y* J 'fr M * » A. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta old po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr % za četrt leta 1 gold., posiljanè Ig ubij ani 28. februarija Obseg: Kako je ravnati, da se priredé krave, katere dajejo veliko mleka? Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. (Dalje.) Da krave ne zvržej Muhe pregnati Prijateljem sadjereje Tehnično poročilo k pro jektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dal Govor grofa Belcredij premembi šolske postave v gosposki zbornici na Dunaj Kratkočasnica. Spomini na veliko slavjansko romanje v Kim leta 1881 (Dalje) Trdna vera v coprnice Mnogovrstne novice. Naši dopisi Novičar Gospodarske stvari. Kako vine skuša povzdigniti s pitanjem, in velika napaka pri razstavah in delenji daril za plemensko živino je ta ravnati, da se priredé krave? dopusti tudi pitana živina. da se količkaj ozira, ali da se sploh k razstavi Plemenska živina se ni- katere dajejo veliko mleka? kdar ne sme mešati ali primerjati s pitano. Konečno svetuje omenjeni živinorejec 5 vsako Znan in pri vseh okoliščinah resničen je pregovor krava pri gobcu molze 5 to je tuii najboljša krava le tako plemensko kravo, katera po drugem teletu ne pokaže bogastva na mleku, brezozirno odpraviti. tedaj molze, ako ima in dokler ima dosti in prave postrežbe v piči. Enako res je pa tudi to, da pri slabo-mlečni kravi najboljša piča ali krma nič ne pomaga, žival se, ako je sicer zdrava, bolj opita, pa mleko se Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. ne pomnoži. Varovati se pa mora človek prehitre sodbe, ker znano je, da se mršavo in zanikrno živinče, ako pride v roke dobrega gospodarja, kmalu popravi in po (Dalje.) r -SE ^---- , —^ Glavnemu odboru prištevalo se je tudi v greh ali stane najboljša krava; nasprotno pa sloveče dobre krave pa se je navajalo tudi v podporo potrebe lastnega kme-pridejo začasno ob vse mleko, ako se jim pripeti kaj tijskega lista to , da so „Naznanila" kmetijske družbe nenavadnega, posebno po daljši težavni poti, pa dobre za nič ali vsaj brez koristi lastnosti se povrnejo, kedar je žival zopet v redu Živinorejci, posebno oni, kateri mleko prodajajo Ako se to očitanje hoče soditi nepristransko 5 treba delajo glede mlečnih krav vsak svoje skušnj ? po ka terih se ravnajo v vsem, pa z namenom, v svojem hlevu vičena ali kriva je pred vsem pregledati dotična „Naznanila" sama in iz pregleda še le se bo pokazalo, ali je obsodba opra- Iz tega, kar so „Naznanila" priobčila imeti kolikor moč bogato-ml a; k vieena. an Kriva, ll tega,, nai au „xm^uauna puuvwc», se bode tudi dalo soditi, ali morejo družbenikom kaj Anglešk živinorejec ki ima vec krav samo čisteg koristiti ali nič. Dejanska korist se ve da je odvisna sle • od tega, ali se „Naznanila" tudi berejo ali ne, ker o tem se nihče ne bode pričkal, da knjige samo v omari ■ spravljene, na polici zložene ali na mizi razložene ne teri je prirejen od bogato-mlečne krave, in kije sku- morejo nikomur koristiti; knjige in časnike je treba Shortornskega plemena, priporoča iz svoje skušnj deče, v naravi vtemeljeno ravnanje: Za pleme posluževati se samo takega bika ka šeno dober plem brati in le onemu, kateri vé, kaj je v knjigah in rediti samo one telice, katere so prirejene od časnikih, pristaja tudi po okoliščinah sodba o dotičnih krav po skušnji bogato-mlečnih telet ne spuščati kr da bi sesala, temveč spisih več jih skrbno gorkim mlekom, dalje pa še s posnetim mlekom tednov, pa zmerno, napajati s frišno- Kako stranéh Poglejmo si tedaj malo „Naznanila". zvezek «Naznanil" leta 1869. obsega na 120 se ima tele pozneje krmiti, mora iz skušnje znati vsak m Navadno sporočilo odborovo o svojem delovanji 5 živinorejec, potrebno je nekaj dobre paše in nekaj la- potem račun preteklega in proračun prihodnjega leta nenega prešani a sporočilu glavnega odbora nahajamo Za pleme namenjeno tele se ne sme nikdar spi- kar se sploh razume, pri dobrem mesu poročilo o novi dbi družbenih podruž tati, temveč držati. Pri taki dobri zdravi krmi je poglavitno ali dobra paša ali trava, in dobro seno in kos soli, katero živinče more lizati po potrebi. Velika napaka pri reji mlečnih krav bila bi v tem, ako bi živinorejec živino pripravljal za javno razstavo, posebno z namenom na darilo. To redno zapelje gospodarja, da lepoto ži- nic; poročilo o denarni državni podpori; poročilo o kmetijskem shodu na Dunaji; predloge zastran kmetijskih popotnih zborov; o kmetijskih in gozdarskih šolah; o okrajnih logarjih za Kranjsko; 66 o ž mejah III in to od o časniku za kmetijstvo in gozdarstvo; o novem natisu knjižice za poduk v murvo sviloreji v slovenskem jeziku; o letnih dohodkih tajnikovega adjunkta 20 brejih holandskih krav. Pa izmed pripeljanih zvrglo mu jih je 5 in tega ne zadosti, poprijela se je tudi njegove domače čede enaka napaka, tako da ni nobena krava in teleta vsa slabotna sledijo sporočila in predlogi podružnic nosila dalj kot 37 do 39 tednov in zanikrna poginila so vsa. Na èt dr. Haub podružnice postojnske, ki želi postavo 1 J začel triiol za b v mr je gospodar zoper to nezgodo rabiti ž< ga je razpušeneg to tak da 1 ^^ 'i § podružnice metliške, iz katerega je razvidna med krmo po vodi brejim k?avam in junicam dajal vsak dan do gramov bolezen ta bila je po posebna rljivost, in predlaga znižanje letnih « doneskov za manj premožne družbenike na po polnem ponehala. Pomoček je lahak, dober kup vsikakor poskušnje vreden. j tedaj lovico , podruž čevsk družba izda poduk o um katera nasvetuj naj Muhe pregnati. podruž P gnojišč zniža na 50 ki- pa v s k e, katera želi, da se letnina » R Znana bo tudi pri nas precéj razširjena rastlina s širokim perjem osti turšice varno, katera je bila polna nadležnih muh ka Potem sledi poročilo o gospodarstvu z družbenim g°8P°dar tako v kahlo vsajeno rastlino vrtom, o podkovski in živinozdravniški šoli je postavil Ta je prav predlo g o k ali c z nasvetom v ta dobro rastla, pod njo in tudi na spodnjih stranéh perja pa je bilo vsako jutro polno mrtvih muh, in v kratkem namen prositi pri ministerstvu podpore 1000 gold nadalj času î bile so nadležnice pregnane skoraj do čistega z vsega prostora Ako » Ricinus nasvèt deželne postave za varstvo kmetij- Je g°tovo posebno lahek in pripraven pripomoček pomaga zoper muhe , ker y tvu koristnih tič Konečno sledijo priznanja, in to vseje ali vsadi si vsakdo lahko nekoliko ricinusovih sadik, in ob času mušjega gospodarstva postavi se v priznanje družbene svetinje peterim zasluženim kuhinje, jedilnice, posebno krčme, pa tudi v živinske ki so ob enem kinč prosto kmetovalcem, in častno priznanje trem gospodom. Potem poročilo o volitvah: v glavni odbor, častnih in dopisovalnih udov. Konečno naznanila iz sej glavnega odbora, namreč : hleve, nekoliko teh rastlin rom in smrtonosne za muhe obširneje področj c. kr dopisa c kmetijske družbe vsled ministerstva za kmetijstvo oklic družbe kmetijske, kako naj se delijo pre mije za govedino oklic družbe kmetijske, kako se dajejo biki za pleme na deželo; sporočilo družbe kmetijske, v katerem se nasve-tuje prenaredba gozdarske postave od dne 3. decembra 1852. leta; poziv prof. dr. Haberlandt-a svilorejnim društvom Prijateljem sadjereje ! Bliža se zopet spomlad in z njo oni čas, ki Vas opominja, da mesta, koja so izpraznila sta^a in onemogla sadna drevesa, nadomestiti z drugimi mladimi čvrstimi, ki bodo Vam in Vašim potomcem v korist in veselje. In kaj je lepšega, kaj koristnejšega, kakor lep sadni vrt krog hiše in pri hiši? Ako bi kdo izmed ča- „Novic" hotel tej svoji želji vstreči, naroči stitih bralcev naj si iz moje drevesnice takoj omenjenih drevesic. in svilorejcem Nortonov vodnjak razpis premij za i drena žit trijskim Lahko se dobi še jabelčnih drevesic od 5—6 let, hruše vi h let, orehovih let, in vse to prav po nizki ali pa eče zasadbe murbinega drevja t r a d a t ceni. — Hvale tu ne izrekam nobene o njih, kajti „ dobro blago se samo hvali". Sezite toraj po njih, Vi prija- Sam obseg prvega zvezka priča dosti, da vsaj ta Naznanila1' niso suhoparna in da niso nezanimiva za telji sadjereje !- Medvodami 25. februarija. Jožef Jarc posestnik. j » vsacega kmetovalca ako le b da so se poklic iružnice kmetovalci napredek kmetijstva pričajo pa tudi, brigali za svoj Kdorkoli se hoče potruditi in malo prebrati te zdaj i0 let stare obravnave, prepričal se bode, da se » « « * * _. — Tehnično poročilo projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja skoraj nahaja v njih marsikaj zanimivega; našel bode dokaze da se je tudi precl 13 leti glavni odbor s podružnicami To Poroëilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil brigal za kmetijstvo in da zato, ker je nekaj staro še ni vse slabo (Dalj prih.) Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. XXVI. Cornov kanal. (Dalje.) Gospodarske izkušnje. Da krave ne zvrzejo. Prireja pri živini še nekaj nese, ako te vinorejec na ubi je Med hektom. 55 + 50 in sedanjim nasipom čez Cornov kanal pri hektom. 66 -f- 80 prevzame Lukovški kanal izpodtalne vode in jih odvodi v Ljubljanico; v ta namen se mora ta jarek primerno poglobočiti. i med hektom. Na tej daljini leži spoclnj emlj zato pa je nesreča za živinorejca 55 -f- 50 in 62 + 50 tako globoko, da je ni moč doseči , Aaiu pa jo uewrecči za, živini huda in zguba težka, ako krave pogosto zvržej Spodnje-iderski kraji stalno tožijo zarad takih nesreč pa Od temenišča pri hektom. 74 lezejo izpodtalne vode z malim vspehom na obe strani, in sicer v Drobentinko in v Radno darsikomu zna tedaj po obema jarkoma se mora dno primerno poglobočiti volji biti vspešna poskušnja pri tej bolezni : Na Nem- bosta zadostovala svojemu namenu î da škem kupil je veči gospodar k svoji domači govedini še Spodnja zemlja se bode tu večidel dosegla Da bode Cornov kanal od hektom. 93 naprej opro ščen najviše vode Drobentinke in Radne, je predlagano da se na tem kraji naredi novo teme; vsled tega bode Cornov kanal od tu naprej le malo najviše vode iz Šolske stvari > Govor grofa Belcredija Radne in zraven izpodtalne vode v Ljubljanico speljaval. Vsled te naredbe zadostuje, da sem predlagal le najbolj 0 premembi šolske postave v gosposki zbornici potrebna iztrebilna dela pri Cornovem kanalu. na Dunaji« znižanjem prihodnje najviše vode v Ljubljanici ■ XT . , . . , . .... x. , bode mogoče , šoto popolnem izkopati na zgoraj popi- NaJPrvo Povem' da kot ud komisijske večine bom sa nem zemljišči, ki leži med Radno in med koncem Cornovega kanala. XX Vil. Zornica. glasoval za predlog, ker sem se, kakor večina komisije držal ožjih mej predlogovih, akoravno imam tudi svoje stališče, katero bom skušal pač le v svojem imenu spraviti do veljave. Pot prostega razgovarjanja mi je odprta in hodil bom po nji zmiraj, kedar se bo pokazala Ta 5790 metrov dolgi kanal se vleče ob Gorskem prilika za to, ker se mi ljudsko šolstvo zdi tako važno rebru v občini Velika Ligojna, žene potem „Ogrinov* da bi menil, da se pregrešim nekako zoper svojo držav _i * i. - x ~ r> • —u ^^A t-»*« ~ l x - ~ ~ „u^ u:____----• x__• —-i____ 5 mlin teče , „Pri Podlipovcu" pod tržaško cesto skozi, ljansko dolžnost, ako bi svoje prepričanje potisnil nazaj potem memo Cornovega kanala, Čegar vode deloma v-sé in se bal podati se v razgovor. Saj se mora vendar sprejme in se izliva v Ljubljanico. kedaj globokeje seči v to zadevo, ogledati šolske na zgornjem delu, kjer teče ob rebru, tedaj po viših prave in se prepričati o tem se pri teh res glavni krajih, nikakor ne pospešuje Zornica izsuševanja sosed- namen, namreč versko-nravna odgoja, in tudi namen iz- njih nižih zemljišč, temuč ravno nasprotno: njene po- obraženja za praktično življenje sploh doseza in doseči vodnji delajo veliko škodo. Zato predlagam , da bi se s sklicevanjem na more. e drug vzrok mi je navesti, ki me je napotil do zakona o vodnem pravu delalo na korektno popravo na- besede. Uže dolgo časa trudi se več peres in jezikov, prav grozovite reči razširjati o tistih, ki sedanji šoli sipa ob levem bregu mlinskega potoka, da bi tedaj v zgornjem koncu do tržaške ceste fond za obdelovanje očitajo nekatere pomanjkljivosti in res prave hibe. Pra- močvirja dal po potrebi poglobočiti samo kacih 170 me- vijo , da ti grajalci obširneji množici ljudstva ne privo- trov kanala, med tem, ko bi se moral spodnji konec, od ščijo omike , dá ! tako daleč gredó, da sami neresnice tržaške ceste naprej, primerno poglobočiti in razširiti. raznašajo, pravijo , cla šola je brezverska. Taki imajo Dalje tudi še predlagam, da bi se za izsušenje ob- prav kratek spomin, ker hočejo doseči strankarske na širnih zemljišč, ležečih nad tržaško cesto, skopal nov, mene; pri tem pa so pozabili, da, ko je 1. 1869. bila v 1870 metrov dolg, zadosti globok jarek ; z njegovo in razpravi ljudska šolska postava, so vsi njeni zagovor-druzih podrobnih jarkov pomočjo, ki se bodo morebiti niki hvalili jo v prvi vrsti zato, češ, da bo brezverska. še zraven naredili, bi se tudi ta svet lahko začel raci jonalno obdelovati. Kakor sem uže omenil pri Cornovem kanalu, je Ako se zdaj napotim do posameznih vprašanj, mo ram pred vsem drugem izreči, da bi me to, kar sem v šolah skusil, gotovo ne bilo napotilo do tega, da bi vsled znižanja dna Zornice za blizo 1*19 metra mogoče zopet nasvetoval kar vpeljavo nekdanje stare šole. postalo, da se tudi zadnji del Cornovega kanala regu lira. Spodnja zemlja bi se pa tukaj žalibog dosegla le svojem življenji imel sem obilno prilike, spoznavati pomanjkljivosti te šole, toraj se nisem z nobeno besedo v zgornjem koncu, kajti na najglobokejših krajih leži vstavljal prizadevanju, tukaj zboljšati kaj. Samo obža ta zemlja še vedno 1*70 metra pod znižano najvišo vodo. loval sem, da se je, kakor navadno pri velikih prena XXVIII. BevšJci kanal. Ta 2780 metrov dolgi kanal ni bil do sedaj s Cor-novim kanalom v nobeni zvezi; zato predlagam, da bi se skopal nov, 730 metrov dolg jarek in da bi se Cor-novemu, kakor Bevškemu kanalu struge primerno regulirale; s tem bi se znižale izpodtalne vode in odtekale se neposredno v Ljubljanico. Do spodnje zemlje bi se pri tem kanalu nikjer ne 5 5 ker leži povsod pod znižano najvišo vodo Ljub- na najglobokejšem kraji še vedno 1.'5 zato se sme tukaj šota izkopati samo do zelene prišlo Ijanice, in sicer metra redbah in vzlasti pri takih, ki se predolgo odlagajo, s pomanjkljivim odpravilo tudi to, kar je dobro, in pri tem povdarjam, da prejšnja šola je častnega spomina vredna uže zato, ker je razen verskega duha znala vzbujati in ogrevati tudi domovinsko čutje in da nam je zapustila zaklad domoljubja, katerega se, gospoda, še zdaj radujemo. To želim in upam, da nova šola še vkljub očividni učenjaški nameri ne bo nikdar pozabila, mlada srca domoljubno navduševati, kajti naj civilizacija še tako napreduje, večina ljudstva se ne bo dala nikdar po ved- de- črte, to je, do globočine prihodnje kulturne plasti. Ker bode treba šoto tam najglobokeje 4*3 metra daljša ? in sicer izkopati, kjer se kanal proti navzgor po-zato bi se mu dno polagoma poglobočevalo na poprej omenjeni način, tako da bi nov jarek nikdar globokeje ne ležal pod površjem, kakor 1*50 metra. Razume se samo ob sebi, da se mora enako postopati tudi nosti ali učenjaštvu, marveč le po čutji nagibat lovanju. - Skupna pomanjkljivost obojne šole, tako nekdanje, kakor sedanje, je ta, da se jim je šola zdela čisto državna naprava, kajti bilo je hudo napačno trditi, da je bila šola združena s cerkvijo. To tudi prej ni bila. pri poglobočenji Cornovega kanala, da se bodo izpodtalne vode njegove brez ovire odtekale po Zornici ali razprtija, ni se smelo nič skleniti, marveč ta reč je šla krajnim šolskim svetom pričenši do konsistorija so bili vsi nadzorniki podložni deželni vladi. Kanonik, ki je imel najviše nadzorstvo, in udje konsistorija so bili imenovani po cesarji, in če se je pri posvetovanji med njim in drugimi udi konsistorija pokazala kaka po Bevškem kanalu. (Dalje prih.) v razsodbo deželni vladi. Toraj se ni moglo ločiti, kar ni bilo združeno. To državno napravo, gospoda, imamo tudi zdaj, le s tem razločkom, da je verski znak šole zdaj popolnem odpravljen in da je šola zdaj v prvi vrsti le odgojevalni zavod. Ima se pridružiti hiši starišev. V tem so vsi odgojevalci (pedagogi) ene misli, in ravno tako malo mi bo ugovarjal kak pedagog, ako rečem, da ima odgoje-vanje otroka delovati najprvo na srce, na duha, kjer se duševne moči kažejo še nerazkrojene. To storiti morejo stariši, ki se ravnajo le po klicu narave, ako se otrok popriraejo z ljubeznjivo skrbjo, to storiti more cerkev s svojim ukom o najvišem bitji, ki je zgolj ljubezen ; tega pa ne more storiti država, katere ljubezen, ako se o taki tu sploh more govoriti, je preveč racijonalistična, preveč zakrita za veliko množico po resnih tirjatvah, katere stavi do posameznika, ko da bi mogla odgojevati. Država zna strahovati, to se pa ne pravi odgojevati. Tako se po državni napravi šoli uže naprej jemlje naravno stališče in na njegovo mesto stavi umetno. Taka šola pozna le na vednostih revnih starišev otroke, katere hočejo povzdigniti do dalje duševne višave. S tem pa ni izrečena dopolnitev hiše starišev po šoli, marveč ločitev šole od hiše starišev. Obrnem se zdaj do druge silno važne točke. Ako se naslanjamo na državno napravo ali zavod, je čisto nemogoče, zadostiti potrebam, kakor se kažejo po raznih deželah. Nemogoče je ozirati se na razlike med mestom in deželo. To je napaka, katero bodo pripoznali celó mojega mnenja nasprotniki. Saj se je pokazalo tudi po mnogih peticijah, da kmetijske občine navadno Vse kaj druzega zahtevajo, kakor mestne, in to je kaj čisto naravnega, kajti kjer so razmere drugačne, so tudi mnenja drugačna. Govornik razpravlja zdaj tudi v peticijah navedene razmere zasebnih (privatnih) šol, katere osnovati verskim družbam postava po eni strani pač dovoljuje, po drugi strani pa je po določbah o vzdržavi ljudskih šol njih osnova nemogoča. V tem kaže posebno na prote-stantovske privatne šole in omeni, da so 1.1881. superintendenti iz Češkega in Gorenjeavstrijskega podali peticije, v katerih so rekli, da so njihove šole do tje cvetele , da pa bodo morale skoro nehati, ker prebivalci niso več v stanu nositi dvojno breme, namreč za ljudsko in za privatno šolo. Ta reč je prav resnobnega pomena, pa v postavi za to ni nobene pomoči. Češki protestantje mislijo, da bi se dalo pomagati, ako bi se §. 2 šolske postave prenaredil, ki določuje doneske za ljudsko šolo. Gorenjeavstrijski protestantje zahtevajo izrečno, da bi se zopet naredila verska šola. Če so prej toraj le zvesti katoličani zahtevali J;o, se jim zdaj čez 15 let pridružijo tudi protestantje. Češki protestantje pravijo, da je čista neumnost, reči, da je ljudska šola brezverska. To je toraj lepa zmešnjava. (Dalje prihodnjič.) Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levi c ni k. (DaJje.) O popisu „Mamertinskih ječ" imenoval sem jih „živi grob". In to po vsej pravici. Kdor je namreč prišel kot jetnik v nje, ni zapustil teh strahovitih, vlažnih in tamnih prostorov navadno drugač ne več živ, razun da nastopil je od tam svoj zadnji pot, — pot na morišče in v posiljeno smrt. V dan 29. rožnika 1. 67. (po našem časoslovji) zapustila sta te ječe tudi dva sloveča možaka iz zgor navedenega vzroka, da bi namreč končala življenje svoje kot mučenika. Sv. Pavel pe-ljan je bil ven po ostiensiški cesti (proti jugu), da bi, kakor je velevala državna postava rimljanska, zunaj mestnih obzidij izdihnil dušo pod mečem rabeljevim. In sv. Peter? Sporočila so različna, al bolje reči: ne natanko določna. Nekatera pravijo, da je bil peljan proti zapadu, na pr. tje, kjer stoji zdaj čuda-polna Št. Peterska bazilika. Da! nekateri celó menijo, da je križ, na katerem je umrl knez aposteljev, stal na onem mestu, kjer zdaj marmeljni konfesijon zakriva svetinje (telesne ostanke) njegove. Tudi kraj, kjer pobožni romarji poljubujejo nogo bronastega kipa sv. Petra, imajo eni za mesto njegove smrti. Najbolj splošna misel in najbolj razširjeno izročilo pa trdi, da je bil sv. Peter poleg dirjainice (Rennbahn) Neronove in ob vrtih Jul. Cezar-a vlečen tje gor na vrhunec griča „Ja-nikulum", ki stoji vatikanskemu homcu nekako vštric. In to je ravno sedanji grič „Montorio". V srednjem veku nazvali so ga kot najvišega izmed homcev, na katerih je pozidan Rim, z odličnim imenom „zlati", in iz tega izcimilo se je sedanje ime. Častni naslov „zlati" zasluži homec tudi še dandanes; to pa zarad nepriličnoga in čudolepega razgleda od tam na večno mesto Rim. V podnožji obiskovalca razširja se „Roma", ta resnična kraljica mest, opasana s krono sedmerih gričev. Na nasprotni strani dviguje se grič „Monte Pincio" s svojimi belimi stezicami in cestami, ki peljejo ná-nj, ter s prelepimi drevoredi, ki se širijo po temenu njegovem. Naprej k desni kaže zalo čelo svoje dvestolpna cerkev sv. Trojice (Santa Trinita); še naprej ponosno stoluje ogromni Kvirinal, nekdaj lastnina sv. apostoljskega Stola, v kateri se pa zdaj šopiri vsiljeni gospodar. Dalje k desni vgleda oko stolpe in kuplji bazilike sv. Marije Večje (Maria Maggiore); še naprej baziliko sv. Janeza v Lateranu; prav blizo tam unkraj Tibere pa aventinskigrič z njegovimi osamljenimi in tihimi samostani in cerkvami. Zunaj mestnega ozidja in unkraj gričev širi se k desni neizmerna planota, imenovana „Cainpagna". Oboki vodovodov, razvaline starih zgradeb in škrbine nekdanjih palač omejujejo razgled na to stran. K levi vgleda oko višine Sabinskega (Sa-biner) gorovja, ravno pred sabo pa lepe gorske vrhove albanske (Albano) z belo-bliščečimi mestici: Frascati, Rocca di Papa, Castel Gandolfo, Marino in daleč tje dol v stran proti Napolju. Koj v podnožji pa je razgrnjen kot ogromna razno-pisana in mnogobarvna preproga Rim, mesto edino vsega sveta, bodi si, da ogledujemo ali njegovo staro-davnost, ali pa sedanjost njegovo. Stari Rim kaže nam svoje kamnite razvaline, med katerimi „Kolosej", akoravno pol razdrt, prekosi okoli njega stoječe nove stavbe kot velikan pritlikovca. In če se ozremo na novi Rim, na njegove neštevilne palače, zvonike in kuplje, oj ! kdo bo vse to razštel? Pa vendar se oko tujčevo tako rado ozira zlasti na poslednje (zvonike in kuplje), da bi se po njih orientiral o legi ogromnega mesta, ter vtisnil bi si vse to neizbrisljivo v svoj spomin. Tako vidimo tu prav blizo cerkev Santa Trinita z romarskim hospicem ; tam S. Carlo a' Catinari; cerkev Gezu (pri jezuitih), S. Andrea della Vale, Sapienza , S. Carlo (na cesti Corso). Pa kdo bi mogel prešteti vsa svetišča, ki se, kronana z visokimi kupljami, vidijo od tod! In vendar so te stavbe le pritlikovci proti ogromni vatikanski baziliki, ki omejuje naš pogled k levi, pa proti prekrasni baziliki Št. Pavelski, ki nam na unostranskem obrežji Tibere daleč tam ven kaže v zlatem blišči mozaike svojega čela (Façade). Da, resnično je, kar piše učeni benediktinec P. Albert Kuhn v svoji slavni knjigi „Roma", namreč: „Razgled iz „zlatega griča" je tako 69 prelep, tako zamakljiv, da si ogledovalec mora sam sebi gače se bo vsa stvar vničila No vidite" pravi nehote reči: Kdor je kdaj stal tu gor, ne more biti ni koli več popolnem nesrečen; zakaj spomin na to, kar je tu videl, posladkava mu v še tako velikih britkostih najgrenkejše pelinove kaplje njegovega življ u kmet — „kmalu bi bila dolga pravda vničena. Ko bi pa te kljuke bile slovenske, bi si sam kakošno odlomil. te čudne nemščine nikdo ne ume , kot oni gospodje tam v Postojni." Kmet hoče mi še dalje tožiti o nem- Vrh griča, na katerem smo v duhu, spolnilo se je, škem uradovanji, jaz ga pa hitro nagovorim in prehitim se vam dobro ponaša krava, katero nekdaj prerokoval Kristus sv. Petru, rekoč: „Ko z vprašanjem: „Ali kar je si bil mlad, opasoval (previjal) si se sam; ko boš pa ste zadnjič kupili? 11 postal star, raztegnil boš svoji roki, drag te bo opasal, govori. „Ko sem jo zadnjič videl ter peljal te, kamor ne boš šel rad Meni je bila zeló všeč ti hm lepa je po gelistovih temi besedami besedah Kristus prilično naznanil Petru, s kakošno smrtjo da bo on poveličal Boga Tu gori tedaj, na homcu Janikulum, raztegnil je sv. od-dobra krava je, al v mojem hlevi gospodarijo drugi bolj nego jaz, zato pa vse vrag vzame." — „Kako to? Jaz tega ne umem." — „No, coprnice, coprnice — te so mi uže kaj škode in jeze napravile. Ko sem to kravo kupil, je Peter roki, in pripasali ter přivili so ga na sramotni 14 dni imela mleka več ko vode in prav dobro ter gosto les rimskih rabeljev hlapčoni. Ogromni Rim razširjal je bilo zdaj ga nima niti polič, pa še to ni kar nič se je uže takrat ob gričevem podnožji, marmeljno mesto vredno, redko^je bolj od vode ter brez okusa . . < * - —- - ^------ .T,, i Cado" -------' cesarja Avgusta zlati Rim okrutnega Nerona Videle poznal tisto Saj si » katero sem lani prodal. Imela je so se od tod palače, videli tempel videli proti pod- mleka, da nismo vedeli kam ž njim. Precej pa, ko sem nebju štrleči stebri, stolpi inkuplje; povsod vgledati so tele prodal, ko da bi ga burja odnesla, ni ga bilo več bili spominki slave in zmage; toda noben križ ni se kaplj Na to hitim brž v Trst k gospodu Škevonu lesketal v jutranjem blišči, nobena najmanjša stvarca ni Skevon je razgrnil velike bukve in dolgo molil, potem spominjala na Kristusa In zdaj Kakor daleč seže oko, vgleda kuplj me pa vpraša, ali hočem poznati hudobo. Rekel je, da mi je pred nosom ter mi jo z imenom povedal; zvonike, stolnice in cerkve, vrh vseh pa se ponosno je celo, da mi jo lahko pokaže, ako želim dviguje sv. Križ! Ko bi si bili morilci in gledalci ob križanji sv. Petra mogli z enim samim pogledom ozreti nisem maral videti v Trstu rekel jaz pa je Gosp. Skevon mi je njeno življenje natanko razložil, naposled mi je pa svetoval, na novi sedanji krščanski Rim in osobito na Št. Pe- kravo prodati, rekši, da v mojem hlevu ne bode živela, tersko prvostolnico, ki se v vsem veličastvu dviguje na ker sem prišel uže prepozno, ko so coprnice kravi srce sosednem griču, ter jim bil kdo rekel : ta ogromna stavba, ta čudapolna kuplja je grobni spominek onega uže vse pile Mogoče, da v dragih rokah še ostane v vaših bi pa gotovo v kratkem krepala j ki pred vašimi očmi umira in pojemlj zadnj ťV UUIJqCI, * f« QvuvTvr t xí.iu/UIXV» ELI U|7tllCl/. - ZatO 8gh1 zdihe na jo prodal ter kupil to-le, o kateri me ravno vprašate brezdvomno bilo bi jih veliko, ki bi se Pa tudi s to gospodarijo uže coprnice, v mojem hlevu i križu, — oj ! bili spreobrnili k verovanju naukov Kristusovih! Po tej precéj dolgi pomudbi ozrimo se zdaj & sve tiščema, ki kronate grič „Montorio". Za trdno se misli da je bil prvo cerkev na tej višini dal prezidat uže slavni cesar Konštantin in s tem poveličal kraj je končal življenje svoje prvak apostelj cerkev, ki stoji ravno vrh griča ter se ponaša s sicer gre vse v nič, naj bo krava, vol, tele ali kar koli. Naj vam še to povem, da bodete prepričani o co-prnicah. Preteklo leto smo imeli prešiča, ta vam je bil tako lep, da ni v vasi takega bilo. Nekega dne, ko mu žena ravno jesti nese, pride oseba, kakor da bi z neba Moja Sedanjo padla, ter sili ženo, naj spusti prešiča na svitlo žena » sicer nerada pokazala ga. je vendar. Od onega priprostim, vendar pa okusa polnim čelom, zidat sta časa šel je prešič zmiraj v nič, sama kost in koža ga dala plemenita španjska: kralj Ferdinand in njegova je bila, ko smo ga zaklali, ker drugače bi bil sam po- Pa to ni še vse, poslušajte! Naredile so ženske soproga Izabela. Izgotovil jo je 1. 1500. zidarski moj ginil krvavice (krvave klobase) ter jih lepo eno za drugo de primeri z dru- nile y kotel. Ko začne v kotlu vreti, vzame žena ku gimi rimskimi cerkvami ni ravno odveč velika, pač pa havnico in pomeša v kotlu, da ne bi se krvavice spri ster Baccio Pintelli. Posvečena je sv. Petru. Ogle dali smo si jo, kaj pa da ! tudi mi bogata znamenitih grobnih spominkov, kiparskih izdel kov in slikarij. Med poslednjimi (slikami) je najbolj sloveča ona, ki predstavlja bičanje Kristusovo , in za katero je bil naredil obris prestavni Mihelangelo de jele krvavice? Joj za Boga svetega zaupije žena biti kotlu ni nič ko čista voda so Pod to streho ni več živeti kaj mora tukaj Na to pogledam jaz slikal pa jo jako spretni Benečan Sebast Piombo (Dalj prih.) v kotel, pa ne najdem ne klobas, ne krvi in ne črev vse so coprnice iz kotla požrle. Toliko sem uže potrosil a vse zastonj, kajti v naši vasi so še štiri coprnice in 9 y Trdna vera coprnice. Poslano iz Notranjskega. dokler le ena teh živi, bo moj hlev vedno nesrečen. Tako so mi povedali gospod Škevon v Trstu." Ker sem uže pri coprnicah, naj častitim bralcem „Novic" povem še drugo prav zanimivo dogodbico o coprnicah. Pred mesecem dni bil sem v neki družbi v Pri kozarcu vina so bili razgovori večidel o vasi plesu Ni dolgo tega, ko pride kmetič s pisavo v roki, lica za ples Eden fantov pravi T) Hej take pa je ni ko Je rekši, da je od sodnije, ter me prosi, naj mu povem kaj da je. Pisava bila je » hanj u n Da njo bi se plesalo ves dan brez prene » da se ve da nemška. Jaz nisem, kakor oni trije premski doktorji, katere „Edi ne veš, ona je je u pravi dru Le 1 o res je i res; toda nost" naj bo prašajo drugi. „No, coprnica je U • _ v -i _ ______ *• i 9 Ker kaj pa je ?" — ga silite, mar vam v dopisu iz Prema tako lepo popisuje. No, pa povem." To je bilo vsem čisto novo o Jelici 9 99 Edinosti" je menda najbrž prirojeno, da rada so vsi nekako otresali z glavami zato pa Ta pa reče: „Vi potiplje zdaj tega, zdaj onega za brado, češ, vsaj človek, se toraj čudite temu. Naj vam pa povem, kar sem sam akoravno ima kosmato brado, nima vendar onih ščetin, videl in slišal. Lansko leto in ravno pri plesu se mi je bila Jelica zeló prikupila ter sem potem marsikako uro zamudil pod njenim okuom. Enkrat je pretekel ves kot jež, toraj se brez vsakega ovinka sme malo pobr bati v nji. Zato povem kmetu, da je jutri zadnji čas, položiti teden 9 neko denarno svoto kot stroške za neko komisijo da je nisem obiskal pod oknom. Na to se sre 9 dru- čam ž njo nekega dne na ulici ter jo vljudno pozdravim 70 57 ona ni odgovorila ničesar, bila je nekaj žalostna jo uže Kaj pa ti je danes, Jelica, da nisi po navadi? odgovorila je otožno p rasam Nič nič dolgo te nisem videla j? Da bolan sem bil u si bil? Ali si bil bolan? 77 pod okno, ako privoliš?" rečem jaz drevi pa pridem reče ona čuvati." „kajti mati so zeló bolni Tako greva vsaksebi j**" pa pij Ne smeš priti še nocój u moram jih vedno ez pol ure vidim potem Jelično mater urno tekati po vasi. Tedaj koj si da je Jelica se zlagala. Zato se pa ravno ta mislim večer namenim iti pod okno zvoniku je ravno ura bila, ko se plazim počasi ob zidu proti oknu Jelične spalne sobe Videl sem da je še svitlo v nji sreči grnjeno je bilo z gostim zagrinjalom o kraja, videti je bilo toraj dosti dobro pa prene prav Jelica bila je sama, al koj se vrata odpró in noter stopi mati Jelice vstopi vša Sem 77 Si roraj idive, čas je Haško z sem u gotova 5 Jelica? u vpraša u mazilom, pomaže se pod nosom na podplatih. Tako je tudi Jelica stor odgovorila je Jelica otožno pravi mati. Na to vzame neko bliža str 9 oknu „Vse je tiho čelu in noge Mati se pr 10. ura bode zdaj ga nekolike odpre in pogleda na vse pospalo je vse in P 77 Jelica ti drugače u pra\i - „J/ur>jJCllU JO VÍ5C 1U Na to vpihne v svetilnico tei pazi, kako bodem jaz govorila, da ne bi Zdaj reče mati potem Jelica: „irrr, drrr skoz grm in strn." Revic ostajali so kosi obleke po bodečih hruškah in po če frrr 77 frrr drrr drrr čez grm in strn u ko grm m strn Koj Revici špljah kajti skozi vse sadno drevje cele "o " wt*v» uv tcicga Vrta je ni O - Ud ucmaivix „i. rijaziua jj u li U u u il puacatuiûa lu y cli nasproti se mati ni niti z nogami dotaknila za meljo kosti, v kateri svoje izdelke tako-le priporoča : * Zarad vremenskih god in družili nesreč odpisa valo se je zemljišnega davka od leta 1869. do 1878. po prek po 530.000 gold., in to zavolj škode po toči „ „ „ povodnj po 324.000 gold 57 * » 77 7? 77 5? 57 „ „ ;; OLtOl lil 010,111 „ Uuř.UW „ Teh odpisov skupaj bile so deležne različne dežele 77 77 ognji mrčesih boleznih suši in slani n 77 77 70.000 10.000 4.600 60.000 65.000 77 77 77 n 77 po različni meri, namreč: Primorsko z Dalmacija s Štajarska z Gališka z Kranjska z Česka s Nižeavstrijska s Koroška s Moravska s Bukovinska s Šleska s Gornjeavstrijska s Solnograška s 9*8 odstotki 6*5 2.77 2-18 2*16 1-18 , 1-16 „ •95 „ 64 •40 •36 •34 26 77 77 77 77 77 Kratkočasnica. * V nekem nemškem listu nahaja se sledeča se ve da nemška „Prijazna ponudba" posestnika tovarne rala iti; ne ene veje. Leteli ste, obe sam Bog sf vedi kam. „Castitim državljanom poljedelcem in okrog ležečim Celih 14 dni je preteklo, predno se je Jelica prika- kmetom priporočam za gnojenje moko iz kosti iz moje zala na svitlo 5 praskana. Revica a še takrat bila je v obrazu vsa raz- novo dodelane tovarne. Tudi sem pripravljen, gospo dom kmetovalcem za malo odškodnino njihove lastne Ti dve povesti kažete, da je še ljudi, ki trdno ve- kosti zmleti! rujejo v coprnice. Mnogovrstne novice. Katero poprečno mero imajo poljske parcele z jako povoljnim vspehom. Naši dopisi. Gorice 26. febr. (Izv. dop.) Goriška čitalnica je določila za postni čas dve besedi; prvo je izvršila si- Občinstva, zlasti tudi (njive, senožeti, vrti, vinogradi in pašniki) v posameznih izmed lepega spola, se je bilo nateklo iz mesta, pa tudi avstrijskih deželah, in po koliko merijo poprek v dotič- iz okolice polno dvorano. Bogati spored je bil nena nih deželah gozdne parcele. ~ - - * vadno dolg in morda ravno zato tudi predolg, ker se je orala orala Na Nižeavstrijskem meri poljsk. pare. 0*81 gozdn. 5vl3 57 Gornjeavstrijskem Solnograškem 57 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 57 77 Nemško-Tirolsken Laško-Tirolskem Predarelskem V Stajarskera Koroškem Kranjskem Istrskem Dalmatinskem Goriško-Primorsk. Ceskem Moravském Na Šleskem šKem. Lvov r Tarnopol i 57 77 77 77 77 57 57 77 T Krakovu Bukovini 77 57 57 57 57 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 57 77 77 77 77 77 77 77 77 77 0-79 2-75 219 0-63 1-28 0-89 1-41 0-74 05 0-53 0-8 0-73 0-57 0-79 1-62 0-99 0-56 1-32 57 77 77 77 57 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 333 11-06 9-80 5-5 2-31 6'99 5-53 4-87 2-02 4'23 3 06 5-48 5-98 6'49 13-8 31-8 4-42 34-8 teh deželah poprek 0-76 97 izvrševal cele 3 ure. n Filozof" iu gospé Lujize Pesjakove Na vrsti ste bili 2 igri: Vilharjev ^ • > o —-'i „ ___r/1 ^lril Svitoslav Zajček", med poslednjimi vmes ena deklamacija in 5 pesmi, Želje" , katere je vglasbil Ant, Nedvěd, „V naravi 75 šaljiva vglasbil Igri ste bili polka, vglasbil Gjuro Eisenhut, Ll » Carli. Slavjanka Več komadov so morali ponavljati da se Pevski . tudi v dobrih rokah; obe ste pokazali nam domače moči za oder utegnejo pomnožiti, mešani zbor, v katerem sodeluje pet gospodičin vrlo napreduje, in je upati, da mnogo doseže, če se bo držal marljivosti in vstrajnosti, kakoršno kaže tudi samo sedanje pevovodstvo obeh oddelkov tega zbora. \sem sodelovalkam in sodelovalcem pa prelepa hvala. da se žrtvujejo narodu v korist in zabavo! Pri tej besedi nas je sosebno razveselilo, da se tudi s kmetov niso zbali priti pogledat, kako nas v mestu prvo naše društvo raz- bi ravno mestne čitalnice da- se po njih kmečka društva kmetih tako nimajo vzorov resnici veseljuje. jale priliko in učila in vzgajala, za posnemanje, če se jim mestna društva zaprejo ali pa odtegnejo. Řavno v Gorici vidimo, kako Lahi snujejo in vzdržujejo društva, ki intenzivno delujejo in občinstvo iz vseh krogov privabljajo ter tako praktično pridobljajo, česar bi po drugih potih inorda nikdar, ali vsaj tako naglo pijo iz prvega in druzega razreda samo nemškutarji, če ne dosegli. Čudno se nam pa zdi, da, kakor se vidi, toraj mi tudi letos tako sijajno zmagamo, kakor smo slovenska društva naših mest v obče opuščajo navado, lani, bo večina naših odbornikov v mestnem starešinstvu narod, ali recimo tu, našo inteligenco zanimati s pri mernimi govori ali „predavanji" o interesantnih pra ogromna. (Smrt pobira) neusmiljeno med narodnjaki slo šanjih, na pr. sedanjega socijalnega gibanja. Tudi po venskimi. Komaj je še hladna zemlja sprejela trupli tej poti bi se nauid širili ? in j če ne drugo, glajša gospodov župnika K u la vica in dekana Štrucelja, proza tudi praktično med nami krepila. Mi nimamo pa uže zopet nam dohaja iz južnega Zadra tužno po- odrov in gledišč, od koder bi nam pravilna slovenščina ročilo , da je huda smrt pokosila še mladega, izredno na ušesa donela, in vsa lepoglasnost našega jezika nam spretnega šolskega nadzornika Ivana Šolarja; od se- bo na široko tudi med naobraženstvom le malo porna- verne strani pa nam malo kasneje dohaja žalostno na- gala, dokler se ji mehanično ne privadimo v prvi vrsti znauilo, da je prvaka in starosto štajarskih narodnjakov, t [ Šolski nadzornik Ivan Šolar umrl je pretekli .i po naših društvih. Konečno naj ne pozabim, da je bilo dr. Stefana Kočevarja, Bog k sebi poklical, pri včerajšnji besedi tudi več duhovnikov, mestnih, pa tudi iz okolice. Ti rodoljubi so čitalnici najbolje spričevalo dali o poštenem konservativnem duhu, kateri ustroj tega društva prešinja, in kateri mora vejati v obče med nami. Ravno zarad tega pa je obžalovati, da goriška čitalnica šteje med duhovniki premalo udov, v tem, ko bi ravno mestna duhovščina utegnila moči slovenskega društva pomnožiti, ne pa da se drži večinoma separatizma, ki vsaj v sedanjih razmerah ni nikakor opravičen. Toliko menda zadostuje v označenje te za narod škodljive neugodnosti. Poreško-puljski škof, preč. g. dr. Al. Zorn, zapusti jutre Gorico, in bo i-st marca svečano in slovesno vrne- ščen v poreški stolni cerkvi. Bog mu daj moč, da pastiroval v srečo in zadovolj nost vseh izročenih mu ovčic, in da bi se ga vsi pravični in ne samo eni veselili. Njegova obče znana plemenitost navdaje njegove rojake z najlepšim upanjem in zaupanjem. Gorenjski čebelarji se Gorenjskega 26. febr. snidejo v nedeljo 4. sušca popoludne ob » pri Krištofu" v Lescah; namen imajo, napraviti društvo, katero bo podpiralo čebelarje pri vseh priložnostih, kakor pri prodaji čebel, medu in voska in s podukom, da bo čebelarstvo napredovalo kakor po drugih deželah. Vde-leži naj se vsak čebelar slovenskega jezika tega shoda ne samo z Gorenjskega, tudi Dolenjci in Notranjci bodo /Q1. popo- četrtek dne 22. februarija ob pol 6. uri zvečer v Zadru za mrtvoudom. Pokojni rojen je bil Kro-penčan dne 27. avgusta 1827. leta. Duhoven posvečen bil je nekaj časa odgojitelj grofa Thurna v Radoljici, potem hišni učenik grofa Chorinsky-a v Ljubljani. Leta 1853. nastopil je po prestani preskušnji iz latinščine in grščine suplenturo na ljubljanski gimnaziji. Za pravega učitelja bil je nameščen na celjski gimnaziji koj prihodnje leto, ter je od leta 1857. naprej deset let učil na gimnaziji goriški, potem je bil premeščen zopet v Ljub-I ljano in je postal leta 1871. deželni šolski nadzornik, v katerem poslu je pod poznejimi nasprotnimi nam vladami imel prestati marsikatero hudo borbo za našo šolo. Leta 1879. premeščen je bil v Zader, kamor se je sicer nerad podal, pa ker je bil res izredno spreten, vljuden in nepristransk, sprejeli so ga naši sosedje z veseljem; zdaj pa najbolj me-rodajni Dalmatinci trdijo, da jim je nenadomestljiv. Vse ga je častilo in ljubilo. Govoril in posebno pisal je srbščino in laščino tako gladko kakor slovenščino ali nemščino. Ko se je lansko leto vračal nazaj v Zader, prigovarjal mu je marsikateri tu- prijazno sprejeti. Iz Ljubljane gre vlak ob i i kajšnjih prijateljev ? naj bi rajši ostal tukaj, pa ludne in pride ob 2. v Lesce; nazaj gre ob 728. preko Lesec in pride ob ^^lO. uri zopet v Ljubljano, toraj je vsakemu mogoče, brez velikih stroškov in v majhnih on je s čudno udanostjo v božjo voljo rekel: „Navadil sem se zaderskega podnebja, tudi bi brez živeti; Bog pa me najde povsod, in urah ta čebelarski shod obiskati. Moravske okolice meseca svečana. — Blagovolite, drage „Novice", naznaniti svojim častitim čitateljem dopis iz naše doline o kmetijstvu in umni sadjereji. Naša okolica šteje več lepih in prostornih posestev, katerih gospodarji so večidel prav umni in napredovalni možje, bodi-si v kmetijstvu, živinoreji ali v drugem oziru. Med drugimi se pa posebno odlikuje Franc Avbelj na Hlevih s svojim marljivim očetom v kmetijstvu in sadjereji. Svoje obširno posestvo nasadil je s sadnim drevjem tako lepo in umno , da bode njemu in njegovim potomcem lepe dohodke donašalo. Drevesnica njegova se odlikuje posebno v tem oziru, da je prav v lepo vredjenih vrstah nasajena, ter jablane in hruške, katerih šteje več stotin, uže požlahnjene in po l1/* do f f dela ne mogel kakor bo njegova volja, tako pa bo." In ni še pol leta od onega časa, in Bog ga v veliko zgubo e k sebi poklical našega naroda. Večen mu bodi spominj ! . Stefan Kocevar, glava južnoštajarskih Slovencev, umrl je ravno tisti dan 22. februarija . uri ponoči, tedaj 6 ur kasneje od gosp. Šolarja. Slovesen pogreb njegov bil je preteklo nedeljo popoludne ob 3. uri, katerega se je vdeležilo velikansko število odličnega občinstva z bližnjih in metra visoke. Iz njegove drevesnice kupujejo vsi tukajšnji okoličani, kateri nimajo lastnih, jabolka po 35 kr. in hruške po 45 kr., da jih potem na svoja zemljišča zasajajo. Ker iz te drevesnice presajena jabolka in hruške na vsaki, če tudi bolj mrzli zemlji vgajajo, se na to opozorujejo vsi častiti bralci in prijatelji sadjereje. Pred seboj imamo milo pomlad in skrb za naše vrte, zatoraj naj se obrne, kdor nima lastnih sadičev, do imenovanega Fr. Avbelna daljnih krajev. Narodna društva ljubljanska, zagrebška in druga poslala so deputacije in vence. Pokojni zapustil je edinega sina dr. Josipa Koče- hčere. Akoravno je zguba staroste šta- varja jarskih Slovencev zapustil britka, vendar nas more pokojni dosegel častitljivo sta- vrsto odličnih narod- na Hlevih, pošta Moravče. Fr. B. njegovem duhu nadaljevali našo. miru i ■Y Ljubljane. Dopolnilne volitve za mestni Umrl je včeraj v Mariboru po kratki bolezni odbor ljubljanski bodo menda še meseca marca gospod Janez Leon, tiskar in izdajatelj znanega, kon brž po veliki noči ali pa začetkom aprila. Letos izsto- servativnega lista „Siidst. Post". Bog mu daj dobro! {Narodne biblioteke) prve bukvice, obsegajoče obložiti. Osebno-dohodninski davek imel bi, kedar bi se „Kranjsko Čebelico", prišle so na svitlo pri v Novem mestu. Cena 15 kr. Krajcu res mogel vpeljati, samo namen , zadeti brez težavnih drazih priprav le one veče dohodke, kateri bi ne bili zadeti po nobenem drugem davku ✓n so rečni nazori r Novičar iz domačih in tujih dežel. Središče političnega življenja je zdaj postav Dunaja. zbornica poslancev. — Pretekli četrtek prišla je v obravnavo v gosposki zbornici sprejeta zadnja postava kateri se čujejo pri splošnih razgovorih merodajnih poslancev; politični oziri imajo poleg tega še svoja pota, ki bodo pa tudi enako merodajni za osodo predloženih Včeraj pričela se je splošna razprava o bud getu za tekoče leto. Levica imela bo in bo gotovo po gospodarske trojice, namreč postava o razdelitvi občin- rabila priliko, vso svojo nevoljo ojstrost obračati zo skih zemljišč. Tudi ta postava, kakor prejšnji dve o per vlado in desnico, pa upamo, da kaj večega vpliva skladanji zemljišč in o gozdnih osredkih, osnovana je ta razprava ne bode imela, kakor veliko upitja. S kon- tako zbo » da ima pravico, nadrobnosti določiti, dežel cem tega tedna bo hujši del viharja pri kraji, in kakor vsake dežele in da postava še tedaj zadobi se pričakuje, v 14 dneh vsa budgetna razprava moč in veljavo postave, ako in kedar dotični deželni Govorniki v splošni razpravi bili so koj začetkom zbor sklene vsa daljna potrebna določila in tudi taki oglašeni zop Carneri > Steudl ? Maag y Menger ? sklepi zadobé najviše potrjenje Kljub temu želeli so Beer, Scharschmid, Sliss Ed., Sax, Herbst, Wolfrum gališki poslanci in zagovarjali v postavi več sprememb, Gudenus in Waibel po katerih bi se delokrog deželnih zborov pri tej postavi Oelz, Pfliigel, Mat za budget so oglašeni: Kl Y r j H Î Goro razširil. Načeloma so sicer tudi drugi poslanci zbornične Do 1 ure opoludne govorili so: Carneri j Klun r desnice pritrjevali predlaganim nasvetom, vendar pa se Steudl in jim gledé na gospodarsko važnost postav, katere enako je premišlj začel govoriti Oelz Skoraj celo uro govoril jedrnato poslanec Klun, omenivši po- P kakor gospo prejšnjo in sedanjo državno gospodarstvo » dalj ? kaj je segajo v področje privât t darstva, ni zdelo primerno, razpravah v gosposki in poslaniški zbornici merodajno vplivali večini desnice, v zadnjem trenutku ' nost Slovencev na Stajarskem, Primorskem, na Kranj po dolgotrajnih, temeljitih sedanja vlada posebno na gospodarskem polji uže sto er ste rila, pa tudi, kaj še ima storiti posebno za enakoprav in brez novega posvetovanja sprejeti novih sprememb, skem in na Koroškem Iz teh vzrokov bila je desnica prisilj zoper nasvete galiških poslancev, j glasovati tudi Francoska Ministerstvo Ferry-Thibaudin za in v krogih desnice je čelo je svoje delovanje, pa veselo ga podpira samo Gam-bilo potem splošno mnenje, da dotični gališki poslanci bettova stranka, vse druge stranke so mu ali uže zdaj niso ravnali politično-modro, s takim postopanjem siliti nasprotnice ali pa čakajo, kaj se bode še pokazalo v svoje zaveznike na desnici nje. čeno v javnosti glasovati zoper prihodnjem programu novega ministerstva Za zdaj ? /JU T VÍJIIIAVJ i-itt uvouivi , * j tli T lavjouji ^IUOV/ (uvi ^/i vgiuuiu uu i vjjw lumiuvviutu*. UUU Različno mnenje o različnih vprašanjih je opravi- sta iz vojske izpuščena dva pretendenta, vojvoda Char toda to so predmeti medsobnih razgovorov vse tres in Alençon. Da Ferry nam ni prijazen, vidi se iz stranke, v zboru mora pa vsa desnica biti ed pisma do „Societa Reform", v katerem sorodnost in Od četrtka do zadnjega ponedeljka rešil je obrt- enakost poklica med Francosko in Laško dokazuj nijski odsek v gosposki zbornici nekaj spremenjeno sklicevanjem na Trst za Laško in na Strasburg za ř s obrtnijsko postavo s tem, da je spremembam pritrdil, in cosko On bi se tedaj v politični nalogi Francoske potem v ponedeljek tudi v zboru postavo sprejel po in Laške bratil po vsem z laško „irredento". Desnica sklepu gosposke zbornice. starešinstva sklenila je interpelacijo vložiti zarad polo- Tudi davkarski odsek odločil se je za formalno žaja nastalega vsled dekretov zoper pretendente v vojski, obravnavo novo mu izročenih 4 davkarskih postav 5 pa in misli se, da se bode ta interpelacija vložila četrtek ne j da bi bil tudi le z besedico pritrdil vladinim pred logom samo z namenom, da se o nadrobnostih postav na tanko poduči. Odborniki levice tudi tega niso hoteli Telegram „Novicam". in so javno izrekli da očejo sodelovati v odsekih Z Dunaja 22. feb. ob 2. uri in 50 min. pop po tej izjavi volila sta se dva pododseka samo izmed odbornikov desnice in to tako, da odsek obstoječ iz po- Vladin predlog zbornici, včeraj prebran y zahteva za slancev: Tal 9 D o b e 1 h a m m » knez Jurij L o b k pokritje pr imanjklj ej a 28xl> predlogu za pridobninski davek, s katerim se ima Listnica vredništva. Vsem gospodom dopisnikom: Lepa nadomestiti sedanji pridobninsk dohodninsk hvala! Gosp, A. V. K.: Hvala za dopis; marsikaj smo davek, davkarski odsek nikakor ne bo skušal sedanje morali izpustiti in prenarediti, pa jedro je pravo. Pri povesti dohodke teh davkov povekšati, temveč odpraviti se- bi znalo tudi tako biti. Porabili bomo radi, kakorkoli uže danjo tolikokrat krivično in trdo razdelitev davka od- ako povest ni še tiskana, vendar pa 1 mična. Dobro bode, ako Go- praviti ter male obrtnike in podvzetja v resnici zava- pri pisanji levo polovico vsake strani pustite prazno, rovati proti previsokemu davku, nasproti pa velika pod- spod F. R. : Na Vaše vprašanje o zaprekah pri zasajanji živih vzetja primerno in vendar tudi ne bolj kot primerno mej odgovorimo v kratkem. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani