GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠT. 7-8 Aktivnosti za uveljavitev stališč RS ZSS o pridobivanju in razporejanin dohodka in uveliavlianin načel delitve po delo V mesecu maju letošnjega leta so pri izložbi »Delavska enotnost«-izšla »Stališča Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije«« o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu, znana tudi pod imenom »Knjižnica Sindikati št. 21. ali DELITEV PO DELU. Ta rdeča knjižica naj bi bila do kanca leta 1979 v vseh sredinah in delovnih okoljih temeljito obravnavana in na njeni podlagi naj bi ipotekala oz. že poteka široko zasnovana akcija preverbe skladnosti internih samoupravnih aktov s področja pridobivanja in razporejanja dohodka in uveljavljanja načela delitve po delu s stališči Republiškega sveta Zveze sindikatov. Akcije smo se temeljito lotili tudi v delovni organizaciji AGIS in smo si tudi že začrtali njen celotni potek. V tej zvezi je delavski svet delovne organizacije na svoji' seji dne 15.6. 1979 sprejel na predlog direktorja DO »okvirni program aktivnosti za uveljavitev stališč Republiškega sveta sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanja načela delitve po delu ('Knjižnica sindikati št. 21).“ Istočasno je delavski svet tudi zadolžil posamezne delavce kot posebej odgovorne za izvedbo oh lotne akcije in imenoval posebno strokovno komisijo za opravljanje strokovnih dei. Na podlagi okvirnega programa delovne organizacije so tudi temeljne organizacije in delovna skupnost sprejele svoje programe aktivnosti z roki, ki se ujemajo z roki, določenimi v okvirnem programu DO. Postavljeni roki so precej zahtevni glede na obsežnost uveljavitve celotne akcje, saj je rok za uveljavitev vseh potrebnih sprememb samoupravnih aktov na referendumu določen že za 28. 9. 1979. Nedvomno je preverba usklajenosti internih aktov ter sama uskladitev aktov, v kolikor so v nasprotju s tsaiišči Republiškega sveta zveze sindikatov, zahtevna naloga. Strokovna komisija za izvedbo aktivnosti pri uveljavitvi sindikalnih stališč se je z vso resnostjo lotila svojega deia Tako se je komisija v mesecu juliju že dvakrat sestala in tudi pri- šla do določenih ugotovitev, k! se nanašajo na potrebne spremembe internih samoupravnih splošnih aktov. Z delom in ugotovitvami strokovne komisije je bil seznanjen poslovni odbor DO in delavski svet DO, kakor tudi vse temeljne organizacije in delovna skupnost. Zaradi odsotnosti večine članov komisije v drugi polovici meseca julija je komisija sklenila, da bo akcijo v začrtani oblik! pospešeno nadaljevala v mesecu avgustu, ko se člani vrnejo z rednega letnega dopusta. Danica Vindiš Medsebojno obveščanje — dejavnik demokracije Na zadnji seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je bila med poglavitnimi točkami dnevnega reda zagotovo razprava o predlogu stališč za nadaljnjo demokratizacijo in krepitev kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. O teh pomembnih vprašanjih bo razprava tudi na konferenci ZSS letos jeseni. Za javno razpravo so »Izhodišča o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije« že objavljena (v prilogi časopisa Delavska enotnost »Sindikalni poročevalec«« št. 6 od 7. julija). Seveda pa s tem niti pomisliti ne smemo, da bodo razprave o pobudi tovariša Tita s tem sklenjene. Zadeva je tako široka, da sploh ne more biti enkratna akcija. Je dolgoročna naloga, njeno uresničevanje pa proces, ki nam določa prihodnost; je pa tudi zahteva, da se ovemo dejstva, kako smo za svojo prihodnost sami odgovorni: mora)a bo postati neločiljiva sestavina vseh naših načrtnih akcij, vsega našega planiranja in programiranja poti k še bolj humani družbi' in k še večjemu materialnemu napredku. Zato je med ljudmi ta pobuda tako soglasno sprejeta kot sredstvo za dosego smotrov naše samoupravne družbe — in v tem tudi prizadevanj sindikatov. Za njeno uresničevanje se bomo morali potruditi prav vsi. Pri tem ne gre samo za to, da bi se zanjo zavzemali z znanjem in z delom, ampak gre bolj za to, da se sami v sebi spreminjamo, da se še bolj zavemo svoje družbene vloge, pa tudi lastne odgovornosti za svoj osebni razvoj, da tudi vsak zase še bolj razvijamo samoupravno mišljenje in vedenje. Prav na mestu je bila ob tem pripomba o vlogi nformiranja in komuniciranja v združenem delu. Samoupravljanje, kakršno imamo in ki že uravnava vse naše življenje, nam namreč ni bilo dano samo po sebi. Zanj se je bilo treba potruditi — in razvilo se je v komunikaciji med delovnimi ljudmi. O tem smo imeli veliko priložnosti ih možnosti prepričati; se, da je — med drugim — razvoj samoupravljanja in humanih odnosov med nami povezan z mnoštvom čvrstih, čeprav pogosto nevidnih niti medsebojnega obveščanja: samoupravljanje zahteva na eni strani neprestano izpopolnjevanje sistema medsebojnega obveščanja, to pa na drugi strani povratno pomaga bogatiti vsebino samega samoupravljanja. Ali z drugimi besedami: razvita komunikacija je učinkovit prispe vek k nenehnemu in nikdar končanemu razvoju in 'izpopolnjevanju procesa samoupravljanja. 0-boje se pogojuje. Dejansko si je nemogoče zamisliti, kako bi mogel slabo informiran samoupravfjalec, član de- lovnega kolektiva, enakopravno sodelovati v razpravah in pomembneje prispevati k takšnim in drugačnim samoupravnim akcijam. To še tembolj velja za načrtovanje uresničevanja take pobude, ki odločilno spodbuja no/e. še bolj samoupravne odnose in usmerja našo pot v prihodnost. Je že talko, da se je treba, tako v naravi kot v družbi, za vse, kar je žlahtnega, zelo potruditi •— m tako je tudi z uresničevanjem pobude o razvijanju kolektivnega dela, povečanju odgovornosti ^ in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov. V sklopih CK ZKJ je med drugim zapisano: »Komunisti v sredstvih javnega obveščanja imajo obveznost, da s svojim angažiranjem zagotovijo spremljanje In popolnejše obveščanje delovnih fjudi In občanov o dejavnosti za uresničitev pobude tovariša Tita«. in to velja tudi za glasila in druga sredstva obveščanja v združenem delu! Jože Ropotat ZVEZA SINDiKATOV SLOVENIJE V DRUGEM POLLETJU: KONFERENCA, UTRJEVANJE VLOGE DELAVCA V GOSPODARSTVU, OBČNI ZBORI [Zapis s posveta predsednikov in sekretarjev občinskih in medobčinskih svetov ZSS — 5. julij 1979) Na posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih in medobčinskih svetov zveze sindikatov ter republiških odborov sindikatov, ki je bil 5. julija letos in ki ga je vodil predsednik RS ZSS Vinko Hafner, so se dogovorili o pripravi konference Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v prvi polovici novembra letos.. Dogovor o njenem sklicu izhaja pravzaprav že z zadnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Konferenca bo obravnavala predvsem družbeno planiranje in vlogo zveze sindikatov pri tem (zlasti v pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje — 1981—1985) ter aktivnost za demokratizacijo odnosov in kolektivno vodenje v Zvezi sindikatov Slovenije. Slednja naloga, ki pomeni uresničevanje Titove pobude, bo zahtevala tudi dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije. Gre, skratka, za pomembne naloge našega nadaljnjega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja, zato se bomo morali na konferenco tudi dobro pripraviti. Vsa gradiva naj bi temeljito obravnavali v osnovnih in občinskih organizacijah zveze sindikatov kot tudi v republiških odborih sindikatov ter tako obogatili tudi sklepne dokumente konference. Delegate za konferenco naj bi izvolili med 24. in 28. septembrom, med njimi tudi ugledne sindikalne aktiviste neposredne proizvajalce. 1. Planiranje S področja planiranja naj bi na konferenci ocenili, koliko smo za to nalogo usposobljeni, kaj smo doslej storili in kaj bo še treba, katera so temeljna vsebinska vprašanja; hkrati pa naj bi opozo-rili na dosedanje pomanjkljivost' fn probleme, pa tudi oblikovali pobude, predloge im ocene za pripravo zakona o družbenem planiranju. Občinski sveti naj bi delovni skupini pri republiškem svetu do 10. septembra poslali kratko oceno dosedanje planske aktivnosti. Ta ocena naj bi izhajala iz poprejšnje široke razprave v osnovnih organizacijah, zajemala pa naj bi naslednja vprašanja: kako so potekale prve faze priprav planskih odkumentov v tozdih in skupnpstih, ali smo bili v zvezi sindikatov dovolj aktivni, katere so temeljne »zavore«, kateri so temeljni problemi dosedanjega razvoja (npr. zaposlovanje itd.), katerim panogam velja v posamezni občini, prioriteta, kaj je v posameznih občinah doslej storjenega za usklajevanje .med temeljnimi nosilci. Pred pripravo ocen naj bi v občinah ustrezni dejavniki omenjena Vprašanja obravnavali rta posvetih'!' ■ - /Do 10. septembra naj bi tudi republiški odbori sindikatov sporočili, kako je panoga realizirala cilje sedanjega srednjeročnega obdobja (če jih ni, zakaj jih ni in kako vnaprej), kakšen je dohodek in položaj panoge V celotni družbeni reprodukciji, kakšna je stopnja združenosti dela ih sredstev v panogi, kako so se OZD panoge organizirale za skupno usklajeno planiranje v prihodnje, ali bo možno doseči temeljitejše sporazume o dohodkovni povezanosti; oblikovali pa maj bi tudi temeljne probleme panoge (npr. kakšen je dohodek na delavca, delitev čistega dohodka, kadri, odnos izvoz — uvoz). Do omenjenega datuma naj bi o planski dejavnosti razpravljali tudi v SOZD. Sveti republiškega sveta ZSS naj bi septembra ipriipravili razširjene posvete ® posameznih področij, kot so 'stanovanjska izgradnja, delovni in življenjski pogoji, zdravstveno varstvo, zaposlovanje im kadrovska politika, družbeni kriteriji o novih investicijah, usmeritev politike za osebne dohodke m skupno porabo ... 2. Demokratizacija Demokratizacije odnosov in kolektivnega vodenja naj ne bi obravnavali kot organizacijsko in kadrovsko, marveč predvsem kot vsebinsko vprašanje. Na občinski ravni in v republiških odborih sindikatov naj bi sprejeli akcijsKe programe za razpravo o izhodiščih, ki jih je pripravil republiški svet, objavila pa Delavska enotnost. 'Razpravo.naj bi zaključili do konca septembra, pripombe in predloge pa dostavili republiškemu svetu do 5, oktobra. 3. Program dela republiškega sveta ŽSS za 2. polletje letos V programu aktivnosti' Zveze sindikatov Slovenije v drugem polletju bo osrednja pozornost namenjena uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev (stalna 'odgovornost za izboljšanje gospodarjenja, uveljavljanje delitve po delu, priprave na novo plansko obdobje srednjeročnega razvoja, varstvo, zaposlovanje, Šolanje itd.) in utrjevanje vloge, položaja in odgčvornošti delavcev pri razvoju družbenopolitičnega sistema (njegova demokratizacija, povezanost s krajevno skupnostjo, informiranje v združenem delu in zvezi smdikatov, ljudska obramba in družbena samozaščita, negovanje tradicij NOB, samoupravna delavska kontrola). Mnoga pomembna vprašanja, kot so preobrazba družbeno-ekonoskih odnosov v štanovanj-skem gospodarstvu, zakon o družbenem sistemu informiranja in druga, naj bi. obravnavali v javnih razpravah. Pozorni bi morali biti tudi do uresničevanja'strategije polne produktivne zaposlenosti in dogovarjanja čez tovarniške »plotove«, kar naj bi odražali tudi plani. Za 2. polletje letos bo republiški svet sprejel operativni delovni načrt, ki bo — podobno kot je bilo to za 1. polletje storjeno v sprejetem letnem načrtu •— opredeljeval teme za obravnavo na svetu in predsedstvu po posameznih mesecih. Predlog bo obravnavalo predsedstvo RS ZSS že na seji 13. julija. 4. Ocena dejavnosti pri uresničevanju stališč o delitvi po delu V veliki večini občinskih svetov in osnovnih organizacij aktivnost dobro poteka, tudi delovne programe večina ima, pomembna pa je kvaliteta njihovega uresničevanja. Pri tem naj bi izmenjavali' izkušnje, aktivirali družbenopolitične in strokovne dejavnike. U-veljaviti moramo zavest, da predsednik še ni osnovna organizacija, ampak da so to njen izvršni odbor in komisije, njeni člani. Izvršni odbor naj obravnava konkretne probleme delavcev. Občinske sindikalne liste ne gre prepisovati, ampak v okviru občin oblikovati družbene dogovore z novo vsebino. V tozdih z izgubo bo potrebna širša družbena akcija. Če v takšnih tozdih uspemo zagotoviti večjo produktivnost, izkoriščenost delovnih sredstev, prodajo vse proizvodnje, potem tudi osebni dohodek teh delavcev: ne bi smel biti vprašljiv. Dokaj ugodni polletni gospodarski rezultati v Sloveniji. niso razlog za ležernost v drugem polletju, ko bo konjunktura manjša, pritisk, cen pa je že precejšen. Polletni rezultati so plod visoke družbene zavesti naših delavcev in tudi akcije sindikatov. Tu no.bi smeli popustiti. O primerih povečevanja osebnih dohodkov, ki! ne izhajajo iz rezultatov dela, bo tre ba ostro reagirati. Zavzemali se bomo, da ne bo nobene formalne zamrznitve osebnih dohodkov, sicer bi nam padlo v vodo vse, kar delamo za uveljavljanje načel delitve po delu. Toda do kršlteij.ey ne bomo obzirni, saj nam podirajo dogovorjena načela. 5. Občni zbori osnovnih organizacij zveze sindikatov Občni zbori v začetku prihodnjega leta bodo izredna priložnost za okrepitev družbenopolitične vloge osnovnih organizacij, njihove kadrovske okrepitve in u-činkovitosti. Zavoljo tega se' je treba na občne zbore pravočasno in temeljito pripraviti. Sestanki sindikalnih skupin so lahko: pomembna sestavina teh priprav. Pri kadrovanju pa naj bi že upoštevali stališča o demokratizacij1 odnosov im kolektivnem vodenju v zvezi sindikatov. Osnovne _6r-ganizacije, konference, koordinacijski odbori in občinski svet: naj b pripravili najpozneje septembra programe priprav na občne zbore, pri tem pa se povezali tudi z zvezo komunistov, ZSMS im drugimi dejavniki. Da bi občne zbore bO' Ije opravili, bo republiški svet pripravil priročnik za njihovo izvedbo. ANALIZA PRIPRAVLJALNIH DEL NA ELABORATU ORODJARNE PTUJ Analiza pripravljalnih del na elaboratu ORODJARNE PTUJ je izdelana z namenom, da bi samoupravnim organom in vsem delavcem DO AGIS, prikazali načrtovano investicijo čim realneje. Tako se bomo lažje odločali in presodili smotrnost investiranja v predloženem projektu. Elaborat je izdelan v smislu Zakona o investicijski dokumentaciji in obsega vsa za to investicijo pomembna poglavja iz minimalne metodologije. Velike potrebe po orodjih v ptujski občini, prostorska neurejenost in relativno zastarela tehnologija v obstoječih orodjarnah, pogojujejo izgradnjo nove skupne orodjarne. S tem bi združili razvojne programe posameznih OZD, čeprav se posamezni proizvodni programi orodjarn razlikujejo. Orodjarna bi proizvajala vse vrste orodij (štančna, gumarska, livarska] ter priprave. Z enotno prostorsko ureditvijo in moderno tehnologijo izdelave orodij in priprav, bi omogočili normalno proizvodnjo in nadaljni razvoj kovinsko-predelovalne industrije v Ptuju. Obdelani sta dve varianti organiziranosti nove orodjarne, in sicer: organiziranost v TOZD v sklopu ene od delovnih organizacij (Olga Meglič, TGA Kidričevo ali AGIS) ali pa kot enovita delovna organizacija. Z ozirom na organiziranost in lokacijo pa so se porajale tri variante: a) Orodjarna je organizirana kot TOZD — upravni prizidek je brez nadstropja z lastno kotlarno in kompresorsko postajo. Skupno potrebna finančna sredstva za izvedbo te variante bi znašala 193,529.761 din. Na posvetu !so se udeleženci dogovorili tudi o enodnevnem seminarju za sindikalne aktiviste, ki naj bi !bi'l septembra ali oktobra. Dogovorili pa so Se tudi, naj bi občinski sveti med dopusti zagotovili ustrezno dežurstvo — zaradi zagotovitve kontinuitete dela in nalog. Vladimir Jerman b) Orodjarna je organizirana v samostojno enovito delovno organizacijo, upravni prizidek z nadstropjem, z lastno kotlarno in kompresorsko postajo. Skupna potrebna finančna sredstva za izvedbo te variante bi znašala 197,578.492 din. c) Organiziranost orodjarne kot TOZD — upravni prizidek je brez nadstropja s povezavo na obstoječe energetske objekte in komunalno omrežje. Skupna potrebna finančna sredstva za to varianto bi znašala 187,080.291 dinarjev. Obseg letne proizvodnje nove orodjarne: 50 enostavnih štančnih orodij 95 zahtevnih štančnih orodij 20 komb. štančnih orodij Naša orodja so sposobna za proizvodnjo izvoznih artiklov 28 orodij za kokilni liv 100 orodij za tlačni liv 50 klasičnih gum. orodij 5 injekcijskih gum. orodij 400 enostavnih priprav 150 zahtevnejših priprav Takšen obseg proizvodnje bi zadoščal potrebam po orodjih in pripravah v ptujski regiji do 1985. leta. Delavci zaposleni v neposredni proizvodnji, bodo delali pretežno v dveh izmenah. Glede na organiziranost se predvideva: a) 182 zaposlenih v TOZD orodjarna b) 217 zaposlenih v DO orodjarna Proizvodni program in kapacitete Iz analize poslovanja in organiziranosti vseh orodjarskih kapacitet v občini Ptuj je prišlo do naslednjih zaključkov: — da ima DO AGIS organizirano orodjarno, katere dejavnost je zelo raznolika, da je prostorsko zelo neurejena in da velikost delovnih prostorov in zastarelost opreme ne dajeta garancije nadaljnemu razvoju te dejavnosti v DO in s tem tudi razvoju same DO AGIS. — da PP Olga Meglič nima možnosti nadaljne širitve proiz- vodnje orodij, ker je le-ta ozko specializirana za izdelavo štančnih orodij in priprav. Orodjarna, kot organizirana enota nima specialnih strojev. — da TGA ima organiziran oddelek v sklopu livarne Trbovlje, ki je pa specializirana in opremljena pretežno za vzdrževanje obstoječega fonda livarskih orodij. Instalirane kapacitete vseh orodjarn v občini Ptuj in Livarni Trbovlje so polno zasedene v dveh, na določenih strojih pa tudi v treh izmenah, kar pa za orodjarne ni običajno, saj je kvaliteta dela, kakor tudi storilnost dela v tretji izmeni (nočni}, močno zmanjšana. Nove oziroma povečane kapacitete orodjarne so načrtovane giede na potrebe vseh treh DO in bodo zadoščale letnim potrebam do leta 1985. Pri tem je potrebno upoštevati, da bi bile kapacitete v začetku za cca 30 % manjše zaradi zagonskih problemov. Orodjarna bi posedovala kapacitete 1957.304 strojnih ur na leto, to pa je v primerjavi s sedanjimi fen stali ranimi strojnimi kapacitetami naše orodjarne v oddelku proizvodnje orodij in priprav v razmerju 1:2 v korist nove orodjarne. Tehnološki proces Tehnološki proces izdelave orodij in priprav se bo v novi orodjarni spremenil z ozirom na izdelavo orodij in priprav v naši orodjarni v odnosu na modernejšo strojno opremo. V proces se bodo vključili orodjarski obdelovalni stroji, ki so numerično krmiljeni in združujejo več faz dela (MAHO CNC rezkalno-vr-talni stroji], s tem zmanjšujejo dodatne čase. Opremo orodjarne bodo sestavljale naslednje grupe obdelovalnih strojev: a) stroji za razrez materiala b) stružnice c) rezkalni stroji d) brusilni stroji e} koordinatni brusilni in vrtalni stroji f) elektroerozivni stroji in dodatna oprema: a) naprave za termično obdelavo b) merilni stroji c) tuširna preša d) pripomočki in naprave za ročno obdelavo e) transportna sredstva Z ozirom na predvideno opremo je normativno predvidena naslednja poraba električne energije: — stroji in naprave 773,5 KW — razsvetljava 93 KW — mala moč 135 KW Skupaj 1001,5 KW Ob upoštevanju, da je pogostost pnevmo naprav na obdelovalnih strojih velika, je temu primerna tudi precejšnja poraba zraka, ki bo znašala 9,45 m3/h. (Nadaljevanje na 4. strani j Struženje zahtevnih gumarskih kalupov Z izrednim prizadevanjem dosegamo tudi najkrajše zahtevane roke (Nadaljevanje s 3. strani) dodatna specialna znanja (varjenje). To izobraževanje bo temeljilo predvsem na seminarski obliki dela. Gradbeni objekti Konstrukcija hale je montažna, zgrajena iz prednapetih armi-rano-betonskih elementov. Hala je dolga 80 m, široka 22 m in ob stebrih visoka 7 m. Upravni prizidek je iz armirano betonske skeletne konstrukcije, širine 7,5 m. Polnilni zidovi 30 cm so opečni, ostale predelne stene so montažne. Objekt je v elaboratu izveden prav tako v dveh variantah in to v odvisnosti od organiziranosti orodjarne. Rekapitulacija investicije s prizidkom brez nadstropja z lastno energetsko postajo a) Osnovna sredstva (v 000) 1. Gradbeno delo 30.352 2. Domača oprema 45.698 4. Ostalo 89.183 3. Uvozna oprema 19.298 5. Zavarovanje 1.087 Skupaj 175.618 b) Obratna sredstva 7.841 c) Druga potrebna sredstva 1. Energetika 7.451 2. Interkalarne bresti 2.620 Skupaj 10.071 PORABLJENA SREDSTVA SKUPAJ: 193.530 Kadri in socialni pogoji: V elaboratu sta obdelani dve varianti organiziranosti orodjarne, in sicer kot TOZD ali DO. Glede na organiziranost pa se spreminja tudi kadrovska struktura zaposlenih. Struktura zaposlenih v orodjarni v primeru, ko je orodjarna organizirana kot TOZD: KV PKV N KV VŠ VIŠ SŠ 150 2 9 2 4 23 79 % 1 % 4,7 % 1 % 2 % 12 % Struktura zaposlenih v orod- jarni v primeru, ko je orodjarna organizirana kot DO: KV PKV N KV VŠ VIŠ SŠ 146 2 11 4 15 36 69,9 0,9 4,9 1,8 6,6 15,9 (vse v odstotkih) Iz strukture zaposlenih vidimo, da je potreba v večji meri po KV delavcih, dokončno usposobljenih v orodjarni. Po podatkih občine Ptuj so se v letu 1978 pokrivale potrebe po delavcih s poklicno šolo s 87,48 %, s srednjo šolo pa s 79,57 % z ozirom na planirane kadre. Z ozirom na kapacitete šol v ptujski občini ocenjujemo, da bi te lahko pokrile zahtevano število določenih profilov. Za določene poklice pa vsled manjših potreb sploh ni odprtih oddelkov (kalilci, brusilci, itd.) na ustreznem šolskem centru. V elaboratu je definirano tudi izobraževanje kadra ob delu, kjer bi si naj delavci pridobili Kontrola izdelka med delom Investicijska sposobnost Vse DO oziroma TOZD, ki bodo koristile usluge nove orodjarne, bi naj združevale sredstva za njeno izgradnjo, zato je nujno, da vidimo kolikšna je sposobnost TOZD združevalk sredstev. V obdobju do 1983. leta izkazujejo TOZD v DO AGIS, ki bi naj združevale sredstva za novo orodjarno, manjko sredstev investicije. Po letu 1983 se bo stanje nekoliko izboljšalo. Pri tem pa za naslednje srednjeročno obdobje niso zajete vse morebitno predvidene investicije za povečanje kapacitet samih TOZD. Obe TOZD v TGA, ki bodo koristile usluge orodjarne, ne izkazujejo razpoložljivih sredstev do leta 1983. Proizvodno podjetje Olga Meglič tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo investicijsko sposobna, saj so vsa sredstva namenjena za opremljanje novega obrata v Dolanah. Zaključek Načelno ugotavljamo, da se vsa kovinsko predelovalna indu-strijav ptujski občini vštevši Livarno Trbovlje razvija s pospešenim tempom, da pa orodjarstvo usodno zaostaja.Posebej pereče je spoznanje, da vse TOZD, ki bi z ozirom na svoj razvoj potrebovale določeno količino potrebnih orodij in priprav do leta 1983 niso investicijsko sposobne. Franc Krabonja Začetek gradnje nove Gumarne Potem, ko smo že spomladi odstranili hmelj na zemljišču nove gumarne, smo v mesecu juliju pričeli s pripravljalnimi deli za objekt. Za izvajanja teh del, smo konec junja podpisali pogodbo z GRIDIS-om iz Maribora. Pripravljalna dela obsegajo ureditev dovoznih cest, priključek vode, elektrike, telefona, odvodni kanal, postavitev provizorijev ter pripravo zemljišča za izvedbo. DELAVCI, KI SO PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE V JUNIJU 1979 D S K — LEŠNIK Marjan, odprema blaga — izključitev TOZD KOVINSKA OBDELAVA — MEŠKO Ivan, brušenje vseh vrst tlačnih vzmeti — izključitev — ŽOHAR Marjan, izdelovanje manj zahtevnih priprav in vzmeti — sporazumno — MUNDA Stanislav, šabloniranje manj zahtevnih vzmeti 0 na lastno željo — ČEH Franc, navijanje manj zahtevnih vzmeti — sporazumno — TETIČKOVIČ Ivan, struženje zelo zahtevnih odlitkov — lastno željo TOZD TAP — ROTVEIN Anton, montiranje fazno zahtevnih izdelkov — v času poskusnega dela — VIČAR Božidar, statistično tekoče kontroliranje zahtevnih polizdelkov — sporazumno — KMETEC Jože, statistično tekoče kontroliranje zahtevnih polizdelkov — sporazumno — ŠIMENKO Branko, montiranje zavor — nedoločen čas TOZD VZDRŽEVANJE — KUKOVEC Jožef, vzdrževanje in popravljanje zahtevnih el. naprav in strojev — nedoločen čas — BURINA Marjan, popravila in vzdrževanje telefonije — nedoločen čas TOZD SERVISI — BURG Marija, čiščenje proizvodnih prostorov — nedoločen čas TOZD GUMARNA — LEBER Marjan, planiranje vulkaniza-cije — določen čas — BEZJAK Marjan, vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — nedoločen čas — DONAJ Branko, vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — nedoločen čas — KUMEK Branka, ročno obrezovanje in brušenje gum. izdel. — določen čas TOZD ORODJARNA — BENČIČ Marjan, manj zaht. dela na vzdrž. or. in pripr. za TOZD TAP — nedoločen čas TOZD PM — KOKOL Danica, čiščenje odlitkov — nedoločen čas — ABRAHAM Arpad, čiščenje odlitkov — nedoločen čas — BRUNČIČ Rudolf, strojna obdelava na avtomat, obdel. strojih — nedoločen čas MAGIČNI KVADRAT TOZD VZDRŽEVANJE — VIDOVIČ Stanislav, zahtevno preventivno vzdrževanje strojev in strojnih naprav — sporazumno TOZD SERVISI — CAFUTA Milan, čiščenje proizvodnih prostorov —, na lastno željo — GLIŠIČ Vojislav, nabava manj zahtevnih delov — materiala TOZD GUMARNA — KOKOL Ludvik, vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — invalidska upokojitev — PETROVIČ Ivan, vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — sporazumno DELAVCI, KO SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V JUNIJU 1979 DSSS — KOSTADINOVIČ Radovan, predstavniška dela v Beogradu — nedoločen čas DSK — ŠEGULA Jožica, fakturiranje — določen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — MARIN MILAN, šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — določen čas — PAUMAN Jože, šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — nedoločen čas — DREVENŠEK Ivan, montiranje zavornih valjev, drugih izd. in polizdelkov — nedoločen čas — ŽURAN Alojz, brušenje vseh vrst tlačnih vzmeti — nedoločen čas TOZD TAP — GAJZER Angela, struženje na RTES 26/28 — nedoločen čas — PŠAJD Ivan — obnova kompl. zavornih agregatov — nedoločen čas — TOPLAK Ivan, brušenje in poliranje polizdelkov — nedoločen čas — ŠTALCER Milan, avtogeno varjenje posod in glušnikov ter drob. opr. — nedoločen čas — KORŽE Edvard, brušenje in poliranje polizdelkov — nedoločen čas — ČREŠNIK Franc, prirezovanje zrcal — nedoločen čas — BUBNJAR Anton — vlivanje na stroju za tlačno litje — nedoločen čas — BRATUŠEK Jožef,’ lakFranje izdelkov — nedoločen čas (Y) grška črka, 2. reklo, pregovor, modra misel, 3. ime švedske filmske igralke Garbo, /T) brezbarven, gorljiv močvirski 5.plin (anagram: NAMET), 5. sredozemska lepotna rastlina stilizirana na korintskih stebrih (anagram: KANTA). 1 2 3 L V 1 5 A 2 3 4 H € 7- A K) 5 SKRITA MISEL OŽE — NOS — SKENE — ODA — PUŠA — ČAR — JONES — USA — PEHAR. V vsaki gornji besedi prečrtajte po eno črko, preostale pa berite po vrsti tako, da dobite ob pravilni rešitvi misel Tennessee VVilliamsa o ženskah. SKRITA MISEL MODA — RIGA — PLAVI — JEEP — NONO — KOZAK — DOZ — ASTI. V vsaki gornji besedi prečrtajte po eno črko, preostale črke pa berite po vrsti tako, da-dobite star pregovor. V spomin Francu Turnšeku V petek zvečer dne 13. 7. 1979 je boleče odjeknila med delavci delovne organizacije AGIS-a nenadna vest, da je tragično preminil naš sodelavec Franc TURNŠEK. Nemo in žalostno smo zrli predse in ugibali, kaj se je zgodilo. Sprijazniti smo se morali, da ga ne bo več med nami. Vest o tem, da smo izgubili dobrega sodelavca in tovariša se nam je zdela na prvi pogled neverjetna. Rojen je bil 5. 2. 1943, leta v Skorbi. Z družino je živel v Apačah. Leta 1961 se je izučil kovaškega poklica. V delovni organizaciji AGIS se je zaposlil 13. 8. 1974 na delih orodjarja v TOZD PRECIZNA MEHANIKA. Pogrešali ga bomo kot dobrega sodelavca, tovariša in prijatelja. Zahvaljujemo se mu za vse delo, ki ga je opravil z veseljem, voljo in odgovornostjo. Njegovo delovno mesto je ostalo prazno in to praznino čutimo tudi mi vsi, ki smo ga poznali in sodelovali z njim. Njegovim svojcem in vsem, ki so ga imeli radi, izrekamo sožalje! Sodelavci in sodelavke TOZD PM ZAHVALA Ob mnogo prerani tragični izgubi našega ljubega FRANCA TURNŠKA, se zahvaljujemo članom kolektiva DO AGIS za darovano cvetje ter moralno in materialno podporo v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo dolgujemo članom kolektiva TOZD Precizna mehanika. SORODSTVO m Kakšno delo opravlja tovariš Oba živita v istem kraju. Ali Volodja? veste kje? POSETNICA POSETNICA Irma Rob Bora Mir Volodja Osp S£STAWl SLAMO MLINARIČ pnesKRso- VANJf, OSKRBA SLO VfMS K/ p£y£C (LADO) DVIG MORSKE GLADINE ZARADI PUME P V VOJAŠKI OBVEZNIK V REZERV! $L C REKA NA ŠKOTSKEM (ANAGRAM: KES ) GRŠKI KIPAR 06LARSKA NAPRAVA PRETEPAČ, RVAČ % DENARNA USTANOVA f) A l PLATINA 1 L FRANCOSKI PEVEC zabavne GLASBE A LUNIN!J ~h L ZASTAREL! IZRAZ ZA KONČNI DEU (TUD! MEHANSKI ELEMENT/) -A A HIŠNI DUH P K! STARIH RIMLJANIH STEOKOVNJAK ► t $ B P l ENO NAJVEČJ/H MEST RIMSKE DRŽAVE, OB ORONTESN V ANT/ČN! SIRIJI •A M ED A/A ROD* JEZIK, K! SE N! OKEL JA VIL S IZRASTEK HA GL AVL /ME NONNAU KLIPŠTETERJi A O KI 4 NAŠA F UMSKA IGRALKA č/NOE ) LJUBKO- VALNO MOŠKO /ME 0 H A /ME PESNIKA VELUCANOVK, (K) FRANCOSKA REV/JA PODELITEV /MENA A. u h A s GLAVNI ŠTEVN/K O E H TEKMA PR' STARIH GRKIH f G o G K O A A Gl J A METEOR, /ZPOPNEGNIK -/V AVTONOMNA POKRAJINA A ? T K MARKO ELSNER h E POLAGALEC PARKETA E A