TUKAJ JE LAHKO
VAS
OGLAS
GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA
RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpisujemo v programe za odrasle:
•	PREDSOLSKA VZGOJA
•	EKONOMSKI TEHNIK
- GASTRONOMIJA IN TURIZEM
• MATURITETNI TEČAJ • GIMNAZIJA • TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA
VPIS in INFORMACIJE
ob ponedeljkih, sredah in petkih med 11. in 15. uro, v torek in četrtek med 12.00 in 17.30.
Tel.: 01 830 3228 in 01 830 3212
SADJE ZELENJAVA
TRZIN
vsak dan sveže sadje in zelenjava
velika izbira domačih pridelovalcev
ugodne cene ozimnice darilo za vsak nakup nad 20€
Tel-: 01 56 20 777)
Delovni cas:
od ponedeljka do petka od 7:00 do 20:00 sobota od 7:00 do 19:00 nedelja in prazniki od 8:00 do 17:00
v
Cas novih začetkov
Bleščeče dežne lužice so vabile, da bi človek kar malo počofotal po njih, a mladi nadobudneži tokrat zanje niso imeli časa. Stiskali so se k staršem ali pod pisane de-žničke in kar malo s strahom, predvsem pa z velikimi pričakovanji korakali proti veliki, razpotegnjeni stavbi s številnimi vprašujoči-mi okni. Verjetno se niti niso zavedali, da bo ta zgradba vsaj za 9 let postala njihov drugi dom, da bodo v njej preživeli kar precej časa; veliko lepih pa tudi manj lepih trenutkov, in da bo to zelo pomembno vplivalo na njihova življenja. Videli so le tista zvedava okna in druge otroke, ki so prav tako negotovo, a radovedno korakali proti široko odprtim vratom hrama učenosti.
Za 58 malčkov se je prvi dan septembra začelo novo, resnejše obdobje življenja. Začetek septembra pa je označil tudi druge začetke. Pomenil je uradni konec počitniškega obdobja in začetek resnejših, delovnih časov. Nekaj dni po prvem šolskem dnevu se je uradno začela predvolilna kampanja za izbor novega občinskega vodstva na čelu z novim županom. Čeprav se je v Trzinu, kot je bilo videti tudi na straneh prejšnjih številk Odseva, predvolilna bitka začela že mnogo pred uradnim začetkom, je sivina oblakov in nenehno deževje strasti občinskih stolčkov željnih kandidatov kar malo ohladila, vendar upamo, da to ni zatišje pred viharjem. Želimo
si, da bi bil tokrat predvolilni boj bolj viteški, kot je bil ob zadnjih občinskih volitvah. Čeprav menimo, da bi bil zdaj že čas, da zamenjajo tudi »sončno upravo«, da bi nova končno zagotovila več sončnih dni, naj s tem vseeno še toliko počakajo, da minejo naše lokalne volitve, saj bo mogoče tako manj sprtih in užaljenih. Med kandidati za občinske stolčke je namreč kar gneča.
Jesen je običajno čas zaključevanja večjih naložb in začetka novih, vendar prav posebnih zmag letos ne bomo obeležili. Saj so bile, v Odsevu jih bomo tudi tokrat omenili, vseeno pa ni bilo slavnostnega rezanja trakov ob odprtjih in kakšnih večjih slavnosti. Mogoče zato, ker pričakujemo zamenjavo v vodstvu Občine, ker je kriza, premalo denarja in preveč birokracije. Vseeno pa napredek je, in tudi za naprej, ne glede na to, kdo bo krmaril občinsko barko, so nekatere stvari pripravljene do te mere, da se bomo še lahko potrkali po prsih, češ, Trzin se kljub vsemu razvija naprej. Na Občini zatrjujejo, da so pridobili zemljišče za bodoči gasilski dom in tudi zemljišče za ureditev novega izvoza iz obrtne cone. Prostor za trzinsko pokopališče naj bi zdaj določili na območju med belo cesto in sedanjo deponijo gradbenih odpadkov na nekdanji jasi kakih 50 metrov pred trzinskim bajerjem, prav tako naj bi bili pripravljeni še nekateri drugi projekti. Med drugim naj bi prihodnje leto dobili novo trgovino ob začetku Mengeške ceste nasproti gasilskega doma. Upajmo, da se bodo te napovedi uresničile. Vsaj upanje je tisto, ki daje barvo človeškim življenjem.
Prav je, da imamo veliko pričakovanj in načrtov, saj je potem več možnosti, da
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Klemen Hvasti, Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Andrej Nemec, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Ana Pirc, Majda Šilar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak in Nina Volgemut
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
5. oktobra 2014
Slika na naslovnici
Počitniško osvajanje vrhov - Triglav z Razorja (Foto: Miha Pavšek)
se nam kaj uresniči. Vseeno pa ne smemo živeti v sanjah in se jim preveč predajati. Treba je opazovati in razmišljati o življenju, o tem, kaj se okoli nas dogaja, v kakšnih razmerah in pogojih živimo in delamo, nato pa po treznem razmisleku temu primerno zastaviti cilje. Pa ne bodimo preskromni. Lahko smo tudi drzni, a se moramo zavedati in biti pripravljeni »plačati višjo ceno«. To velja tudi za napovedi kandidatov za bodoče odrešitelje in voditelje Trzina. Zdaj poslušamo in beremo njihove mamljive in drzne napovedi, če so jih sposobni uresničiti, je pa vprašanje, ki ga morajo razvozlati volivci. Naši cilji so lahko in morajo biti tudi smeli, a pri ocenah možnosti za njihovo uresničitev moramo biti stvarni in pri napovedih zadržani, hkrati pa se moramo zavedati in biti pripravljeni na to, da se bomo za pomembnejše dosežke tudi bolj potruditi in žrtvovati. Če se odločamo zgolj za cilje, ki se nam »ponujajo«, in so sorazmerno lahko dosegljivi, bodo naši rezultati, naš razvoj, temu primerni. Če pa smo se za dosego višjih ciljev pripravljeni čemu tudi odreči, če smo se pripravljeni zanje bolj potruditi, najti mogoče tudi podporo drugih in izbrskati več denarja, pa so na koncu zmage lahko precej bolj vredne in zagotovo ostanejo zapisane v spominu.
Čeprav je življenje lahko trd boj in skoraj nikomur ne prizanaša, je v njem lahko tudi veliko lepega. Tudi za take stvari se moramo potruditi. Ko ljudje hitijo za uspehom, marsikdaj te lepe, pogosto tudi drobne, malenkostne stvari spregledajo, ne znajo uživati tistega, kar se jim ponuja. Nasmeh, ki ga pokloniš drugemu, je lahko bežen, poceni, vendar skriva veliko vrednost. Drugemu lahko polepša trenutek življenja, dobro pa de tudi tistemu, ki ga pokloni. Ko prisluhneš drugemu, ga lahko razbremeniš, olajšaš, če opaziš cvetko ob poti, te ta lahko nagradi z lepim občutkom, posebna svetloba v oblakih te lahko očara, grižljaj jabolka, pri katerem skušaš uživati v okusu, ti lahko nadgradi malico. Življenja sestavljajo množice drobnih, malih, a lepih stvari, ki so ves čas okrog nas, da nam olepšajo bivanje in delo, če jih znamo opaziti. Pri učenju snovi v prvem razredu otroke lahko očara to, da začnejo razumevati čačke na papirju, da lahko za sabo pustijo sled, ki bo drugim nekaj govorila, ali pa lahko uživajo v skladju barv na njihovih risbicah. V predvolilni bitki pa bomo verjetno vsi bolj uživali in bomo bolj zadovoljni, če bodo kandidati tekmovali v tem, kdo lahko več ponudi, naredi več dobrega, in ne v tem, kdo bo bolj očrnil in onemogočil tekmece.
September je čas novih začetkov. Lahko bi začeli tudi z novo, bolj prijazno miselnostjo.
Urednik
Šola je postala drugi dom nove generacije otrok
Malce čemerno ponedeljkovo jutro 1. septembra 2014 ni moglo zmotiti vedrega razpoloženja 58 otrok, ki so tega dne prvič prestopili prag velike hiše učenosti. Njihov korak - tako majhen, a obenem tako velik. Korak, s katerim so zapustili čas svojega najbolj nežnega otroštva in se podali na pot učenja in zorenja. Prisotne je najprej pozdravila ravnateljica OŠ Trzin ga. Helena Mazi Golob, potem pa je prvošolčke in njihove starše zabaval lutkar, pravljičar, pesnik in animator Boris Kononenko.
V	njegovih rokah je oživel zmajček Jurček, ki se je odpravil iskat zaklad. Ker so v predstavi nastopali tudi otroci, poklicani iz občinstva, je bilo vzdušje še toliko bolj veselo. Na koncu je bil zaklad najden v šolski knjižnici - knjiga v starem zaboju. V njej pa ... (tako malo skrivnostno) ... sonce. Košček sonca, ki je tudi v vsakem od nas ... predvsem pa je vsak otrok sonček svojim staršem.
V	avli je bilo po zaključku predstave videti le nasmejane obraze otrok in odraslih. Ker je bila predstava preprosto - odlična!
Potem ko sta se predstavili razredničarki Mateja Košir in Branka Kralj Čižmešija ter njuni pomočnici Nancy Vake ter Erika Ben-kovič, je prišel čas, da prvošolci prestopijo tudi prag svojega razreda.
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
In medtem ko so prvošolci prvič sedeli v šolskih klopeh, so njihovi starši v sproščenem vzdušju v šolski avli kramljali o tem in onem. In ko so se kasneje otroci in starši srečali, je bilo v zvedavih otroških očeh videti srečo. Naj ostane z njimi. Vseh devet let. In tudi kasneje!
Dimež
Pogovor z ravnateljico go. Heleno Mazi Golob ob začetku novega šolskega leta bo objavljen v oktobrski številki Odseva.
Najmlajši »vrtičkarji« iz sku-
v
pinice »RAČKE« so pogumno vstopili v vrtec Žabica
Komaj leto dni stari malčki so prvega septembra prvič prestopili prag vrtca v Trzinu ter spoznavali svojo novo igralnico, sovrstnike, raznovrstne igrače ... Bili so zelo radovedni ter pogumni, ob tem pa so jim prve dni uvajanja družbo delali tudi starši. Začetek šolskega leta je bil za vse posebno doživetje, vsi skupaj pa smo se imeli prijetno.
Gašper Ogorelec
Varne točke tudi v občini Trzin
Občina Trzin se je z novim šolskim letom pridružila Unicefovi mreži, imenovani Varne točke. V Sloveniji je tako že več kot 450 varnih točk, v Trzinu pa 14.
Varne točke so posebno označeni javni prostori, namenjeni otrokom in mladostnikom, da se vanje zatečejo v primeru, če se znajdejo v kakršnikoli stiski na ulici kraja (so se izgubili, grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so izgubili ključe, potrebujejo le prijazen nasvet, informacijo ali pa so bili priče kaznivemu dejanju). Varne točke so vzpostavljene predvsem ob poteh v šolo in so označene s posebno nalepko, smejočo se hišico, ki je nameščena na vidnem mestu pred vhodom v poslopje. Otroku, ki je v trenutni stiski, bodo uslužbenci, usposobljeni za pomoč otroku v Varnih točkah, nudili zaščito.
Pobuda za vzpostavitev varnih točk v občini je bila dana s strani osnovne šole in sveta staršev. V šoli je bila najprej izvedena anketa glede potrebnosti varnih točk in možnih lokacij. Nato se je oblikovala strokovna delovna skupina v sestavi članov OŠ Trzin in vrtca, Policije, Društva prijateljev mladine, članov Odbora občinskega sveta za socialno politiko, zdravstvo in dejavnost društev ter uprave Občine Trzin in pripravila predlog vzpostavitve točk. Koordinacijo projekta je prevzelo Društvo prijateljev mladine. S strani Unicefa je bilo konec junija izvedeno izobraževanje za vse člane Varnih točk, ki so k projektu pristopili prostovoljno z namenom, da pripomorejo k večji varnosti in skrbi za otroke v kraju. Šola je v septembru vse učence seznanila s projektom in jim razdelila seznam z označenimi lokacijami varnih točk in pomembnimi telefonskimi številkami, če se znajdejo v stiski. V vseh razredih bodo izobešeni plakati z označenimi varnimi točkami, prav tako na oglasnih deskah po Trzinu in na občinski spletni strani.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje. Naj bo ta projekt sporočilo otrokom, da v stiski nikoli niso sami, in hkrati poziv vsem odraslim za vzpostavitev varnosti in skrbi za naše otroke in mladostnike, v želji da jim ne bi bilo treba nikoli uporabiti takšne vrste pomoči.
V Trzinu so varne točke:
1.	Gostilna Orhideja, Testen Boris, s. p., Jemčeva 52a, Trzin
2.	Jefačnikova domačija, Jemčeva 37a, Trzin
3.	Občina Trzin, Mengeška 22, Trzin
4.	Župnijski urad Trzin, Habatova 15, Trzin
5.	Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Mengeška 9, Trzin
6.	Osnovna šola Trzin in enota Vrtec Palčica, Mengeška 7b, Trzin
7.	Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin, Ljubljanska 12f, Trzin
8.	Turistično društvo Kanja Trzin, Ljubljanska 12f, Trzin
9.	Caffe Motorino, Sabina Orel, s. p., Ljubljanska 12, Trzin
10.	Dom počitka Mengeš, Enota Trzin, Ljubljanska 10a, Trzin -24 ur
11.	Osnovna šola Trzin, enota Vrtec Žabica, Ploščad dr. Tineta Zajca 1, Trzin
12.	Cvetličarna Urša, Urša Matičič Trobevšek, s. p., Mlakarjeva 7, Trzin
13.	Pizzeria da Mattia, Einspieler Matjaž, s. p., Kidričeva 10a, Trzin
14.	Bistro Mojca, Štembal Marjeta, s. p., Blatnica 10, Trzin.
Lado Krašovec,
lokalni koordinator projekta Unicefovih Varnih točk
Okrogla miza ob zaključku mandata
V ponedeljek, 1. septembra, je župan Občine Trzin g. Anton Peršak ob zaključku svojega županovanja v dvorani Marjance Ruči-gaj v CIH pripravil okroglo mizo, na kateri naj bi osvetlili dosežke njegovega županovanja. Na prireditev so prišli predvsem člani Liste za trajnostni razvoj Trzina in nekateri sodelavci župana v zadnjem mandatu, zato bi srečanje lahko označili kot nekakšen predvolilni shod somišljenikov županove liste. Poleg župana so v pogovoru sodelovali tudi kandidat Liste za trajnostni razvoj Trzina Peter Ložar, dosedanji podžupan Občine Trzin Milan Karče in svetnica Občinskega sveta Jožica Valenčak. Dosedanji župan g. Peršak je v daljšem nagovoru orisal delo Občine v zadnjem obdobju, naštel dosežke občine, ki se mu zdijo najpomembnejši, ter po seznamu obljub iz predvolilnega časa za prejšnje volitve analiziral, kako so uresničevali dane obljube. Med drugim je poudaril, da so izpeljali nekaj pomembnih naložb: v zadnjem času je to novi vrtec in dom za starostnike, dogradili so prizidke osnovni šoli in poskrbeli za urejenost nekaterih pomembnejših trzinskih cest, kot je na primer Ljubljanska cesta. Opozoril je na zelo pestro društveno življenje, skrb za starostnike, najmlajše, predvsem pa na urejenost Trzina. Povedal je, zakaj nekaterih obljub iz predvolilnega časa za iztekajoči se mandat niso uspeli izpolniti, zatrdil pa je, da so marsikaj pripravili že do te mere, da bodo tisti, ki bodo zdaj prevzeli občinsko politiko v svoje roke, te stvari lahko dokončali v sorazmerno kratkem času. S krajšimi pojasnili so uspešnost Občine v preteklem obdobju orisali tudi drugi udeleženci okrogle mize, nato pa so odgovarjali na vprašanja prisotnih. Anton Peršak je pogovor sklenil z mislijo, da je vesel in ponosen, da je vodil najbogatejšo občino v državi in da so še vedno ohranjeni vsi pogoji, da ta laskavi naziv ohrani še naprej.
MŠ
ZAVRNJENA PRITOŽBA
Vrhovno sodišče RS je 9. julija zavrnilo pritožbo Skupine volivcev občine Trzin in Civilne iniciative Voda je naša last, s katero so se na pobudo Romea Podlogarja in skupine občanov obrnili nanj potem, ko je Upravno sodišče RS zavrnilo njihovo pritožbo zaradi županove zavrnitve razpisa referenduma o podražitvi komunalnih storitev. Podobno kot Upravno sodišče je tudi Vrhovno sodišče ocenilo, da je bila prvotna tožba in nato še pritožba formalno neustrezna, in se v vsebinsko presojo sploh ni spuščalo, saj je to storilo že Upravno sodišče, ki je v tem primeru dalo prav županu, ko je zavrnil nepravilno vloženo zahtevo za razpis referenduma.
MŠ
Jefačnikova domačija dobiva nove vsebine
Da ima Trzin zanimivo in pestro zgodovino, je že dolgo znano, vseeno pa se s pričevanji o preteklosti Trzina strokovnjaki Medobčinskega muzeja Kamnik načrtno ukvarjajo šele, odkar je Trzin postal občina. Spomladi smo dobili prvi Trzinski zbornik, ki dobro osvetljuje nekatera poglavja trzinske preteklosti, v četrtek, 11. septembra, pa so v gospodarskem poslopju Jefačnikove domačije odprli prvi del stalne muzejske zbirke Sledi trzinske preteklosti. Razstava, ki jo je pripravila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, prikazuje obdobje od prazgodovine do konca 17. stoletja. Nadaljevanje razstave do novejšega časa pa naj bi odprli v prihodnjem letu. Predstavitev najstarejših najdb iz prazgodovine je uredila arheologinja in kustosinja Medobčinskega muzeja Janja Železnikar, ki je tudi bdela nad arheološkimi raziskavami na Ongru. Poudarila je, da najdeni predmeti iz mlajše kamene, bronaste in železne dobe ter iz začetkov srednjega veka pričajo, da je bilo območje Trzina v davni preteklosti poseljeno, kako so ljudje v tistih časih v resnici živeli, koliko jih je bilo in s čim so se ukvarjali, pa so za zdaj le ugibanja. Za kasnejša obdobja obstajajo pisni in drugi viri, ki že dajo več podatkov, o življenju prednikov Trzincev v davnini pa lahko zgolj sklepamo in ugibamo s pomočjo primerjav in ugotovitev na drugih najdiščih.
Župan občine Trzin g. Anton Peršak se je v slavnostnem nagovoru zahvalil vsem, ki so prispevali k nastanku razstavljene zbirke in ob tem poudaril, da so se na Občini, odkar so se odločili za prenovo Jefačnikove domačije, ki stoji na mestu, kjer je nekoč stala rojstna hiša znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, zavedali, da bodo morali hiši po prenovi dati nove vsebine in vanjo vrniti življenje. Ocenil je, da so na dobri poti, saj Jefačnikovo domačijo že
s pridom uporabljajo nekatera trzinska društva, še zlasti turistično, v hiši pa pripravljajo že tudi različne delavnice in druge prireditve, s katerimi predstavljajo nekdanje življenje v Trzinu. Jefačnikova domačija bo z urejenimi stalnimi muzejskimi zbirkami o preteklosti trzinskega območja tudi vse bolj zanimiv turističen objekt.
Poleg razstave o starejših dobah poselitve Trzina so v gospodarskem poslopju Jefačnikove domačije odprli tudi razstavno zbirko, ki govori o nekoč najpomembnejši gospodarski dejavnosti Trzincev - o mesarstvu. Med drugim so predstavili tudi ledenico, kakršne so včasih, ko še ni bilo hladilnikov, uredili v marsikateri trzinski hiši, ki se je ukvarjala z mesarstvom. Včasih so imeli skoraj pri vsaki hiši mesarja ali klavca, mesne izdelke pa so Trzinci prodajali po Sloveniji, njihove klobase so bile cenjene tudi v Avstriji.
Kot smo izvedeli, bodo v Jefačnikovi domačiji kmalu odprli tudi razstavo o vojnem obdobju v Trzinu. Obiskovalci so si z veseljem ogledali prenovljeno domačijo in muzejske zbirke, v kulturnem programu ob odprtju pa so nastopali mladi glasbeniki iz osnovne šole in Glasbene šole Lartko. Čeprav je odprtje malo oviral dež, je bilo v Jefačnikovi domačiji prijetno in marsikdo se je dolgo zadržal v prijateljskem klepetu, ob tem pa so vsi pohvalno ocenjevali urejenost prostorov in pripravljene muzejske zbirke.
Razstavo si je mogoče ogledati ob različnih prireditvah, ki jih pripravljajo v Jefačnikovi domačiji, večje skupine, ki se prej na-povejo, pa si razstavi in samo hišo lahko ogledajo ob posebej dogovorjenih urah.
Miro Štebe
»DEDIŠČINA GRE V ŠOLE« V A B I L O
Spoštovane občanke in občani,
Turistično društvo Kanja Trzin se v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin tudi letos vključuje v Dneve evropske kulturne dediščine na temo »Dediščina gre v šole«. Ponazorili bomo osnovnošolski pouk in razstavo šolskih predmetov iz časa pred, med in po drugi svetovni vojni.
Prosimo vse, zlasti tiste, ki ste obiskovali osnovno šolo v Trzinu v tem času, da za razstavo namenite vaše takratne šolske učbenike in druge predmete. Lahko jih dostavite v CIH v času dežurstva ali pokličete 031 668 615, da jih pridemo iskat. Rok: 25. september 2014.
Po zaprtju razstave bomo vse predmete vrnili. Hvala za sodelovanje.
TD KANJA TRZIN
Rezka Mali: Na Trzin imam lepe, a tudi žalostne spomine
Že dobro leto je minilo od najinega srečanja in dogovora, da zapišemo tudi spomine na čas, ki ga je preživela v Trzinu, na domačiji Pr'Jefačenk'. Danes je prijetna in spoštovana 86 let stara gospa poznana tudi po turističnem spominku Velike planine, Kamnika in Slovenije - trniču. Srečali sva se na Veliki planini ob rokodelskem prazniku pri planšarskem muzeju in poklepetali v planinski hišici, ki je last njene družine.
Pogovor z njo je potekal ob priložnosti, ko so bile v muzejskem delu Jefačnikove domačijo tri pomembne razstave: Sledi preteklosti, Prikaz ledenic in mesarske obrti v Trzinu in razstava v spomin na 70. obletnico poboja treh borcev NOB v tej domačiji. Zelo vesela je bila mojega obiska in pogovora tudi zato, ker je poznala našo družino in mene kot majhno deklico, ki jo je obiskovala v bolnišnici.
Njen dom, kjer živi s sinovo družino, je v Godiču, s hiše, ki sloni na strmem pobočju, pod njo pa žubori Mlinščica, je lep razgled po dolini Kamniške Bistrice.
V Trzinu, Rezka, si živela skoraj šest let, večino časa med drugo svetovno vojno in leto po njej. Po kakšnem naključju, kot si temu sama rekla, si prišla v Trzin?
Rojena sem bila v Črni pod Studencem. Bilo nas je dvanajst otrok na majhni kmetiji. Vsem nam se je obetalo služenje oziroma hlapčevstvo na večjih kmetijah, da bi se vsaj do sitega najedli. Po začetku druge svetovne vojne so Nemci tudi v Kamniku javno razglasili, da zbirajo delavce, ki bodo v Nemčiji delali za potrebe vojaške industrije in njihove vojske. Seveda sama nisem vedela za tak razglas, ker sem bila stara dobrih dvanajst let. Se je pa o tem veliko govorilo in ljudje so se na vse načine umikali. Naključje je hotelo, da je moja sestrična zadevo dobro poznala, poznala pa je tudi Jefačnikovo Mici, poročeno Perne, iz Kamnika. Ona je vedela, da njena mama v Trzinu, Podgorškova Katarina s kmetije Pr'Jefačniku, potrebuje služkinjo; celo z vozom so prišli po mene. Tako sem postala služkinja za vsakršno delo na kmetiji. V vsem tem času nisem imela domačih obiskov, mogoče sem bila na svojem domu vsako leto enkrat. Moja gospodarica je bila stroga, takoj sem jo začela klicati mama. Dela je bilo veliko, večino sva ga opravili sami. Hčeri sta bili poročeni - Ana v Trbovljah in Mici v Kamniku, sin Jože v partizanih, kasneje tudi Blaž, ki pa je vodil mesarstvo v Kamniku. Večkrat so se vračali domov, predvsem gospa Ana, ki je pomagala na kmetiji. Skrivoma tudi Jože; za partizane se je vedno nekaj našlo. V hiši smo imeli moko, v shrambi mast in tudi mesne izdelke, pa jajčka so bila vedno doma. Sosedska pomoč je bila v tistih časih tudi hvalevredna, drug drugemu so posojali celo konje.
Kako je bil takrat videti tvoj novi dom in kaj je bilo tvoje delo?
Na eni strani je bila hiša, na drugi gospodarsko poslopje. V hiši
sva spali medve z mamo, v sobici nasproti pa otroci, ko so prišli domov. Kuhinja je bila zelo majhna, ob njej shramba in na koncu hiše priročna ledenica. Gospodarsko poslopje je bilo, kot vsako v tistih časih, s štalo, podom, magazinom in na koncu gnojišče. Svinjak je bil ob ledenici. Večino gospodinjskih opravkov sva postorili v hiši: mesenje kruha, luščenje fižola, šivanje, sušenje perila, zlasti pozimi. Kaj sem delala? Vsa kmečka opravila: obdelovanje njiv, sušenje sena, krmljenje živine, molža, pospravljanje po hiši. Tudi kuhala sem. Marsikatero jed mi je uspelo dobro skuhati. Posebna specialiteta je bil kruh, mešanica ajdove in navadne moke, zamesen z vodo in mlekom. Mama me je zato pustila največkrat pri kuhi, ona pa je bila rada na njivi.
Kako pa je bilo v tvojih časih na domačiji z mesarstvom. Kot vem, se je s tem poslom ukvarjala vsa družina?
Takrat je ta posel, vsaj pri nas, ponehoval. Prekupčevalo se je še vedno z živino, klalo pa pri nas zelo malo. Kot sem že povedala, mesarstvo se je selilo v Kamnik pa tudi v Trbovlje. Seveda smo tudi kaj zaklali. Ponavadi sta to opravila tvoj oče, Tomažičev France, in Jefačnikova mama kar v hlevu, del mesa sta pospravila v ledenico, ostalo predelala. Spomnim se prvega takega dogodka, ko sem bila zadolžena, da prestrežem kri ob zakolu. Tako mi je bilo hudo, da sem spustila veliko skledo s krvjo na tla. Nikdar več me niso "rabili." Pa saj veš, zakaj porabimo kri, za krvavice. Poleg prašičkov je na vrsto prišel kakšen teliček, ki so ga pripeljali k nam.
Kdaj si bila potem pa kaj prosta, da si se družila z vrstniki, mogoče šla na kakšno prireditev?
Zelo zelo malo, največkrat sem ušla k tvoji mami Barbi. Rekla sem ji kar Barba, dobro sva se razumeli in bili "za štose". Največkrat sva se spravili na tvojega očeta in kaj ušpičili. Posebno če se je jezil. Ene take vragolije se spomnim: Oče je sedel na štedilniku in bral, medve sva ga opazovali skozi okno na butarah, ki so bile zložene pod oknom. Pogledoval je tja, kaj ropota, in naenkrat - bum! Zvrnili sva se na tla, padli v Pšato in mokri pristali pri Martanovih.
Pa še drug dogodek: Pri sosedu je služila dekla Tončka, vedno se je jezila na otroke, zato sem s strahom hodila po vodo na njihovo šterno - kot smo rekli vodnjaku, saj ga pri nas še nismo imeli. Maščevali smo se ji tako, da smo spodaj pred vrata napeli vrv in dekla se je s polnim škafom vode zvrnila na tla.
Takšne so bile tiste čase naše igre in dogodivščine. Smo pa vsako nedeljo šli k maši v Mengeš, župnik je v Trzinu imel mašo enkrat tedensko in še to na delovni dan. Z Barbo pa nisva izpustili maše v Tuhinju, kamor sva se vsako leto s "prekom" odpeljali na že-gnanjsko nedeljo. Pa še dogodek, ki se je moral zgoditi, da sem se navadila vpreči konja v voz. Imeli smo kar "visok" obisk in v voz je bilo treba namestiti štango (železen drog) in vpreči konja. Toliko časa sem se motovilila s tem, da se je voz nagnil in prevrnil. Gost pa se je seveda zvrnil na tla. Joj, s kakšno jezo je tekel za mano!
Mogoče še dva spomina s konca vojne, ko so, mislim, Rusi in Ukrajinci odhajali iz Slovenije na svoje domove. Eden od njih je našo mamo vedno prosil, če lahko v hiši moli k Srcu Jezusovemu. Drugi spomin je precej nagajiv. Eden od že omenjenih vojakov, mislim, da je bil Hrvat, se je zaljubil vame. Na vsak način je hotel moj naslov. Dala sem mu kar maminega. Res je pisal, seveda mami. Pismo sva z Barbo skrivaj odprli in prebrali, bilo je polno ljubezenskih izjav, pa spet zapečatili. Dobila in prebrala ga je mama in v njenem žargonu sem jih pošteno slišala.
Ali je bila v Trzinu takrat kakšna trgovina, gostilna, morda kulturni dom?
Seveda so bile gostilne, vendar jaz v vsem tistem času tudi najbližje nisem videla od znotraj. Trgovina je bila Pr' Frcug. Za kulturni
dom nisem vedela. Zadovoljna sem bila s takratnim življenjem: hrane je bilo dovolj, dela tudi in kar radi so me imeli. Dodam naj, da smo v Trzinu imeli tudi zbiralnico mleka na kmetiji Pr' Pav.
V	drugi polovici leta 1944 si ostala sama na kmetiji, zakaj?
Z mamo sva delali na njivi, na Dolšci se je imenovala. Naenkrat se pripeljejo Nemci z avtomobilom in dajo povelje: "Takoj v avto!" Doma je mama na hitro spravila nekaj stvari v culo in odpeljali so jo v izgnanstvo. Kot sem izvedela, so istočasno pobrali še hči Mici in sina Jožka, mož Pepe se je k sreči izognil, ker ga niso dobili doma. Kot šestnajstletno dekle sem tako rekoč ostala sama na domačiji. Pri delu so mi zelo veliko pomagali sosedje.
Kot da ta tragedija ne bi bila že dovolj velika, je Jefačnikovo domačijo čakala še hujša groza. Bilo je prvi teden oktobra, mame še ni bilo iz izgnanstva, ko je domov prišla Ana s hčerkama Alenko in Metko ter enim mlajšim fantom. Veliko smo postorili na njivah, pospravljali jesenske pridelke in tudi dom, ker je bil pred nami praznik - "smajna" ali žegnanjska nedelja. V noči od sobote na nedeljo je spet prišel domov sin Jože z dvema soborcema, vsi visoki funkcionarji okrajne OF.
V	naši hiši so bili partizani vedno dobrodošli, za lačne in prezeble smo tudi vedno poskrbeli. Tudi tokrat. Premočene nogavice in škornje so pustili ob peči in kot ponavadi odšli k počitku na štalo. Ob svitanju nas je zbudilo močno trkanje na vrata in okna. Pred vrati pa Nemci in domobranci, ki so spraševali po partizanih. Odgovarjala je Ana, ki je znala nemško, da pač ne vemo za partizane, da v hiši ni nikogar. Še pred tem me je na tiho poslala pospravit škornje, ki sem jih odnesla v shrambo in prekrila s krompirjem. Ob Ani je stala hči Alenka, ki je tožila, da jo tišči lulat, in so ji dovolili (kot je potem ona povedala, je v tem času odnesla oficirsko obleko strica Jožeta k sosedu, k Tomažiču). Že smo zaslišali strele in strašen pogled na vse tri ob štali ležeče partizane. Zasliševali so nas, še posebej Alenko, če jih poznamo. Jože, ki je bil še živ, je odkimaval in tako tudi ona. Na žalost pa ni preživel. Vse tri so na vozu odpeljali za Mengeški hrib in tam pokopali. Ko je iz izgnanstva prišla mama, so Jožetovo truplo prekopali. Tisto noč, kot smo kasneje izvedeli, so Nemci in domobranci zastražili ves okoliš naše domačije. Govorilo se je tudi, da je enemu od partizanov, četrtemu, uspelo pobegniti, saj se je skril kar v dimnik bližnje hiše.
Po tem dogodku, mogoče je minil le teden dni, smo spet dobili obisk. Tokrat domobrancev. Ravno sem ribala kuhinjo. Eden od njih me je kvišku potegnil za ovratnik in nastavil pištolo: "Kje so partizani?" je vpil. Jecljaje sem odkimava in pustili so me na miru ter odšli.
Kako pa ste bili domačini v tem času seznanjeni z ukazi okupatorja?
Poleg različnih razglasov je ponavadi obveščal nek vojaški kurir, ne spomnim se imena. Takoj po vojni smo ga še videli, domačine je obiskoval in pozival, da predajo vojaške predmete. Vsi so takrat nekaj iskali. Povsod je bilo prisotno sumničenje, za kmete pa tudi težki časi. Hrane je primanjkovalo zaradi obveznih oddaj, tudi delovne sile zaradi obveznih delovnih akcij.
A prišli so lepši časi ...
Res je. Po vojni so bile možnosti za zaposlitev v obnovljenih ali novih tovarnah, bile so tudi boljše plače. Sama sem se zaposlila v Kaolinu Črna, tam spoznala moža in se preselila v Godič. Imam tri zlate otroke, dva sinova in hčer in kar šest vnukov. Po možu, ki se je ponesrečil v gozdu, imam pokojnino, in sem zadovoljna. Nikdar nisem pomislila, da bi se ponovno poročila. Sem pa rada v družbi in ni mi dolgčas.
Življenje se ti je leta 1973 obrnilo na glavo. Spet po naključju. Začela si pasti živino in postala rokodelka ...
Ob domu smo imeli malo zemlje, otroci so si ustvarjali svoje družine, sama bi pa še kaj delala in bila ustvarjalna. Naključno srečanje je hotelo, da sem postala pastirica na Veliki planini. Tako sem pasla krave za enega kmeta kar 35 let, sočasno z njegovo čredo tudi živino za drugega kmeta 22 let in za tretjega 14 let. Lepo je bilo vsa ta leta med planšarji. Družili smo se, tudi pevski zbor smo imeli in prepevali ob različnih priložnostih. Iz planinskega cvetja sem izdelovala šopke za cerkvico Marije Snežne na Veliki planini.
Leta 1974 mi je pastirica Zofka Humar pokazala, kako je treba izdelovati trnič - poseben sir, ki je res posebnost Velike planine. Naučila sem se te spretnosti tudi zato, da ne pride v pozabo. Pastirsko delo sem hitro opravila in se posvetila trniču in ga do popolnosti usvojila. Doslej sem jih izdelala nešteto in te veščine tudi mnoge naučila. Trnič je tako hrana kot spominek. Nekateri ga vidijo kot ženske prsi in fantovo darilo dekletu v znak njegovo naklonjenosti. Vsekakor pa so trnič in pisave - umetelno izrezljane paličice, s katerimi v trniče vtiskujemo okrasne vzorce, postali simbol Velike planine ter obenem tudi turistični spominek Slovenije. Trnič predstavljam na turističnih prireditvah po Sloveniji, najraje pa kar na Veliki planini. Zanj se še posebej zanimajo planinci in turisti iz tujine - Angleži, Francozi, Nemci ... Sem se pa zaradi let kar nekoliko "pogospodila". Če me turistični delavci iz Kamnika in od drugod povabijo na kakšno prireditev, jim "pustim", da me pridejo iskat in pripeljejo domov. Seveda to radi storijo.
In za zaključek ...
Na življenje v Trzinu imam lepe spomine. Vendar malo stikov z ljudmi, ki sem jih poznala; večina je že pokojna. Rada pa bi se sprehodila po tistem delu vasi, ki mi je ostal v spominu.
Joži Valenčak
P.s. Zgodovina Jefačnikove domačije oziroma tega prostora je izredno zanimiva ne samo zaradi rodov, ki so v njej bivali, pač pa tudi zaradi našega kraja samega. Še živijo nekateri, ki so lahko pričevalci.
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
Z A H V A L A
Svojo življenjsko pot je 26. julija 2014 v 88. letu sklenila naša ljuba in nepozabna mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
IVANKA HABAT
(rojena Mrak) iz Trzina
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi gospodu Gučku za lep pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in gasilcem za spremstvo.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in se je boste spominjali.
Žalujoči vsi njeni
V teh dneh začenjajo nadgradnjo CČN
Na prvo septembrsko soboto so v Centralni čistilni napravi Dom-žale-Kamnik v Študi pripravili dan odprtih vrat in obiskovalcem predstavili delovanje čistilne naprave in načrte za njeno nadgradnjo, ki se bo v teh dneh začela. Ena od šestih občin solastnic čistilne naprave je tudi naša občina. Naprava deluje od leta 1980 in na leto očisti približno sedem milijonov kubičnih metrov odpadne vode. Zdaj lahko pokriva približno 100.000 porabnikov -populacijskih ekvivalentov, kot strokovno to imenujejo. Za zdaj še izpolnjuje zakonske zahteve očiščenosti odpadne vode, ki jo po čiščenju spuščajo v Kamniško Bistrico, v letu 2016 pa bo treba zagotoviti še učinkovitejše čiščenje, drugače bi naprava lahko izgubila okoljsko dovoljenje za obratovanje. Zdaj iz odplak z mehanskim in biološkim čiščenjem odstrani nad 90 odstotkov ogljikovih snovi in nad 40 odstotkov dušikovih in fosforjevih snovi, po novi, strožji evropski zakonodaji pa bo potrebno poskrbeti za še temeljitejše čiščenje, še zlasti za večje odstranjevanje fosforjevih snovi. Občine solastnice imajo že več let pripravljene načrte za posodobitev in povečanje CČN, ker gre za zahteven in drag projekt, pa so ob tem računale tudi na finančno pomoč države in tudi na sredstva iz evropskih kohezijskih skladov. Zaradi počasnosti in neučinkovitosti državne birokracije že obljubljene pomoči še niso dobile, zato so župani občin Trzin, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem podpisali pogodbo, da bodo občine same začele z nadgradnjo CČN, saj le tako lahko ujamejo roke, ko bo začela veljati strožja zakonodaja in bi, če CČN ne bi bila še usposobljena za terciarno čiščenje odplak, morali plačevati visoke kazni. Upajo, da bo nova vlada izpolnila obljube svojih predhodnikov in bo zagotovila obljubljena evropska sredstva za naložbo.
Nadgradnja CČN, med katero bodo njene zmogljivosti tudi krepko povečali, bo veljala 15,5 milijonov evrov. Zagotavljajo, da bodo s tem najmanj za 30 let rešili problematiko čiščenja odpadnih voda na našem območju. Ko bo naprava posodobljena, bo
Tako bo CČN izgledala po nadgradnji. Temneje so označeni novi objekti in objekti kjer bodo posodobitve.
očiščenost odplak precej večja. Odpadno vodo bi celo lahko spet uporabljali za namakanje polj ali kot industrijsko vodo, vendar za zdaj na našem območju takih potreb še ni, saj imamo dovolj zalog naravne pitne vode. Zmogljivosti CČN bodo s posodobitvijo povečali s sedanjih 100.000 na približno 150.000 populacijskih ekvivalentov, s tem pa bodo tudi precej prispevali k zmanjšanju onesnaževanja podtalnice in vodotokov na našem območju. Med gradnjo bo CČN ves čas delovala, obratovanje bodo za krajši čas prekinjali le ob povezovanju naprave z novimi zmogljivostmi. Nadgradnja, ki jo bodo izvajali postopno, bo trajala 27 mesecev, končana pa mora biti do avgusta 2016.
Na dnevu odprtih vrat so obiskovalcem odgovarjali na vsa vprašanja, pojasnili delovanje CČN, pripravili pa so tudi zanimiv kulturni program. Žal je bil obisk Trzincev sorazmerno majhen.
Miro Štebe
Zamenjava azbestnih cevi
V začetku poletja je naša občina z domžalsko in mengeško občino podpisala sporazum, da se bodo kar same lotile posodobitve in razširitve vodovodnega sistema, ki črpa vodo iz globin Mengeškega polja, čeprav pri tem še vedno računajo, da bodo za to dobile tudi obljubljena evropska sredstva. Naloge, ki si jih je pri tem zadala naša občina, so v poletnih mesecih že skoraj povsem izpolnjene. Zgradili so nov cevovod od črpališča do skoraj središča Trzina in z njim praktično v celoti zamenjali dosedanje stare azbestne cevi na območju naše občine. Vrednost projekta znaša približno 520.000 evrov, azbestne cevi pa so menjavali tudi že prej ob precejšnjem delu Mengeške ceste. Tudi na tem območju so dela skoraj v celoti končana, vredna pa so 245.000 evrov. Letos naj bi pri obeh projektih zaključili z vsemi potrebnimi deli. V Trzinu bo tako ostalo res le še zelo malo azbestnih vodovodnih cevi, nekaj manj kot 100 m, in to v Mlakah, zamenjali pa naj bi jih prihodnje leto. Takrat se nameravajo lotiti tudi zamenjave starih plastičnih cevi, ki zaradi izgub vode postajajo že problematične, saj niso bile tako kakovostne, kot so tiste, ki jih zdaj vgrajujejo v cevovode. Hkrati z njimi naj bi zamenjavali tudi vodovodne priključke, ki so starejši od 30 let. Dela pri obnovi cevovodov bo v prihodnje lažje izvajati, saj občina za to že dobiva denar, ki se za te namene zbira s plačilom omrežnin.
Temne lise označujejo kje potekajo novi vodi
Obvestilo o stanju, aktivnostih in načrtih na vodovodni infrastrukturi na Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi ulici
Na Občino Trzin se v zadnjem obdobju obračajo stanovalci vrstnih hiš Mlakarjeve, Prešernove in Reboljeve ulice v Trzinu, kjer se je v posameznih nizih hiš že pričela obnova hišnih vodovodnih priključkov. V izogib napačnih tolmačenj v nadaljevanju podajamo nekaj informacij za uporabnike javnega vodovodnega sistema iz obravnavanega območja.
Glavni problem vodovodnih priključkov vrstnih hiš je, da so bili v preteklosti zgrajeni na način, ki do skrajnosti otežuje vzdrževanje oziroma obnovo. Odjemna mesta se namreč nahajajo sredi bivalnih površin, poleg tega pa so na vodovodni sistem vezana preko sosednjih vrstnih hiš. Povedano drugače - obnove vodovodnih priključkov se je edino smiselno lotiti v celoti, to pa zahteva nemalo usklajevanja z vsemi uporabniki v celotnem nizu hiš.
V	letošnjem letu so se obnovitvena dela izvajala na vodovodnih priključkih na Mlakarjevi ulici od hišne številke 33 do številke 44 (12 enot), kjer so se uporabniki med seboj predhodno dogovorili glede obnovitvenih del na njihovih vodovodnih priključkih, nas o tem obvestili in nam posredovali vse potrebne kontaktne podatke. V navedenem primeru je bil torej pripravljalni del, ki je zaradi kompleksnosti projekta izjemnega pomena, že izveden.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujemo obnovo hišnih vodovodnih priključkov v celotnem naselju vrstnih hiš, vendar je vrstni red odvisen od izvedbe zgoraj opisanega pripravljalnega dela, zato ob tej priložnosti pozivamo stanovalce, da nam pomagajo pri usklajevanju dogovorov s sosedi.
Javno komunalno podjetje Prodnik je trenutno v fazi priprave dokumentacije za Prešernovo ulico, kjer se bo predvidoma prihodnje leto pričelo s fazno obnovo vodovoda v ulici in vzporedno obnovo preostalih hišnih vodovodnih priključkov. O poteku gradnje bodo uporabniki pravočasno obveščeni s strani podjetja Prodnik. Trenutno kaže, da bo na Prešernovi ulici potrebno fazno obnavljati hišne vodovodne priključke v hišah s hišnimi številkami 9 do 22, 23 do 32 in 57 do 70, ki se sicer nahajajo na Mlakarjevi ulici, ostali priključki pa se bodo predvidoma urejali v sklopu izgradnje vodovoda na Reboljevi ulici, ki je predvideno v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V	letošnjem letu se celostne obnove zadevnih priključkov ne bodo več izvajale, razen v primerih, ko bi uporabniki izvajali rekonstrukcijo stanovanj v prostorih, kjer potekajo priključki in podvrtavanje ne bi bilo potrebno. Uporabnike zato pozivamo, da nas o načrtovanih rekonstrukcijah predhodno obveščajo. Uporabnikom se vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje in razumevanje!
Andrej Gril, občinska uprava Občine Trzin Aleš Stražar, vodja sektorja vodovod, Prodnik, d. o. o.
Z A H V A L A
Ob nenadomestljivi izgubi našega očeta in moža
ANDREJA RUČMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za vsa pisna in ustna sožalja, za darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Trzin, Kolesarskemu društvu Felix, Smučarskemu društvu Trzin, župniku Boštjanu Gučku za opravljen obred, pevcem ter govorcema gospodu Zoranu Rinku in gospe Olgi Fetah za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Njegovi žalujoči
Jutranja rosa, rojstvo vnuka, cvet magnolije na vrtu, stisk dlani, objemi, poljubi, pozdravi, praznovanja, stezice v gozdu, plasti v kamnih. Vse je ostalo brez tvojih pogledov, dotikov, topline, ljubezni. Je res?
Skozi veje nam posije jasen sončni žarek, kot je bila jasna tvoja misel. Vemo, da si. Z nami. Za večno.
V S P O M I N
Prvega julija je minilo leto, odkar se je od zemeljskega življenja poslovil naš
BOJAN OGORELEC
Vsem, ki ga nosite v srcu, se udeležite njemu posvečenih svetih maš in obiščete njegov grob, smo zelo hvaležni.
Helena, Gašper, Matevž in brat Peter
PGD novice
Tudi v času dopustov smo bili aktivni. 19. julija smo se udeležili sektorske vaje na Pšati, 2. avgusta pa smo imeli praktične vaje, na katerih smo vadili taktične postopke v različnih situacijah. Imeli smo tudi intervencijo. 2. avgusta smo ob 1.17 gasili zabojnik na Ljubljanski cesti 13f. Med vožnjo v gasilski dom smo opazili, da gori tudi zabojnik na Ljubljanski cesti 30. Ogenj je bil v obeh pri-
merih podtaknjen. Odmaknili smo zabojnike, ki jih ogenj ni zajel, požar pa smo pogasili z vodo. Ob tem dogodku bi rad opozoril, da tako nastalo škodo plačujemo vsi davkoplačevalci, posledično pa je zaradi takih dogodkov tudi manj denarja za dobre projekte. Zavedati se moramo, da podtaknjeni požari ogrožajo tudi varnost ljudi in premoženja, zaradi nepremišljenih dejanj se lahko poškodujejo tudi ljudje.
V	juliju in avgustu smo se poslovili od podpornih članov Ivanke Habat ter Andreja Ručmana, udeležili pa smo se še pogreba dveh gasilcev iz PGD Mengeš in PGD Študa.
16. avgusta smo sodelovali na tekmovanju z ročno brizgalno črpalko v Šoštanju. V kategoriji ročnih ali motornih brizgalnih črpalk je sodelovalo kar 28 ekip iz različnih slovenskih krajev. Naša ekipa je v hudi konkurenci zasedla 11. mesto. Vsekakor pa je bilo zanimivo videti toliko različnih črpalk, stare gasilske opreme, različnih uniform ter načinov tekmovanj.
Predstavitev delovanja Društva Mladi gasilec bo v četrtek, 25. septembra 2014, ob 17. uri v gasilskem domu. Vabimo vse otroke, ki bi radi obiskovali gasilske vaje, da pridejo na predstavitev skupaj s starši. Predstavili vam bomo naše društvo, potek gasilskih vaj v okviru društva Mladi gasilec ter mentorje. Za prijave in dodatne informacije se obrnite na Tanjo Kajfež, tel: 031 662 402, po 16. uri.
V	mesecu oktobru, ki je mesec požarne varnosti, bomo imeli tudi sektorsko vajo, ki jo organizira naše društvo. Potekala bo 10. oktobra v popoldanskem času.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč!
Dušan Kosirnik
Trgovina šele pride na vrsto
Številni Trzinci si zelo želijo, da bi v Trzinu čim prej dobili še kakšno veletrgovino. Kot smo že poročali, novega velikega trgovskega centra še ne bomo dobili, se je pa podjetje Spar odločilo, da bi ob križišču Mengeške in Ljubljanske ceste, nasproti gasilskega doma, na mestu sedanje Jerajeve domačije, zgradilo nekoliko večjo trgovino. Postopki so stekli, pogoj za ureditev nove trgovine pa je rušenje kmetije in njenih gospodarskih poslopij. Lastniki so na to pristali pod pogojem, da prej nedaleč stran postavijo novo mehanično delavnico. To zdaj pospešeno gradijo, na dvorišče Jerajevih pa prihaja vse več radovednežev, ki si ogledujejo »kako gradijo trgovino in kako velika bo«. Ti obiskovalci so postali že kar moteči, zato so nas lastniki domačije prosili, da naj v Odsevu bralcem pojasnimo, da zdaj gradijo delavnico in da bodo z gradnjo trgovine začeli šele, ko bodo v novo delavnico preselili sedanjo, ki je zdaj v gospodarskem poslopju domačije. Ocenjujejo, da bo delavnica letos končana, tako da bi z gradnjo trgovine lahko začeli prihodnje leto. Ob tem pa je treba tudi poudariti, da ne gre za občinsko naložbo, tako da Občina na to, kako potekajo dela, ne more prav dosti vplivati.
MŠ
Na pokopališče bo treba še čakati
Ena od prednostnih nalog Občine bi morala biti tudi ureditev pokopališča. Po številnih zapletih na Občini pravijo, da je postopek za vključitev izbrane lokacije v občinske prostorske načrte že stekel. Po novem naj bi parkovno pokopališče uredili na območju gozda med industrijsko cono in Mlakami, približno tam, kot je bilo izglasovano na enem od zborov krajanov. Zaradi nasprotovanja prebivalcev Kidričeve ceste naj bi zdaj pokopališče nekoliko odmaknili bolj proti Beli cesti, tako da bi ga uredili nad ostanki bajerjev južno od parcele, na kateri je zdaj začasna deponija gradbenih odpadkov. Da bi lokacijo lahko umestili v občinske prostorske načrte, so potrebne spremembe strateškega in grafičnega dela OPN, ker pa medtem že teče tudi postopek nekaterih drugih sprememb OPN, so tudi spremembe prostorskih načrtov združili z njimi, tako da potekajo hkrati. Pričakujejo, da bo spreminjanje OPN-ja zaključeno čez kakšno leto in pol in šele nato bodo lahko začeli s podrobnimi prostorskimi načrti, ki pa naj bi potekali hitreje. Na Občini menijo, da bi v naslednjem mandatnem obdobju že lahko začeli z urejanjem pokopališča.
MŠ
Pokopališče naj bi uredili na koncu jase
Jekleni Trzinec Tone Škrlep spet na Havaje!
Tone Škrlep, trzinski triatlonec ali jekleni mož, kot takim tudi pravijo, se bo letos že šestič udeležil svetovnega prvenstva triatloncev na Havajih. Za naše bralce je spregovoril o svojih letošnjih željah in pričakovanjih, nismo pa si mogli kaj, da ga ne bi povprašali še o drugih zanimivostih v njegovi športni karieri.
Čeprav smo v Odsevu o vas in vaših športnih dosežkih že večkrat poročali, vas za začetek vseeno prosim, če bi nam za »ogrevanje« povedali nekaj o sebi in o začetkih vaše športne kariere.
Moja športna pot je že kar dolga. Življenje na vasi je bilo včasih drugačno, nismo imeli igrišč. Podili smo se za žogo po travnikih, igrali smo nogomet, hokej. Ni bilo stvari, ki je nismo počeli, a z ničemer se nisem ukvarjal resno, vse je bilo bolj rekreativno. Tudi moj triatlon ni bil nikoli tako profesionalen, saj se je vse dogajalo ob delu, službi.
Kako uskladite čas za trening ter tekmovanja z ostalimi dejavnostmi, s katerimi se ukvarjate?
Prvo je razumevanje v družini. Včasih se je treba kakšni stvari odreči in za njo poskrbeti kasneje. Uskladiti je treba vse: z ženo, otroki, vse mora biti urejeno. Živim življenje, ki zahteva red, disciplino, odrekanje. V primeru, da je bil trening zgodaj zjutraj ali ponoči ali kadarkoli je bilo potrebno, so vse stvari potekale normalno, zaradi tega ni trpela ne družina ne delo. Redno sem bil zaposlen 40 let, imel sem le redni dopust, drugih ugodnosti ni bilo. Čas za trening je potekal v mojem prostem času. Sedaj sem
upokojenec, sem »žerjavček«, in čas za trening lažje najdem, hkrati pa bom na Havajih tekmoval kot žerjavček in bom tudi njihov predstavnik.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s triatlonom in kaj triatlon sploh je? Je razlika med tekmovanjem Ironman in ostalimi triatlonskimi tekmovanji?
Sodeloval sem v akciji Brazde vzdržljivosti, ki jo je že kar precej let nazaj organiziral televizijski novinar in voditelj Mito Trefalt. Treba je bilo preplavati Blejsko jezero, pre-kolesariti maraton Franja (164 km), preteči 30 km na smučeh, nato še preteči mali maraton ter opraviti pohod po hribih, ki je trajal približno 6 ur. Takrat sem videl, da je to res prijetno, posebno ko združiš tri panoge skupaj, torej kolesarjenje, plavanje in tek. To je verjetno najbolj zdrav način dopolnjevanja. Tako sem začel s triatlonom.
Triatlon združuje tri discipline: plavanje, kolesarjenje in tek. Imamo različne vrste triatlona, na primer Sprint triatlon, kjer so razdalje sprejemljive za vsakogar, nastal je zaradi popularnosti tega športa. Priljubljen je Olimpic Triatlon, kjer je 1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka. Ta vrsta triatlona je ena od športnih disciplin na olimpijskih igrah. Potem je tu pol Ironman, kjer je 1900 m plavanja, 90 km kolesarjenja ter 21 km teka. Najbolj znan pa je Ironman, z izvorom na Havajih. Ironman je sestavljen iz 3800 m plavanja, 180 km kolesarjenja ter 42 km teka. Ironman je najzahtevnejše triatlonsko tekmovanje na svetu, saj so za razliko od drugih tekmovanj razdalje precej daljše, tekmovanje pa je treba zaključiti v 17 urah.
ženci svetovnega prvenstva, ki se ga udeleži okoli 1500 tekmovalcev iz celega sveta, poleg tega pa se ga udeležijo tudi profesionalci. Da prideš na svetovno prvensto na Havaje, se moraš torej kvalificirati z dobrimi uvrstitvami na drugih tekmovanjih, tako da se svetovnega prvenstva udeležijo res le najboljši. Tu ni nič podarjenega.
Kje vse ste letos tekmovali in kako ste bili uspešni? Kaj pričakujete od letošnjega nastopa na Ironmanu?
Letos sem zelo malo tekmoval, imel sem veliko smolo, poškodoval sem si namreč mečne mišice. Vprašanje je bilo, ali mi bo sploh uspelo na odločilni tekmi, k sreči pa sem tam kljub vsemu kar z lahkoto zmagal. Upam, da bo šlo dobro tudi na Havajih, kjer imam trenutno 4. čas na svetu. Pričakujem uvrstitev med najboljših 5, kar bo slabše, ne bo v skladu z mojimi pričakovanji, in to želim doseči.
Kdo podpira vašo športno delovanje?
Ko sem bil mlajši, recimo ko sem bil star 50 let, sem šel prvič na Havaje in takrat sem imel 7. čas na svetu. Imel sem mnogo prijateljev podjetnikov, ki so šport razumeli in se je finančno dalo izpeljati udeležbo tekmovanja. Sedaj so se časi zelo spremenili, poleg tega pa mi starostniki enake podpore ne uživamo več. Sami se pripravimo na to, sam sem za ta dogodek varčeval kar nekaj časa. Od kakšnih prijateljev bom morda dobil nekaj finančne podpore, a takšne podpore kot je bila včasih, ni več. Ob strani pa mi stojijo tudi trzinski žerjavčki, za kar se jim ob tej priložnosti zahvaljujem.
Klemen Hvasti
Da prideš na Havaje, moraš izpolnjevati posebne pogoje. Kako ste jih pridobili?
Ja, na svetu je 22 tekem na vseh celinah, kjer lahko pridobiš pogoje oziroma kvalifikacijo za udeležbo na havajskem svetovnem prvenstvu. Na vsaki od teh tekem se je potrebno kvalificirati, v primeru moje kategorije se uvrsti vedno samo zmagovalec. Zmagovalci vseh starostnih kategorij so udele-
Presni izziv v skritem prehodu - prehrana za energijo
Trzin se lahko pohvali s številnimi pogumnimi ženskami, ki so našle svojo pot v poslovnem svetu. Ena teh je tudi Tatjana Eberl, po izobrazbi umetnostna zgodovinarka, ki je poklicno zavila na sladka, a zdrava pota. Presne veganske rezine, gibanica, tira-misu, veganske presne mini tortice, sadni lonček, pa sadno-ze-lenjavni napitki - to je le del dobrot, ki jih z vso predanostjo lično oblikuje. Paša za oči v prehodu med trzinskimi bloki je kot pravi izvir, kar malo skrita in zato marsikateremu Trzincu še neodkrita. Nikakor pa ročne spretnosti, ki odlikujejo Bistro Zeleni izvir, niso nepoznane domačim sladokuscem - raznobarvne sladice so tako našle svoje stalno mesto na policah biooddelkov znanih trgovin, kavarn in slaščičarn po Sloveniji, vsako soboto pa najdete stojnico Zelenega izvira tudi na ljubljanski biotržnici na Pogačarjevem trgu. Zakaj bi torej hodili drugam, ko pa imamo Trzinci trgovinico s presnimi sladicami in veganskimi jedmi pred nosom?
Z lastnico Zelenega izvira Tatjano Eberl smo razbili nekaj mitov o presni prehrani, se dotaknili prehranskih navad in še česa. Žal se vsega ne da okusiti z besedami, zato boste morali sami zaviti k Zelenemu izviru in prepustiti brbončice naravnim okusom. Pa ne le sladkim ...
Tatjana, kako dobro poznamo Bistro Zeleni izvir? Kdo največ kupuje pri vas?
»Nekateri ga zelo dobro poznajo, prebivalci Trzina pa gotovo zelo malo, vsaj po obisku sodeč. Največ nas obiskujejo uslužbenci iz soseščine, bližnjih lokalov, nekaj je tudi bližnjih prebivalcev iz blokov, ostale stranke prihajajo iz Ljubljane in okolice in se ustavijo na poti v ali iz službe. Pridejo tudi iz ostale Slovenije. Ker nas spremljajo prek socialnih omrežij, si želijo naše izdelke poskusiti v živo.«
Pa najprej razbijmo mite o presnojedstvu: ko ljudje slišijo presna prehrana, se marsikdaj zgrozijo, češ, saj ti ne grizljajo nič drugega kot solato, zelje in korenček. Pa je res tako?
»Seveda ni, saj drugače ne bi odprli bistroja s tovrstno ponudbo. Pri nas pripravljamo gurmansko vegansko vitalno hrano, kar pomeni, da se po okusu bistveno ne loči od običajne prehrane (seveda je presna bolj kakovostna). Pripravimo lahko skoraj vse jedi. V primerjavi s klasično kuhano prehrano je presna hrana živa, z vsemi ohranjenimi hranili, vitamini, ki so nujno potrebni za dobro počutje in mladosten organizem.«
Kaj vse spada k presni hrani? Ali so presne jedi lahko termično obdelane? Kaj je to živa hrana? Kakšna so načela presnega prehranjevanja?
»Presna hrana ni toplotno obdelana (to pomeni na temperaturi nad 42 stopinj Celzija) in je torej živa hrana. Hrana ohranja vse izvorne informacije, to je informacije življenja, vitalnosti. Zelo pomembno je, da je to kakovostna hrana, ki je zrasla na prostem in je bila obsijana s soncem. Sveže sadje in zelenjava morata biti pridelana čim bolj organsko. Presna prehrana je načeloma tudi veganska, saj ne uživamo in dodajamo ničesar, kar bi bilo živalskega izvora. Zelo pomembno pa je, da si sestavimo jedilnik, ki vsebuje zelo veliko zelenja, kajti s tem nadomeščamo odsotnost živalskih beljakovin, pri čemer moram poudariti, da naše telo iz zelenja izkoristi 90 odstotkov vseh beljakovin. Pri presnovi in prebavi mesa pa le 10 odstotkov, pri čemer porabi še zelo veliko mineralov, ki so uskladiščeni v telesu.«
Zvesta lokalnemu okolju
Koliko časa je Bistro Zeleni izvir že v našem kraju? Zakaj prav tu?
»Bistro Zeleni izvir smo odprli marca letos. Zakaj v Trzinu? Sama živim v Trzinu polnih 27 let, in pred sedmimi leti sem prenesla svojo takratno dejavnost v Trzin. Še vedno se trudim in vztrajam, ker sem sama kot prebivalka Trzina pogrešala številne dejavnosti in se jezila zaradi slabe ponudbe, saj sem za vsako malenkost morala v Domžale ali Ljubljano.«
Moja sogovornica se boji, da je verjetno pri svojih razmišljanjih precej osamljena, vendar pa, kot pravi, še vedno vztraja tu, saj je zvesta načelu, da pri tem, ko počneš nekaj, kar je v dobrobit večjemu številu ljudi (in po njenem prepričanju in izkustvu ve-ganska presna prehrana nedvomno je), moraš najprej poskrbeti za okolje, v katerem živiš!
Kako to, da ste se specializirali za presne sladice? Ali tudi vse-jedci posegajo po presnih sladicah? Je med kupci več žensk kot moških?
Tatjana Eberl - od umetnostne zgodovinarke do ustvarjalke sladkih umetnin
Že proti koncu študija umetnostne zgodovine je Tatjana Eberl začutila, da ji to ne zadošča, da želi bolj konkretnih stvari. Lotila se je že marsikatere dejavnosti, ki pa so bile vse kreativne in jih je s pomočjo rok spravljala v življenje. Tako je prek kozmetike, izdelovanja nakita, masaž s kristali prišla tudi do hrane. Pot jo je vodila zaradi lastnega izkustva s konvencionalno hrano, ki je ni mogla več jesti. Ko je odkrila presno hrano, je želela o njej vedeti več, in tako je odšla na študij v Nemčijo. Razlika je bila opazna: več energije, dobro počutje brez bolezni, drugačen, bolj poln pogled na svet ... Priprava presne hrane zase jo je tako »zasvojila«, da je iz tega nastal posel.
Tatjana Eberl se ničesar ne loteva kar tako - njeno vodilo v življenju je o stvareh izvedeti več, da bi lahko bolje delovali. Zato se tudi o vsem strokovno izobrazi, saj meni, da preveč ljudi vstopa v posel zgolj zaradi zaslužkarstva: »Še posebno svetovanje ljudem o zdravi prehrani je za laika prevelika odgovornost, saj ima lahko daljnosežne posledice.«
»Sladice so moja šibka točka še iz časov, ko sem se sama prehranjevala klasično. Še veliko več kreativnosti pa razviješ ob kra-šenju torte kot morda ob kateri drugi jedi. Razlog je tudi ta, da presne sladice teknejo tudi vsejedcem, ki si s tem, ko zamenjajo običajne sladice s presnimi, naredijo veliko dobrega. Ja, seveda, več je žensk, a tudi moški ne zaostajajo.«
Zeleni izvir pa niso samo presne torte in sladice. Kaj še ponujate?
»Da bi zajeli čim širši krog ljudi, pripravljamo tudi presne vegan-ske malice, solate, namaze, smoothije, sadne kreme, predpaki-rane krekerje, kekse, energetske ploščice; ker pa sta veganska in presna prehrana močno povezani, sem pričela pripravljati še veganske tople in hladne malice, tople veganske juhe, vseskozi ponujamo tudi sendviče, štručke pečemo sami, pripravljamo brezglutenski kruh, veganske pečene sladice in še kaj bi se našlo. Pri nas ni stalnega jedilnika z omejenim številom jedi. Sem ustvarjalna in polna novih idej, ki jih znam hitro uvrstiti v ponudbo.«
Tatjana Eberel ponuja tudi krajša svetovanja o zdravi prehrani, o zdravem načinu življenja, kako se razkisamo, kako izbiramo hrano, ki je bazična, da ne zapademo v bolezni in slabo počutje. Pripravlja tudi 3-urne delavnice o tem, kako na mehek način preidemo na presno prehrano. Pri tem ni nujno, da tako pripravljamo vse obroke, temveč obrok ali dva z živo hrano. Presna hrana potrebuje nekoliko več organizacije oziroma načrtovanja obrokov, čeprav je sama priprava obrokov kar hitra.
Ponudba zdrave prehrane za vsakogar
Kako smo Trzinci osveščeni glede prednosti presnega prehranjevanja? Ali je okolje v Sloveniji oziroma v Trzinu naklonjeno presnojedstvu?
»V Sloveniji smo v primerjavi z ostalimi sosednjimi državami kar naklonjeni veganskemu, presnemu načinu prehranjevanja, vendar pa neugodna ekonomska situacija določa politiko prodaje in nakupa ... In še to bi želela povedati, da se z našo ponudbo ne omejujem na presnojedce in vegane, temveč je to ponudba zdrave prehrane za vsakogar, ki ima še nekaj ciljev pred seboj in jih želi uresničiti v dobri kondiciji, pri polnem zdravju in srečnem življenju vsak dan.«
Ali je presno prehranjevanje le modna muha ali kaj več? Je presna prehrana lahko odgovor na premagovanje stresa, bolezni ...?
»Presna veganska prehrana je gotovo za nekoga, ki se na svoji življenjski poti še ni našel, modna muha, za večino tistih, ki prisegamo na tako prehranjevanje, pa edini način, kako v začetni fazi premagovati alergije in druge zdravstvene nevšečnosti, v kasnejši fazi pa resnejše, kronične in degenerativne bolezni. A naj pri tem poudarim, da en smoothie na dan še ne premaga raka; presna prehrana postane takrat »čarobna palčka«, ko spremeniš tako pre-hranske kot tudi življenjske navade, ko v življenju opustiš to, kar je izvor tvoje bolezni, in se celovito podaš na pot zdravja. Živa hrana z informacijo življenja prinaša življenje, hrana živalskega izvora z informacijo smrti pa ...«
Kakšen je cenovni okvir presne prehrane v primerjavi s klasičnim?
»Cene presne prehrane so višje, ker sama uporabljam v večini ekološke izdelke, zelenjavo nabavljam pri ekoloških kmetih na ljubljanski tržnici. Pri tisti zelenjavi, ki prihaja iz Primorske, se čuti, da je v večji meri obsijana s soncem. Potem so tukaj osnov-
ne surovine, kot so indijski oreščki, dateljni, kokosovo olje. Pa naredite primerjavo s konvencionalnimi surovinami, kot so bela moka, beli sladkor, margarina. Noben presni izdelek ni industrijsko pripravljen, vsak kos pripravimo individualno, in če prištejemo še čas, ko vse namakamo, mešamo, pripravljamo, sušimo ..., tukaj so ure in ure stanja v kuhinji in delo nikoli ni tako ovrednoteno, kljub višji ceni. Eno leto sem študirala v Nemčiji in vložila veliko energije, časa in denarja, da znam danes kakovostno pripraviti zdrav, okusen presni veganski obrok. In navsezadnje
-	presna veganska prehrana je investicija v naše zdravje: odpadejo obiski pri zdravnikih, ne kupuješ zdravil, ne plačuješ dragih specialističnih pregledov pri zdravniku, ker si preprosto zdrav in se dobro počutiš!«
Tatjana Eberl receptov ne skriva. Kot pravi, nima drobnih skrivnosti, vse poskuša deliti z ljudmi v svoji okolici in širše ter jim predati vsaj nekaj znanja o tem, kako nas veganska presna hrana krepi. Več receptov najdete na njeni spletni strani. Pokličete jo ali obiščete:
Zeleni izvir
tel.: 040 228 718
e-pošta: info@zeleni-izvir.si
spletni naslov: http://www.zeleni-izvir.si
Presnojedstvo po pameti in občutku
Presnojedstvo ni povezano le s prehrano, je tudi način življenja, vendar ga Tatjana Eberl jemlje z veliko mero razuma in občutka, saj se dobro zaveda, da se starih prehranjevalnih navad ne da tako zlahka odpraviti. Do zdravja namreč ni bližnjic. Smo, kar jemo, in vse, kar pojemo, vpliva na naše telo, dušo in um. K temu pa dodajamo - za »zdrav duh v zdravem truplu«, kot so rekli nekdaj sokoli, je potrebno poskrbeti tudi z dovolj gibanja in s telesno aktivnostjo.
Pa še nekaj - četudi niste med tistimi, ki bi želeli korenito spremeniti prehranjevalne in druge razvade, velja podpirati lokalno
-	tako pridelane sestavine kot tudi samo pripravo hrane!
Pa dober tek!
Nataša Pavšek
Športno društvo Trzin vabi občanke in občane na redno tedensko vadbo
Oktobra bomo v prostorih OŠ Trzin začeli z naslednjimi dejavnostmi:
Telovadba za ženske:
ponedeljek ob 20.00 v mali telovadnici in sreda ob 19.00 v veliki telovadnici
(INFO: Lilijana Smrekar, lilijana.smrekar@gmail.com) Aerobika:
torek ob 19.30 in četrtek ob 19.00 v mali telovadnici (INFO: Asja Pevc, asjapevc@yahoo.com)
Boks:
petek ob 20.00 v mali telovadnici
(INFO: vsak petek od oktobra naprej ob 20.00 na vadbi)
Nejc Florjanc ŠD Trzin
Jubilej Šole zdravja
V petek, 5. septembra, je Društvo Šola zdravja - skupina Trzin, praznovala 5 let delovanja v Trzinu. Kot po navadi so se člani društva sešli v športnem parku Trzin, vendar so tokrat pol ure »zamujali«, ob praznovanju obletnice pa so se jim pridružili tudi
člani šol zdravja iz sosednjih občin, to je iz Kamnika, Mengša in Domžal. Izvedli so vadbo 1000 gibov - po metodi idejnega vodje in ustanovitelja projekta dr. Nikolaya Grishina, ki je v Trzinu tudi sam vodil vadbo. Tokratnih jutranjih vaj v Trzinu pa se je udeležila tudi predsednica društva Zdenka Katkič. Osnovna dejavnost društva Šola zdravja je namreč jutranja telovadba na prostem. Vsak dan, razen nedelje in praznikov, se člani društva ob 7.30, v vseh letnih časih in v vsakem vremenu, zunaj na prostem, bolj natančno v športnem parku Trzin Mlake, udeležujejo vodene jutranje telovadbe. Vadbo vodijo prostovoljci, ki se prej primerno usposobijo. Seveda so ob obletnici gostoljubne Trzinke in Trzinci z doma pečenimi dobrotami pogostili vse udeležence vadbe, ki jih je bilo tokrat okrog 100. Ob prijetni družbi so se po vadbi vsi lepo okrepčali, pokramljali in se polni energije in veseli odpravili po opravkih. Prisotne je v imenu Občine Trzin pozdravila Dunja Špendal, ki je tudi opravičila županovo odsotnost.
Matjaž Erčulj
Do zdravega in aktivnega sloga ni bližnjic
Kaj dela ekipo Postani & Ostani Fit edinstveno?
Kot pravijo, je pri ljudeh ravno ohranitev rezultata največji problem. Zato so izpopolnili tudi način, kako lahko posameznik, ne glede na starost, spol, kondicijsko pripravljenost ali letni čas dolgotrajno ohrani pridobljeni rezultat. Ekipa Postani & Ostani Fit odpira v mesecu oktobru že svojo tretjo 12-tedensko delavnico zdravega in aktivnega življenjskega sloga. Svoje znanje o prehrani, pre-hranski industriji, regeneraciji telesa in še marsičem so čez poletje nadgradili. Pomagali vam bodo razbiti še kakšen mit o prehrani, vam poglobljeno osebno svetovali tako pri prehrani kot gibanju (naj vam izdam, da nikakor ne smete zamuditi t. i. pametne vadbe).
Ekipo Postani & Ostani Fit dobite na telefonski številki 041/577322, po elektronski pošti postaniostanifit@gmail.com in v »knjigi obrazov« (Facebook), kjer se lahko prijavite na brezplačne predstavitvene informacijske dneve in se sami prepričajte, če je to za vas. Pričakujejo vas 24. in 29. septembra ter 1. oktobra v studiu Eviana na Špruhi 19 v IOC Trzin, seveda s športno opremo, saj je vadba tudi del celotnega koncepta.
Naredite kaj zase! Postanite in ostanite fit!
Nataša Pavšek
Ste za izziv? Si želite končno nekaj spremeniti?
Do uravnotežene in zdrave prehrane, načina življenja vodi več poti, nobena pa po bližnjici. Čeprav se to še tako lepo sliši, pa nas vsi tisti, ki nam obljubljajo idealno težo, postavo in zvrhano mero zdravja s čarobno paličico, krepko vlečejo za nos. Rezultat, ki ga dosežemo sami, s trudom, pa ima veliko večjo težo: le na ta način se ga naučimo ceniti in ga lahko tudi ohranimo.
V sodobnem načinu življenja vse več ljudi pestijo težave z redno in zdravo prebavo, pa naj gre za zaprtje, napihnjenost ali pa prehitro delujočo prebavo. Večina se niti ne zaveda, da največ bolezni izvira iz črevesja. Zato so napotki, kako poskrbeti za zdravje črevesja, še kako pomembni. Sami pa nimamo vedno pravih informacij, niti ne znamo ali nimamo volje, da korenito spremenimo odnos do svojega zdravja. Nekaj namigov, kako do redne in zdrave prebave, zdravja in boljšega počutja dobite pri skupini mladih zagnancev v IOC Trzin, ki v ustvarjalnicah Postani & Ostani FIT za udeležence sestavijo tudi individualne programe ter posameznike spremljajo do zadovoljivega rezultata.
VIZIJA
ZNANJE
IZKUŠNJE
Vizija liste Za zeleni Trzin je ohraniti oziroma narediti Trzin-cem čim bolj prijazno življensko okolje.
To je bilo, je in bo vodilo našega udejstvovanja. Ponosni smo, da nam je uspelo ohraniti gozd med Mlakami in obrtno industrijsko cono in ta gozd bomo tudi trajno zaščitili. Pridružili pa se bomo tudi občinam v mreži Brez odpadkov.
Vendar ljudje za polno življenje potrebujemo tudi prijazne medsebojne odnose.
Zato bomo občanom omogočili več druženja: uredili bomo zimsko drsališče in nogometni travnik v športnem parku in povečali podporo tistim društvom, ki bodo v programih ponudila vključevanje široke množice ljudi.
V	delu najbogatejše občine v Sloveniji se fekalije še vedno stekajo v potok, ki je medtem postal mrtev in smrdljiv kanal.
Ta problem bomo uredili v najkrajšem možnem času. Ker hkrati plačujemo predrage komunalne storitve, bomo izvajalca komunalnih storitev prisilili v znižanje cen ali pa ga bomo zamenjali. Trzin potrebuje celostno prometno ureditev. Zato bomo za pešce in kolesarje povezali OIC in Mlake, vrnili pločnike pešcem, uredili varen in tekoč dovoz za otroke v šolo in vrtec ter uredili dostop do OIC brez dolgih čakalnih vrst. Iz mrtvega teka bomo premaknili projekt trzinske obvoznice. Trzin potrebuje tudi progo mestnega prometa in storili bomo vse, da jo bo dobil.
V	listi Za zeleni Trzin vemo, da potrebujejo kulturni objekti v Trzinu ustrezno vzdrževanje.
Zato bomo pomagali pri obnovi fasade na cerkvi in sprejeli odločitev glede kulturnega doma. Če v srednjeročnem načrtu gradnja novega ne bo mogoča, bomo začeli obnovo obstoječega. Za današnjo informacijsko družbo je optično omrežje samoumevna infrastruktura.
Za zagotavljanje boljših in cenejših telekomunikacijskih storitev bomo aktivno pristopili k iskanju ponudnika optičnih povezav po obstoječih kanalih, večji del Trzina pa pokrili z omrežjem Wi-Fi. Resno se bomo lotili tudi uresničevanja velikih projektov:
novega gasilskega doma, športne dvorane, pokopališča, kulturnega doma. Za to bo potrebna najprej nova strategija celovite prostorske ureditve za naslednjih nekaj desetletij in velika finančna sredstva, ki jih bomo poskušali pridobiti iz evropskih skladov. Trzin potrebuje župana, ki bo združeval ljudi in upošteval javno mnenje in ne takšnega, ki preprečuje razprave v občinskem svetu, prepoveduje referendume in dosledno bojkotira vse pobude, ki niso zrasle na njegovem zelniku. In potrebuje občinski svet, ki bo presojal predloge po tem, ali so koristni za Trzin, in ne, ali so županovi.
Zagotavljamo, da bodo naši svetniki in naš župan odprti za vse predloge, da bomo vzpodbujali javne razprave in da bomo upoštevali tudi zahteve ljudi po bolj neposredni udeležbi v lokalni samoupravi. Ko je stari Trzin želel povečati svoj vpliv na delo Občinskega sveta s svojo četrtno skupnostjo, smo edino svetniki liste Za zeleni Trzin glasovali za njihov predlog. Da pa bodo občani lahko sproti preverjali, kaj pravzaprav počnejo njihovi predstavniki, bomo omogočili prenos sej občinskega sveta po internetu.
Romeo Podlogar, kandidat za župana in
Za zeleni Trzin, Lista odgovornih aktivnih občanov
ZAZELENITRZIN
>)) LISTA TRZIN JE NAŠ DOM
s posluhom za ljudi in okolje
Marjeta Zupan, kandidatka liste TRZIN JE NAŠ DOM za županjo že od malih nog živi in diha s Trzinom. Je politično neodvisna, vedno pripravljena pomagati, polna mladostne energije. Ima svoje podjetje z računovodskim in finančnim svetovanjem. Že vrsto let zavzeto deluje v Smučarskem društvu Trzin in društvu Trzin je naš dom. Pomembno se ji zdi, da je program liste uresničljiv in da prinaša v občino napredek. V naši Trzinski občinski upravi bo z Marjeto zavel svež veter, saj je polna novih zamisli in idej.
Večino kandidatk in kandidatov za svetnike LISTE TRZIN JE NAŠ DOM že poznate. Vsi so zanesljivi, pozitivno naravnani, vredni zaupanja in s posluhom za težave ljudi. Naša velika želja je, da bi se ljudje medsebojno povezovali in družili. Naš program je morda obsežen, vendar verjamemo, da s trdim delom in zaupanjem uspemo.
Po prejšnjih volitvah smo člani liste Trzin je naš dom ustanovili društvo z enakim imenom. Ostali smo aktivni. Organizirali smo druženja, bili med prvimi, ki so nudili pomoč poplavljencem ob Dravi na Štajerskem, organizirali pomoč pri reševanju socialne stiske za družino iz Trzina, pogozdovali, sodelovali v čistilnih akcijah ... Ne vodi nas sla po oblasti, temveč hotenje, da v občini naredimo kar največ za dobrobit vseh občanov in občank. Zato vas prosimo, da nam zaupate še naprej.
Naš program si lahko ogledate na spletni strani: www.listatrzinjenasdom.si, svoje predloge pa nam lahko zaupate preko elektronske pošte: info@listatrzi-njenasdom.si. Z veseljem vam bomo prisluhnili in poskušali pomagati.
TRZINCI
Lista kandidatk in kandidatov za volitve članic in članov občinskega sveta Občine Trzin ter podporniki kandidata za župana Občine Trzin.
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Lista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani, že ves čas ustvarjalno in odgovorno sodeluje v načrtovanju razvoja danes najrazvitejše slovenske občine, uspešne tudi na področjih rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, ločevanja odpadkov, društvenega, kulturnega, športnega in družabnega življenja, varnosti, skrbi za starejše, mlade in najmlajše.
Za listo kandidiramo najaktivnejši občani in občanke, predani prostovoljci, uspešni podjetniki, ljudje s pozitivnimi političnimi izkušnjami in mladi aktivisti, ki jim delo za javno korist pomeni velik izziv. Smo iz vseh delov Trzina in različnih poklicev, kar zagotavlja celostno obvladovanje vseh področij dela občinskega sveta. Imamo izkušnje in znamo!
Predlagali smo razvojni program občine 2014-2020, in to je naš volilni program: Trajnostni razvoj Trzina, da bo Trzin ostal najrazvitejša občina, znana po varstvu okolja in narave ter učinkoviti rabi in rabi obnovljivih virov energije. V OPN bomo začrtali obvoznico mimo starega Trzina, umestili pokopališče in kompleks urbanih vrtov. Drugi cilji: nadaljnji razvoj OIC, optični kabel in brezžični internet po vsem naselju, zagon Centra kreativne ekonomije, celovita oskrba starejših, nov gasilski dom, nadgradnja novega gasilskega vozila, dokončna zamenjava azbestno-cementnih vodovodnih cevi, nov kulturni dom (s sofinanciranjem EU) in športna dvorana, nadaljnja obnova ulic in še bolj urejen, lep in zelen Trzin kot zgled uspešne in za življenje prijetne občine.
LISTA ZA TRAJNOSTNI
RAZVOJ TRZINA
Tone Peršak in sokrajani
Za vaše zaupanje nudimo izkušnje, voljo in znanje.
Kandidat za župana
PETER LOŽAR
ZA VAŠE ZAUPANJE
Socialni demokrati Trzina bomo v skladu z vrednotami, ki jih zagovarja naša stranka (solidarnost,
pravičnost, enakost za vse, varnost, sožitje z naravo,...), v občinskem svetu zastopali in se borili za:
1.	Socialno varnost, ki bo po meri vseh kategorij prebivalcev, še posebej starejših občank in občanov.
2.	Redno zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo v občini.
3.	Izgradnjo kolesarske steze in pešpoti iz Mlak v Obrtno industrijsko cono.
4.	Dokončno rešitev prometnih težav (povezav) v Obrtno industrijsko cono.
5.	Zagotovitev poštnih storitev v starem delu Trzina (na podlagi koncesije v enem od delujočih lokalov).
6.	Prepotrebno izgradnjo obvoznice mimo starega dela Trzina.
7.	Boljšo in konkurenčno preskrbo prebivalcev s trgovskim blagom (trgovina) in obrtnimi storitvami, kot je ključavničar, čevljar, čistilnica, ipd...
8.	Obuditev in financiranje delovanja mladinskega kluba za organizirano in pestrejše preživljanje prostega časa mladih.
9.	Nadaljevanje izgradnje optičnega kabla in zagotavljanje brezplačnega brezžičnega interneta, kar bo vsem krajanom omogočilo hitrejše vključevanje v širši prostor.
10.	Vzpostavitev svetovalne službe za razvoj malega podjetništva ter spodbujanje turistične dejavnosti v občini.
Socialni demokrati bomo v občinskem svetu delovali strpno in povezovalno hkrati pa bomo vztrajno zastopali naša stališča.
SD
Predvolilni Odsev
Verjetno ste že opazili, da v tej številki Odseva ni Zupanovega kotička in Pogovora z županom. Za to potezo smo se odločili v soglasju z županom Antonom Peršakom, čeprav ne kandidira več kot župan. Pogovor smo sicer opravili, lahko zatrdim, da je bil zelo korekten, objektiven in prav nič navijaški, vseeno pa ga nismo uvrstili na strani te številke, da ne bi šlo komu kaj v nos. Tudi naš sodelavec Zmago Knuplež, ki kandidira za župana, za to številko ni smel napisati nobenega, tudi povsem »nedolžnega« nepolitičnega članka ne.
Ko smo sestavljali to številko Odseva, pa smo dobili več kritičnih, za koga tudi precej ostrih člankov, ki so kritizirali delovanje dosedanjega občinskega vodstva. Ker smo se na skupnem sestanku s predstavniki list in strank dogovorili, da v tej številki ne sme biti drugih političnih člankov kot predvolilni oglasi posameznih list, strank in županskih kandidatov, smo tudi tiste članke »pustili na čakanju« za oktobrsko številko, če bodo njihovi avtorji še vztrajali pri objavi.
Posebej pa moramo tudi zapisati, da tokrat naša lektorica ni mogla popravljati vseh predvolilnih oglasov, saj so jih liste in kandidati najpogosteje prepustili oblikovalcem, ki pa so potem oglase zaščitili, tako da besedila niso bila dostopna lektorici in drugim običajnim smrtnikom. Zdaj lahko rečemo, da bodo napake, ki jih boste našli v posameznih oglasih, zrcalo usposobljenosti in znanja posameznih kandidatov. Tudi to bo zgovorno! V tej številki Odseva nismo navijali za nobeno stran, tako da je odločitev, koga boste na volitvah podprli, zdaj povsem v vaših rokah. Za vse nas, Trzince, upamo, da se boste pred volilnimi skrinjicami pravilno odločali. Srečno!
Urednik Odseva Miro Štebe

ttavljič^
uri<
od2.
od oktobra do maja
leta
prijave v septembru
Skupina bo stalna in številčno omejena. Vpis se bo pričel 15. septembra in bo trajal do zasedbe prostih mest. Vpisnice dobite pri izposojevalnem pultu.
KANDIDAT ZA ZUPANA OBČINE TRZIN
Kajfež Marko, poklicni gasilec in poveljnik PGD Trzin mag. inž. tehniške varnosti
Sem poročen in oče dveh otrok. Osnovno šolo sem obiskoval v Trzinu. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo šolo za strojništvo v Ljubljani. Jeseni leta 1996 sem se zaposlil v Gasilski brigadi Ljubljana, kjer sem zaposlen še danes. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo sem pridobil diplomo in magisterij. Med študijem sem opravil tudi prekvalifikacijo za gasilskega tehnika. Ves čas se dodatno izobražujem in pridobivam nova znanja na področju iz reševanja ljudi in pomoči vsem ob različnih nesrečah.
V	Trzinu sem že od rane mladosti vključen v Prostovoljno gasilsko društvo Trzin, v katerem že drugi mandat opravljam funkcijo poveljnika. S kolegi gasilci izvajamo reševanja na intervencijah ob požarih, in drugih tehničnih intervencijah, kot so poplave, žled, neurja in podobno. Veliko prostega časa namenimo operativnim vajam, ki so nujno potrebne za boljše posredovanje na samih intervencijah. Kot predavatelj na gasilskih izobraževanjih v Domžalah, Kamniku, Litji in Ljubljani prenašam svoje znanje tudi na mlajše generacije.
Za kandidaturo župana občine Trzin sem se odločil, ker bi rad združil vse občane Trzina v celoto, da se bomo v Trzinu počutili varno in povezano, kot da dihamo eden z drugim. Znam prisluhniti vsakemu posamezniku in skupinam, ki imajo kakršnekoli težave. Verjamem, da bomo s pogovorom našli rešitev za vsako težavo. Okoli sebe sem sestavil ekipo zaupanja vrednih ljudi, s katerimi bomo delali v dobro vseh občanov. Združeni smo mlajša, srednja in starejša generacija z imenom LISTA ZDRUŽENI TRZIN.
V	Trzinu je potrebna nova, mlada in zagnana ekipa, kar seveda mi smo. Zaupajte nam in mi bomo vaše zaupanje vnesli v svoje delo v občini Trzin.
LISTA ZDRUŽENI TRZIN - WWW.lzt.si
Smo nova lista in se predstavljamo, ker želimo izboljšati počutje in življenje v Trzinu. Naš program je namenjen vsem prebivalcem Trzina. Želimo, da bi se vsi v Trzinu počutili dobro in skupaj dihali za naš kraj. Trzinu bomo dali nov zagon na področju bivanja. Smo ekipa vseh starosti, saj želimo povezati mlade in stare v boljši in nov jutri v Trzinu. Vsak ima svoj pogled na različne teževe, ki se pokažejo v občini in s pogovorom ter različnimi videnji bomo skupno našli rešitev za pereče probleme. Že naš slogan vam pove, kakšno je naše poslanstvo: ZDRUŽENI ZMOREMO VSE. Na Listi združeni Trzin v prvi volilni enoti kandidiramo: Dušan Kosirnik, Blanka Jankovič, Srečko Pozvek, Andreja Kosirnik, Marjan Habat. V drugi volilni enoti za svetnike občine Trzin kandidiramo: Marko Kajfež, ki je obenem tudi kandidat za župana, Irena Vadeevaloo, Edward Jerak, Nataša Prah, Matjaž Mušič, Ana Konček, Ivan Mušič in Mateja Janičijevič.
Zavzemali se bomo za skladen in celovit razvoj občine, za pravično uporabo finančnih sredstev in premoženja, svoj glas bomo dali tistim predlogom, ki bodo v korist vseh občanov. Zavzemali se bomo za enakopravno obravnavanje vsakega posameznika v občini. Kot občinski svetniki bomo skupaj s priznanim strokovnajkom s področja cestne infrastrukture iskali rešitev za uvoz in izvoz iz IOC, ter njeno povezavo z novim naseljem. Iskali bomo rešitev za dokončanje optičnega omrežja, izboljšali varnost občanov (požarna preventiva, vlomi...), ustvarili bomo solidarnostno mrežo občine Trzin (varne točke, zbiranje šolskih potrebščin, pomoč ljudem v stiski). Spodbujali bomo medgeneracijsko sodelovanje, uskladili pogoje za dodelitev sredstev med društvi, občine ne bomo zadolževali. Zgradili bomo sistem rekreativne infrastrukture (kolesarske steze, varna igrala za otroke, poligon za rolarje, skejterje), uvedli bomo podporo podjetjem, ki zaposlujejo občane Trzina in okrepili shemo javnih del, zavzemali pa se bomo tudi za kulturno dediščino.
Z vami za prijaznejši in naprednejši Trzin
SDS
Spoštovane občanke in občani,
5. oktobra imamo novo priložnost izvoliti naše predstavnike v lokalni skupnosti. Na listi SDS kandidiram za župana in prav je, da se vam posebej predstavim. Star sem 47 let, po izobrazbi pa sem diplomirani ekonomist.
Svojo delovno pot sem začel v Iskri, kjer mi je bilo že kmalu zaupano vodenje oddelka, toda želel sem kaj bolj zahtevnega. Ta želja me je leta 1990 bolj neposredno povezala s Trzinom, saj sem se zaposlil v enem še do nedavnega uspešnejših trzinskih podjetij. Začel sem kot serviser, nato pa kmalu postal vodja servisa. Med leti 2000 in 2005 sem bil zadolžen za trge Srbije, BiH in Makedonije in bil tudi direktor podjetja v BiH. Po vrnitvi v matično podjetje sem postal tehnični vodja, zadnje leto pa sem bil direktor enega izmed sestrskih podjetij.
Ob delu sem še izobraževal in uspešno zaključil visoko šolski študij ter si pridobil naziv diplomirani ekonomist. Konec leta 2012 sem spoznal, da potrebujem nove izzive, saj sem si nabral bogate delovne izkušnje in kot najbolj logična izbira se je ponujala samostojna podjetniška pot.
Moja odločitev za delo v Trzinu je botrovala še eni pomembni življenjski prelomnici. Z ženo Natašo sva vzljubila Trzin in leta 1996 tu zgradila hišo ter si ustvarila družino, ki se je v naslednjih letih povečala za dva člana. In tako sem od leta 1996 s Trzinom povezan tako poslovno kot zasebno, kar mi je omogočilo, da sem lahko od blizu spremljal razvoj novo nastale občine in njegove uspešne industrijske cone.
Zakaj kandidatura za župana? Odločitev ni bila lahka, vendar je pretehtalo spoznanje, da lahko za razvoj Trzina storim veliko, saj bom tako, v skladu z našo skupno vizijo, dobil priložnost uporabiti vse svoje znanje in izkušnje za uspešnejši razvoj našega lepega kraja. Če mi boste namenili svoje glasove ter mi s tem izkazali svoje zaupanje, ga bom, skupaj s vsemi občinskimi svetniki, tudi v najboljši meri uresničil.
Med glavnimi cilji naj najprej omenim gospodarski razvoj. Radi se hvalimo, da smo najbogatejša občina,vendar pozabljamo, kako smo si zaslužili ta naziv. Brez zaposlenih občanov in uspešnih podjetij to bogastvo ne bo dolgotrajno. Podatek, da je v Trzinu 9,6% brezposelnih, nam najbrž ni ravno v ponos. Kot dolgoletni »uporabnik« industrijske cone vem, da je dosedanje občinsko vodstvo zanemarjalo zagotavljanje ustreznih pogojev za delo podjetij in jih ni vključevalo v življenje in dogodke občine. Zato bo ena izmed mojih prioritet skrb za aktivnejšo vlogo podjetij v življenju občine, ustvarjanje ustreznega podjetniškega okolja in spodbujanje zaposlovanja občanov Trzina .
Stari Trzin se duši v prometu in v novem mandatu bomo z dokončno umestitvijo obvoznice v prostorske načrte poskrbeli za njegovo prometno razbremenitev. Do industrijske cone pa bomo uredili primerno kolesarsko in pešpot povezavo z naseljem ter pretočne in varne cestne povezave z obstoječo obvoznico.
Predolgo se pritožujemo nad slabo kvaliteto javnega prevoza in povezave z glavnim mestom. Za mene ni pomembno, kdo te storitve opravlja. Važno je le, da zagotovimo udoben prevoz v urejenih in obnovljenih vlakih, znižamo ceno avtobusnega prevoza in zagotovimo boljše celodnevne povezave Trzina z glavnim mestom ter sosednjimi občinami preko sistema prog Ljubljanskega potniškega prometa. In to bomo tudi storili.
Urejeno življenjsko okolje ustvarja višjo kvaliteto življenja. Krajanom bomo zagotovili kvalitetne možnosti sprostitve po napornih delovnih obveznostih, kjer vidim možnosti predvsem v ureditvi in razširitvi obstoječih sprehajalno-rekreacijskih površin v gozdu in parkovni ureditvi okolice Frnihtovega bajerja. Ob tem bomo uredili tudi kolesarske poti, ki bodo omogočale neprekinjeno, dobro označeno povezavo s sosednjimi občinami.
Informiranje krajanov bomo posodobili. Uvedli bomo spletni portal Trzina, ki bo krajane seznanjal z vsemi dogodki. Svoj prostor na portalu bodo imela tudi podjetja, društva in skupine
Rado Gladek - kandidat za župana in lista kandidatov za svetnike
Volilna enota 1
Koprol Marcel, univ. dipl. ing. kem., predsednik UO CEP Stojkovič Gabrijela, ekonomska tehnica, samostojna podjetnica Kovaljev Mitja - diplomirani upravni organizator, planer Pozvek Valerija - prodajalka, varnostnica/receptorka Pančur Miha - diplomirani ekonomist, študent
Volilna enota 2
Gladek Rado - diplomirani ekonomist, samostojni podjetnik Erčulj Milica - diplomirana upravna organizatorka, upokojenka* Grizilo Rikardo - inženir elektrotehnike, upokojenec Primožič Maja - diplomirana ekonomistka, vodja službe trženja* Klemenc Zvonimir, elektrikar, upokojenec Chvatal Mateja, univ. dipl. pedag. in prof. soc.-pom. ravnatelja Tonejec Klemen-Janez - gimnazijski maturant, manager Mušič Majda, prodajalka, poslovodja
*ni na fotografiji
občanov. Novice lahko krožijo še preko e-mailing list, na prometnih točkah, kot so, avtobusna postaja, železniška postaja, banka, trgovine pa bomo postavili e-info točke. Informacije bomo občanom posredovali tudi preko aplikacije za mobilne naprave, na katerih pa bomo zagotovili tudi prebiranje vsebinsko in oblikovno prenovljenega občinskega glasila, ki ne bo več namenjeno prepirom, ampak korektnemu obveščanju občank in občanov Trzina. Vsak dom bomo povezali z optičnim omrežjem.
To je le nekaj ciljev, ki vam jih posredujem v presojo in jim bom uresničil v primeru, da si pridobim vaše zaupanja.
V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev programskih ciljev: Z Vami za prijaznejši in naprednejši Trzin, ki jih v vašo presojo ponuja lista Slovenske demokratske stranke.
Slovenska demokratska stranka se s predstavljenimi programskimi cilji zavezuje, da bo v novem mandatu delovala v skladu z željami, potrebami in zahtevami občank in občanov naše prijetne, zelene, a žal gospodarsko, infrastrukturno in socialno premalo dejavne občine Trzin. Naši kandidati, ki združujejo izkušnje, mladost, preudarnost in trdno vero v lepšo prihodnost, pa so garant, do bo program v celoti uresničen. V novem mandatu bomo na,
področju gospodarstva skrbeli za dejavnejši odnos Občine Trzin pri zagotavljanju boljših pogojev za razvoj podjetništva in za odpiranje novih delovnih mest za mlade in težje zaposljive osebe, za razvoj industrijske cone ter vključevanje industrijske cone v dogodke, ki jih organizira občina, spodbujali bomo razvoj podjetništva mladih z možnostjo odpiranja podjetniških inkubatorjev, spodbujali večjo uporabo slovenskega lesa in lesnih izdelkov pri tistih infrastrukturnih projektih občine, kjer je to mogoče, povečali črpanje evropskih sredstev s sodelovanjem v skupnih regionalnih ali nacionalnih projektih ter zagotovili pogoje za sodelovanje v iniciativi za izgradnjo mreže postajališč za avtodome;
področju vzgoje in izobraževanja se bomo zavzemali za odprt dialog s predstavniki vzgojno izobraževalnih institucij Trzina, uredili sofinanciranje uvedbe bralnikov e-knjig v osnovno šolo, zagotavljali pogoje za visoko kakovostno osnovno šolo s pomočjo sofinanciranja programov s strani občine, pripravili sistem preventivne pomoči za mladostnike, ki zaidejo v težave ter povečali skrb za mladostnike s posebnimi potrebami;
področju turizma in izboljšanja pogojev za rekreacijske dejavnosti se bomo trudili Trzin spremeniti v turistom prijazno okolje, uredili bomo steze za gorsko kolesarstvo, oblikovali bomo iniciativo za izgradnjo rekreativnih objektov in druge infrastrukture, kot je npr.: Adrenalinski park (javno zasebno partnerstvo), uredili kolesarske poti, ki bodo omogočile neprekinjeno povezavo z sosednjimi občinami (Ljubljana, Mengeš, Domžale), in celostno uredili sprehajalni park za oddih in sprostitev v novem delu Trzina;
področju prometnih povezav bomo zagotovili večji pretok prometa z dokončno umestitvijo obvoznice v prostorske načrte, uredili dostop do industrijske cone, se dogovorili o sodelovanju z LPP, ki bo omogočil najhitrejši celodnevni dostop do središča Ljubljane, zagotovili udoben prevoz z železnico in subvencionirali vozovnice za javni promet za dijake, študente in upokojen-
področju kulture bomo namenili v proračunu več denarja za obnovo občinskih kulturnih objektov (cerkev, spominska obeležja) in s pomočjo javno zasebnega partnerstva inicirali izgradnjo večnamenske dvorane za športne in kulturne potrebe, kar bo omogočilo tudi izvedbo kvalitetnih gledaliških in drugih dogodkov v naši občini.
Delovanje občinske uprave in njenih organov bo postalo transparentno, saj bomo s striktno uporabo načel fiskalnega pravila zagotavljali preglednost finančnega delovanja občine in uravnoteženje občinskega proračuna ter posebej skrbeli, da cene komunalnih storitev ne bodo naraščale. Izboljšali bomo življenjske pogoje za mlade družine (zagotavljanje neprofitnih stanovanj) ter zagotovili večjo skrb za starejše sokrajane (pomoč na domu, nakup defibrilatorja, ki bo v
KANDIDAT ZA ŽUPANA 2014
ZMAGO KNUPLEZ ZA
NAŠ TRZIN - ŠE BOLJŠI
POZDRAVLJENI
Večkrat se srečujemo, se nasmehnemo en drugemu in se prijazno pozdravimo. Vidite me na prireditvah, ko fotografiram, marsikoga od vas ali vaših otrok sem že predstavil v Odsevu. Članke, podpisane z mojim i menom ali psevdonimom » ZMAK », ste lahko prebirali v naši reviji. Med drugim sem vsako leto pisal tudi o naši Osnovni šoli, o načinu dela v šoli, o ravnateljici in profesorjih, ki učijo in pomagajo vzgajati vaše otroke, da je vam staršem lažje, še posebej, ko vidite, da je šola prijazna do njih. Poleg pi sanja člankov sem tudi v uredniškem odboru revije Odsev.
Rodil sem se v Mariboru, kjer sem končal Trgovsko šolo in vajeniško dobo v trgovskem podjetju Jeklotehna. Kot mlad fant sem treniral športni ples, ki je bil tedaj na naših tleh še v povojih. Leta 1973 sem se z ženo preselil v Mengeš in služboval v Kovinotehni v Ljubljani, kot pomočnik poslovodje. Ob delu sem končal srednjo poslovodsko šolo v Kamniku, prevzel mesto poslovodje ter bil vsa leta zelo uspešen tako v Ljubljani kot v Mengšu. Ljubiteljsko sem bil sedem let predsednik Nogometnega kluba Mengeš in dolga leta športni vaditelj namiznega tenisa v ŠD Partizan Mengeš. V športnem udejstvovanju sem opravil izpit za nogometnega sodnika in kasneje tudi za sodnika namiznega tenisa.
Pred dvajsetimi leti sva z ženo Dušico kupila hišo in se s hčerama Uršulo in Alenko preselila v Trzin, saj nama je bil kraj všeč in nisva se zmotila. V naši soseski živ i mo lepo in mir no življenje, sosedje sodelujemo in si pomagamo med seboj.
Leta 1999 so me povabili za vodjo maloprodaje pri podjetju Elektrovod v Ljubljani. Sedaj sem mlajši upokojenec in bi rad svoje znanje in izkušnje delil z vsemi vami. K sodelovanju bom pritegnil mlade- saj oni so naša bodočnost. Ekonomija, k i me spremlja celo življenje, mi bo v pomoč pri delu župana Občine TRZIN.
V programu, ki ga predstavljam, ne obljubljam nič nemogočega, uresničil pa bom vse, kar se bo dalo storiti v okviru danih možnosti. Poskrbel bom za varnost občanov in njihovega imetja, saj vremenske ujme ne prizanašajo. Še naprej bom skrbel za štipendije in cenejše prevoze dijakov in študentov. Starejši občani bodo deležni vse potrebne podpore in spoštovanja, poskrbel bom, da bo njihovo življenje še naprej pestro in prijetno. Lotil se bom infrastrukture za še boljše življenje v našem Trzinu. Spodbujal bom športno in kulturno dejavnost v občini in pomagal društvom za njihovo uspešno delovanje. Poseben poudarek pa bom namenil razvoju podjetništva in obrti ter koriščenju evropskih sredstev za projekte Občine Trzin in za skupne projekte s sosednjimi občinami.
Zahvalil pa bi se rad dosedanjemu županu in svetnikom za njihovo delo. Njihove dobre projekte bom nadaljeval in dodal nove v okviru prostorskega plana in finančnih možnosti, seveda s pomočjo novih svetnikov in občinske uprave.
Zmago Knuplež, VAŠ kandidat za župana
KANDIDATI 2014 ZA NAŠ TRZIN
KANDIDATI 2014 ZA NAŠ TRZIN
I. VOLILNA ENOTA
1.	ZMAGO KNUPLEZ, Jemčeva 33, TRZIN
2.	OLGA ZAVRŠNIK, Habatova 10, TRZIN
3.	JANEZ PERNE, Habatova 2a, TRZIN
4.	IZTOK PODOBNIK, Habatova 2, TRZIN
5.	CVETKA LIPPAI, Ljubljanska 13e, TRZIN
II. VOLILNA ENOTA
1.	TANJA LAJOVIC, Bergantova 4, TRZIN
2.	RAJKO TARLE, Kratka pot 3, TRZIN
3.	BRANKA ŠEBELA, Mlakarjeva 50, TRZIN
4.	JOZE ŠILAR, Trdinova 4, TRZIN
5.	ANGELA ERCEG, Lobodova 28, TRZIN
6.	PAVEL KRAJNC, Mlakarjeva 63, TRZIN
7.	MAJDA KOCIPER, Mlakarjeva 53, TRZIN
8.	LJUBO ARSOV, Kratka pot 5, TRZIN
SREČANJE Z NAŠIMI VOLIVCI
OLIVIA TRZIN 26.09.2014 OB 10. URI MERCATOR 27.09.2014 OB 10. URI
Dejavni folklorniki	Glasilo občine Trzin
Obiskovanje in predstavljanje po Sloveniji
Tudi v času vremensko pestrega poletja člani Turističnega društva Kanja niso počivali. Res je, da se je dogajanje v našem koncu v velikem srpanu umirilo, so pa članice in člani, ki plešejo v folklorni skupini Trzinka, ki rezbarijo in vezejo, predstavljali društvo in občino po več slovenskih krajih. Povsod pa so ponudili tudi promocijsko gradivo, da so ljudje doma v miru pogledali, kaj vse se dogaja pri nas oziroma kaj ponujamo obiskovalcem.
Na prireditvi ob dnevu državnosti 21. junija in v znak večletnega sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško so po tradiciji folklorniki zaplesali na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. V septembru so se folklorniki predstavili v vsej lepoti svojih noš v sprevodu na dnevih narodnih noš v Kamniku in se nato zavrteli še v Zajčji Dobravi in na Mihaelovem sejmu v Mengšu.
Trzin pa so predstavljali tudi rokodelci rezbarji, in sicer na prireditvi Podeželje v mestu na Pogačarjevem. Na Rokovem sejmu v Dravljah so v skupini domače obrti prikazali, kako rezbarijo. Spremljali so tudi folkloriste v Kamniku, Zajčji Dobravi in na Dobu ter na Mihaelovem sejmu, kjer so se jim pridružili tudi likovniki. Na ogled so postavile svoje izdelke in prikazale tehniko vezenja tudi naše vezilje in obiskale v občini Podčetrtek, ob občinskem prazniku, Lovrenčev sejem in ob zvokih harmonike predstavile tudi našo kulinariko . Neumorni rezbarji so razstavili svoje izdelke ter obiskovalcem prikazali rezbarjenje na samem prizorišču še v
Selcah, Železnikih, Žirovskem Vrhu in tudi v Bohinju na Kravjem balu niso manjkali.
V vinotoku pa bodo plesalci ponovno pričeli vaditi nove korake, vezilje nove vbode in rezbarji nadaljevali s »klesanjem«, pridružili pa se bodo tudi likovniki z bolj ali manj veščimi zamahi s čopiči.
Dunja Špendal
Folklorna skupina Trzinka vabi nove člane k vpisu
Seniorji nad 50 let - izkoristite priložnost in doživite polno, družabno, zdravo in gibčno tretje življenjsko obdobje. V folklorni skupini Trzinka boste pridobili nove prijatelje ter zopet postali aktivni in samozavestni. Čakajo vas prijetna druženja, številna praznovanja ter zabavni četrtkovi večeri ob učenju novih plesnih korakov.
Člani do 50 let - glede na veliko priljubljenost folklore med občani in dejstvo, da nam ohranjanje ljudskega izročila veliko pomeni, želimo ustanoviti novo, mlajšo skupino. Zato vabimo k vpisu plesalke in plesalce, mlajše od 50 let, ki bodo v sodelovanju s seniorji trzinsko folkloro ponesli tudi na mednarodne odre.
Pridite, ne odlašajte in nas pokličite! 031 294 954 (Danica Pandel)
Kam s smetmi po pikniku?
Večina prebivalcev Trzina pozna odgovor, saj svoje odpadke ločujejo že v svojih zabojnikih, vseeno pa se najdejo posamezniki, ki odpadke rajši naprtijo drugim. Takšne težave imamo, tako kot prebivalci Ploščadi dr. Tineta Zajca, tudi stanovalci blokov Za hribom 26, 28 in 30. Vrsto let nam nekateri Trzinci polnijo smetnjake s svojimi odpadki. Le-ti seveda tudi niso sortirani. Odvoz odpadkov je treba seveda plačati, je pa še posebno neprijetno, če so naši zabojniki pogosto do vrha polni tujih odpadkov, in za
naše ni prostora. O tem smo pred časom tudi že pisali v Odsevu, a je čez čas stanje postalo še slabše. Lepo bi prosila, da se ti posamezniki zavedo, da čeprav so zabojniki »blokovski«, je dejanje popolnoma enako, kot če bi polnili smeti pri sosedovi hiši, kar je seveda nedopustno. Upam, da se tega zaveda tudi gospod, ki je danes, 24. avgusta, iz svojega belega kombiniranega vozila z registrsko oznako LJ RP-448 odnesel v naše zabojnike dve polni vreči odpadkov s piknika. S svojimi dejanji povzročajo veliko nejevolje, zato jih prosimo, da to razvado opustijo in se trudijo za mirno sožitje med Trzinci.
Petra Pavlič
Trzinske vezilje tudi v Turčiji
Dolgoletni predsednik Mednarodnega sveta folklornih festivalov in ljudske umetnosti (CIOFF) za Slovenijo dr. Bruno Ravnikar, ki je tudi častni član omenjene mednarodne organizacije in koordinator mariborskega festivala LENT - Folkart ima možnost, da poda mnenje in priporočilo, koga oz. katero folklorno skupino iz Slovenije predlaga za sodelovanje na tujih festivalih, ki jih organizira CIOFF.
Lani je imel dr. Ravnikar prvič priložnost, da povabi nekoga na 9. rokodelski festival v Pendik v Turčiji. Predstavnik Slovenije naj bi na festivalu prikazal eno od tradicionalnih ljudskih ročnih spretnosti, zato se je dr. Ravnikar odločil za predstavnici čipkaric iz Idrije, ki sta v Turčiji predstavili idrijsko čipko.
Letos pa se je dr. Ravnikar odločil, da bo Slovenijo v Pendiku predstavljala njegova dolgoletna sodelavka Barbara Silva Pavlič, bivša plesalka pri veteranih folklorne skupine Tineta Rožanca, ki zdaj že eno leto pleše v naši folklorni skupini Trzinka. Barbara je bila kot naša plesalka povabljena na odprtje in ogled razstave, ki smo jo vezilje tradicionalno pripravile ob dnevu žena. Takrat se ji je porodila ideja, da bi bilo ta odlična dela in prikaz te tehnike vezenja dobro predstaviti tudi svetu, še zlasti zaradi tega, ker smo vezilje izdelale peče za našo folklorno skupino. Podan je bil predlog, naj se tudi jaz kot vezilja in organizatorka razstav udeležim omenjenega rokodelskega festivala.
Pendik je eno od okrožij v Carigradu, ki leži ob Marmornem morju na azijski strani mesta. V okrožju, v katerem živi kakih 620 tisoč ljudi, je letališče Sabiha Gokgen International Airport, dirkališče formule ena, tam so trije trgovski centri, štirje hoteli in marina. V mesto lahko pridemo na več različnih načinov, in sicer po avtocesti, morju ali zraku. Pendik je najlepši in najhitreje razvijajoči se del Carigrada ali Istanbula, kot mesto, ki ga poznamo tudi pod imenom
Bizanc, najpogosteje imenujejo. Za razliko od drugih delov mesta ob Bosporju Pendika ne pesti prekomeren promet. To je predel številnih festivalov, rokodelskih tečajev, kulturnih in športnih prireditev. Ni čudno, da so mu že nadeli ime »Sijoča zvezda Istanbula«.
Ob sodelovanju in pomoči drugih članic skupine vezilj in Turističnega društva Kanja z mešanimi občutki pripravljam naše vezene izdelke, ki naj bi jih v Pendiku predstavila na 10. srečanju tradicionalnih umetnosti Pendik, ki bo od 20. do 28. septembra. Na festivalu bo postavljenih od 65 do 70 stojnic za tuje in domače povabljene rokodelce. Z Barbaro bova tam prikazovali vezenje v rišelje tehniki, s sabo pa bova morali vzeti kar veliko izdelkov članic naše skupine, drobna darila za organizatorje, reklamni material, narodno nošo in še in še. Organizatorji bodo izdali katalog sodelujočih in na koncu podelili certifikate o sodelovanju na festivalu. Upam in verjamem, da bova dostojno predstavljali Turistično društvo Kanja, našo občino in seveda tudi Slovenijo. O tem, kako se bova odrezali in kaj bova doživeli, pa vam napišem prihodnjič.
Dunja Špendal
Tija je dobila sestrico Tejo
Se še spominjate članka v lanski novembrski številki Odseva, ko se nam je predstavila družina Bilič-Pozvek z malo Tijo s prirojenim sindromom Di George? Takrat je 4-letna deklica Tija potrebovala našo pomoč, da bi shodila in spregovorila. Trzinci smo združili moči in dodali kamenček v obliki denarne pomoči ter predvsem s pridnim zbiranjem zamaškov, kar še vedno intenzivno poteka na prvotnih lokacijah, to je v Centru Ivana Hribarja - CIH, Osnovni šoli in vrtcu Trzin in Centru aktivnosti
Trzin - CAT, in pomagali Tiji, da ob pomoči opornic s hodulji-cami že hodi.
V mesecu avgustu pa je družino razveselilo rojstvo druge hčerkice Teje. Ob tem veselem dogodku želimo družini vse dobro!
Dunja Špendal in TD Kanja Trzin, Uredništvo Odseva, vsi dobri ljudje, ki so prispevali sredstva in še vedno pridno zbiramo zamaške.
Na tvojo besedo
Takšen je bil naslov letošnjega oratorija, ki smo ga v župniji Trzin prvič izvedli kot celoteden-ski program in hkrati del praznovanja 40-letnice ustanovitve župnije. Oratorij je široko poznan in priznan počitniški teden, namenjen osnovnošolskim otrokom, in ga izvaja več kot polovica župnij po Sloveniji. Osrednja tema letošnjega oratorija je bil sv. Peter in vse, kar o njem izvemo iz Svetega pisma in legende »Quo vadis«.
Skozi vrsto sestankov je 11 trzinskih animatorjev za 30 otrok pripravilo nepozaben program, sestavljen iz uprizorjene igre, kate-heze (to je pogovor v skupini o določeni temi), molitve, delavnic in velike igre. Če bi vprašali otroke, bi vsi v en glas rekli, da jim je bila na oratoriju najbolj všeč vodna drča, še posebej, ko so vanjo zamešali milnico, iz katere se je na koncu videl le kakšen nosek. Hvala trzinskim gasilcem za tako dogodivščino. V nadaljevanju smo spuščali še splave, s svojim petjem razveselili stanovalce v domu starejših ter jedli okusno hrano, ki so jo pripravili trzinski gostinci.
Oratorij bomo tudi med šolskim letom nadaljevali s posameznimi oratorijskimi dnevi. Za nas ostaja poseben in tako dragocen, ker je plod velikega truda in blagoslova.
Katja Rebolj Foto: Miha Gradišek
Uprizoritev igre Zadnja večerja
Pogovor s predsednico Rdečega križa Trzin
Tudi v Trzinu vse več pomoči potrebnih
Rdeči križ je družbena in človekoljubna dejavnost in ena izmed pomembnejših organizacij, ki se neposredno ukvarjajo s pomočjo ljudem, ki pomoč potrebujejo. V lokalnih okoljih spremlja življenje ljudi in se sproti spopada z njihovimi stiskami in nemočjo. Osre-dotoča se na še posebej ranljive skupine, kot so otroci in starejši občani.
V	zadnjem času opažajo naraščanje števila ljudi, ki so v težavah zaradi nezaposlenosti, posebno kritično je v družinah, v katerih oba starša s šoloobveznimi otroki ostaneta brez službe.
O delovanju Rdečega križa v Trzinu sem se pogovarjala s predsednico RK Trzin Marijo Hojnik, ki je od letos tudi podpredsednica Območne organizacije Rdečega križa Domžale.
Trzin je po nekaterih statistikah najbogatejša občina v državi, vseeno me zanima, če v teh kriznih časih tudi v našem kraju zaznavate naraščanje števila ljudi, ki potrebujejo pomoč oz. se že spopadajo z revščino?
V	Trzinu se zvišuje število občanov, ki prihajajo po pomoč. Več je brezposelnih, hudo je v družinah, kjer sta oba starša izgubila službo in imajo več šoloobveznih otrok. Narašča tudi število upo-
kojenih občanov, ki prejemajo nizke pokojnine, po 400 evrov na mesec in manj, in s tem ne morejo poravnati vseh stroškov in preživeti.
Kdaj in v kakšni obliki poteka pomoč?
Pakete s hrano delimo enkrat na mesec; upam, da bo tako še naprej. Za jesenske mesece imamo obljubljeno hrano iz drugega dela blagovnih rezerv, konec leta pa hrano, ki jo dobimo iz Evropske unije. Primanjkuje pa nam finančnih sredstev. Ko se jeseni prične šola, otroci potrebujejo denar za nakup učbenikov, zvezkov in ostalih šolskih potrebščin. Začne se sezona kurjenja in s tem stroški za kurjavo, električno energijo in ostalo.
Kako pomagate ljudem v Trzinu?
Letos smo dodelili finančna sredstva trem mladim družinam za nakup učbenikov in šolskih potrebščin. Nekaterim socialno ogroženim občanom smo plačali stroške električne energije in stroške komunalnih storitev, plačevali smo jim dodatno zdravstveno zavarovanje in plačali stroške za najemnino.
Območna organizacija Rdečega križa Domžale je letos trem družinam omogočila, da njihovi otroci v Osnovni šoli Trzin malicajo in kosijo brezplačno.
Prejšnja leta je bilo več denarja, tako da smo lahko omogočili letovanje otrokom iz socialno ogroženih družin, letos pa te akcije nismo mogli izpeljati, ker za to ni bilo denarja. Povedati moram, da zaradi premalo finančnih sredstev pomagamo resnično samo v najnujnejših primerih.
Letos je odpadel tudi program izobraževanja za nudenje prve pomoči, ker je šel denar za druge, nujnejše zadeve.
Poudariti moram, da je v Trzinu še več ljudi, ki potrebujejo pomoč, vendar jo odklanjajo, ker nočejo, da bi okolica izvedela za njihov položaj. Kot primer naj navedem socialno ogroženo starejšo občanko, ki je resnično potrebovala pomoč, pa jo je zaradi sramu odklonila. Takih primerov je v Trzinu še nekaj.
Zanima me, kako je z zbiranjem oblačil.
V	Trzinu ni povpraševanja po oblačilih. Ljudje, ki pridejo po pomoč v obliki hrane, ne vprašajo za obleko, zato jo zaenkrat ne zbiramo. So pa v bližini Domžale in Mengeš, in če kdo potrebuje oblačila, naj se obrne na njihovo organizacijo. V kolikor bi mi potrebovali obleko za kakšno drugo akcijo, bomo občane pravočasno obvestili.
Ste pomagali tudi poplavljencem v Bosni?
Ob poplavah v Bosni smo člani Rdečega križa Trzin v sodelovanju z Občino Trzin in Športnim društvom Trzin organizirali pomoč za poplavljence. Zbiranje pomoči je potekalo pred Centrom Ivana Hribarja, kjer smo člani Rdečega križa sprejemali blago in ga razvrščali. Odziv ljudi je bil izredno velik. Posebno so se izkazale mlade družine. Blaga se je nabralo za cel kombi, ki ga je priskrbelo Športno društvo Trzin. V tej akciji smo zbrali hrano, obleke, posteljnino in sanitetni material.
Člani zbiramo oziroma pridobivamo informacije o poplavljenih območjih v Bosni in v kolikor bo potrebno, bomo akcijo v jeseni še enkrat ponovili.
Koliko članov šteje vaša organizacija in s kom sodelujete?
V	organizaciji Rdečega križa Trzin je sedem članov. V glavnem pa sva vedno na razpolago dve, Maja Prah in jaz. Ker je to neplačano delo, je težko dobiti koga, ki bi delal zastonj, še posebej, ker kolikor mi je znano, druga društva plačujejo ljudi ob njihovih akcijah. Ker Rdeči križ Trzin deluje v okviru Območne
organizacije Rdečega križa Domžale, se velikokrat obračamo tudi na njih.
Zaradi nekaterih nečednih poslov, ki so se v zvezi z Rdečim križem pojavljale v medijih, se je zaupanje v to humanitarno organizacijo nekoliko omajalo. Take vesti nas žalostijo, vendar poudarjam, da je v naši organizaciji še vedno na prvem mestu skrb za pomoč potrebnim državljanom.
Ob tej priložnosti vabimo občane Trzina, da se nam pridružijo, mladi so še posebej vabljeni. Sicer pa v Trzinu sodelujemo tudi s Karitasom, Osnovno šolo Trzin, Občino in drugimi društvi. Redno smo v stikih z organizacijami Rdečega križa iz Mengša, Domžal, Lukovice in Moravč.
V lanskem letu ste se preselili v nove prostore na Habatovi ulici ob mostu čez Pšato, v objekt, ki so ga zgradili na mestu, kjer je prej stala kmetijska lopa.
Res je, Občina nam je dala v uporabo nove prostore na Habatovi ulici 7. Prostori so lepi in ni primerjave s tistim prej, ko smo imeli hrano spravljeno na balkonu v dvorani KUD-a na Mengeški cesti. Na žalost se je izkazalo, da vzdrževanje prostorov na novi lokaciji ni poceni. Polovica sredstev, ki smo jih letos imeli na razpolago, je šla za pokrivanje stroškov, kot so elektrika, ogrevanje, urejanje okolice in ne vem kaj še, čeprav jih koristimo samo dve uri na mesec. Ugotavljamo, da so stroški (električna kurjava in drugi stroški) previsoki.
Torej, kje vas lahko dobimo?
Na Habatovi ulici 7, Trzin (stara mlekarna). Pisarna je odprta vsak zadnji četrtek v mesecu od 17. do 19. ure. Občani lahko svoje predloge, želje in vprašanja pošljejo na elektronski naslov: marija.hojnik@gmail.com
Majda Šilar
DRUŠTVO LIPA	
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE	
Ljubljanska 58 Domžale, tel.722 66 70; 041 727 873, e-pošta: lipa.domzale@t-2.net	
Vabimo vas, da se nam pridružite pri izobraževanju, kulturi,	PODROČJE KULTURE
športu in rekreaciji	• likovni krožek
	• keramičarski krožek
Vpisi potekajo v času uradnih ur od 1. do 29. septembra 2014	• krožek klekljanja
	• ženski pevski zbor
URADNE URE:	• punčke Unicef - Špelce domžalske
Ponedeljek in sreda od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure	• literarni krožek
PROGRAM DRUŠTVA LIPA DOMŽALE	ŠPORT IN REKREACIJA
	• telovadba
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE	• pohodništvo
vsi svetovni jeziki v različnih stopnjah zahtevnosti	• kolesarjenje
ZGODOVINA IN SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE	• joga za seniorje
	
• zgodovina in kultura drugih narodov	PLES V PARIH IN SKUPINI
• umetnostna zgodovina	
• zgodovina religij sveta	PREDAVANJA - RAZGOVORI
• Domžale in okolica skozi čas	
• slamnikarstvo na Domžalskem	STROKOVNI IZLETI
• etnologija	Vsak mesec vsaj en ogled zgodovinskih in kulturnih zname-
	nitosti.
RAČUNALNIŠTVO	
• osnove dela z računalnikom	Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše,
•	Word •	obdelava fotografij	lepše in bogatejše.
• posebni programi po dogovoru	
Zopet adolescent za en večer
V Trzin prihaja avtorska predstava ADOLESCENCA
V režiji dramaturga in igralca Dejana Spasica je z mlado ekipo Drzne in lepi iz Kulturnega društva Stična nastala avtorska pred-
stava, ki obravnava težave najstnikov v obdobju odraščanja. Kaj so problemi mladostnikov? Kakšen je njihov pogled na svet? Je biti mlad lepo ali težko? Kako odrasti in kdaj? Kje najti motivacijo? V kaj verjeti? Katera pravila upoštevati in katera kršiti? Kako se vključiti v družbo in ostati zvest samemu sebi? Adolescenca je resnično eno najburnejših obdobij (če že ne zmagovalec v kategoriji obdobij) v človekovem življenju, in to skušajo uprizoriti tudi igralci z avtorsko istoimensko predstavo. Starejši od 15 let - predstava za mlajše ni primerna - se boste ob ogledu lahko poistovetili z marsikatero težavo igralcev, tisti še malce starejši pa boste ugotavljali, ali se je doživljanje mladega človeka v modernem svetu kaj bistveno spremenilo od tistega, ki ste ga sami živeli, ko ste bili najstniki.
Igrajo: Pia Porenta, Lucija Zajc, Katja Lampret, Matic Kravanja Kastelic, Tjaša Skubic, Jan Žnidaršič, Nina Hauptman, Lucija Že-rovnik. Predstava traja 55 minut in nima odmora.
Vzgoja novih rodov igralcev
Nova sezona za Mini dramsko šolo z novimi programi
H	; -¿ïhm ^f J! -
Foto: Peter Hudnik	
Mini dramsko šolo (skrajšano se je je prijel naziv MDŠ) je organizator KUD-a Franca Kotarja kot program za najmlajše uvedel v sezoni 2013/2014, ko se je prva generacija otrok spoznala z odrom in nastopanjem. Prvič je skupina nastopila decembra 2013, ko so javnosti pripravili kratko predstavico ob prihodu Miklavža. V njej so otroci nastopili tudi kot angelčki in parkeljni. V juniju so v okviru festivala Trznfest uspešno izvedli še predstavo »Kdo si upa podreti vigvam?,« v kateri je igralo kar 13 otrok!
»Mini dramska šola je prostor, kjer se oblikujejo skupine, v katerih je nujno sodelovanje vseh, in kjer stremimo k razvoju otrokove ustvarjalnosti, domišljije in samopodobe. Namen Mini dramske šole je, da se otroci naučijo in ponotranjijo, kaj je to gledališče, kaj je dramska igra, dramske osebe in odnosi med njimi, dramski tekst in dramski dogodek - skratka - dramski svet,« je strnila razlago programa usposobljena mentorica Saša Hudnik, ki je skupaj s Ksenijo Dvoršak MDŠ vodila že v preteklem letu, in nadaljevala: »Vaje so sestavljene iz več delov in se začnejo z ogrevanjem. Nato sledijo vaje, ki so strukturirane tako, da se udeleženci osredotočijo na tukaj in zdaj. Nadaljujejo
se z igrami za krepitev zaupanja v skupini in njeno povezanost, za domišljijo in kreativnost, igre za gradnjo skupinske dinamike, samozavesti in ustvarjalnosti. Sledijo igre, ki lahko temeljijo na improvizaciji ali pa izhajajo iz konkretnih tekstov.«
Letos so v okrilju KUD-a Franca Kotarja načrtovani trije programi za otroke, in sicer MDŠ 1 za otroke v starosti 6 - 9 let in drugi program, namenjen malce starejšim, to je v starosti od 10 do 15 let, po imenu MDŠ 2. Novejši, tretji program, pa je SHOW SKUPINA, namenjen za vse v starosti od 11 let dalje. Namen SHOW SKUPINE je oblikovanje ekipe, ki deluje bolj dramska kot šolska skupina in v kateri se člani med seboj upoštevajo, sodelujejo in spodbujajo. Vadijo se v koncentraciji. Igro spoznavajo na primeru konkretnega dramskega teksta. Pripravijo predstavo, daljšo od 30 minut. Za vpis v SHOW skupino je obvezna avdicija, ki bo 1. oktobra 2014 ob 17. uri v dvorani KUD-a Franca Kotarja. Na avdicijo se lahko prijavijo tudi tisti otroci, ki želijo obiskovati MDŠ 2; v tem primeru lahko obiskujejo oba programa. Pogoj za izvedbo posameznega programa skupine je najmanj 5 udeležencev. Če bo v vsaki skupini manj kot 5 otrok, se bosta skupini MDŠ 1 in MDŠ 2 združili. Cena posameznega od treh programov je 25 evrov na mesec, s tem da so na voljo posebne ugodnosti za otroke iz socialno šibkih družin z brezposelnimi starši in za otroke iz družin s tremi ali več otroki, ki jim bodo organizatorji omogočili brezplačno obiskovanje programov, vendar morajo kot dokazilo k prijavi priložiti potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje o prijavi kot iskalci zaposlitve ali potrdilo CSD o skupnem gospodinjstvu. Udeleženci SHOW skupine ob hkratnem obiskovanju MDŠ 2 dobijo 20 odstotni popust, in tako za SHOW skupino plačajo namesto 25 evrov le 20 mesečno.
Vpis poteka do 22. septembra, prijave pa zbirajo preko elektronskega obrazca na strani www.kud-trzin.si ali v papirni obliki (prijavnice so na voljo v šoli).
bl
Septembrsko potopisno predavanje
Maroške zgod(b)e
Tokrat potopisno predavanje vodita domača igralca Urban in Ksenija, ki bosta svoje doživljaje s še tople poti po Maroku delila z obiskovalci zadnji dan tega meseca, tj. v torek, 30. septembra, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v Trzinu. Kaj je tipično afriškega v tej državi, če kaj? Kakšna je hrana, kako Maročani živijo? Je res, da je težko priti do kozarčka tekočega zlata - piva? Vse to boste izvedeli le, če boste predavanje obiskali.
bl
Vse se zmore, če se hoče!
Trzinske igralske zvezde so se resnično izkazale. Uspešno nabiranje kilometrine je obrodilo odlične rezultate. Z neutrudno voljo po nadgradnji, izpopolnjevanju in rasti so dosegli skoraj nemogoče ter do sedaj nepredstavljiv dosežek. Češnjo na smetani! Na vsakoletnem regijske tekmovanju Gorenjski komedijanti (letno prizorišče Dob) so odlično in neponovljivo (glede na prostor uprizoritve) odigrali njihovo letošnjo uspešnico Samomorilec, avtorja Nikolaja Erdmana in v režiji Tatjane Peršuh, ki ste si jo vsi Trzinci zagotovo že ogledali. S perfektno reprizo so se uvrstili na 53. Linhartovo srečanje - Festival gledaliških skupin Slovenije. Timsko delo, navdih in elan - to troje jih je popeljalo do tekmovanja na državni ravni, kjer se za najbučnejši aplavz bori najboljših sedem ljubiteljskih gledaliških predstav v Sloveniji. Celotna ekipa je vzhičena in pripravljena na nova dokazovanja s skromnimi željami. Sicer pa, kot pravi pregovor: »Lonec lončarja hvali.«
Kulturoskop - Koledarčke iz žepov!				
DATUM	KAJ?	ZVRST	CENA	KJE?
ponedeljek, 2.9.2014, ob 20. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: SAMOMORILEC	komedija	5,00 evrov	Kulturni dom Trzin
četrtek, 25.9.2014, ob 17. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: SAMOMORILEC 53. Linhartovo srečanje - festival gledaliških skupin Slovenije	komedija	prost	Kulturni dom Postojna
torek, 30.9.2014, ob 20. uri	U.Gradišar, K. Dvoršak: MAROKO	potopisno predavanje	2,00 evra	Kulturni dom Trzin
sreda, 1.10.2014, ob 17. uri	Avdicija za SHOW skupino	avdicija	predhodne prijave	Kulturni dom Trzin
sobota, 4.10.2014, ob 20. uri	Drzne in lepi KD Stična: ADOLESCENCA	drama	5,00 evrov	Kulturni dom Trzin
torek, 7.10.2014, ob 17. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: PRIČETEK MDŠ1	izvenšolska dejavnost	predhodne prijave	Kulturni dom Trzin
torek, 7.10.2014, ob 18.15	KUD Franca Kotarja Trzin: PRIČETEK VAJ - SHOW SKUPINA	izvenšolska dejavnost	predhodne prijave	Kulturni dom Trzin
sreda, 8.10.2014, ob 17. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: PRIČETEK MDŠ2	izvenšolska dejavnost	predhodne prijave	Kulturni dom Trzin
sobota, 18.10.2014, ob 19.30	KUD Franca Kotarja Trzin: SAMOMORILEC	komedija	7,00 evrov ali abonma	Kulturni dom Dobrova
Rezervacija vstopnic za prireditve je možna preko spletne strani društva: www.kud-trzin.si ali po elektronski pošti: rezervacije@kud-trzin.si.
Kljub slabemu vremenu živahna poletna gorniška sezona
To poletje niso bile naše gore nič kaj gostoljubne, poleg slabega vremena so nagajala obiskovalcem še številna snežišča, ostanki s snegom obilne snežne sezone 2013/14. Kljub temu so bili trzinski planinci dejavni. Poleg tradicionalnega mladinskega planinskega tabora, so speljali še dva dvodnevna izleta - oba v mokrem in (pre-) hladnem avgustu. Kar pa ne pomeni, da so bili tudi oni na mokrem in hladnem! Zadnji od obeh je bil pohodniško-veslaški, saj so osvojili Rombon nad Bovško kotlino (izhodišče je bila slikovita trdnjava Kluže, sestopili pa so v Bovec), drugi dan pa so se še spustili z rafti po tamkajšnji smaragdni, letos pa pogosto tudi kalni Soči.
Drugi vikend v avgustu je bil v znamenju gorniške češnje na smetanovi torti, saj smo »si pokorili« v dveh dneh kar dva velikana Julijskih Alp - prvi dan slovensko višinsko podprvakinjo Škrlatico (2740 m) in naslednji dan še Razor (2601 m), njenega bližnjega mogočneža. Prvi dan nas je bilo 12, drugi dan še dva več. Ustrašili se nismo niti jutranje gneče na izhodišču v Vratih in še manj
Kratke novičke iz PD
Rombon in rafting na Soči
Zadnji konec tedna v avgustu so aktivni člani MO namenili obisku Rombona, gore nad Bovško kotlino, ki je bila zaradi svoje izpostavljenosti v času soške fronte pomembna vojaška opazovalna točka in zato tudi cilj osvajanj zdaj ene, zdaj druge vojskujoče se strani. Z obiskom Rombona so se spomnili tudi 100-letnice začetka 1. svetovne vojne.
Pohod so začeli pri trdnjavi Kluže, se v četrt ure (tudi skozi predore) povzpeli do zgornje trdnjave Fort Herman in se po strmih gozdnih pobočjih mimo odcepa k znani opazovalni točki 1313 (»drajcen-drajcen«) povzpeli do roba gozda, kjer jih je pričakal lep razgled na okoliške vršace. Pot so nadaljevali po uhojeni stezici, ki jih je slednjič pripeljala na mulatjero, ta pa v nadaljevanju do ostankov obzidij, skrivališč ter prenočišč vojakov. Boštjan, vodja izleta, je povedal: »V preteklosti smo že večkrat hodili po poteh soške fronte, vendar smo vedno znova osupli, kakšne napore in kako težko življenje so imeli vojaki v visokogorju.« Z razglednega vrha so sestopili naravnost v Bc (kakor domačini rečejo Bovcu). No, skoraj naravnost, saj so vmes »skočili« še na Čuklo, predvrh Rombona, ki je prav tako kot Rombon imel veliko vlogo v bojih pred 100 leti. Po slabih štirih urah spusta in skupno skoraj devetih urah hoje so bili slednjič spet v dolini. V nedeljo pa jih je čakala osvežitev v dobrih devet stopinj Celzija »topli« Soči. No, pravzaprav na njej, saj so se podali na spust z raftom okoli Polovnika mimo Srpenice do Trnovega.
Napovedujemo ...
... zanimive izlete, ki jih vodijo registrirani vodniki PZS našega društva. Natančne podatke (ure odhodov, oprema, posebna opozorila, prijave na izlet ...) preberite na spletni strani www.onger.org.
•	20. 9. 2014: Dosner Alm (1448 m) - Sauleck (3086 m) [Avstrija]
•	28. 9. 2014: Ljubljansko barje [izlet naravovarstvenikov, vabljeni tudi ostali ljubitelji narave]
•	4.- 5.10.2014: Televrin (588 m), najvišji vrh otoka Lošinj [Hrvaška]
•	11. 10. 2014: Jetrbenk - Sv. Katarina/Topol nad Medvodami - Sv. Jakob [mladinski odsek]
•	18. 10. 2014: Pohorska jezera (Rogla - Lovrenška jezera -Ribniško jezero) [izlet skupaj z DPM Trzin]
•	25. 10. 2014: Deska - Vodotočnik
večernih meglic in vetra, ki sta nas pričakala na Bovških vratcih na poti proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Vzhajajoča in nenavadno velika polna avgustovska luna je potem le obetala lepo vreme, ki je zdržalo ravno še toliko, da smo naslednjega dne preverili, kako poteka novi zaključek poti oziroma ferata tik pod vrhom Razorja. Staro so morali zaradi skalnega podora opustiti. Utrujeni, a zadovoljni smo proti koncu tega izleta (nekateri so mu očitali le preveč »šodra«, a take so pač tamkajšnje gore ...) pozdravili še rogate kriške »domorodce«, ki pozirajo planincem, kadar se ti s Kriških podov v Vrata vračajo prek strme Sovatne. Več slik s tega izleta si poleg velike naslovnice, lahko ogledate na spletnem naslovu http://onger.org/?mode = novica&menu=1&id = 2446, kjer najdete - kot vedno - tudi vse druge informacije o dejavnostih PD Onger. Upam, da se čim prej spet vidimo, jeseni bo menda vreme lepše.
Miha Pavšek Načelnik vodniškega odseka
Planinska krožka za osnovnošolce (2014/15)
Tudi v letošnjem šolskem letu MO PD Onger Trzin vabi osnovnošolce na planinski krožek (ki na OŠ Trzin v naši organizaciji poteka neprestano že več kot 25 let!). Planinski krožek je namenjen vsem otrokom, ki imajo radi naravo in jih hoja veseli tudi, kadar se svet postavi nekoliko bolj navkreber. Na srečanjih planinskih skupin (PS) oziroma krožku bomo spoznavali gorske rastline in živali, učili se bomo o vremenu, primerni planinski opremi ter orientaciji v naravi. Seveda ne bomo pozabili na ustvarjalne delavnice in igre, saj je tudi družabnost pomemben del planinstva.
Prav tako se bomo vsako drugo soboto v mesecu skupaj odpravili na planinski izlet, kjer bomo v praksi preizkusili, kar se bomo naučili na planinskem krožku, poleg tega pa bomo spoznavali še našo bližnjo in daljno okolico. Na izlet se bomo odpravili v vsakem primeru, bomo pa naš cilj prilagodili vremenski napovedi. Vse to je seveda odlična predpriprava za naša večdnevna druženja. Prvo nas čaka že v začetku februarja, ko se bomo odpravili na zimo-vanje, julija pa se bomo odpravili še na mladinski planinski tabor.
•	Planinska skupina Komarčki (1. - 4. razred):
-	ponedeljek, 16.00-17.00 (OŠ Trzin, likovna učilnica); začetek 15. september 2014;
-	oseba za stike: Sara Krašovec, 041 207 608, sari.krasovec@ siol.net
•	Planinska skupina Bose koze (5. - 9. razred):
-	torek, 18.00-19.00 (Hišica PD Onger Trzin, Ulica Rašiške čete 4); začetek 16. september 2014
-	oseba za stike: Jaka Peternel, 031 585 074, jaka.peternel@ hotmail.com
Športno-plezalni krožek (2014/15)
ŠPO PD Onger Trzin bo tudi v letošnjem šolskem letu v OŠ Trzin organiziral športno-plezalni krožek.
Krožek bo potekal v veliki telovadnici OŠ Trzin (plezalna stena)
v dveh terminih:
•	športno-plezalni krožek za učence 1. triade: Zaradi velikega zanimanja bomo imeli po novem 2 skupini (I. skupina: od 16.00 do 17.15, II. skupina: od 17.15 do 18.30) - začetek krožka predvidoma v petek, 3. oktobra 2014,
•	športno-plezalni krožek za učence 2. in 3. triade: ponedeljek (od 16.30 do 18.30) - začetek krožka predvidoma v ponedeljek, 6. oktobra 2014.
Vse ostale pomembne informacije (prijavnica, prispevek staršev, ...) bodo sproti objavljene na spletni strani društva.
Dimež
Planinski izlet tokrat zamenjala gledališka predstava
Čeprav je bil prvotni plan drugačen, smo zaradi slabe vremenske napovedi v soboto, 13. septembra, namesto načrtovanega izleta v neznano izpeljali »plan B«. Tako smo se mladi planinci in naši spremljevalci (kar 27 se nas je nabralo) odpeljali v Kranj, kjer smo si v Prešernovem gledališču Kranj ogledali predstavo z naslovom »Na Noetovi barki ob osmih« v izvedbi igralcev Mini Teatra Ljubljana in PG Kranj.
Predstava je prikazala divjo pustolovščino, polno duhovitih in iskrivih dialogov treh simpatičnih pingvinov, ki jih je pot zanesla na Noetovo barko.
Čeprav nas je predstava navdušila, pa nas podplati že pošteno srbijo, zato upamo, da bo v prihodnje več sončnega vremena.
Staša
Mladinski planinski tabor "Dovje 2014"
Poleti, ko se sneg v gorah šele prvič zares stopi in potoki snežnice odbrzijo v doline, se trzinski planinci odpravimo tja, kjer cvetje šele začenja cveteti in se nebo pne od ene strani na drugo kot ogromni obok najlepše koncertne dvorane na svetu.
Ko so vsi šotorski klini zabiti in v zraku plapola zastava PZS (Planinske zveze Slovenije), pripelje avtobus z otroki. Usujejo se iz avtobusa in navdušeno izbirajo šotore. Letos smo taborili nad vasico Dovje, tako da se nam je ves čas odpiral pogled na dolino Vrata, na še vedno zasneženi Triglav. Zaradi varnostnih razlogov se tako nanj žal nismo povzpeli, nas je pa spremljal, ko smo osvojili Kepo in Vrtaško Sleme ali pa ko smo šli k slapu Peričnik in naprej vse do velike vponke, spomenika pod Triglavsko severno steno.
Skozi igre in v prostem času so se otroci spoznali med seboj, poleg tega pa odkrili zanimivosti okoli tabornega prostora. Če nismo bili na izletu, so nam čas krajšale delavnice ali tekmovanja. Letos žal ob tabornem prostoru ni bilo rečice, po kateri drugače spuščamo ladjice, smo pa igrali nogomet. Vodniki bi vam lahko povedali, da so nabriti planinci še kako močna ekipa, ki je ni jemati zlahka.
Vsako jutro nas je prebudil zvonec in vroč Rezkin čaj, včasih pa tudi mehak zvok dežnih kapelj, ki so udarjale po strehah šotorov. Takrat smo lahko spali malo dlje, kar je bilo prav vsem všeč. Če dežuje, pač ne moreš imeti slabe vesti.
Zvečer ob ognju, ko je dež ponehal, je Aljaž potegnil k sebi svojo drago. Kitaro namreč. Zabrenkal je na strune in v noč poslal melodije otroških pesmi in pesmi za odrasle, ki so se skupaj s plameni vzpele vse do malega in velikega voza na nebu, ki sta nekoč kazala smer morjeplovcem. Ko je ugašala žerjavica, so vsi že spali, le nekaj vodnikov je ostalo budnih in čuvalo tabor.
Tudi letos je žerjavica ugasnila in otroci so odšli s tabornega pro-štora. Šotore smo spet podrli, le svetle lise ovele trave so na koncu kazale, da se je tam nekaj dogajalo. Gore pa še kar stojijo, zato jih le pojdite malo pozdravit in si ne ženite k srcu, da ste kaj zamudili.
Jaka Peternel
28. mladinski planinski tabor MO PD Onger Trzin je potekal med 19. in 27. julijem 2014 na Dovjem - v vasici, kjer je med drugim služboval »triglavski župnik« Jakob Aljaž in je živel Ivan Brence - Pehtut (Kdo? Odločen in trden kmet, ki je bil znan po besedah »Kar sem rekel, sem rekel,« in je bil zaradi njih pred avstrijskim vojaškim sodiščem obsojen na smrt in avgusta 1915 v Ljubljani ustreljen. Več o njem boste seveda našli na internetu ...).
Sodelovalo je (kot se za 28. MPT spodobi) 28 otrok, zanje pa je skrbelo 12-člansko taborno vodstvo (5 vodnikov PZS, 4 mladinski voditelji, dve pomočnici, ki aktivno delujeta v MO in seveda nepogrešljiva kuharica Rezka).
O vsem dogajanju na taboru pa si lahko preberete v tabornem časopisu, ki ga najdete na spletni strani www.onger.org.
Dimež
Veselo v Kamnik in urno naprej v Komendo
Poletno srečanje društva Jesenski cvet
Poletne počitnice smo zaključili 26. avgusta 2014 v Kamniku in nato v Komendi. Septembra smo spet začeli z rednimi tedenskimi srečanji skupin za samopomoč starih ljudi.
Organizatorki dogodka in strokovni sodelavki Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Lidija Krivec Fugger, Tatjana Prašnikar in predsednica društva Majda Knehtl so nam že več kot mesec pred dogodkom poslale vabilo na poletno medgeneracijsko srečanje vseh članov skupin.
Trzince je avtobus čakal na postaji v Mlakah, kjer so nas pozdravili Domžalčani. Ob desetih smo že bili v Kamniku, v starem mestnem jedru. Tam nas je pričakal pater Splichal in pod njegovim
vodstvom smo si ogledali v sklopu Frančiškanskega samostana cerkev sv. Jakoba, kapelo božjega groba, samostanski vrt in bogato samostansko knjižnico, ki hrani tudi inkunabule. Pater je opisal zgodovino samostana, predstavil umetnike - slikarje, rezbarje, arhitekte, pisarje. Koliko truda in vere je bilo potrebno, da so se vse do danes ohranile te dragocene umetnine in prve knjige.
Naslednja postaja ogleda je bil Medobčinski muzej Kamnik in rojstna hiša Rudolfa Maistra - domoljuba, generala, kulturnika, pesnika in bilbliofila. Ogledali smo si razstavo, ki pripoveduje življenjsko zgodbo o generalu in njegovem času ter o njegovem še vedno močnem vplivu na Slovence. Zelo lep in zanimiv muzej.
Po dvanajsti uri smo se odpeljali v Planinski dom Komenda, do katerega pelje cesta pod hribom komendske cerkve. Planinski dom stoji na ravnini in je lahko dostopen, obdan z gozdom, ima veliko teraso, na kateri se nas je zbralo okrog 110 članov. Tu smo se okrepčali s kosilom in se pogovarjali. Sledile so ustvarjalne delavnice, kjer so prizadevne članice ustvarjale izdelke iz ličkanja, slame in rože iz papirja.
Veseli smo zaključili poletno srečanje, veliko smo videli, se pogovorili. Vreme ni bilo nič kaj poletno, je pa vzdržalo, in ni bilo treba odpirati dežnikov.
Naslednji dogodek bo dan odprtih vrat MD Jesenski cvet, ki bo v jeseni v Lukovici. Vabim, da se nam pridružite na naših srečanjih in poteh.
Voditeljica skupine Naše vezi Jožica Trstenjak
DOBRO JE VEDETI
Turistično društvo Kanja Trzin tudi to jesen pripravlja celo vrsto dejavnosti in akcij, zato bralce Odseva in druge občane obveščamo, da so vse informacije o dejavnostih našega društva na voljo tudi v Informacijskem središču v CIH, Ljubljanska cesta 12/F (tel.: 01 564 47 30) in na spletni strani: www.td-trzin.si.
Vse člane TD Kanja, ki še niso poravnali letošnje članarine, vabimo, da to čim prej storijo. To lahko opravijo vsak dan v času uradnih ur v CIH - občinskem informativnem središču, Ljubljanska cesta 12f Trzin. Članarina za odrasle znaša 10, za mladino 1 evro.
Napovednik dogodkov TD Kanja Trzin za	september in oktober
Mednarodna razstava Vezenje in noše Istambul - Turčija TD Kanja, Občina Trzin, CIOF	od 19. - 30. septembra
Dnevi evropske kulturne dediščine od 19. septembra do 4. oktobra Osnovna šola in TD Kanja Trzin, osrednji dogodek bo 4. oktobra	
Mednarodni festival vezenja v Velenju TD Kanja Trzin	od 17. do 19. oktobra
Predavanje Naravna dediščina TD Kanja in Zavod za varstvo naravne dediščine Kranj	14. oktobra ob 19. uri v CIH, namesto 22. septembra
Jesenske dobrote - prireditev za otroke na ploščadi pred CIH TD Kanja	23. oktobra od 16. ure dalje
Ljčemjtvrutl Joj, ta puberteta, ali kako stekati izštekane
Mnogo trzinskih otrok je septembra vnovič zakorakalo v šolo. Nekateri z veseljem, drugi s cmokom v grlu. Še ena izkušnja več na poti osamosvajanja. Tudi za starše so to velike spremembe, še posebej, ko pošiljamo otroke prvič od doma. Poleg postavljanja mej se moramo naučiti tudi popuščanja pri nadzoru nad otrokom, kar ni lahko. Z novim šolskim letom se po navadi družinska dinamika postavlja v utečene okvire. Ne le otroci, tudi starši se moramo spet »utiriti«, še posebej družine z najstniki, ki jih pestijo težka bremena. Kar je bilo še poleti dovoljeno, je s šolskimi obveznostmi marsikje postalo breme za odnose v družini. Starši nemalokrat popustimo - tudi pred lastnimi načeli, saj se pri odraščanju svojih otrok počutimo nemočne ali pa imamo občutek, da izgubljamo stik z našimi najstniki. Potem pa so tu občutki krivde, kaj smo naredili narobe. Vsi si želimo varno popeljati sedanje in bodoče najstnike v svet odraslih. Zato tokratne knjižne niti namenjamo knjigi s simpatičnim, a pomenljivim naslovom Izštekani najstniki in starši, ki štekajo in podnaslovom Starši - tukaj in zdaj. Pa boste rekli, ah, v poplavi vseh takih in drugačnih terapevtskih knjig in forumov še ena, ki ponuja recepte v teoriji, v praksi pa starši ostanemo s svojimi problemi sami in nemočni. Najmanj, kar moramo knjigi takoj priznati, je, da črpa iz zakladnice domačih primerov, torej iz sodobnega slovenskega okolja, kar daje dobre upe, da so naše zadrege rešljive.
Avtorja knjige, Kamničana Albert in Leonida Mrgole, ki se strokovno ukvarjata z raziskovanjem odnosov v družini in med partnerjema, sta tudi sama starša štirih otrok. S knjigo in dobro obiskanimi delavnicami za starše sta uspela pokazati, da lahko opisane situacije, ki sta jih avtorja doživela kot starša ali pri svojem psihoterapevtskem in svetovalnem delu, preslikamo v našo realnost. Knjiga pomaga staršem na več načinov in je zelo uporabna, praktična. To ni knjiga univerzalnih receptov ali zgledov, pač pa bolj, kot pravita avtorja, »varen zemljevid za potovanje skozi obdobje najstništva«, torej primeri, ki nam širijo obzorja, okrepijo samozavest. Zgodbe iz življenja vsebujejo zaplet in razplet z rešitvijo, vzgojne situacije starše spodbujajo, da so sami ustvarjalni, in jim pomagajo na njihovi poti izbrati najbolj ustrezno vedenje.
Med razlogi za nastanek knjige, ki sta jih zakonca Mrgole uvodoma navedla, ima zelo močno noto stavek »Najstniki potrebujejo odrasle starše - starše, ki štekajo«, ki so čustveno stabilni, ki ostajajo v stiku, ki dovolijo samostojnost, ki prenesejo napake in, seveda, ki znajo sebe »prištekati« v razumevanje najstnika. Biti tam, kjer nas najstnik pričakuje, čvrsti, neomajni in zanesljivi. Torej, kako kot starši preživeti ob odraščajočih otrocih in pri tem ohraniti stik in kvalitetne odnose z otroki, v partnerstvu in v družini.
»Naši najstniki so vedno pametni, ne pozabite, da so v tem obdobju edini pametni osebki v hiši. Za vse imajo argumente in veliko besed, moči in energije. Starši navadno nemočno umolknemo, ker nimamo dovolj besednega zaklada.«
Ste se prepoznali? Niste sami. Avtorja obljubljata, da je ta knjiga »pravo skladišče »municije« besed in načinov, kako te besede nekonfliktno, a vendar odločno uporabiti. Res je, izbira našega ravnanja je vselej naša končna odgovornost, vendar pa si z znanjem in izkušnjami lahko pomagamo pri izbiri in odločitvi.
Pa lep skok v novo šolsko leto, Nataša Pavšek
Izštekani najstniki in
starši, ki štekajo
5tarši-tukaj in aiaj
»OKUSIMO BESEDO« ¡e projekt s katerim želimo: spodbujati bralno kulturo; razvijati refleksije o prebranem; povečati izposojo aktualnega in kvalitetnega leposlovnega, družboslovnega in naravoslovnega gradiva; povečati prepoznavnost oddelka zo odrasle v knjižnici in navzven v javnosti.
PRAVILA SODELOVANJA
Kdo kohko sodeluje?
Člani knjižnice, starejši od 15 let. Kje lahko sodelujete? V Knjižnici Domžale in v vseh njenih enotah. Kokšna so pravila? Pri informatorju na oddelku za odrasle vprašajte za kartonček, na katerega boste zbirali žige. Bralci, ki bodo prebrali 6 knjig s pripravljenega seznama, prejmejo priznanje. Koliko časa traja projekt? Od 1. oktobra do 30. aprila. Projekt se bo uradno začel s 1. oktobrom in se zaključil v začetku maja z nastopom znanega gosta ter podelitvijo priznanj.
Izlet društva upokojencev
Konec avgusta smo se trzinski upokojenci odpravili na odkrivanje avstrijske Koroške.
Prvi daljši postanek smo naredili v mestecu Gmünd, kjer smo si ogledali župnijsko cerkev v gotskem slogu in Poršejev muzej. Posebna zanimivost je tudi »deljena cerkev«, skozi katero pelje cesta. Po dolini reke Malte smo se peljali mimo pašnikov, polnih ovac, krav in osličkov. Po lepo urejeni gorski cesti, za katero smo odšteli zajeten kupček evrov, smo se pripeljali na največji avstrijski jez Kölnbrein, na višino 1902 m. Ob poti smo občudovali prečudovite slapove, peljali smo se preko devet mostov in skozi sedem predorov, vklesanih v živo skalo. Med vršaci Visokih Tur nas je pozdravilo sonce, krpe snega in kristalno čista voda. Na multiviziji in maketah smo si ogledali potek gradnje tega ogromnega jezu. Pogled z jezu proti dolini pa tistim z vrtoglavico odsvetujem. Med množico turistov, predvsem iz Avstrije, je bilo videti tudi Slovence, ki na ta jez prihajajo predvsem kot motoristi. Na poti proti domu smo se ustavili še ob Milštatskem jezeru. Naše druženje smo zaključili s »kočerjo« v Podbrezju, enotni, da smo skupaj preživeli lep sončen dan.
PZDU Gorenjske
Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin je od 27. novembra 1998 član Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske (PZDU). V to zvezo je vključenih 46 društev upokojencev Gorenjske, vse od Kranjske Gore na severu pa do Moravč na jugu. Četrtega septembra letos je bilo 23. srečanje PZDU pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini. Kljub slabi vremenski
napovedi se nas je na srečanje odpravilo za cel avtobus žerjavč-kov. Po pozdravnih govorih vseh pomembnih mož in žena smo si ogledali lep kulturni program, temu pa je sledila zabava s plesom. Stkala so se nova prijateljstva in obudila stara. Hvala našemu predsedniku Franciju in upravnemu odboru društva, da je za nas poravnal kotizacijo.
V množici kakšnih 2500 obiskovalcev smo se zadržali tri ure, nato pa smo se odpeljali na Bled. Večina se nas je podala po peš poti okoli jezera. Vse čestitke gredo seveda tistim z 80 plus, ki so to »klobaso zašilili«. Zato nam ostanite zdravi in zadovoljni, kmalu se spet srečamo.
Milica Erčulj
[razstAVA^!		
MINERALOV IN FOSILOV HI		
f 3. in 4. oktober 2014 Koželjeva domačija v Komendi		Geološki krožek OŠ KOMENDA MOSTE
Društv» nrijatel '•v "-.leralov in for.ilov Slovenije r	•	
Obvestilo in vabilo na delavnice Turističnega društva Kanja Trzin
V novem šolskem letu 2014/2015 začenjamo s tradicionalnimi delavnicami. Ljubitelje ročnih spretnosti, plesa in likovnega ustvarjanja vljudno vabimo na:
1.	REZBARSKO DELAVNICO v tehnični učilnici OŠ Trzin vsak torek od 17. do 18.30 - začetek 7. oktobra, informacije za nove kandidate pri mentorju Marijanu Vodniku, telefon: 01 729 24 20
2.	DELAVNICO VEZENJA v Jefačnikovi domačiji vsak torek od 17. do 18.30. - začetek 7. oktobra, informacije za nove kandidatke pri Dunji Špendal, telefon: 040 828 001
3.	FOLKLORNI PLESI v mali telovadnici OŠ Trzin vsak četrtek od 20. do 21.30. - začetek 2. oktobra, informacije pri Danici Pandel, telefon: 031 294 954
4.	LIKOVNE DELAVNICE za odrasle: prvo srečanje 6. oktobra ob 11. uri v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12f, informacije pri mentorici Eli Moravec, telefon: 051 615 213
Razpored odvoza nevarnih odpadkov - jesen 2014
DATUM	URA	NASELJE LOKACIJA
08. 10. 2014 15.30-17.00 Trzin	Na dvorišču Mengeške 9, Trzin
17.30-19.00 Trzin	Na parkirišču pred trgovino Mercator
Med nevarne odpadke sodijo:
-	akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje.
OPOZORILO:
-	nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja,
-	tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano,
-	odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije,
-	odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
Razpored odvoza kosovnih odpadkov - jesen 2014
DATUM ZAČETKA AKCIJE	ZAJEMA NASELJA
08.	10. 2014	Trzin (Habatova ul., Jemčeva c., Kmetičeva ul., Mengeška c., Za hribom)
09.	10. 2014	Trzin (ostale ulice)
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE sodijo:
-	nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov,
-	avtomobilski deli,
-	akumulatorji,
-	gume,
-	sodi,
-	gradbeni material,
-	veje drevja in živih mej.
Kosovni odpadki morajo biti na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov.
V primeru vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki 01/729-54-30 ali elektronskem naslovu info@jkp-prodnik.si.
Petdeset odtenkov vode
534 milimetrov oziroma litrov na kvadratni meter! Da, prav ste prebrali, kar dobre pol tone vode smo dobili to poletje, natančneje v trimesečju junij-avgust, na trzinske travnike in gozdove (zadnji mesec celo >200 mm). Seveda pa tudi na vse strehe in žlebove ter vrtove, kjer so bili hit poletja polži vseh možnih »modelov« in barv ter velikosti. Na marsikaterem vrtu so vrtičkarji že kmalu izgubili vsakdanji boj z njimi, saj je voda v najrazličnejših odtenkih poskrbela za njihovo nemoteno rast in razvoj. Pšata je bila večino časa jesenska, na poljih in v gozdovih pa niti ene suhe travice ali vejice. Na prvih pa le v nebo segajoča koruza, vsaj nekaj, s čimer bodo nekateri zadovoljni. Pa naj še kdo reče, da po vsem tem ne bomo pomnili letošnjega volilnega poletja. In kot da ni to dovolj, nam kuhajo že jesenski lokalni predvolilni golaž! V njem pa so vse prej kot nedolžne začimbe, pojemo ga že še nekako, zadnji del prebave pa je menda zelo »pekoč« ...
Da bo bitka huda, kažejo tudi domiselni prijemi. Večinoma papirno propagandno gradivo so pri eni od trzinskih list popestrili z leseno deščico, na kateri nam obljubljajo, da bodo šli stvarem do dna. Deščica je sicer ličen polizdelek, iz katerega lahko naredimo kuhalnico, morda pa celo kratko paličico za tepežkanje po prstih. Morda ne bi bilo napak, če bi kdaj v prihodnje priložili kar šibo za tiste, ki zadnje desetletje in še več skrbijo predvsem za zdra-
he. Končno je tudi dosedanji župan dahnil svoj ne in obelodanil naslednika iz svoje liste, kar nekaterim prav tako ni bilo všeč. Pri kandidaturi še vedno vztraja »Netrzinec«, po lastnem prepričanju pa sicer tukajšnji domorodec, nekateri kandidati oziroma kandidatke pa so se priključili pet minut pred dvanajsto. Bolj zato, da bo izbira bolj barvita. Ko boste brali te vrstice, bo predvolilna kampanja na višku, zato bodo »temperaturne razmere« konec meseca morebiti precej višje kot v začetku ali celo v vsem poletnem
trimesečju. In letošnje je gotovo vredno omembe, vsaj če ga sodimo po vremenu.
Meteorološko poletje, ki se je poslovilo konec minulega meseca, si bomo zapomnili predvsem po pogostih padavinah in razmeroma malo sončnih dneh ter glede na zadnja desetletja gotovo tudi podpovprečnih temperaturah. Te so se gibale zdaj nad dolgoletnim povprečjem zdaj pod njim, a bolj kot smo šli proti koncu, bolj so bile pod njim. V vsem tem času smo imeli le en vročinski val, ki je trajal od 7. do 12. junija. Najvišje temperature v drugi polovici junija ter v juliju in avgustu so večinoma ostale pod »vročinsko« mejo 30 stopinj Celzija. Še posebej hladna je bila druga polovica avgusta. V vseh treh poletnih mesecih so v sosednji Ljubljani, tam so pri koritu tudi z meteorološkimi podatki, ker pač Trzinci nimamo svoje vremenske postaje (no, kandidati za župana, kdo nam jo bo ponudil?), so zabeležili celih 15 vročih dni (na Brniku pa le še 9), kar je 4 dni manj, kot znaša povprečje za obdobje 1981-2010. Spomnimo se - lani je bilo vročih dni v enakem obdobju 35, predlani pa 39. Morda tudi na račun poletij 2012 in 2013, ki sta bili med tremi najbolj vročimi v zadnjem stoletju, pripisujemo občutek, da letos »pravega« poletja skoraj ni bilo. Vendarle pa se zdi, da nas letos občutek ne vara, pa čeprav je bila povprečna poletna temperatura zelo blizu povprečju za obdobje 1981-2010. Še hladnejše in v osrednji Sloveniji še bolj mokro poletje smo imeli ne tako daljnega leta 2005 ...
Iz preglednice je razvidno, da nas je letos poleti res pošteno namočilo, na širšem območju Ljubljanske kotline med 460 in 660 litri na kvadratni meter! Pastirica na Gojški planini je nekoč rekla za tako poletje, da je še blato (z)gnilo! In vendarle smo imeli le petinski presežek padavin, zato pa tudi desetinski primanjkljaj s soncem obsijanih ur dneva. Pričakovali bi lahko okrog 100 ur več sonca, v primerjavi z lanskim letom pa smo ga imeli za več kot 280 ur manj, še slabše je bilo v gorah. Nazadnje smo zabeležili tako malo sonca pred četrt stoletja oziroma poleti 1989! Vreme-noslovci so posebej poudarili, da so bile vremenske razmere v letošnjem poletju precej nehvaležne za napovedovanje vremena, še bolj neprijazne pa do vseh, ki si na dopustu želijo sončno in vroče vreme brez padavin, predvsem pa brez močnih nalivov, najpogostejših spremljevalcev neviht. Tudi vremensko občutljivim je tako spremenljivo vreme pogosto povzročalo težave, oskrbniki planinskih postojank pa so tarnali nad slabim obiskom.
Zato pa nas v pravkar minulem poletju ni pestila suša, še več - nekaterim rastlinam je bilo moče celo preveč! Pogost dež je oklestil pridelek krompirja, paradižnik je napadla plesen, solata je gnila in na sploh so bili gospodarji vrtov polži. Pomanjkanje vročine oziroma sonca je po drugi strani preprečilo nastanek ozona v prizemni plasti, tudi vrednosti UV-indeksa so bile precej nižje. Pogoste padavine so izpirale cvetni prah v zraku in na ta način lajšale nevšečnosti tistim, ki jim cvetni prah povzroča težave. De-
ževje pa vsekakor ni bilo naklonjeno čebelam, saj ni bilo dovolj medičine. Mokrote so bili najbolj veseli tisti, ki težko prenašajo hudo vročino. Prvi vročinski val je bil zelo zgoden, saj stavbe še niso bile niti dobro pregrete, zato so celo v mestih razmeroma dobro prenesli to edino vroče obdobje. Marsikdo bi sklepal, da se je z letošnjim poletjem prekinil niz vročih poletij in se je trend ogrevanja svetovnega ozračja ustavil, vendar temu ni tako. V svetovnem merilu je bil junij najtoplejši, odkar spremljamo povprečno svetovno temperaturo, torej v zadnjih 134 letih, julij pa je bil četrti najtoplejši.
Za konec pa še nekaj domačih vremenskih sladkorčkov. V vsem trimesečju smo imeli kar 47 dni s padavinami, kar je več kot polovica od vseh možnih (92). Zadnji junijski teden smo dobili prek 160 mm padavin, zadnji dan tega meseca pa skoraj 70 litrov! Spomnimo tudi na 10. julij, ko so bile dnevne temperature ves dan med 14 in 15 stopinjami Celzija, občutek toplote je bil precej klavrn tudi proti koncu tega meseca. Avgust ni popravil slabega vtisa, ki sta ga pustila muhasta predhodnika. Prva polovica je bila sicer še znosna z nekaj sončnimi in zelo toplimi do vročimi dnevi, druga polovica pa je spet »povsem razočarala«. Pogoste padavine, malo sonca in razmeroma nizke temperature so zaključile letošnje poletje, verjetno enega najbolj kislih v tem tisočletju. Kar ne moremo mimo primerjave med poletnim vremenom in vsem, kar se dogaja v času kislih kumaric med preigravanjem povolilnih kombinacij na državnem in predvolilnih križankah na lokalnem nivoju. Zdi se, da na obeh ravneh na koncu vedno potegnemo najkrajšo volivci. Vendarle ne gre obupati, jesen je lahko lepa in sorazmerno topla tudi še konec septembra in v prvi polovici oktobra. Do takrat pa se bo tudi pod novimi ministri in župani še naprej prav vsak večer in postopoma (s)temnilo do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Dnevni potek temperature zraka v Ljubljani avgusta 2014 (v °C)
POSTAJA	Padavine junij 2014	Padavine julij 2014	Padavine avgust 2014	Padavine poletje 2014
	(v mm oz. l/m2)	(v mm oz. l/m2)	(v mm oz. l/m2)	(v mm) / rang
Škofja Loka (Trnje)	218	160	283	661
Vrhnika	201	183	175	559
Moste pri Komendi	173	168	207	548
Brezje pri Tržiču	153	155	235	543
Letališče Brnik	177	120	230	527
Trzin	175	156	191	522
Grosuplje	121	183	173	477
Ljubljana Bežigrad	131	130	205	466
Domžale	185	140	138	463
Radomlje	166	145	137	448
Preglednica: Mesečna količina padavin v obdobju junij-avgust 2014 na širšem območju Ljubljanske kotline (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
ječmen
Boxer + Logran
|)Bologna	ingenio vDlllico (J)SY Moisson
enka	pšenica
d) Sequel $ Limpid
Za dodatne informacije 031 776 999 • Stanko Ambruž 031 770 744 • Mihael Jurič pokličite: 041 728 777 • Drago Legen	040 453 238 • Alen Matijašič
Syngenta Agro d.o.o., Kržičeva 3, 1000, Ljubljana, Slovenija
Dosegljivo je lahko v 1 uri
Z NLB Osebnim kreditom. Denar vam je lahko na razpolago že v 1 uri, če s seboj prinesete ustrezno potrjeno dokumentacijo in
zahtevane osebne dokumente ter ste kreditno sposobni.*
Za več informacij obiščite www.osebnikredit.si ali pokličite 01 477 20 00.
nlbO
www.osebnikredit.si	Kontaktni center: 01 / 477 20 00
* Velja za kredite zavarovane pri zavarovalnici in kredite brez zavarovanja, če se v NLB Poslovalnici oglasite več kot 1 uro pred zaprtjem.
Vabljeni ste na dan odprtih vrat, na ogled prve hiše 27.09.2014 od 9-te ure naprej!
Vreme po EVROPI
4- N? £ \ vr

L—,,	jhalfc /
Vreme na HRVAŠKEM
-H
reriie v SLOVENIJI?
V	-1	* \ t |i/
1 i	-Ja	--ot&fT
vreme-info.si
VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU