tam pod goro „Velika" ruz.tezajo se nekatere manjše gore (bolje rekoč) hribi, kateri so po vsem z zelenolistuim gozdom pokriti. Vprsd temi hribi stoji ua samem grb'*, na katerem stoji jedno malo gospodarsko poslopje g. Uu-deža, v katerem vendar niti umrljivo uiti neumrljivo ne prebiva. Na oni grič hodim jaz vsaki večer, ko sem se zadosta utrudil najnovejša preganjanja v Nemčiji bere. Kdo vraga bode verjel v iskrenost nemškega obžalovanja, da Francosko nradikalizem pre hitro k pogubi vodi". Nemci so komuno podpirali, so intrigirali za republiko ker so krivo računili, da je monarliizem na Francoskem hujši, — a zdaj, ko svoj kriv račun uvidevajo, bi se radi konservatizmu prikupili ! Vsak ve, da je to le nemška zavist. Navadno bode to za Francoze dobro, kar proklamirajo Bismarckovi Nemci za sls In Grevy je konservativen republikanec Varoval se bede rmlikaln h nar^deb, držal se zmernosti, i=i s t^m n* bo te hotel ustreči Nemcem, ki so lo prerokovali, kar žele, namreč radikalizma na Francoskem, ki bi repub liko zadavil s prenasiteno svobodo. Politični raagtad. Notrttii f<* cLV&fie. V Ljubljani 31. januarja. fWaspin!.r i it zbornica je postavila komisijo, ki je včeraj sešla se, da naredi poro čilo in ua3vet, naj se tudi v tej zbornici potrdi berlinski dogovor, kar se bode brez vse dvombu zgodilo, kakor se je v državnem zboru. Tudi „Pol. Corr." poroča, da je naša vlada glede tiosne in Hercegovine z Vatikanom dogovor naredila o organizaciji katoliške cerkve v teh deželah. Iz Hrvatskega je zopet več narodnih Uradn kov prišlo, ki bodo važnejša mesta v administraciji prevzeli, ker znajo deželni jezik. Vnaiijr fli-žta*«". Najvažnejšo novico vnanje politike de našnjega dneva, volitev Gievvja za novega predsednika francoske republike, prinašamo v članku na prvem mestu tega lista. Iz IVlri"!)«!'//« se t*degrafira: „Agence slee vojne. Zmirom namreč angleška vlada poroča o „r.magah", ali vojne nij konca ne kraja Zato imenuje angleSki ^Observer" to vojno najbolj čudno od vseh kar se jih pomni. Dopisi. Iz I f u 1»I fiim- 20. jao. [D.v. don.] (Kako litijski Vestenek a aro za Bebe reklamo dela) V vašem listu ^Slovenskem Narodu" je bilo najprej povedano o izkopih in nafdbab starinskih ostankov, ki po se na-li v Tržšči pr. C rkii:i, na Gradu pri Postojni, v S'einšeku pri Vačjem, in drugod po Kratoskem V seji cesarske akademije zmnost j nn 1)uniji 16. januarja jo poročal predsednik predzgodo-vinskega ed leljenja akademije, prof. in dvorni svetovalec Ilochstetter o vspehih izkopavanj teh najdtb in je nasvetoval, naj akademija vsem tistim, kateri so pri izkopovanii in najdenji p unagali, zahvalo akademije izreče. Res so se vsem tem gospodom postale enaka litogra hrana zahvalna pisma. Katerim gospodom, to je razvidno iz sledečega pasusa v tiskanem poročilu akademije: „Durch unterstUUung der forsehungen in Krain haben sich besonders verdient gemacht die berren Adolf Ob resa realitiitenbesitzer iu Zirkuitz; Krasovec bUrgermeistur in Zrknitz; Anton G1 o b o č n i k, k. k. bezirkshauptmannn in Adelsberg; Franz Peruzi, schullehrer in VVaatsch; Dr. Fr. Ritter Von Vestenek, k. k. bezirkshauptmann in Littai; graf Patsche in Thurn und Victor von Lan gor, ritter von Podporo, gutsbesitzer und reich irathsabgeordnet-r zu Poganitz bei Ru do!f vverth. Alleu die sen herreu, sowie dem herru dechant Franz Asperger zu Pillicbsdorf vvurde der dauk der priihistorisehen Russe* javlja: Sklep miru Rusije s Turčijo so zdaj zadržuje samo še zato, ker je s u 11 a u I commission nusgesprochen zbolel — Žabljak so uže Turki zapustli in Nobeden cd tth Imenovanih cospodov, bode jutri ali pojutranjem Osimin p»š* Pod- katerib ima vsak gotovo več zaslug za najdbo gorico Cuogorccm izročil. , . , ,T . , 6 O bolgarske) vojnej akademiji, ki so,111 P08Peh ^opevanja starin kot g. Vestenek, jo Rusi naredili v Sofiji, da bi se za rusko! nij se podvizal te pohvale na veliki zvon nesti, vojsko izrejab domaČi tficrji, piše se „Pokioku" samo Vestenek je luž tekel ž njo v „Liib. da se je oglasilo k zapisu letos 41G mladeuičev, ki imaio sposobnosti, ali prostora je samo za 200. Dobro znamenje začetka. Glede kandidature princa Btttenberga je utihnilo zopet. Pravijo, da njegova žena neče iti v Bolgarijo. Uže prav, je Nemec! Z novega 86 tedaj imenujeta Rusa Ignatiev in Djn iukov kot kandidata. Iz Mivlifrttiln javlja telegram da je general Čerujajev tja prišel. Angleški li*ti so tudi začeli dvom ti o resničnosti poročil svoje vlade glede <:»/)/««#*« Tagblatt" od 27. jan. t. 1., pa đul tatu tako natisniti jo, kakor da bi b.l on sam tako pi sanjo dobil, drug nobeden ne. Tako hitro je tekel v „Tagbl " z reklamo za svoj ljubi „ja/.w, da se pohvala v Litiji še segrela nij bita. Iz Celja« 28. jau. [Itv, dop.] Tudi naš čitalnični odbor se je prikazal, dasiravno uže prepozno, vend..r le enkrat na beli dan z načrtom letošujsh pustnih veselic naše čitalnice. Načrt je sledeči: Pričele s j se pustne veselice 6. prosinca s plesnim venčekom in tombolo; drugi pustni ples imeli smo 19. prosinca; v nedeljo 2. svečana pa napravi čitalnica svečanost v spomin Valentina Vodnika s sledečim programom: 1. Slavnostni govor. 2. Pozdrav Bledo, moški zbor z bariton solo, vglaBbil A. Nedved. 3 Večerna, moški čveteroapev, vglasbil J. K dar. 4 Junakova smrt, deklamacija zložil J. Stritar. 5 Oblaček, moški zbor z bariton solo in brenčanjem, vglasbil J. Kocijančič. 6 S'runam , mo?ki čveteroapev, vglasbil D. J nku. 7. Želje, samospev za alt s spremijo-van jem na glasoviru, vglasbil A. Nedved. 9. II boj, mofki zbor, vglasbil Iv. pl. Z^ic 9. Prične se plesni venček. Veliki ali glavni ples s kotilijonom pa bo napravila naša čitalnica za letošuji pust po priličnosti 16. ali pa 17. svečana, kar se bo še pozneje natanko naznanilo. Zadnjo pustno veselico pa bomo obhajali pustni ponedeljek, ta dan bode namreč ples z maškarado. \f. tega poročila je videti, da naša čitaV niča vendar le napreduje, posebno zapazimo to, če se ozremo na program Vodnikove svečanosti, kajti enucega programa cel sta čitalnica pri svojih besedah u^e dolgo nij imela, belimo pa dalje tudi, da bi se ta lepi program v redu točno in precizno zvršil iu izpeljal, in to je posebno od gg. pevcev in njih marljivosti v pe!ji odvisno; smemo pa tudi ponosni biti, da je naša čitalnica na si »venskem Štajerju menda jedina, ki ima svoj lastni pevaln zbor, ia če se bodo pevci petja tudi dalje tako učili kakor se zdaj, bodo kmalu prekosili nemški pevski zbor, k temu je treba le pravega reda pri pev.-kih vajah, vztrajnosti, potrpežljivosti in pa nekoliko ve selja iu navdušenja. Če naS čitalnični pevski zbor do iu. j hi.ka dospe, potem ga bomo vsi ne le celjskim suvmiski, temveč tudi vsi spod-nještajerski Slovenci in narodnjaki i veseljem kot edinega štajerskega, iu tudi drugače z veseljem pozdravljali, ter bomo smeli še le potem prav nanj ponosni biti. Koučno moramo pa tudi čitalničnemu odboru odpustiti imenovano zamudo, ker je tako pridno skrbel za letošnjo pustne veselice in jih je tuko lepo uredil. V obče pa želimo, da bi se tista stara želja vseh čitalničnih udov uže skoraj enkrat iu gotovo uresničila, katera bo pomagala čitalnici, k bitstvenemu in zlat- pri peresu, gledam doli v dolino, katera mej gričem in hribi leži, in skoz katero počasno teče rečica Ribnica, poslušam, kako ribe po vodi pluskajo, kako v prekrečnega hriba go/du taščice žvrgole in po gori Veliki kukavica svoje boli v pesino tolaži, — poln te mile blaženosti, s katero je nadahnena ptica na rodne pesme, katera govori: V zeleno goro polotim i In tauikej bum propova'a, V zeleni travnik gledali. Takega kraja niti bogata Bistrica nema, No, škoda! zjutraj bode konec mojega izpre hoda, kajti vrnil se bodem zopet v Ljubljano od kod bodem ruahnol (ako 1» g da in moje nestalno zdravje) ali proti Trstu ali proti Celovcu na sled Izmailu. Odkar mi je zadnjikrat pisal iz Celovca (18. m. m.), nij mu ni sleda ni glasa. Ljubo bi mi bilo, ako bi ga došel v Ljubljani. — Zaresl — v Ljubljani! — Po zabil sem ti naznaniti, da sem bil na balu katerega je tamošnji kazino dal na čast no VOprišlsmU upravitelju (gouverner). Natlačila se je uže ob osmej uri polna dvorana suhega in surovega, krasnega in nekrasnega. Spominjam se, ka sem ti uže v jednein od prejš njih listov omenil rubriko krasnega. Ko sem jaz vnišel, polne so uže bile klopi belih iu zorolikih golobic iu njihovih brezadjektivnih in brezepitetnih mater. Baš je udaril orkester. Kolo se je sestavilo in spoprijelo. Ali to ti utj bilo kolo, kakor smo navajeni v Zagrebu. V Zagrebu, ako i človek vidi tuji valcer plesati, pa mu uže zaigra v nogah, da tudi on hotel nehotel z očmi išče, kam bi šel ter pro sil: „Izvolite, krasna gospodično, jednu turu", ka ti vidiš, da plešočim žari ogenj iz očij, kajti oni plešejo z dušo in s telom. A tu? Dekleta lepe, fanti lepi, da se jih skoro na gledati no moreš, a plešejo? brez vsake Btra-sti — baš kakor da bi šlo za roboto ali tlako. — E, zlata posestrima! tu sem ti prvikrat popolno spoznal, kaj je narod brez narodnosti. — Telo od deklet krasno; primerno roditi rešitelja, ali duša? ne! nij je! Tudi mlade-uiči lepi, tanki in visoki: fanti od oka; ali pod temi tujekrojuimi oblekami, fraki itd. ne bije nikakoršno srce. Iz ust samo glase se one po evropskem univerzalnem kalupu (modelu) zlite besede in pregovori. Nijsem mogel brez neke žalosti gledati teh krasnih slovenskih — ilir>k'h postav; moral sem v/dah-noti: „Kod si otšla, mati Slava, iz teh hramov (svetišč)V" Resnica Bog mil zdi se vsak tak mladenič kakor cerkev, katero je zapustli Bog. — — No, glej me zopet na potu tarnanja, mene, kateri sem ti zadnjikrat obe-Čal, da bo leni zmirom vesel, kakor ptica spo« mladna. — Bog bode dal, pa bode dobro. — Vnišel bode Bog zopet tuli v to cerkvo, dokler samo izpred praga ne pometejo smrada tujstva. Amen.*) *) Iz toga Bi užo v dubu spoznala, da, jaz ta nijsem pb'sal. Niti uii jo tudi najmanj želja vlokla v kolo. No, drugače sem se dobro zabavljal z jednim krasnim dekletom od 17 lat, s katero sem 00 uemti napredku, to pa je vse od sedanjega odbora odvisno, kateri bi pač mogel prej ko mogoče to v interesu čitalnice storiti. IZ Iti u iM'ii v Istri 28. januarja £Izv. dop.] (Velike ali male občine) Ker je „Slovenski Narod" v št. 16. novost prinesel, da po sklepu deželnega zbora kranjskega se jmajo male občine v velike občine izpre meniti ali zjediniti, zato mi vet ne pusti mi rovati, temuč mi očita lastna nezgod«, da sem prisiljen prijeti za pero, da razodeoem in pokažem, kaj so velike županije, kikor so na pr. pri nas v Istri. Utegne biti, kar bom povedal, kateremu dober svet, morda še Dežmanu. Jas svetujem, da ako je le mogoče, da se ne dru žijo malo v velike županije. Naša županija v sklicati v 8 dneh, ako ne, da bo glavarstvo pozvalo odbor k seji in da bode okrajni gla var sim zboru predsedoval, a ne Župan. Ker je župan trdovraten ostal in nij pozval zbora k Heji, Zgodilo se je, kakor je g okrajni gl i var obljubil. Odbor ie skunaj sklical in k s» ji ie prišel komisar g. vite?: Jetrn ar iz Kopr.i. Na-a prošnja ie bih sp-eieta. Zdaj pričaka jemo, da se snide deželni zbor v Poreču, in da bode tudi tam na!a pravična prošnja uslišana in da se bomo enkrat ločili od dolinske županije, o d se h ili, kar je bilo nena-turno od golih teoretikarjev zvezano. Ustanovili bomo svojo lastno malo Žu-punijo s sedežem v Klanci, ker Klanec je v sredini 11 vasij na Krasi. — Vidite, tako pri ^Dolini ima 6858 prebivalcev. Pred letom 18G8j«»* uze velike občine v male prekladamo na-smo bili razdeljeni v pet Ittpanij. Pa poizve 7Hb 1>° izkušnji izu eni. pri vas pa še le jdite, kako se nam zdaj goli! Nam Krašev- j eksperimentirajo za veliko iz malih. xein, kakor nas splošno Doliričin* Imenujejo, so pod dolinsko županijo no godi dobro, Prva tri leta po združenji nij bilo i osebnih napak. Ali poslednja leta, kar je prišel n«k „bivši" uradnik za tajnika, je vse drugače. Ta je pri nesel vse polno muh v občino Zlaj spala s Krasa pod Dol no 6 katastralov in 3 kupi »nije pa 1 DOdfara, tako, da se fteje> na Krasu 2350 občanov. Kako je nam Kraštveem velika Supaniia dobrota ca, pr-u Urite: v vseh G ka kmetiško delavnih uurlih udov: J. Debevca v Ljubljani, in II o man a v Radovljici. (Zbor v znamenje Bočutja vstane s6 sedežev.) Predsednik na dalje spominja zbor na velikansko slavnost, ki jo je 18. in 19. novembra na čast tajnika kmetiške družbe dr. Bleivveisa praznovala ne le cela dežela Kranska, temuč vse soselnie dežele: Štajerska, Koroška, Primorsko in Hrvatska. Taka čast, kakor se je dr. Bleivveisu izkazala o tej priliki, nikomur in nikdar v deželi kranjske] še nij bila. Predsednik našteva podrobneje, koliko občin je imenovalo dr. Rlovveisa za ča«tnegf* uda, koliko društev za častnega člani, in koliko je došlo čestitajočih pisem in telegramov. Predsednik izraža koncem željo, naj bi bilo tajniku družbe dr. Bleivveisu še mnOgaja leta dovoljeno v prid ljudske omike in kmetiške družbe delovati. (Zbor vstano ud K ISlllatljift 30. januarja flzv. dop.]j sedežev, in vskbkne živahno trikrat: „Živio" Novo ministerstvo, katero pride zdaj vsak čas j jn „slava" !) Predsednik baron VVurzbnch kon-jedenkrat, bode kot prvi čin svoje delavnosti fno obrača pozoroo^t zbora na petindvajset-zvršdo razpuščenje te državne zbor- letnico cesarske poroke, katera se bode praz-niče, ki je prva voljena na podlagi direktnih novala 24 aprila t. 1. Kranjska dežela in njeni volitev s tolikim Upanjem za ustavoverce, a ki se konte tako Usmiljenja vredno, opljuvana in zasmehovana od svojih lastnih udov, zapu ščena. od svojih lastnih ministrov. polielelci so bili zmirom v hudih in slabih Satih habsburgskej dinastiji zvesti in udaoi. Tudi to veselo priliko v cosarskej rodovini ne Btnejo kmetovalci kranjski pustiti, ne da bi presvitlemn cesnvju in njeiiovej soprogi Česti Tedaj bomo imeli kmalu volilne boje. tastralih in 4 duhovnijah kraških nij n i t i i l'\yx-[ 'v> da dobimo pravično, ali vsaj takoj tali. Predsednik tedaj predlaga, naj občni jeden odbornik voljen v krajni Šolski tniniaterstvO, katero se ne bode vmešavalo v 7bnr centralni cdbor pooblasti, da v imenu svet, ni jeden v c< stni komitnt, niti nemarno |voi tvtN t;iko (la ne boJe t;iko tesavflo delo za j družbe i/roči čestilno adreso. (Zbor z „živine jednega učitelja ne učiteljice, a v!lHS Slovence, kakor je bilo pri volitvah dozdaj |„ ^lava^-kPci odobri predlog.) vselej, zlasti pa zadnjič. Dolini imajo 2 učit' Ija, pi dučjtelja in 1 uči teljico, berite 4 učiteljske moči. \'se to ino ramo mi vsi plačevati, a nemamo nič za to 1 na*e B^rani už.e zdaj Dr. Bleivveis se zahval uje, da se je pred-ninjal njegove 70let-izkazovala, pravi, nij i nij odveč, če se od.Bednik tako prijazno spominjal njegove. 701et mej ludstvom liri,'n|ow< Ca,ti, ki se mu je izkaz Zatorej men!m, da nij strani už.e zdaj mej Ha Krasu mnrr.mo ceste trpini sfini delati, o kako so ustavoverci, ali pri a a 8 O e m • | zaslužil. Poseben dragoceni dar pa mu je bil mej mnogimi darovi, krasni alhun, katerega mu je podaril centralni odbit kmetiško družbe, io ki hrani v drag mu spomin podobe vseh udov centralnega odbora, in vseh predstojnikov podružnic kmetiške družbe. Dr. Bleivve s pravi na dalje, da vse njegovo delovanje za blagor in korist slovenskega naroda, izvira le i? kmetiške družbe, in da mu brde zmirom resna volja delovati na korist in prospeh te družbe. Končno Bleivveisu ves ?bor zakliče „živiow. Počne se potem izvrševanje dnevnega reda. Poročilo o delovanji glavnega odbora se bode vzelo še le v prihodnjem občnem zboru v pretres. Dr. Bleiwei3 predlaga, da bi se pri tej I priliki ponovila užo v lanskem občnem zboru druge pa plačevati! Tako iz. revidite, kaj so skutarji sami sebe obsodil), kako nijso velike županije za male. nobena obljube držali, temuč zmirom satno Ako pride v velike) občini kdo za župana j s k 0 ll 1J» vo politiko vodili in slabo gospoda-da sam na svoj mlin, na SVOJO vas, vodo na i ri'»i ^ kakor je Neuw;rth rekel: zlorabiti vra'a, kaj hočejo sosedje? Zato, ker trpimo, 8 fl VB,lk narodnjak naj uže zdaj iz smo prošnjo storili, da se ločino, o ds e b im o I 11> "ie: v(,1iu'e trosi-od velike županije Dol ne, in da bi si smeli „j^, fa , kranjske kmetiške ustanoviti lastno županijo zi KraseiCS z urad ; nim sedežem v Klancu. Vložila se je ta pro i finja pri občinskem odboru, ki je imel eejo 17. januarja t. 1. Aližupui ]e nij hotel spre družbe. jeti, nij pustil glasovati 6 omenjenej prošnji, češ: kaj nam man|ka pod to županijo! Mi smo prošnjo nesli okr. glavarju v Koper. Ta je napovedal, da se nese nnša prošnja precej V Ljubljani 29. jan. Zbralo se je v magistratnej dvorani kakih 50 udov, mej ujimi mnogo gospodov duhoveu-skega stanu. Predsedoval je baron Wurzbach, vlado je zastopal vladni svetovalec pl. Fladung. Predsednik prične zborovanje z daljšim na župiuijo, župun da mora občinski zbor govorom, v katerem se spominja za družbo Včeraj s ■-•m bil v Kočevju, za mene po vsem novem svetu. Nijsem s i mogel zadOBta 2ndom načuditi, ko sem pred našo krnijo videl lene v belih, modro izšitih zohunih (suknjah), v rudečih čarapah (nogovieah) in belih, drobni* nabranih košuljah (srajc,ih). Malo, da nijsem uže po naše bož,o pomoč jim dal: Božja pomoč Ičpoto dfivojkol Ako Bo^ da, kuda dragi neko (aestra)? — kadar dojdemo katero. Ali glej ti mojo žalost, ko /.letimo mimo, vidim, da nij niti lepeta devojka niti draga sestra a a Po savski, temveč grda Kočevarka deide, po po prijatelju dr. Preširnu h znauil. Ona Ima jako ljubi /. .j w in iiHravski način govorjenja« pa je Slav-jauka a .e na parah sedeti. Od istega časa je začel zopet bolehati, m zdravniki upajo, da bode Fišer, ki je uže 12 ur na parah ležal, zopet popolnoma ozdravil se. tiluaaril ♦ S.Mi«h> IJ*anl. 89. januarja : Marija Sukovic, doto poala, 14 m., v Obltfnovih ulicah Bt. JI, vnlud l> /.jasli. BO. jami ar i a Km 1 Cubcr pl Okrog, c. kr. avsknl-trnit, 27 I., v gospodskih ulieali št. 4, vslod pljučno tuberkuloza. — Janei Beraik, kiunjtmrc, 17 !., um gradu, v m 11 ■ < i pljučno iuin'1 kiiiii/.c. Tiajcl. 31. januarja: Pil Nloimt BeOKSf iz Dunaja. — Hunz* I iz Qmdea> — Gregorčič ifc Dunaja. — VVilczuk iz Ka-poavara. — lliovat iz Trsta. Vri liHvniNhnii dvoru: Hlasirg iz Dom/.; J Kavčič iz < ioi iMijuki'.'ra. lji. »tujji.M kiojiaite 31. januarja. (ltvimo telagffefien i puruauo.) Bootnl dri. dolg v bankovcib . . Gl gld. 3.r> kr. C not ni dri. dolg v h robni , . . 62 ?■ 00 m /.laia i'imla....... . . 7» n 90 m-- 1860 drz. po 41 *j do ... . . — Pi — 0 \Kr-jn narodne banki« . . . . 773 ■ — ■ •(rodimo akcijo..... . . 213 i* 50 m- n bo m Mapol......... . . 9 n 3 i Wf Vi. kr. ookini...... . . & vt 52 w Hrabro ........ . . 100 — ti 60 * HEWir empfehlon^ loicUtttit. als MRstnsund Prelawiirril(|8te8_' Dio Regenraantel NVanfMuIockon (PlariVn), Brllrinlaprn, ZrllsinfTe • I,t k. k. |>r l'.-iluik __ von M- J. Eisinger ■& Sbhne in Wi«n, Nfubau, Zo11orgn«Re 2, Meferanten «1« U. und k. KrieEnniinisterhimB, Sr. Maj. Krlrg»m»rine. vlelcr HumanitHt»»n«talten etc. etc. ] Solide Firaen als Vertreter erviiusclit. t,'......r._ 11 o) .'. «"t.'j iu ur oujk Ju.sip Jurcic. Lastnina in tisk „naiudue tiskume".