Sejem kmetijske mehanizacije JOŽEFOVO ’95 od 17. do 20. marca 1995 UGODNI SEJEMSKI POPUSTI CaBakcim Novo mesto, Podbevškova 5 DOLENJSKI LIST Št. 9 (2377), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 2. marca 1995 • Cena: 120 tolarjev I Dolenc |dolsh dolen PRODAJNO servisni center Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice 'el/Fa*.: 0608/61 -450 ■m |j| |BBi ||3 |q$ CESTA prihodnje leto .OSILNICA - Cesta Kočevska "■eka-Borovec-Osilnica, ki bo tudi , lž"Jlca od Osilnice do Kočevja in p^.Jan!:,bo P° za‘rjevanju najod-hodn7fCJM|h dokoneana do konca pri-n Je8a ’eta. Tudi zdaj se lahko pri- ohkC 6 ‘,z^0ČeYja do Osilnice, a po »kolpski lokalni cesti, kije bila zgra- unnrkKnec minu|ega leta, nima pa še Ijevani!"^?, r|ovo|jcnja- Tudi nada-ccsti* ia °bktdPske oz. občabranske nrp,i,,v, Bczgarjev do Podplanine bo ■doma dokončano v dveh letih. Tovarna pohištva v Brežicah je za zdaj splavala Z veliko odrekanja ljudi, ki so tam zaposleni BREŽICE - Brežiška Tovarna pohištva se je na osnovi velikega odrekanja, popuščanja in potrpežljivosti sindikata in vseh delavcev izkopala iz največjih težav. V podjetju z veseljem povedo, da že drugo leto poslujejo brez izgube. Tako so zadovoljni z rezultati lanskega in predlanskega leta, še vedno pa imajo v spominu leto 1992, ko so bili prisiljeni v nepriljubljene ukrepe in so število zaposlenih zmanjšali, tako da jih zdaj dela le še 280. Po besedah direktorja Izidorja Slatnerja ima podjetje realne možnosti, da tudi v tem letu izpolni programe in načrte, če le ne bo prisiljeno v izplačevanje plač, ki bi bile zanj preveliko breme. Tovarna pohištva še vedno ohranja visok delež izvoza, saj na domačem trgu ne more vsega prodati. Izvozi od 55 do 60 odst. vsega pohištva in je prisiljena na tujih tržiščih prodajati po nižjih cenah kot tamkajšnji proizvajalci. Če hoče na primer prodajati v Nemčiji, mora biti za 15 odst. cenejša od njihovih proizvajalcev. Sicer pa TP Brežice spet pridobiva tržišča na območju bivše Jugoslavije, Vzhodne Evrope in tudi arabskega sveta. B. D. G. POGOVORO SLOVENSKO-HRVAŠKI MEJI OTOČEC - Tu se je nedavno za zaprtimi vrati sestala slovensko-hrvaška komisija za določitev meje. Mejo so izločili iz celote vseh odprtih vprašanj v odnosih med državama, ker menijo, da bo dokončna razmejitev ozemelj obeh držav izjemno dolg postopek. Delegaciji Slovenije in Hrvaške, ki sta ju vodila dr. Iztok Simoniti in dr. Hrvoje Kačič, sta med drugim tudi menili, da je potrebno sprejeti sporazum o obmejnem sodelovanju in prometu, saj bi ta sporazum odpravil marsikatero sedanjo težavo v življenju ljudi ob meji \S£ 10V? anj •o V Novem mestu dokončali blok z 48 neprofitnimi stanovanji - Minister Gantar o dobrem sodelovanju - Najemnina za 2-sobno stanovanje 4.500 tolarjev na mesec neprofitnih stanovanj je bila lani tretja največja v Sloveniji, za Mariborom in Celjem. Za gradnjo 505 neprofitnih stanovanj je v lanskem letu republiški sklad odobril 16 stanovanjskim organizacijam 987 milijonov tolarjev posojil. S pomočjo teh posojil je doslej zgrajenih že 184 stano- NOVO MESTO - Ob dokončani izgradnji 48 tako imenovanih neprofitnih stanovanj v novomeški soseski Irča vas-Brod je stanovanjsko podjetje Zarja kot kupec teh stanovanj pripravilo tiskovno konferenco, ki so se je udeležili tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, njegova svetovalka Barbara Starič-Strajnar in Mira Becele iz Stanovanjskega sklada RS. vanje ohranili tudi zanaprej, saj je jasno, da brez gradnje neprofitnih stanovanj v večjih urbanih središčih Prvo fazo gradnje tega novega stanovanjskega bloka, imenovanega objekt K, so zaključili leta 1993, ko se je vselilo 26 najemnikov teh neprofitnih stanovanj, sedaj pa je vseljivih še nadaljnjih 22 stanovanj. Zanje je prijavljenih 150 prosilcev, komisija je izdelala prednostno listo, 22 srečnežev pa se bo vanje vselilo te dni. Medtem ko je drugje po Sloveniji povprečna mesečna najemnina za 55 m2 veliko dvosobno neprofitno stanovanje 5.000 tolarjev na mesec, znaša ta najemnina v Novem mestu v okviru Zarje okoli 4.500 tolarjev. “Občina Novo mesto je v prizadevanjih za pridobitev posojila za gradnjo neprofitnih stanovanj zgledno sodelovala z našim ministrstvom in z neprofitno stanovanjsko organizacijo Zarjo. Upam, da bomo to sodelo- v Sloveniji, med katere sodi tudi Novo mesto, ne bo moč reševati stanovanjskih vprašanj,” je med drugim dejal minister Gantar. Za tako gradnjo bo Stanovanjski sklad RS še naprej dajal ugodne kredite. Država za to lani ni namenila niti tolarja, za letos pa je v proračunu za tako gradnjo predvidenih 2,5 milijarde tolarjev, kar pa je glede na potrebe še vedno veliko premalo. “V Sloveniji bi morali zgraditi po 2.000 neprofitnih stanovanj na leto, da bi postopoma rešili pereči stanovanjski problem. Za toliko letos denarja ne bo, a je teh 2,5 milijarde tolarjev tudi lep korak na poti k temu cilju.” Novomeška investicija v gradnjo Skoraj šest milijonov mark za razvoj obrti in podjetij V novomeški občini razdelili vse razpoložljive objekte • Direktor Zarje Stojan Horvat je dejal, da je Zarja že dala pobudo za nadaljevanje gradnje neprofitnih stanovanj, za katere je v Novem mestu veliko prosilcev, vendar bi bilo sedaj na voljo denarja le za izgradnjo kakih 10 takih stanovanj. Zato nty bi tako gradnjo kombinirali z gradnjo lastniških stanovanj. Minister Gantar pa je opozoril, da bodo neprofitna stanovanja najprej lahko gradili v tistih krajih, kjer bodo občine poskrbele za zemljišča po sprejemljivih cenah. vanj. Za novomeška stanovanja je cena za kvadratni meter znašala 113.112 tolarjev, kar je ena najnižjih cen v Sloveniji. UMRL HUBERT PEHANI NOVO NOVO NOVO Lasten BBS sistem! Za naše stalne kupce in poslovne partnerje smo v Termotehniki uvedli lasten BBS sistem. Daje možnost, da se preko telefona in modem kartice na naš računalnik poveže vsak, ki ima PC računalnik z modem kartico. Ta sistem omogoča komuniciranje med dvema računalnikoma. Partner pa si lahko na svoj računalnik v vsakem trenutku prenese našo listo zalog materiala z vsemi podatki o količinah, cenah in ostalo. Med sabo je možno pošiljati naročila za materiale, dopise, obvestila, telefakse, sestavljati predračune itd. Želimo in priporočamo, da to možnost izkoristite vsi, ki imate svoje poslovanje urejeno sodobno in vam je v pomoč PC računalnik. 0 tej novosti zahtevajte še druge podatke na tel. 068/322-550, 323-903, 323-933, fax: 068/322-050. Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto VEČ KOT TRGOVINA V 95. letu starosti je v Ljubljani umrl prof. dr. phil. et med. Hubert Pehani, redni profesor in dolgoletni predstojnik Biološkega inštituta Medicinske fakultete, po rodu iz Žužemberka. Bil je vodja raziskovalne naloge Vpliv kratkovalovnih žarkov na ultrastrukturo celic v razvoju in diferenciaciji, sodeloval je pri raziskovalni nalogi Razvoj metod poklicnega svetovanja za študij medicine in poklic zdravnika. Napisal je več samostojnih publikacij ter znanstvenih in strokovnih člankov. TRGOVINA PODGORJE Ljubljanska c. 27, Novo mesto Tel.: 068/316-115 • moške obleke 23.700 SIT • moške hlače 5.600 SIT • porcelan — 45-deini sevis za 8 oseb 8.900 SIT NOVO MESTO - V štirih letih, od leta 1991 do 1994, je sklad za razvoj obrti in podjetništva v takratni novomeški občini podelil za več kot 3 milijone nemških mark ugodnih kreditov, poleg lega pa so zagotovili še za blizu 2,7 milijona mark bančnih kreditov in subvencij obrestnih mer. Soterije ^pkl OTROCI - Minuli teden je bilo v veliki razstavni dvorani ani>nirane .ria muzela zel° zivaf>no. Veliko pregledno razstavo stripa in sPremliaT n ‘ , Mustra (intervju z njim objavljamo v Prilogi) so namreč Muster dopoldanske Zvitorepčeve delavnice, katerih se je udeleževal mojster Vanju „ . P°»™gal otrokom iz novomeških in okoliških šol pri praktičnem spozna-Vzahvalna' šmarješke osnovne Sole so "očetu"priljubljenih junakov stripa (Foto; m’ lepega in zabavneSa narisal, izročili domače darilo. Za spravo z zgodovino Nedavna počastitev spomina na 35.000 žrtev angloameriškega °rnbardiranja Dresdna v eni sami noči je pokazala, kako je nA°8°če izraziti človeško pieteto, ne da bi spreminjali zgodovino. (‘»iški predsednik Herzog je v svojem govoru opozoril, da čustva, Kl J1" zbuja spomin na tragični dogodek, ne opravičujejo posku-s°v,da bi zmanjševali odgovornost Nemčije v drugi svetovni vojni. Sklicujem se na ta primer, ker bi rad opozoril, da je tudi nam Novencem potrebna politična modrost in moralna volja, da bi ob Phžnji 50. obletnici presegli protislovje medpietetnim in zgodovinskim. Samo tako je mogoče uresničili zamisel o spravi, ki jo mno-8' napačno tolmačijo kol odpovedovanje zgodovinski resnici. Ne 8^e za nikakršno pobotanje med nekdanjimi partizani in domo-Nanci. Gre za spravo enih in drugih z zgodovino, ki se je že zgodi-. 'nje ni mogoče več spreminjali. Možno pa jo je preseči, tako kol Jo je preseglo že življenje samo, in prispevali, da bodo novim rodovom prihranjene obremenitve s posledicami preteklosti. Na osnovah moralne indiferentnosti in pačenja zgodovine ni možno presegati preteklosti. Če se politiki do tega spoznanja ne morejo dokopati oz. če bodo še naprej razplamtevali in poglabljali sovraštvo med Slovenci na osnovi delitev v vojni, o kateri je sve-1’°vna zgodovina že izrekla sodbo, potem se Sloveniji in Slovencem obeta zelo negotova in mračna prihodnost. BOGDAN OSOLNIK Skupaj gre torej za 5,7 milijona nemških mark dokaj ugodnih kreditov, ki so jih dodelili v podporo 320 programom, v katerih je dobilo delo blizu 400 delavcev, čeprav so si na ta račun sprva obetali skoraj 650 novih delovnih mest. Sredi letošnjega februarja je bilo nerešenih 27 prošenj za dodelitev kredita za razvoj obrti in podjetništva; gre za prošnje, ki so jih lani prosilci vložili v razpisnem roku, a so njihovo reševanje prenesli v letošnje leto. Za potrebe obrti in podjetništva oz. za njuno pospeševanje je novomeški izvršni svet vse za to primerne in razpoložljive objekte, ki so bili v lasti občine ali v njenem upravljanju, razdelil prosilcem. V letih 1992 do 1994 pa so v okviru razvoja demografsko ogroženih območij za spodbujanje in razvoj drobnega gospodarstva na takih območjih nekdanje novomeške občine od države pridobili še dobrih 26 milijonov tolarjev, ki sojih kot ugodne kredite razdelili 32 obrtnikom, kmetom in podjetnikom od 80, kolikor se jih je potegovalo za te kredite. A. B. SEJEM RIBOLOV IN LOV LJUBIJANA - Danes dopoldne bodo ob 10. uri v hali A na Gospodarskem razstavišču odprli tradicionalni sejem Ribolov in lov. VREME V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno vreme z občasnimi padavinami. SLUTNJA POMLADI- Vedno znova jo tako težko čakamo. Kakšna sreča, da je ne more nič ustaviti in preprečiti njenega prihoda. Vedno pa pride tako, kot je zapel Oton Zupančič: Po stranskih poteh, po tihem mahu, skrivaj, ko v strahu, prišla je pomlad. Pri tem skrivnem prihodu ji pomagata tudi deklici, ki sla zadnjo prelepo soboto v osončeni tihoti pod Zajčjim Vrhom v gorjanskem Podgorju nabirali zvončke. (Foto: A. B.) Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Ne vlečejo vsak na svojo stran na 5. strani: • Hčeri Tesnil postali pastorki na 7. strani: • Gre pri šoli za izsiljevanje? na 9. strani: • Eno leto zapora za roparski napad na 11. strani; • Si Slovenija lahko privošči Ruglja? na 12. strani: • Stvaritelj Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika na 15. strani: • Puhoglavo spakovanje na radiu / R/ORCENHAUS IMA VSE V SVOJIH VAJETIH - Kolikšno moč ima pustna oblast v Kostanjevici, so tamkajšnji Selmarji pokazali v nedeljo, ko so (sicer le za nekaj trenutkov, pa vendar) izza oblakov in dežja uspeli priklicati celo sonet, ki je privabilo na plan številne ljubitelje tega običaja, ki v najstarejšem dolenjskem mestecu poteka neprekinjeno °dleta 1949, njegovi začetki pa segajo že v leto 1854. Letošnji pust je v tem mestu nekaj posebnega tudi zato, ker b F° ' ’ e'rtem premont spet zaigrala domača godba na pihala, kije domačine opozorila na prihajajoči pust že v nedeljo nekaj po 5. uri zjutraj, v torek pa je obudila pred leti pokopan promenadni koncert. Da bi običaj zamrl, se v tem kraju m bati, saj je podmladek, ki sodeluje pri pripravah 4-dnevnega rajanja, vedno številnejši, prireditve že kar železnega repertoarja pa privabljajo ljudi iz širše okolice. (Foto: T. Gazvoda) Kaj mislite o trojkah? Potem ko otroškim vzgojiteljem, pravni državi in dušnim pastirjem ni uspelo narediti ulic in zelenic spet varnih za občane, je odrešenik prišel v osebi prvaka Nacional socialne zveze Slovenije aaria že zagot« Stasiti fantje so ob prvem redelov ., ... 'krepala bo takrat, je dejal minister za notranje zadeve’, koTjodo Gerlančeve varuhov reda nočejo in ne znajo obvarovati državljanov pred kriminalci vseh vrst in ras. V takih razmerah so Slovenci z občutkom osebne in narodne ogroženosti samo čakali na nekoga, kijih bo varoval pred zlom vseh vrst. Ta nekdo so tudi Gerlančeve trojke. Toda na trojke, ki so že delovale v zgodovini, imajo ljudje slabe spomine. Kaj kaže današnja anketa? Dr. JANEZ JANŽEKOVIČ, zdravnik iz Novega mesta: “Še dobro se spominjam trojk iz leta 1941. Če nisi bil z njimi, je bilo po tebi. Z izkazovanjem moči ne bomo naredili ničesar, potrebna je pamet. Omenjeni poskusi - to je patologija. Če se Slovenci nameravamo obvladovati na tak način, tudi jaz hočem orožje. Trojke nam ne bodo prinesle pravnega reda. Res pa je, da ga naša država sama ni sposobna narediti.” ANTON ZUPANČIČ, upokojenec iz Dragomlje vasi pri Metliki: “O trojkah ne mislim nič dobrega. Če bi začela z njimi ena stranka, se lahko čez Čas za to odloči še več strank in preplavijo državo. Menim, da je policija tako močna in učinkovita, da lahko zavaruje Slovence in Slovenke pred notranjim sovražnikom, pa tudi, da vsaj za sedaj še vzdržuje red, čeprav kriminal narašča. Tudi občani bi morali biti bolj osveščeni, drugače ne bo pomagala nobena trojka.” TATJANA VVEISS, administratorka v klavnici KZ Črnomelj: “Menim, da je policija še dovolj sposobna, da lahko poskrbi za varnost državljanov in da ji vsaj za sedaj to še uspeva držali na vajetih. Na srečo vsaj v Beli krajini še ni toliko kriminala. Če se bo kriminal povečeval, bo policija potrebovala pomoč, tudi trojke. Trojkam naj bi dala pooblastila policija, ne pa da delajo samoiniciativno, saj v slednjem primeru lahko pride do zlorab.” SONJA STAROVEŠKI, prodajalka iz Krškega: “Nihče nas ne bo nikoli tako ščitil, da bi bili povsem varni pred vsem, kar sc danes dogaja. Najboljše je, da vsak sam gleda, s kom se druži in kaj počne. Pri trojkah se ne ve, kakšni so v resnici njihovi cilji. Ne verjamem, da bi lahko kaj povečale varnost posameznika. Saj imamo ž,e močno policijo, pa ne pomaga. Pred našim blokom, tako rekoč pod našim oknom, so pretepli in okradli žensko." HRVOJE ORŠANIČ, dipl. inž. gozdarstva iz Brežic: “V Brežicah ne potrebujemo nobenih trojk, še najmanj takih, ki so politične narave. Take bi se lahko kaj hitro sprevrgle v kaj drugega. Če bi bilo že potrebno za varnost organizirati občane, bi to moralo biti v sodelovanju s policijo. Zaradi porasta kriminala bi morali sprostiti nabavo orožja za poštene državljane. Ti zdaj ne smejo imeti orožja, istočasno pa ima vsak lopov pištolo.” DEJAN HOGE, delavec na čakanju iz Ribnice: “V Ribnici lahko kdo znori in če so take trojke za varovanje občanov, to ne bi bilo slabo. Člani trojk bi sc ob posredovanju izpostavili napadu, zato bi morale biti oborožene vsaj s sprejem, ki umiri ali onesposobi napadalca. Vprašanje je, kaj bi storile, če bi na primer policist kaj narobe delal. Take trojke se ne bi smele spremeniti v polvojaške ali vojaške oddelke, kar se je v zgodovini že dogajalo.” KARLO ŠPEHAR, trgovec iz Kočevja: “Trojke so potrebne predvsem kot pomoč starejšim, da ne bi bili žrtve pobalinov in kriminalcev, kar se zdaj dogaja. Tega je vedno več in to ne le pri nas, ampak tudi v nekaterih drugih državah, kjer so tudi že ustanovili nekaj podobnega za pomoč starim. Gotovo pa bi bilo narobe, če bi te trojke prerastle v pretepaške skupine ali vojaške oddelke, kar se je dogajalo med prvo in drugo svetovno vojno.” VINKO RENKO, papirničar, doma z Leskovca v Podborštu (pri Šentjanžu na Dolenjskem): “Nič nimam proti tako imenovanim trojkam. Politično sem sicer neopredeljen. Policija seje pri nas že kar preveč razrasla, in sc bojim, da bomo postali policijska država. Ne predstavljam pr i si, da bi le trojke zamenjale policijo, arniki j pak bi bile nekakšna civilna koptrola iz- Am vajanja reda in miru, da bi se navadni smrtniki ne buli kriminalcev niti polica- ----------^ DIANA TRATAR, srednješolka iz Trebnjega: “Moje stališče do formiranje Geriančevih trojk oziroma Lapovih Slovenskih sokolov je, da gre pri vsej zadevi ža nekakšno provokacijo manjših* marginalnih in v slovenski javnosti manj znanih političnih strank, ki skušajo na nek način razburkati javno mnenje, obrniti pozornost nase in si morebiti nabrati nekaj političnih točk. Osebno bi rekla: Ne, hvala za take trojke, je že dosti policije!” RvE^opih?1 Novosti v zdravstvenem zavarovanju (3) prvi v Sloveniji V Sloveniji lani nad 12 tisoč prodanih vozil Renault je s svojimi avtomobili v lanskem letu osvojil 11 odst. evropskega trga, kar je najvišji tržni delež te firme na stari celini v zadnjih 10 letih. Po tržnem deležu je Renault v Evropi uvrščen na 3. mesto. Na trgu, kjer so leta 1994 prodali 11,9 milijona avtomobilov (5,8 odst. več kot leto poprej), je Renault prodal 1,3 milijona avtov, kar je za 9,3 odst. več kot leta 1993. Skupna svetovna prodaja Renaultovih vozil vključno z lahkimi dostavnimi vozili pa je lani znašala dobrih 1,83 milijona vozil. Z laguno, ki so jo začeli prodajati lani spomladi, so dosegli takojšen uspeh na vseh evropskih trgih. Renault je bil lani edina avtomobilska znamka, ki je imela med 20-imi najbolje prodajanimi modeli v Evropi kar 4 svoje modele: clio, renault 19, • ENOLETNO JAMSTVO ZA POPRAVILA IN DELE - Pooblaščena servisna mreža Renault v Sloveniji od začetka tega leta daje za kakovost svojih popravil in vgrajenih izvirnih Renaultovih delov enoletno jamstvo. Lastniki Renaultovih avtomobilov bodo jamstvo za rezervni del in opravljeno popravilo uveljavili z računom za nakup dela in plačilo servisnih storitev v pooblaščeni mreži; za vgrajene akumulatorje pa velja celo 2-letno jamstvo. twingo in laguno. Clio pa je bil sploh najbolje prodajani francoski avto v Evropi leta 1994. Po odlični prodaji v letu 1993 (več kot 60.000 na novo registiranih avtomobilov) seje lani prodaja novih avtomobilov v Sloveniji za skoraj 23 odst zmanjšala. Renault je kljub vsemu tudi lani ostal vodilna avtomobilska znamka v Sloveniji in je z 12.429 prodanimi avtomobili svoj tržni delež povečal na 28,8 odst. Poleg povečanja svojega tržnega deleža štejejo za pomemben uspeh dejstvo, da so bili lani med štirimi najbolje prodajanimi modeli v Sloveniji kar trije Renaultovi: r-5 Five, clio in r-19. . „ A. B. VEČERNA SOLA PODJETNIŠTVA KOČEVJE - Klub podjetnikov zahodne Dolenjske zbira prijave za Večerno šolo podjetništva, ki jo organizirajo Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje podjetnikov Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Program šole je bogat in so za tako izobraževanje pokazali veliko zanimanja tudi podjetniki z območja zahodne Dolenjske, ko seje bilo treba prijaviti za šolo, pa je zanimanje izginilo oz. ga je malo. Cena izobraževanja je 144.000 tolarjev, od tega zneska pa bi približno polovico plačala Gospodarska zbornica Slovenije, drugo polovico pa podjetje. Razširjene pravice slepih in slabovidnih ter slušno prizadetih otrok do pripomočkov - Pripomočke bo od 1. aprila predpisoval le osebni zdravnik ali za to pooblaščeni Ena izmed pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se nanaša tudi na možnost zavarovanih oseb, da lahko v upravičenih primerih dobijo ortopedski, slušni ali drug tehnični pripomoček. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo so razširjene pravice slepih in slabovidnih oseb do kasetofona, do Braillovega pisalnega stroja in do psa vodiča. Razširjene so tudi pravice nekaterih slušno prizadetih otrok do pripomočkov za daljinsko sporazumevanje. Pomembna novost v Pravilih je možnost izposojanja nekaterih dragih pripomočkov ter tistih, ki jih zavarovane osebe ne uporabljajo trajno. Izposoja naj bi zaživela z aprilom letos. Pravila določajo tudi trajnostno dobo posameznih pripomočkov. Po izteku te pridobi oseba pravico do novega pripomočka le v primeru, če je postal prejšnji zaradi anatomskih ali funkcionalnih sprememb neuporaben. Novost je tudi v predpisovanju pripomočkov. Do 1. aprila je to še v pristojnosti zdravnika ustrezne specialnosti, po novem pa bo pripomočke za zdravljenje na domu predpisoval osebni zdravnik, za zahtevnejše pa bo upravni odbor skupščine Zavoda pooblastil določene ustanove oziro- ma posameznike. Pri upravičenosti do pripomočkov velja pravilo, da zavarovani osebi pripada funkcionalno ustrezen in najccncjši pripomoček. Za boljšega je potrebno doplačilo. Praviloma so zdravniki dolžni nuditi storitve takoj, če pa po presoji zdravnika storitev ni nujna, je izvajalec dolžan voditi knjigo čakajočih, kamor stranke vpisuje po vrstnem redu. Na zahtevo zavarovane osebe mora izvajalec ta seznam tudi pokazati. Oseba, ki ne želi čakati na Vrsto, se lahko odloči tudi za samoplačniško ambulanto, vendar v tem primeru nima pravice do povračila stroškov zdravljenja, zdravil, tehničnih pripomočkov, prevoza in drugih storitev. Pravila uvajajo red v obvezno zdravstveno zavarovanje. Izvajalec zavarovani osebi ne sme zaračunati nikakršnih doplačil za delež vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja. V Pravilih je natančno določeno, kdaj so zavarovane osebe dolžne doplačevati oziroma plačati zdravstveno storitev. To velja za zahteve, ki niso pravica iz zdravstvenega zavarovanja ali v primerih uveljavljanja pravic po drugačnem postopku in v drugačnem standardu, kot je opredeljen za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovana oseba ima pravico, da si sama izbira zdravstveni zavod. Zato osebni zdravnik napoti osebo le k zdravniku ustrezne specialnosti in pri tem na napotnici ne določi tudi zdravstvenega zavoda ali zasebnika. Zavod oziroma zasebnika, ki opravljata ustrezno specialistično dejavnost, si namreč zavarovana oseba izbere sama. Pri tem velja načelo, da si praviloma izbere tistega, ki je njenemu bivališču najbližji, v nasprotnem primeru izgubi pravico do povračila potnih stroškov. To načelo velja tudi za izbiro osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa v osnovni zdravstveni dejavnosti. (Prihodnjič o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju) T. GAZVODA Ne vlečejo vsak na svojo stran Dušan Semolič, Gregor Miklič in Brane Mišič z Zveze svobodnih sindikatov na obisku v Beli krajini - Pogovor v Beti - Zaupniki opozorili na pritisk nanje ČRNOMELJ, METLIKA - Pretekli teden so Belo kritino obiskali predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ter člana predsedstva Gregor Miklič, ki ima na skrbi pravna vprašanja, in Brane Mišič, ki skrbi za kolektivna pogajanja in ekonomska vprašanja. Gostje so najprej obiskali črnomaljski obrat Beti in si ogledali proizvodnjo. V Metliki pa so se sestali z direktorjem Beti Miroslavom Štim-cem, predsednikom konference sindikata Beti Dušanom Rusom, predsednico sindikata v črnomaljskem obratu Sandro Ružič ter predsednikom belokranjskega območnega sindikata Jožefom Kočevarjem. Dušan Rus je poudaril, da so odnosi med vodstvom kolektiva in sindikatom na zdravih temeljih, da drug drugega poslušajo in ne vlečejo vsak na svojo stran. Ni se še zgodilo, da ne bi bila plača na določen datum in po kolektivni pogodbi, z vsemi dodatki in še 15 odst. povrhu. Izplačali so redni regres in še dodatnega pred novim • Predstavniki ZSSS so se v Metliki sestali tudi s predsedniki panožnih območnih odborov in predsedniki sindikatov v večjih podjetjih. Govorili so o organizaciji svobodnih sindikatov, o delu in stavkah, vključevanju v sindikalna pogajanja, opozorili pa tudi na zelo pereč problem: pritisk vodstev nekaterih podjetij na sindikalne predsednike in zaupnike. letom ter pomagali družinam v stiski. Posebnost Beti je v strukturi zaposlenih. Od 1.570 jih je 416 hrvaških državljanov, od tega jih 196 dela v Hrvaški. Ob tem se odpirajo problemi s prevozom ljudi na delo, daja- njem delovnih dovoljenj, drugačnim obračunavanjem plač za slovenske in hrvaške delavce, a ne na željo Beti. Zaposleni si to razlagajo po svoje, sindikat pa mora biti neprestano v vlogi pojasnjevalca. Miroslav Štimac je spomnil na problem, značilen za tekstilne tovarne, ki veliko izvažajo. To je devizni presežek, ki ga ima Beti za okrog 9 milijonov DEM. V zahodno Evropo izvozi 80 odst. kapacitet, v republike bivše Jugoslavije pa le 3 odst., medtem ko je predvojno kar 47 odst. A čeprav dobro posluje, ni zadolžena in 20 let ni imela izgub, se boje, kaj bo, če ne bo prišlo do tečajne korekcije. Beti, ki je koncern s štirim' hčerami in krovnim podjetjem, je predala program lastninjenja. Gre za kombinacijo internega lastninjenja m javne prodaje. Za gotovinsko kupovanje se niso odločili, ker menijo, da bi s tem naredili napako. M. BEZEK-JAKŠE OBISK S SINDIKALNEGA VRHA - Predstavniki Beti: direktor Miroslav Štimac ter sindikalista Sandra Ružič in Dušan Rus (od leve proti desni) v pogovoru z gosti iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Branetom Mišičem, Gregorjem Mikličem in Dušanom Semoličem. Iz Beti so opozorili, da je zaščita domače industrije preslaba, iz sindikatov pa, da bi morali dvignili plače v najnižjih tarifnih razredih. (Foto: M.B.-J.) Za slovo nakupili avtomobile Občinski svet Ivančne Gorice po 7 urah ni sprejel zaključnega računa občine Grosuplje za leto 1994 IVANČNA GORICA - Občinski svetniki občine Ivančna Gorica na petkovi, skoraj 7-urni seji niso sprejeli zaključnega računa proračuna občine Grosuplje in žiro računov upravnih organov te občine za leto 1994, saj naj bi bilo v predloženem gradivu predvsem pa delovanju občine Grosuplje v njenih zadnjih zdihljajih, še predno so iz te nastale tri nove občine: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, vse premalo jasnih in čvrstih osnov za delitveno bilanco. Predsednik občinskega sveta Jurij Gorišek (SKD) je kar nekajkrat poudaril, da še on kot magister ekonomije in izvedenec za finančna vprašanja komaj razume, kaj se skriva v ne dovolj razumljivo podani obrazložitvi preloženega gradiva za večino svetnikov. Višnjegorčana Pavla Groznik (SKD) in Franca Godešo (LDS), nekdanjega ministra za borce v slovenski vladi, je podobno kot druge svetnike motil dvakratni rebalans proračuna občine Grosuplje, še zlasti pa, da je drugega tik pred novim letom (21. decembra), ko je bilo že jasno, daje občina Grosuplje razpadla na tri občine, sprejel kar sam grosupeljski izvršni svet! Številni svetniki so se spotikali še ob en “biser” grosupeljskih oblastni • kov, ki so tik pred novim letom kupili Še 5 osebnih avtomobilov (4 favori- mag. Jurij Gorišek, predsednik občinskega sveta Ivančne Gorice tov in enega clia), zato jih je zanimalo na koga so registrirana ta vozila, ki bi vsekakor tudi morala biti predmet delitvene bilance, čeravno se zavedajo, daje denar, porabljen za ta nakup, pravi drobiž v primerjavi z drugimi številkami v zaključnem računu. Nedvomno pa drži eno: ne predsednik sveta mag. Gorišek, kije poudaril, da bodo zelo težko sprejeli predvideno delitev, ne da bi pregledali bilanco občine Grosuplje vsaj za dve leti nazaj, niti župan Ivančne Gorice Jernej Lampret (SDSS) nista vedela povedati, koliko česa (denarja oz. sredstev) naj bi delili. p PERC Mariborsko pismo V Zarek upanja za mariborsko strojegradnjo Fakulteta za strojništvo MARIBOR - Rcdkokatera stvar je Mariborčane v zadnjem času tako razburila kot odločitev poslancev državnega zbora, da predloga zakona o sanaciji Tama, ki ga je pripravila skupina mariborskih poslancev iz različnih strank, ne bodo obravnavali po hitrem postopku. Po mnenju številnih Mariborčanov pri tem sploh ne gre za nepomembno proceduralno vprašanje, saj vsako odlaganje začetka sanacije Tama to največje mariborsko podjetje zanesljivo vodi v stečaj. To pa pomeni, da bi v širši mariborski regiji, kjer je brezposelnih že prek 32 tisoč delavcev, čez noč izgubilo delo še prek 4 tisoč Tamovih delavcev, v naslednjih mesecih pa bi ostalo brez zaslužka tudi okoli 7 tisoč Tamovih kooperantov iz celotne severovzhodne Slovenije. Najbolj so, razumljivo, ogorčeni delavci Tama, ki ne morejo verjeti, da so poslanci v državnem zboru upravičeno podprli sancijo Splošne plovbe Piran in slovenskih železarn, hkrati pa Tamovce pustili na cedilu. Med delavci je tako zavre- lo, da je Sindikat kovinske in ele-ktropredelovalne industrije -SKEl konec minulega tedna sklical v Tamu izredno konferenco, na kateri je bilo mogoče slišati veliko ostrih besed tako na račun slovenske vlade in bank kakor tudi na račun vodstva Tama. Sklenili so, da bodo v tem tednu organizirali osebno izjavljanje delavcev o tem, ali naj začnejo v Tlimu generalno stavko ali ne. Če vlada, banke in parlament ne bodo hitro sprejeli konkretnih ukrepov za rešitev Tama, potem izida osebnega izjavljanja delavcev ni težko predvideti, posebej še, ker delavci Tama trenutno tako in tako nimajo kaj izgubiti. Tamovi delavci so ogorčeni tud' zaradi nepravilnosti pri poslovanju podjetja, ki prihajajo na dan po kapljicah iz strogo zaupnega poročila Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki govori o bajeslovnih provizijah m drugih nečednih poslih pri prodaji Tamovih vozil. Vendar se delavci tokrat očitno ne bodo pustili speljati na led, da bi namreč pomagali iskati krivce za nečedne posle i" pri tem pozabili na usodo Tama. Medtem ko drsi celotna kovinska in strojna industrija v Mariboru v vse globljo krizo, pa sc za nadaljnji razvoj te panoge na Štajerskem pojavlja tudi žarek upanja. Po razdelitvi Tehniške fakultete je Maribor namreč dobil samostojno Fakulteto za strojništvo. Po besedah prvega dekana fakultete prof. dr. Adolfa Šostarja je v Mariboru v minulih 35 letih zraslo jedro, okoli katerega se bo poslej lahko š® hitreje razvijala nova razvojna vizija strojegradnje. TOMAŽ KŠELA ^ Novi okusi belokranjskih mesnin Poltrajnim, barjenim in dimljenim mesnim izdelkom in črnomaljske klavnice se bodo kmalu pridružili še trajni izdelki - Nesorazmerje v cenah med uvoženim in domačim mesom GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI Šentrupert - Na veseli gori bo * soboto, 11. marca, tradicionalni »regorjev sejem. Na sejem so vablje-»> kupci in prodajalci živine, kramar-s ega blaga, izdelkov domače obrti, s rojev za kmetijstvo ter sadik in semen. V ZABUKOVJU KMETIJSKO TEKMOVANJE ZABUKOVJE - Kmetijska svetovalna služba vabi na sevniško ob-nsko tekmovanje z naslovom “Mla-01 m kmetijstvo”, ki bo v soboto, 11. 7a7ca> o*5 t7. uri v osnovni šoli v ^abukovju. IP/OMEŠKE TRŽNICE [Ponedeljkom tržnica je že v veliki kazala spomladansko podobo. dP,7r,at’ motovilec in teloh je bilo vi-hilo , n? nekaj mizicah. Cene so lnh„ ,aclednie: legrnt 800, šopek te-‘°hl150, sadike vinske trte 150, jaj-Z.,f^metana 600, sirček 200, pro-[?'sn2°0- med 400, jabolka 100, pre-base m?i?nina 10("- prekajene klo-korenkrYavice 400, krompir 70, sli" 150, kislo zelje in repa 150, Sadi ka ‘n ^0i 400 tolarjev. Pri m zelenjavi je fižol 290, banane iev n z.ara^unava: banane 120 tolar-256 r* i-!lne 680> mladi krompir 300, pomaranče 70, para-»20, rdečo redkvico 80 (šo-fn klv'iSO.jabdka 100, čebulo 120 vesen 300 tolarjev. Kljub temu, da je prodaja dobro stekla po vsej Beli krajini, Dolenjski in Posavju so, kot pravi vodja klavnice ČRNOMELJ - Tukajšnja klavnica črnomaljske kmetijske zadruge se je novembra predlani preselila v nove prostore v poslovni coni Majer. Pred preselitvijo je bilo v Črnomlju precej pomislekov o smradu in onesnaževanju bližnje Lahipje, ki pa se niso potrdili. Klavnica ima namreč predčistilno napravo, kjer mehansko in kemično očistijo odplake, ki gredo potem še v biološko čistilno napravo. To pa ni edina novost, saj so s preselitvijo v klavnici precej razširili proizvodnjo. V stari klavnici so namreč le klali in pripravljali sveže meso za maloprodajo. V novi pa so pričeli s predelavo mesa v mesne izdelke pod skupnim imenom “belokranjske mesnine”. V začetku so bili to poltrajni, barjeni in dimljeni mesni izdelki. Slednji so dimljeni z naravnim dimom, saj kurijo z drvmi, tako da okus spominja na domače salame. Njihovi izdelki so že v prvem letu dobili potrditev tudi pri strokovnjakih, saj so na lanskem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prisodili hrenovki srebrno medaljo, za črnomaljsko salamo in šunko v ovitku pa so si prislužili Bronasto medaljo. Martin Plut Gregoijev kmetijski sejem 10. marca se bo v Novem mestu začel tridnevni sejem z veliko ponudbo in vzporednimi prireditvami sejmisca J“E1ZICE ‘Na sobo,nem rednem 2»n sejmu ie bil» naprodaj 60 stareulh’ i‘i!rih do tri mesece, in Z Vin*jšib-M,^ih so prodali 150 25 47° tolarjev, starejših pa žive teže° d° 270 to,arjcv kil"kram Drinnr JERNEJ - Na sejem je bilo ki> n, Ji *nib 212 prašičev, težkih do 30 teaSSffjassrc: 5 lin J sram žive ,eže>0(1 večjih pa teže M do 280 'olarjev kilogram žive šobili seJn,ujebilo tudi 23 kopj, ki jev l/il, >,ro(l:'j Po 150 do 200 tolar-bila *'ve teže. Pripeljana so niso 01 4 odrasla goveda, vendar je bi|.,tnjala lastnika; od telet pa kiloprn~h domačih sortah dušik spodbujal le £ I no rast in poleganjc ter tako pripomogel k njihovemu zatonu. forje_P.a *e z dušikom ne da gnojiti na zalogo, kot je to mogoče s fos-rastlin !nkal'jcrn' Dušično gnojilo v nitratni obliki je lahko topljivo in dušik’ a,lko dostopno, hkrati pa tudi nevarno za podtalnico; če pa je ga jn d arncmiakalni obliki, izhlapeva in onesnažuje zrak. Zavoljo ene-Pfed nru8e8a je treba oziminam gnojiti v več obrokih in prav zdaj smo ^ prvtm spomladanskim dognojevanjem. našteiPrej ic treba na nJivi ugotoviti, kako je ozimina prezimila. Če tedčen' ° na kvadratnem metru več kot 500 rastlin, je potrebno Pottin "1-’. vrsti preštejemo število rastlin v dolžini enega metra, to pa Seja{ 9z,rn° z 8, če je medvrstna razdalja 12,5 cm, ali s 7,7, če je bila 2;'ICa naravnana na medvrstno razdaljo 13 cm. spomladansko dognojevanje, ki spodbuja predvsem kur _ ~CanJe pšenice, je potrebnih 50 do 75 kg čistega dušika na hektar, ') 280 kg 27-odstotneea dušičnega gnojila KAN. Seve- kUr n ‘lnJe Pšenice, te potrebnih 50 do 75 kg čistega dušika na hektar, vZebh °V's P086*3110 laboratorijsko analizo, slonečo na vzorcih zemlje, ZaVOr|lz ’ren slojev ornicc tja do globine 90 cm. Po ceniku kmetijskega Sarho 3 stan Še bolj pa ekologija, ki vse pogosteje opozarja na nevar-6 nitratov za pitno vodo. Se n.Previdnejši je treba biti pri drugem dognojevanju, to je v času, ko da; i‘ . Pšenični bilki pojavi prvo ali celo že dnigo kolence. Načeloma treb 1 tud' takrat dognojili z enako količino dušika, vendar je še bolj laht. npoštevati zaloge dušika v tleh in stanje posevka. Le analiza zemlje 0 zanesljivo pokaže, ali dognojevanje morda sploh ni potrebno. Inž. M. L. lovali še Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto, Sadjarsko društvo Dolenjske in Slavko Zgonec iz Ljubljane, ki ga posebno vrtičkarji dobro poznajo. Sejem bo vsak dan odprt od 9. do 19. ure. Slovenci in čebele Ljudje so si prisvojili čebele že v kameni dobi, udomačiti jih pa tudi danes ni mogoče. V novejši dobi smo Slovani najbolj čebelarski narodi, med njimi pa prvi Rusi in Slovenci. Thko pride v Rusiji na tri prebivalce ena čebelja družina, v Sloveniji pa ena na 12 ljudi. Pri drugih narodih je to razmerje dosti širše. Še nekaj drugih podatkov: Skupno je bilo lani v Sloveniji 147.000 čebeljih družin. V Zve- • PALAČINKE Z OREHI IN MEDOM - Tople palačinke namažemo z žličko drobno zmletih orehov in pol žličke medu. Če se bojite popackati se, jejte palačinke s krožnika, če se bojite zgage, pa orehe nadomestite z lešniki ali mandlji. Pa dober tek! zo čebelarskih društev Slovenije je včlanjenih 6.850 čebelarjev, samo v čebelarska društva 1.800, okrog 2.000 pa je neorganiziranih čebelarjev. Čebelarji gojimo različno število družin, v povprečju pa jih ima vsak 14. Lani smo pridelali povprečno 12,5 kg medu na družino, skupaj 1.838 ton. Pridelki medu so v različnih letih in čebelarjih, na različnih pašah in lokacijah zelo različni: od nekaj kilogramov do prek 100 kg, dolgoletno povprečje pa je 10 do 15 kg na družino. Imamo okrog 800 prevoznih čebeljnjakov na kamionih, vlačilcih in kontejnerjih, kar je izjemnost v svetu. Okrog 120 čebelarjev goji nad 100 družin, poklicnih čebelarjev je 40 do 60, okrog 1.500 polpoklic-nih in cela množica ljubiteljskih. JANEZ FIRM Martin Plut, v kmetijski zadrugi spoznali, da so lahko kos veliki konkurenci le, če ponudijo na trgu čim več različnih izdelkov in različnih okusov. Tako so nedavno pričeli s proizvodnjo trajnih izdelkov, kot so goveja specilna salama, čajna klobasa, domača suha salama in belokranjska panceta. Že doslej pa so imeli v zimski sezoni lovsko salamo. Novi trajni mesni izdelki so sedaj še v sušilnici, v drugi polovici marca pa bodo že na prodajnih policah. V klavnici razmišljajo tudi o novih izdelkih in s tem o dodatnih zaposlitvah. Sedaj je v klavnici zaposlenih 22 ljudi, odkar pa so se preselili, sojih na novo zaposlili 6. Martin Plut opozorja tudi na ponudbo mesa mladega pitanega goveda iz uvoza, ki ga je moč dobiti že po 440 tolarjev kilogram, medtem ko so tople polovice domačega mladega pitanega goveda po več kot 500 tolarjev za kilogram. Toda kljub takšnemu nesorazmerju v cenah črnomaljska kmetijska zadruga odkupuje za klavnico izključno domačo živino, seveda pa le toliko, kolikor lahko tudi proda. M. BEZEK-JAKŠE DAVKI BODO LETOS ENAKI LANSKIM LJUBLJANA - Lani se katastrski dohodek, ki ga ugotavljajo na osnovi povečanja cen pridelkov in materialnih stroškov ter prirasta lesne mase, ni povečal, zato ne bo običajne letne valorizacije. Z drugimi besedami povedano: letos se ne bodo povečali davki in tisti prispevki, ki so vezani na višino katastrskega dohodka, tu pa je daleč največji prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ker mnogi ljudje davke in prispevke zamenjujejo ali mečejo v skupni koš, ponovimo, kaj je davek oz. dohodnina. To je 8-odstotna (od katastrskega dohodka) dajatev državi. Plačujejo jo le tisti lastniki zemljišč, ki imnjo letni katastrski dohodek višji od 271.555 tolarjev. Sebenjki so torej oproščeni plačila davka. Drugače pa je s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki znaša 18 odst. katastrskega dohodka in je za lastnika kmetijske zemlje precej večje breme kot davek. • Zadružni delavci smo bili deležni nezaupanja v starem režimu in tudi v novem ni nič drugače. (Jože Starič, direktor KZ Krka Novo mesto, v izjavi tedna v Kmečkem glasu) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Prim, dr. Peter Kapš Vino in zdravje (5) Energijske vrednosti vina ne daje samo alkohol, temveč tudi sladkor in nekatere kisline (vinska, mlečna, citronska itn.). Fober je dajal morskim prašičkom vino in čisti alkohol v enaki koncentraciji kot v vinu. Živali, ki so pile čisti alkohol, so dobile hude motnje, nekatere tudi s smrtnim izidom. Pri živalih, ki so pile vino z enako količino alkohola, pa se motnje niso pojavile. Iz poskusa lahko sklepamo, da vino vsebuje neke še nepoznane snovi, ki zmanjšujejo škodljivi vpliv alkohola na organizem. Vsa ugotovljena dejstva o vplivu vina na organizem, bodisi ugodnem ali neugodnem, pa pri zmernem ali kulturnem pitju, npr. 1 do 2 decilitra ob obroku hrane skoraj ne pridejo v poštev. Nosečnicam odsvetujemo vsakršno uživanje vina, tudi kulturno. Maury: “Vino je najboljše zdravilo” Danes zdravniki predpisujejo vino, celo v okvirih “uradne” medicine, pri tehle stanjih: pri zmanjšanem teku in slabi prebavi oz. izločanju želodčnega soka; pri slabokrvnosti, zlasti zaradi pomanjkanja železa; pri debelosti oz. kot del shujševalne diete, kjer del ogljikovih hidratov v dnevnem obroku hrane nadomestimo z vinom; pri povišanih lipidih oz. za zviševanje posebnega varovalnega holesterola v krvi (HDL holesterol: holesterol, vezan na lipoproteine zelo visoke gostote); kot baktericidno sredstvo (mešanica higiensko sumljive vode in vina za pitje). Veliko je prizadevanj za spoznavo in razvoj naravnih antioksidantov. Tilko mora tovarna olj dodajati vitamin E olju, da ne postane peroksidirano (žaltavo). Človek mora nenehno dobivati vitamin E in druge antioksidante za varstvo svojih maščob. V ra- stlinah nastajajo vitamin E, vitamin C in karotenoidi, poleg njih pa še različne fenolne spojine, zlasti flavonoidi. Za flavonoide so ugotovili, da imajo biološke učinke, npr. antioksidativno in protivnetno dejavnost, zaviranje zlepljanja trombocitov, pa tudi blago antimikrobno dejavnost. Prve učinkovite flavonoide so našli v rožmarinu in žajblju, pozneje pa tudi v različnih rastlinah: v limonah, soji, sezamu, olivah, rožičih in listih zelenega čaja. Veliko flavonoidov so našli v lupini grozdnih jagod, ne pa v mesu jagode. Čedalje več izsledkov govori za to, da zmerne količine vina ne samo da ne škodujejo, nasprotno - koristijo, zlasti v boju proti aterosklerozi. Marsikje poniževano rdeče vino prihaja v ospredje. V rdečem vinu sta dve veliki skupini učinkovin: alkohol in flavonoidi. Obe vplivata na srce in ožilje. Če zdravnik priporoča bolniku vino, je to priporočilo mišljeno le kot dodatek vsakdanji prehrani in kot gastronomski užitek. Zdravnik je ob tem priporočilu skoraj gotov, da bolniku zmerna količina vina ob obroku hrane ne bo škodila oz. da bo gastronomski učinek vina bolniku bolj koristil, kot škodil. Že leta 1902 je mednarodna konvencija v Bruslju prepovedala uporabljati za vino izraz zdravilo, da ne bi s tem izrazom bolnika zapeljali k prevelikemu uživanju alkohola. Kljub temu nekatere farmakopeje še vedno uporabljajo vino pri izdelavi medicinskih vin. Vino raztaplja nekatera zdravila in je prijetnega okusa. Zaradi tisočletne uporabe imajo še danes različna priporočila o uporabi vina v zdravilne namene med ljudmi “uporabno” vrednost. (Nadaljevanje prihodnjič) Rekordno mleka na Kočevskem Na farmah Mlaka in Koblarji nad 7.0001 mleka na leto - Sodi v evropski kakovostni razred KOČEVJE - “Na farmi Mlaka, kjer imamo 395 krav, smo v minulem letu pridobili 2,837.630 I mleka ali 7.190 1 na kravo; na farmi v Koblarjih, kjer imamo 199 krav, pa 1,356.871 1, kar da za obe farmi skupaj povprečje 7.0641 mleka na kravo letno,” je povedal direktor kmetijstva pri M-KG Kočevje Alojz Vidic. Ta rezultat je pomemben predvem, ker gre tu za več sto krav. Na kočevskih farmah pridelava mleka narašča za okoli 3 odstotke na leto, hkrati pa so v desetih letih zmanjšali količino močnih krmil od 45 dag za liter mleka na 19,3 dag. Ta rezultat je torej dosežen predvsem z doma pridelano krmo. Vse mleko je podjetje lani oddalo Ljubljanskim mlekarnam. Mleko je bilo evropske kakovosti in po teh merilih sodi v posebno kategorijo, se pravi, da ima pod 50.000 mirkoorga-nizmov v mili litru mleka; pravzaprav so analize pokazale, da jih ima dejansko le 5 do 10.000 v mililitru. Vendar tudi s tem še niso zadovoljni.V Sloveniji je na leto odkupljenega 360 do 370 milijonov litrov mleka. M-KG Kočevje je v tej številki udeleženo z okoli 7 milijoni litrov. OBČNI ZBOR VINOGRADNIKOV NOVO MESTO - Društvo vinogradnikov Trška gora-Novo mesto bo organiziralo redni občni zbor, ki bo v soboto, 4. marca, ob 19. uri v prostorih kmetijske šole Grm. Udeleženci bodo pokušali že ocenjena vina ter kulinarične dobrote, ki so jih pripravile vinogradnice. PREDSTAVITEV VINSKEGA SEJMA V KOSTANJEVICI - Po srečanjih v Goriških brdih in v Črnomlju so se predstavniki Ljubljanskega sejma odločili, da mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev, ki bo potekalo od 22. do 27. maja in vinski sejem, ki bo od 5. do 9. junija, predstavijo tudi v Kostanjevici v gostilni Žolnir. Obe prireditvi potekata letos nekoliko prej kot običajno. Cena vzorca je 150 nemških mark, kvadratni meter prostora za stojnico pa 90 mark. zato so organizatorji predlagali, da bi na sejmu nastopili kot vinogradniško društvo in tako uveljavili skupinski popust -10 vzorcev bi namreč pomenilo polovično ceno. Vinarji in vinogradniki so izrazili dvom o smislu mednarodnega ocenjevanja cvička, saj najboljši svetovni degustatorji lokalnih posebnostmi cvička ne poznajo. Cviček je v Sloveniji po prodaji na drugem mestu, njegove posebnosti pa mu očitno poleg težav prinašajo tudi posebne čare. Zato so organizatorji predlagali, da bi na vinskem sejmu pripravili dan cvička. (Foto: T. Gazvoda) \helbnamrzuear\ gospodinjski kotiček Pletenin nikoli na vrv V hladnih dneh so volnena pletena oblačila najbolj ugodna. Ker so pletenine občutljive, zahtevajo posebno nego pri pranju, sušenju in likanju. Pred pranjem volnen izdelek pregledamo in madeže premažemo z milom ali milnico. Potem ga namočimo v mlačno vodo, kiji dodamo blago sredstvo za pranje volne. Tega dodamo vedno le predpisano količino, da ga lahko dobro izperemo. Pletenin običajno ne namakamo, le če so zelo umazane, naj ostanejo v vodi, in sicer največ deset minut. Potem jih rahlo gnetemo in iztiskamo vodo. Puloverjev, ki so debeli in težki, nikoli ne dvigamo iz vode, ker bi se pletivo raztegnilo in izgubilo obliko. Po glavni obdelavi pletenino izperemo v mlačni vodi, saj zelo mrzla ali pretopla voda volnena vlakna sprime ali spolsti, pletenina pa ni več prožna. Da oživimo barve, dodamo zadnji vodi pri izpiranju žličko sode bikarbone ali pol kozarca kisa. Preznojene pletenine pa peremo v močno slani vodi. Manj občutljive puloveije lahko zavijemo v frotirasto brisačo in rahlo ožmemo, pri bolj občutljivih pa pustimo, da se voda sama odteče v brisačo. Pletenin nikoli ne obešamo na vrv, ampak jih posušimo na pregrn-jeni ravni podlagi ali po obliki bolj obstojne obesimo na obešalnik, ki ga pred tem ovijemo z drobno vpojno krpo. Šivane robove rahlo raztegnemo, pri jopicah zapnemo gumbe in pri pulijih oblikujemo ovratnike. Pletenin nikoli ne sušimo na grelnih telesih ali močnem soncu. Če je potrebno suho pletenino likati, ne uporabimo likalnika na paro, ker se volna rada spolsti. Vedno likamo le pri nižjih temperaturah, na deski in prek vlažne krpe. Pletenine z izrazito reliefnimi vzorci likamo le na narobni strani in z rahlim pritiskom. Puloverji iz mo-herja bodo po pranju spet rahli, puhasti, če jih bomo skrtačili s plastično krtačko. Ko pletenine shranjujemo za dlje časa, jih zložimo v plastično vrečo in dodamo naravna sredstva proti moljem, kot sta sivka ali orehovo listje. IZ NAŠIH OBČIM MŠŠ Peterica naj bi razpravljala o cestah V KS Hinje še vedno težave s cestami HINJE - V krajevni skupnosti Hinje imajo še zmeraj težave s slabimi cestami. Še vedno se do Hinj ne da pripeljati po asfaltu, ker je na vseh vpadnicah še nekaj odsekov v makadamu, in sicer v makadamu slabše vrste. V zvezi s hinjskimi cestami se v vsaj v zadnjem letu stanje ni premaknilo na bolje. Območje Suhe krajine, ki vključuje Hinje, je Slovenija sicer razglasila za demografsko ogroženo ozemlje. Bolj kot uvrstitev na seznam ogroženih bi pomagal razvojni denar, tega pa je vsaj za dokončno asfaltiranje cest premalo. Ker so se izjalovila vsa upanja na prihod bogatega botra, ki bi plačal polaganje asfalta na preostalih kilometrih makadama, Hinjčani zdaj • V vodstvu KS Hinje predlagajo, mg omenjenih pet občin zahteva od pristojne državne ustanove prekategorizacijo vsiy katere od neasfaltiranih cest na območju Hinj v regionalno cesto. Zdnj omenjene makadamske ceste niso regionalke in zato niso v državni pristojnosti. računajo na drugačno rešitev. V kratkem naj bi se sestali župani občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje in Novo mesto ter si nalili čistega vina v zvezi s prepotrebnim asfaltiranjem cest v Hinjah, tj. v krajevni skupnosti, ki po veljavni zakonodaji leži v občini Novo mesto. L. M. ŠUBIC V DOMNU DRUŽINSKA VAS - V Penzionu Domen so konec prejšnjega tedna postavili razstavo slik in risb akademskega slikarja Jureta Šubica iz Maribora. To je že 46. samostojna razstava tega ustvarjalca, na nji pa razstavlja dela iz zadnjih dveh let svojega ustvarjanja. Šubic sodi v gneracijo slikarjev, ki so končali akademijo v času “slikarstva nove podobe”. Delo v državni upravi steklo Novomeška upravna enota dela zavobmočje občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan NOVO MESTO - Od 147 zaposlenih v nekdanji novomeški občinski upravi jih po novem na novi upravni enoti sedanje državne uprave dela okoli 90. Novomeška upravna enota deluje na območju vseh treh občin, ki so nastale iz nekdanje novomeške, se pravi mestne občine Novo mesto ter občin Šentjernej in Škocjan. Delujejo v istih prostorih kot prej in razporeditev ljudi je taka kot prej, ko so vse zadeve, ki sedaj sodijo pod državno upravo, urejali v enotni novomeški občini. “Vse naše sedanje delo poteka tako, da bi bil prehod na novo organiziranost za ljudi čim manj moteč,” pravi vodja upravne enote Jože Pre-skar. “Tudi zato je januarja 15 naših delavcev pravzaprav delalo za potrebe novih občin Šentjernej in Škocjan, kjer so tako rekoč brez kadrov in občinske uprave. Dobro sodelu- jemo tudi z novo mestno občino Novo mesto. Seveda pa je tudi v upravni enoti delo potekalo tekoče. Šamo na področju prometa so v tem mesecu naši delavci opravili več kot 2.000 zadev, v matične knjige je bilo v tem mesecu vpisanih preko 1.900 sprememb, na oddelku za okolje in prostor smo v prvem letošnjem mesecu obravnavali 217 vlog, od tega 46 za lokacijsko in 21 za gradbeno dovoljenje,” našteva Preskar. “Naša naloga je dobro in plodno sodelovanje z občinami, na območju katerih deluje enota, tako bo potem tudi manj težav pri nadzoru dela organov lokalne skupnosti, kar je tudi naša naloga. Vsekakor pa je naš osnovni cilj doseči čim boljšo kakovost pri odločanju v upravnem postopku, da bo čim manj konfliktov in pritožb in da bodo zadeve rešene v čim krajšem času.” A. B. Prostori občine v župnišču Najugodnejša ponudba za občinske prostore - V župnišču bo tudi knjižnica - Izvolili nadzorni odbor RADODARNI PUSTNI POKROVITELJI NOVO MESTO - Letošnje tradicionalna otroška maškarada, ki so jo v torek popoldne pripravili aktivisti Zveze prijateljev mladine, je bila največja doslej tudi zaradi številnih pokroviteljev, ki so prispevali več kot 150 bogatih nagrad za najbolje ocenjene maske. Med največje sodijo zagotovo Dolenjske pekarne, ki so s 600 krofi pogostile udeležence povorke. Pomagali so tudi učenci Šolskega gostinskega centra, za ansamble so prispevale osnovne šole Novo mesto in uprava vrtcev, pomagali so delavci Agencije za šport, policisti in še mnogi. Več kot 70 pokroviteljev je prispevalo nadvse bogate nagrade. Pa zapišimo le nekatere: dva radijska sprejemnika, zlate verižice in prstane, izlet v Benetke, kosilo za 8 oseb, bunde, kvalitetne igrače, ure, pice, razne obrtniške usluge in še in še. V imenu maškar, ki so z nagradami odšle domov, se organizator zahvaljuje vsem pokroviteljem. Lani brez denaija Odgovori na vprašanja bralke iz Šentjerneja ŠENTJERNEJ - Šentjemejski svetniki so se v ponedeljek, 27. februarja, na 3. redni seji med drugim seznanili tudi z rezultati razpisa za pridobitev poslovnih prostorov nove občine. Prispele so tri ponudbe: ena možnost naj bi bila na Rojah, druga nad bistrojem Bacardi v središču Šentjerneja in tretja v stavbi župnišča (nekdanja Iskrina upravna stavba). Komisija, ki ima na skrbi prostorsko problematiko, se je odločila, da je (tudi cenovno) najprimernejša lokacija v župnišču, kjer bi za potrebe občine preuredili srednji del stavbe, prostori pa so sicer z manjšimi posegi in nakupom opreme že primerni za uporabo. Svetniki so pooblastili imenovano komisijo, da sklene najemno pogodbo. Svetniki so obravnavali tudi predlog statuta, skupaj z dopolnitvami župana in svetnikov pa ga bodo dali pravniku, ki bo presodil pravnost čle- Tlidi izgnanci zahtevajo popravo krivic Terjajo odškodnino NOVO MESTO - Slovenski izgnanci iz let 1941-1945 z območja Dolenjske so se v soboto dopoldan v velikem številu udeležili občnega zbora krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Glavni namen srečanja, ki se ga je udeležila tudi predsednica Komisije za social-no-zdravstvena vpfašanja in odškodnino pri DIS Ivica Žnidaršič, so poslali odprto pismo poslancem državnega zbora. Od njih pričakujejo pobudo, naj se v predlog zakona vnese dodatno besedilo, da se del kupnine od prodaje nepremičnin nameni tudi skladu za poplačilo vojne odškodnine slovenskim izgnancem. Vlada Republike Slovenije je doslej zavrnila vse predloge. Tokrat se izgnanci ponovno obračajo na poslance s prošnjo, naj se izgnancem priznajo pravice iz socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varstva ter vsaj minimalna vojna odškodnina. Kot je v Delovi rubriki Pisma bralcev že pred letom zapisala predsednica krajevne organizacije DIS Novo mesto Zdenka Kaplan, tragedija, ki so jo doživljali izgnanci v taboriščih tretjega rajha, ni bila nikoli zadovoljivo prikazana ne v tisku, ne radiu in ne na televiziji. “O nas se sploh ni govorilo, nikoli se nihče ni poklonil slovenskim izgnancem, ki so morali umreti na tujem. Slovenski izgnanci smo bili prve žrtve nacizma, saj je bilo že do srede novembra 1941 prisilno izgnanih več kot 45.000 Slovencev iz 20 kilometrov širokega pasu Dolenjske ob takratni italijansko-nemški meji. Doma so nas čakali izropani domovi. Vojno škodo so nam dvakrat popisali, vendar odškodnine nikoli nismo dobili,” pove predsednica Kaplanova in doda, da tudi v sedanji ustavi stoji zapisano, da bi morali tudi izgnanci uživati nekatere socialne, zdravstvene in pokojninske pravice. Čas je, da se ta krivica popravi: “Slovenija naj bo sposobna izterjati dolg od agresorskih držav in razpadle Jugoslavije, lahko pa v ta namen proda del zaplenjenega premoženja okupatorjev in vojnih dobičkarjev,” utemeljuje zahteve izgnancev Kaplanova. 1 J. PAVLIN PRIČAKUJEJO, DA JIH BODO POSl^ANCI PODPRLI - Skoraj slo izgnancev se je v soboto dopoldan zbralo na občnem zboru v dvorani nove občine. Bo njihov protest in pismo poslancem zaleglo? (Foto: J. Pavlin) nov. Skupaj z njim bodo na naslednji seji uskladili tudi vsebino, tako da bodo verjetno takrat statut tudi sprejeli. Na dnevnem redu 3. seje je bila tudi obravnava statuta stalne konference lokalnih skupnosti in sprejem le-te, vendar so se svetniki odločili, da s tem zdaj počakajo. Izvolili pa so še nadzorni odbor, ki ga sestavljajo: Janez Cvelbar, Marija Kuhelj, Lojze Simončič, Marija Rangus in Božidar Colarič. TG. JUTRI NOVA TRGOVINA DRAGA - Podjetje Jordan iz Drage pri Šmarjeških Toplicah bo jutri ob 12. uri v Ivančni Gorici v poslovni zgradbi IMP Livar odprlo tehnično trgovino, kakršno že ima ob sedežu firme v Dragi. Omenjeno podjetje iz Drage se ukvatja s prodajo in servisiranjem vodomerov ter z montažo toplovodnih, vodovodnih, plinskih in elektro inštalacij in bo vse to nudilo tudi v svoji izpostavi v Ivančni Gorici. Jordan je kot prodajalec vodomerov generalni zastopnik za firme SPX in Meinecke. ŠENTJERNEJ - Bralka iz Šentjerneja je dežurnemu novinarju pretekli teden v zvezi z delovanjem krajevne skupnosti Šentjernej zastavila kar nekaj vprašanj, na katera sta odgovorila predsednik KS Miha Rc-celj in Jože Bregar, direktor podjetja Prag. Svet krajevne skupnosti je kot vsako leto tudi lani odobril denar za novoletno obdaritev otrok. Ker je v 6. mesecu samoprispevek ugasnil, je krajevna skupnost v drugem kvartalu leta ostala brez denarja, zato tudi sredstev za dedka Mraza ni bilo. Gradnja poslovilne dvorane z vežicama v Šentjerneju teče že od leta 1989, ko so odkupili zemljišče, z gradnjo pa so začeli leta 1992, vendar vse v obsegi! razpoložljivih sredstev. Lani je bilo za izgradnjo namenjenih 5,075.024 tolarjev, vlaganja in sam potek izgradnje pa je bil podrobno dokumentiran v Glasniku KS Šentjernej, ki je izšel maja lani in ga je prejelo vsako gospodinjstvo v KS. Lani so nabavili stavbno pohištvo, tempo nadaljnje gradnje pa bo odvisen od sredstev, ki jih bo nova občina namenila temu projektu. O namenu ustanovitve in lastništvu podjetja Prag Šentjernej, d.o.o., smo v Dolenjskem listu že pisali 8. decembra lani. Direktor podjetja je Jože Bregar, izbran pa je bil na podlagi določil akta o ustanovitvi in statuta podjetja. Po zakonu o gospodarskih družbah razpis za direktorja ni obvezen, lastnik podjetja, ki je v tem primeru krajevna skupnost, pa ima pravico, da direktorja imenuje, kar je svet KS tudi storil. Sicer pa, kot pravi Jože Bregar, vrata KS so vedno odprta in vsak si lahko pride pogledat, kar ga zanima, saj ničesar ne skrivajo. T. G. KRUH S POMOČJO PLEVELA - Vse tako kaže, da so časi, ko so naše gospodinje pekle kruh iz moke, vode, soli, maščob in kvasa, že za nami. Težko je verjeti, vendar v Dolenjskih pekarnah v Novem mestu se lahko pohvalijo, da edini v Sloveniji pečejo kruh tudi z dodatkom plevela. Da ne bo pomote, kruhu dodajajo naravni aktivator DAR, ki ga pridobivajo iz rastlin darovalk, ki sodijo v skupino žitnih plevelov. Ta naravni aktivator poskrbi, da kruh povsem naravno vzhaja, da je precej boljšega okusa in kruh ostane dolgo svež. Pred dnevi so v prostorih restavracije na Bregu izdelovalci in uvozniki predstavili ta novi izdelek, ki ga v Dolenjskih pekarnah že dodajajo kruhu in pecivu. Na sliki: Vera Splichal iz Dolenjskih pekam v razgovoru s predstavnikom izdelovalca podjetja Partner iz Hep-penheima v Nemčiji ter dr. Branko Gajič, ki mu je uspelo iz divjih rastlin izločiti fiziološke aktivne snovi. (Foto: J. Pavlin) V času od 16. do 23. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Gršič iz Berčič pri Metliki -Simona, Natalija Kuk iz Podgrada -Niko, Alenka Kuhar, Pod Smreko -Katarino, Janja Koželj iz Loke -Roka, Marjeta Ban iz Brusnic - Miho, Daija Antolinc s Senuš - Kajo, Angela Lamut iz Petrove vasi - Simona, Barbara Vrščaj iz Črnomlja - Maksa, Kristina Iludorovac iz Rosalnic -Marja, Milena Jarc iz Velikega Lipovca - Nhstjo, Klavdija Simčič iz Črnomlja - Anjo, Darja Žibert iz Krškega - Luka, Dragica Vavpič iz Žalovič - Jureta, Jožica Šribar iz Krškega - Tino, Simona Terkov iz Cerovega Loga - Mojco in Sanije Limani s Senovega - Gcntiano. IZ NOVEGA MESTA: Lidija Malenšek iz Kettejevega drevoreda 51 - Katjo, Jožica Dorniž s Seidlove ceste 34 - Gregorja, Urška Jakše z Dr-ske 44 - Laro, Samela Avdič s Sci-dlove ceste 22 - Almiro, Vanja Novak z Drejčetove poti 19 - Barbaro, Mojca Pavlič iz Lastovč 34 - Katjo in Tanja Klemenčič iz Ulice Mirana Jarca 21 - deklico. Čestitamo! Koliko delavskih plač za vodo? Hrib ima včasih preveč vode, velikokrat pa premalo - Z gasilskimi cisternami ali iz Krke - Plačilo smeti pogojujejo z napeljavo vodovoda - Komunala že pripravlja HRIB - Prebivalcem Hriba pri Beli Cerkvi delata sive lase hudourna in pitna voda. Prve imajo pogosto v izobilju in preveč v bližnjem podvozu pod magistralno cesto. Velik del leta pa trpijo pomanjkanje pitne vode. V februarju domačini na svoje veselje praviloma z vodovodom nimajo težav, vendar jih zadovoljstvo mine ob misli na sušna poletja. Na Hribu ima samo nekaj hiš vaški vodovod, ki pa ga vroče sonce vsako leto prisili k mirovanju. Kadar je suša, vozijo vodo iz doline gasilci s cisternami ali pa domačini sami, ki jo načrpajo iz bolj ali manj umazane Krke. Doslej so pooblaščeni ljudje na Hribu že dvakrat zakoličili traso vodovoda, vendar so zabiti količki vsakič zgnili in vodovoda v vasi še do danes ni. Kot pravijo na Hribu, so doslej že tudi plačevali krajevni samoprispevek za vodovod, vendar se iz te zbiralne akcije ni izcimilo do danes še nič dobrega za boljšo hribovsko oskrbo z vbodo. Ko na Hrib dobijo domačini račune in opomine za plačilo smetari-ne, se z vsemi močmi upirajo plačilu. Prepričani so, da kot prebivalci vasi nimajo smeti, pri čemer verjetno ne mislijo čisto prav. Pravijo pa, da bi smeti plačevali vseeno, če bi le imeli vodovod. Zanj bi tudi prispevali, samo ne 10 do 15 delavskih plač, ko- CESTITKA ZA 8. MAREC V letošnjem letu bodo po vsem svetu in tudi v naši domovini s posebno pozornostjo in pieteto proslavili petdeseto obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašiz-mom. Ta zmaga je temeljna osnova demokratične evropske in svetovne ureditve. Letos bomo še posebej pozorni zaznamovanju mednarodnega praznika žena, 8. marca. Občinski odbor ZZB NOB Novo mesto čestita vsem ženam, še posebej članicam naše organizacije, ob 8. marcu, dnevu žena. ZZB NOB Novo mesto LUDVIK GOLOB • Ker je občina Novo mesto v povprečju nekako revna, so Hribovci obsojeni še vsaj na nekajletno čakanje na vodovod. Ob tem drži kot pribito, da se pristojna Komunala trudi in da je doslej že dobila nekaj pomembnih bitk v papirnati vojni za hribovski vodovod. Pripravila je med drugim del dokumentacije in odkupila zemljišče za črpališče. Čakajo med drugim še pridobitev prostora za vodohram. likor naj bi dali denarja po nekaterih predvidevanjih. Vodovoda na Hribu verjetno še ne bo kmalu, tako vsaj se da razumeti občinske načrte o gradnji vodovodov. Komunala, ki je začetek in konec vseh želja po zdravi in stalni pitni vodi, vodovoda na Hribu nima na seznamu prednostnih gradenj. Zato bodo v Komunali pred Hribom prišle na vrsto za gradnjo vodovoda vsaj 4 druge vasi. Vrstni red vodovodnih gradenj je, kakršen je, ker ni denarja, da bi napeljali v krajšem času več vodovodov. L. M. (Novomeška kronika ZDRAVJE - Novomeški župan Koncilija, ki je znan po svojih ganljivih in lepo zvenečih govorih ob vsaki priložnosti, ponavadi govor zaključi s tem, da vsem prisotnim zaželi "ljubega zdravja”. Ob nedavnem obisku ministra za okolje in prostor dr. Gantarja, ki je prišel v Novo mesto ob dokončanju gradnje 48 neprofitnih stanovanj, pa se je župan v svojem govoru tej navadi izneveril. To je še toliko bolj bodlo v ušesa, ker je bila ravno takrat na vrhuncu epidemija ošpic, ki se je preverjeno začela v Koneilijcvi občini. SEMAFOR - Predsednik novomeškega občinskega sveta Janez Me-žan, sicer profesor slovenščine na novomeški gimnaziji, bi lahko hono-rano poučeval še v kakšni posebni avto šoli, in to kot specialist za semafor. Na začetku vsake seje občinskega sveta Mcžan ubogim neukim svetnikom razloži, kakšne barve karton morajo dvigniti, če glasujejo za (zelen), proti (rdeč) ali se vzdržijo (rumen). Glede na to, na kakšni ravni v občinskem svetu razpravljajo o zaključnem računu lanskega občinskega proračuna, je taka posebnošolska nazorna razlaga kar ustrezna. ROMI - V lanskem občinskem proračunu je bila tudi postavka: Odškodnine po Romih. Z načrtovanega milijona tolarjev za povračilo teh škod so z rebalansom proračuna to vsoto znižali na 800 tisočakov, pa tudi tega zneska niso porabili. Za povračilo (prijavljenih in ugotovljenih) škod, ki sojih povzročili Romi, je šlo iz lanskega proračuna 765.000 tolarjev. “Tudi Romi niso več tisto, kar so bili. Kam bomo prišli, če še oni ne bodo več izpolnjevali plana!” je slišati iz zaskrbljenih ust. Boljši poznavalci razmer pa namigujejo, da so se te škode zmanjšale zato, ker so iz novomeške občine nekateri s ciganskimi navadami odšli v Ljubljano. PLAČE - Da ne bi v povezavi z ljubljanskim primerom prišlo do kakšnih govoric, je sekretarka nove mestne občine Novo mesto Martina Vrhovnik na zadnji seji občinskega sveta javno povedala, kakšne plače so novomeški občinski veljaki dobil' za lanski december. Najvišja funkcionarska decembrska plača je znašala 224.000 tolarjev, najnižja pa 179 tisočakov. Toliko, se pravi 179.000 tolarjev, je bila najvišja plača za uslužbence, povprečna decembrska plača za uslužbence (sem niso všteti funkcionarji) pa je znašala 87.(HX) tolarjev. Ena gospa je rekla, da ni dovolj, da povedo, kakšne so bile decembT ske plače v novomeški občinski Up' ravi. Da bi prišli stvarem do dnu, bi bil za začetek potreben potU' pljaški tečaj. suHcrRztNjsrJ mnž DRUŠTVO VINOGRADNIKOV - V Suhi krajini deluje tud' društvo vinogradnikov, ki združuje vinogradnike z Lisce, Hriba, Boršta in Stare gore pri Dvoru. V petek so imeli vinogradniki tudi predavanje >" podelitev priznanj za najboljša rdeča in bela vina. V oceni je bilo 17 6011" in 8 rdečih vin. Med najboljšimi so izstopala vina Vidmarja, Kontcta, Goriška, Legana, Lavriča, Kocmurja Grčaija idr. Društvo vodi predsednik Anton Konda iz Žužemberka, tajn'k pa je Janez Hrovat iz Podgozda. NAJIZVIRNEJŠI SUHOKRA" NJSKJ KEKSI - KZ Žužemberk je razpisala natečaj za najizvirnejše imc keksov. Učenci osnovne šole Žužemberk so poslali zvrhan koš predlogo''' najizvirnejši pa so: Sončni žarek; Grajske kronice, Zlati cvet, Grajsk’ medenjak, Kremenčki, Tolovajčk1; Suliki, Žužki, Poljubi me, Sladk' doživljaj in še mnogi drugi. Gradbena dela za novo proizvodnjo so že v teku, zato upajmo, da sc bomo čim" prej sladkali s temi dobrotami. ^ POHOD NA SLIVNICO IN K SV ANI NOVO MESTO - Planinske društvo Novo mesto vabi planince' v soboto, 11. marca, na Slivnico m k Sv. Ani. Pohod bo primeren z" vsakogar. Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje v Novem mest11 bo ob 6. uri. Cena izleta za odras' je 1.000, za otroke pa 600 tolarje* Za izlet se lahko prijavite na tel. 2“' 525 (zvečer) ali 21-446 do 9. m"r' • Janši je komunistična oblu* naredila prvo večjo krivico, ga je izključila iz svojih vrst-(Miheljak) (črnomaljski drobir)j LETALIŠČE - Ko so si Črnomaljci ob občinskem prazniku ogledali pristajanje in vzletanje vojašnih he-likopterjev na črnomaljskem nogo-metnem igrišču, so ugotovili, da bi bil judi njihov stadion primeren za letahščc. V Metliki je ob tem nastal Preplah. “Črnomaljcem ni dovolj, da Jiani speljujejo carino. Sedaj bi radi še etališče, ko je vendar znano, da je felokranjsko letališče v Prilozju v Metliški občini,” so ogorčeni Metličani. A Črnomaljci na to ne rečejo nobene. Pričakovati pa je, da si bodo ah v naslednji fazi speljati skozi Črnomelj še Kolpo. OGRAJA - Črnomaljci še vedno ne morejo skriti ogorčenja, ker se je "a suhem mostu” porušila ograja. ' a občini pojasnjujejo, da so na ne-arnost, da se bo ograja porušila, opo-orih direkcijo za ceste, ki je opravila g!cd poškodovane ograje, jo poslika-a in naredila zapisnik. Po več-ratnem posredovanju Občinarjev so direkciji dejali, da so rekonstruk-3 °?raje dali v plan, ki ga morajo še ni , ^ “graji niso bile mar admi- s rativne ceremonije, porušila se je, Preden je republiškim birokratom pelo odločiti, ali je potrebna po-[ 3 a,,ali.lahko počaka še nekaj let. Strašen deček” - črnoma- oh’' SV|Ctn*^ ®or's Mužar je na sejah cmskcg3 sveta pravi “enfant terri-’ kakor hi rekli Francozi. Večje * rnikrofonom kot v klopi in ne-P estano podučuje, svetuje, graja. A eon ve>alizato>kcrseje toliko nau-ali -7°! Pr.c^nj' Podpredsednik občine, n' *at?’ ker se hoče maščevati za vse delegati°ko je vodifseje.b P°VZroiili (jprchodpo Metliki) filmar BILO V METLIKI 125 lo Vi\predstav« k' si jih je ogleda-ohi^34? godalcev. Med najbolj ra a f"]™1 so bili: Denis Foko-J n^Idln’ Sam doma, Ledena ste-verinif m V krilu’ Krcmenčkovi, Ma-s3k’ , “n dc,ek,iv. Varovanec, Re-Štjn n až|’ Ttijc lopovi in potepin, Forr«P?/?kc ‘n Pogreb, Hitrost ter kam^ ,.GllmP V Ljudski knjižnici, jaiT km“ dejavnost sodi, ugotavl- Predstave^300 zanimanje za kino URc^pL bELA krajina je bnn / u 'v nekdanji sejni sohi pose-niP; :S0. za svečanejša srečanja. V im1 "j13!0 sestanke, kosila ali večerie 3en'"icj5i klubi in družbe. Ni se hi ki3 s°Ba v prvem nadstropju ne Ha dovolj izkoriščena, saj je ime-fo ?e3evali ,akSnih- ki sc za to ima-nrr.,- l nCVa v dan več. Časi sivega poki 23 nam' 'n g°s,inski lokali, Dosph kaJ naf • bodo morali imeti za za^pf l°be’ kF Se za dober vtis in S i™1 ksditi ne bo smelo. JAŽ Rne SK' ZLOBNEŽ MAT-despii L • Je "a Prireditvi ob osem-medH n'“ Plsa,e|ja Jožeta Dularja je nmf g'm Povedal tudi to, da mu miPvr!fSOr pred le,i z avtomobilski- namestrf 'k° uslug°> če bi Matjažu cs,° Prsta priščipnil jezik.” Cjjgbanjške iveri ) Cirii?^ ‘ Trebanjskega župana rubriki '“gartnika so po objavi v tej bardi-... številki začeli “bom- ludi on ’' .Ini obrtniki, da hočejo dobili L zenl)j0 zastonj, kot naj bi jo vpadn, “'“g' v novi obrtni coni ob kate "'3z Mirenske doline. Župan črhnil c 30zanika' da bi komurkoli obrtni cak • ° 0 zas c* kakšni so (bili) viri obrtni-svoj r- so velikopotezno zastavili ludi dok<1J- .^“kakor ti z velikimi in bami sn , . P'nti poslovnimi stav-bQTrei, rCm'nj;'j° podeželsko podo-Sevuj*. .“Joga v mestno. Tb, ali gre pri nitnaj.,, In trebanjskih obrtnikih, ki tako te • sreče al‘ sposobnosti, da bi Vitvv. r,vnostno nrišli dn finančnih Sv°j ra kak^ncga “zlatega runa” za p||,.ČJ0J> je pa že drugo vprašanje, ttila n - Za svojo “mater” - Tes-"hčer-j?;; ki pa jo imajo zaposleni v uekai h ’ v TMT-ju in v TIT-u, že jo leniifu8 bolj za mačeho, ne najde-ttil l b besed. Pravijo, da je od Tbs-direktn ’ os!akl le še vodstvo firme: njem ?r' ,ajnica in fikus. No, v zad-ekiDa asu je Tesnila, p.o., okrepila N0v .. “šana Pluta, bolj znanega po krikne 'nU 'n dosežkih njegovega iti 5e .Sa tucnedžmentav Adrii,Sopu tak0 ; ■le' Zaposleni v pastorkah so na svojo mačeho, ki jih S,i 4,Ja' da so j> lani nehali platini- , mark mesečne naje- la,?? Prostore. SkeRa J^®T? - Na petkovi seji občin-Uie 5j|SVc,a je od predstavnikov sed-8a |js.e s.cdel le novinar Dolenjske-W| ' “c ta ie P*’ poldrugi uri od-Oofj “a podobno seanso v Ivančno len, /°' Posledica sklepa, da novinar-e bodo pošiljali gradiv? MM a M AS \ H OBČIM Mšš Manj štipendij za nehvaležne pedagoške poklice Samo za višje letnike METLIKA - Edini osnovni šoli v metliški občini, metliška in podzemeljska, sta na osnovi kadrovskih potreb za naslednjih deset let predlagali, naj občina za naslednje šolsko leto razpiše devet štipendij za padagoške delavce. Šoli sta predlagali šest štipendij za učitelje razrednega pouka ter po eno za učitelje glasbenega pouka, tehnike in fizike ter slovenskega jezika in knjižničatja. Župan pa je, ko je predlagal svetnikom v odločanje razpise štipendij, predlog šol oklestil skoraj za polovico. Po njegovem naj bi občina razpisala tri štipendije za diplomirane učitelje razrednega pouka ter po eno štipendijo za predmetnega učitelja glasbe in profesorja slovenskega jezika s književnostjo in knjižničarja. Svetniki takšnemu okrnjenemu predlogu sicer niso oporekali, pojavile pa so se dileme, ali bi štipendije podelili študentom v L ali šele v 3. letniku. Svetnica je bila prepričana, da bi že zaradi spodbude morali dati štipendijo v L letniku, saj so idealisti tisti, ki se odločijo za študij te smeri, vendar je na koncu prevladalo drugačno mnenje, saj bo občina razpisala štipendije za višje letnike visokih pedagoških šol, čeprav je župan dvomil, da bodo v višjih letnikih sploh našli štipendiste. M B -J. ZOPET OKULIST METLIKA - V optiki “M” Marka Bosiljevca v metliškem trgovsko-poslovnem centru bodo imeli od 6. marca naprej poleg redne optične dejavnosti zopet tudi okulistične preglede vida. Tovrstne preglede so pred časom že imeli, sedaj pa so dokupili sodobno opremo in dobili tudi soglasje ministrstva za zdravstvo. Naročila za preglede v optiki “M” že sprejemajo osebno ali po tel. 58-345. PRAVICE NEKDANJIH TREBNJE - Tukajšnji občinski svet je sklenil s 14 glasovi “za” omogočiti bivšemu predsedniku izvršnega sveta Jožetu Rebolju delovno raz-meijc do konca junija letos in 1,6 milijona tolarjev denarnega nadomestila iz občinskega proračuna. Bogdanu Brezniku, bivšemu podpredsedniku IS SO in sekretarju sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo, so zagotovili izplačilo njegove plače za januar, februar in marec 1995 v bruto znesku 1,1 milijona. Svet je podprl mnenje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kije ponovno obravnavala vlogo bivšega namestnika načelnika UIS Novo mesto Pavla Žagarja, da bi mu občine soustanoviteljice za predčasno upokojitev dokupile 5 let. Komisija se namreč ni strinjala, da bi iz občinskega proračuna izplačali Žagarju delež v višini 952JKK) tolarjev. In svet je s tem zadevo Žagar dal ad acta. Ko bo mir, bodo imeli poklice V Črnomlju so nedavno pričeli z izobraževanjem mladih beguncev za pomožne tekstilce in kuharske pomočnike - Velika pomoč organizacije Nuova Frontiera in Evropske unije ČRNOMELJ - Za tiste begunce iz Bosne in Hercegovine, ki želijo po osnovni šoli pridobiti poklic in za tiste, ki zaradi vojne nekaj let niso obiskovali šole, v Sloveniji organizirajo tečaje poklicnega usposabljanja. Potekajo pod pokroviteljstvom vladnega urada za priseljevanje in begunce, ministrstva za šolstvo in UNHCR. Gre predvsem za usposabljanje za poklice, ki jih bodo potrebovali pri obnovi BiH. OBLAČILA IZ DOMAČEGA PLATNA - Učenci in učitelji Tekstilne šole iz Metlike so se na Sejmu mode 95 v Ljubljani predstavili s kolekcijo mladostnih oblačil, izdelanih iz domačega belokranjskega platna, torej tkanine iz lanu v platneni vezavi. Modeli so sešiti iz modnega nebeljenega platna, ki so ga reliefno obdelali z vrvico ter robove okrasili z resami. Oblačila so modnih linij, kreatorji iz metliške šole pa so se poigrali z nasprotji: opri-jeto-široko, mini-maksi. (Foto: Vesna Čurk) SPREJET OSNUTEK STATUTA METLIKA - Metliški svetniki so brez večje razprave sprejeli osnutek statuta občine. Svetniki so opozorili predvsem, da je v statutu premalo zastopano delo in vloga krajevne skupnosti, spotaknili pa so še ob medobčinsko sodelovanje ter vprašanje občinskega praznika in grba. Sicer pa pismene pripombe na statut sprejemajo na občini še do 9. marca, potem pa jih bo komisija za pripravo tega akta vnesla v statut. Nosilec programov poklicnega usposabljanja je italijanska nevladna organizacija Nuova Frontiera, ki ima sedež v Milanu, financira pa jo Evropska unija. Pretekli mesec so pričeli s tovrstnim izobraževanjem tudi v Črnomlju. Vanj je vključenih 33 beguncev, starih od 16 do 25 let, izobražujejo pa se za pomožnega tekstilca in kuharskega pomočnika. Po končanem izobraževanju v sredini junija bodo dobili certifikate za L stopnjo izobrazbe, veljavni pa bodo v Sloveniji in BiH. Največ pozornosti bo namenjeno praktičnemu pouku. V Črnomlju poteka izobraževanje SIVIUE BODO - Begunci iz BiH, ki živijo v črnomaljski občini, so hvaležni vsem, ki so jim omogočii izobraževanje za šivilje in kuharje. V begunskem centru imajo tudi šivalnico, tako da slušateljice tudi takrat, ko ni pouka, rade sedejo za šivalne stroje in naredijo kaj uporabnega. (Foto: M.B.-J.) Le nepokriti izdatki, ne izguba Lanski metliški proračun prekratek za 47 milijonov tolarjev - Na komunalnem področju več naložb, kot so načrtovali - Prihodki, ki sojih planirali lani, naj bi prišli letos METLIKA - Metliški svetniki so na seji pretekli teden sprejeli ne le osnutek, ampak tudi predlog odloka o zaključnem računu lanskega občinskega proračuna. Razprav je bilo malo, čeprav je občina lansko leto zaključila z dobrimi 47 milijoni tolarjev nepokritih odhodkov, kijih bodo morali pokriti iz tekočih prihodkov v letošnjem letu. Jože Matekovič, do konca lanskega leta predsednik občinskega izvršnega sveta, ki je bil pristojen za izvrševanje proračuna, je poudaril, da ne gre za izgubo, temveč za nepokrite izdatke, saj ni prav nič zapravljenega. Primanjkljaj je nastal predvsem zaradi večjih naložb na komunalnem področju, kot so načrtovali. V proračunu so planirali za te naložbe • V parlamentu s svojim sedenjem med norci tudi sama prispevam nespametni, politično slaboumni politiki, ki bo slej ko prej pripeljala slovenski narod v novo suženjstvo. (M. Kožuh-Novak) slabih 84 milijonov tolarjev, a hkrati potrdili nepokriti plan komunalnih investicij za 129 milijonov tolarjev. V resnici so uresničili komunalni program, vreden dobrih 168 milijonov tolarjev. A tudi občina ima nekaj dolžnikov, na primer ministrstvo za šolstvo in šport, ki dolguje 15 milijonov tolarjev za zvočno izolacijo v metliški športni dvorani. Občina je imela lani tudi že podpisano pogodbo za prodajo parcele za gradnjo nove policijske postaje v Metliki: po prvi inačici za 18 milijonov tolarjev, po drugi pa za 11,3 milijone tolarjev, ob tem pa bi občina razpolagala s stavbo sedanje policijske postaje, ki je vredna majmanj 10 milijonov tolarjev. Prav tako so bili v Hčeri Tesnil postali pastorki V Tesnilih, 1MT, d.d., TVebnje lani pozitivno poslovali, navzlic zaostajanju za načrti ____- Stroške so zadržali na vajetih - Letos 12 milijonov mark prihodka? Metliki prepričani, da jim bo država končno plačala zemljišče, na katerem je zgrajen mednarodni mejni prehod. Doslej ni plačala nc občinske zemlje ne spremembe namembnosti zem- • Zupan Branko Matkovič jc povedal, da so lanski nepokriti izdatki povzročili letos likvidnostne težave. Ce bo potrebno, bodo v skrajni sili prodali nekatere občinske nepremičnine, kot so garaže, poslovni prostori, gradbene parcele. Naložbe, ki sojih načrtovali letos, bodo vsekakor uresničili, vendar šele v drugi polovici leta. Ijišča, nc komunalnega prispevka niti ni povrnila stroškov gradnje asfaltnega cestnega priključka med cesto proti Križevski vasi in metliškim kopališčem, ki je bilo prej zaradi mejnega prehoda neuporabno. Za plačilo vsega tega je bila napisana vrsta zahtev in cenitev za najmanj 20 milijonov tolaijev. M. BEZEK-JAKŠE beguncev v okviru Ljudske univerze, ki dela pod okriljem Zavoda za izobraževanje in kulturo. Ob pričetku usposabljanja je slušatelje obiskal Pierre Borgoltz, odpravnik poslov Delegacije Evropske komisije pri Evropski uniji v Ljubljani. Dejal je, da vsi upajo, da se bodo razmere v BiH uredile in da bo zavladal mir. “Vendar je jasno, da so vsaj za sedaj pogoji za vrnitev v BiH vse prej kot idealni. Negotovost, ki se podaljšuje, pa zahteva izboljšanje življenjskih pogojev za vse, ki so daleč od doma. Ena od dobrih pobud je poklicno izobraževanje za bosanske mladostnike,” je dejal ob začetku izobraževanja Bergoltz. Diktorica Zavoda za izobraževanje in kulturo Nada Žagar pa je poudarila, da je bil obisk Pierra Bergoltza v Črnomlju toliko pomembnejši tudi zato, ker so se dogovorili o novih programih izobraževanja beguncev v Črnomlju v prihajajočem šolskem letu. Poleg tega bo Evropska unija financirala tudi črnomaljske izobraževalne programe, namenjene brezposelni slovenski mladini. ., „„„„ . M. BEZEK-JAKŠE ODVOZ SMETI IZ VSEH NASELIJ SEMIČ - V semiški občini je črnomaljska Komunala doslej odvažala smeti iz 26 naselij, v katerih prebiva 2.361 prebivalcev. Od L aprila pa bo odvažala smeti še iz 24 drugih naselij v občini, za katere je Komunala nabavila skupne posode za zbiranje odpadkov, ki jih bo odvažala vsak drugi teden. KOMU NADOMESTILO? METLIŠKI - Tukajšnji občinski svetniki so na zadnji seji razpravljali o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini. Spremembe, ki sojih predlagali, so bile, naj bi krajevne skupnosti dobile nazaj ves denar, ki so ga zbrale, in da naj občanom, ki živijo v težkih socialnih razmerah, omogočijo oprostitev ali olajšave pri plačilu prispevka. O tem pa naj odloči center za socialno delo v sodelovanju s krajevno skupnostjo. ČISTILNE AKCIJE SINJI VRH-Turistično društvo Sinji Vrh bo letos nadaljevalo s čistilnimi delovnimi akcijami, ki so bile v preteklem letu zelo uspešne. Prve akcije bodo že konec lega tedna in sicer v soboto, 4. marca, na Sinjem Vrhu ter v nedeljo, 5. marcat prav tako na Sinjem Vrhu in v Špeharjih. Vse akcije se bodo pričele ob 8. uri, zbirno mesto pa je \ Špeharjih pri cerkvi sv. Roka, na Sinjem Vrhu pa pri cerkvi sv. Janeza Krstnika. Organizator svetuje, naj vsi, ki bodo prišli na akcijo, prinesejo s seboj primerno orodje. VELIKA LOKA - Navkljub temu da so v lanskem poslovnem letu v Tesnilih, Tovarni motornih tesnil (TMT), d.d., plan dosegli le 80-odstotno, je vodstvo zelo zadovoljno z rezultati poslovanja v celoti, predvsem pa, da so se izognili “rdečim številkam.” "Stroške smo zelo držali na vajetih, tako pri nabavi kot v proizvodnji,” razkrije ključ do pozitivnega rezultata in minimalnega dobička TMT, d.d., njen direktor Milan Nosan. Storilnost so v 184-članskem kolektivu zadržali na isti ravni, kar niti ni slabo, kajti naročila so bila bolj razdrobljena, zatorej so se delavci soočili z bolj maloserijskim delom. Približno 90 odstotkov proizvodnje Trebanjci izvozijo. S t.i. prvo vgradnjo so se vrnili v Lado, to, za družbo najbolj cenjeno poslovno sodelovanje so uveljavili še s podjetjema Polski Fiat in Škoda. V zahodno Evropo, predvsem v Francijo, pošiljajo rezervne dele. Brez certifikata kakovosti ISO 9001 si sploh ni več mogoče zamišljati tolikšnega izvoza; kljub temu da so izdelki TMT, d.d., po kakovosti že v zgornjem razredu, jih še vedno tepeta majhnost in pomanjkanje ugleda. Nad doseženimi cenami se ne pritožujejo, saj so po teh v skupini s konkurenco iz Španije in Brazilije, a daleč pred Indijo in preostalim “tretjim svetom.” “Š tistim pismom delavcev TM.T ki ste ga okoli novega leta objavili tudi v Dolenjskem listu, se popolnoma strinjam; čeprav nisem eden bivših delavcev, me stvar še bolj zadeva. Milan Nosan, direktor Tesnil TMT, d.d. Prejšnji teden smo sc na zboru zaposlenih dogovorili, da kot direktor poskrbim za cel sklop pravic delavcev, ne zgolj za plače. S pomočjo sindikata smo se z delavci dogovorili, da • Vodstvo in delavce TMT, d.d., je precej razkurilo, ko so šele iz revizijskega poročila zvedeli, kot pravijo, za nenavadne, vsaj moralno vprašljive poteze vodstva “matere” - Tesnil, p.o., ki je financiralo tretje podjetje (Silex Blanca), za svoji “hčeri” TMT in Tovarno industrijskih tesnil in orodij (TIT) pa ni imelo posluha. Takrat, s to potezo, prizadeto ugotavljajo, sta pravi hčeri postali pastorki! In ker je tistega leta 1993 vodstvo Tesnil TVebpje, p.o., zastavilo nepremičnine v korist SKB in zavarovalnice Triglav kot hipoteko za Silex, imigo danes v TMT in TIT nemalo težav. bomo skušali še vnaprej dobro delati, spor s Tesnili, p.o., pa bomo prepustili sodišču,” je povedal direktor Tesnil, TMT, d. d., Milan Nosan. P. PERC KNJIŽICA O GRADOVIH - Tudi civilna (ne le sakralna!) kulturna dediščina je naša, zato ne bi smeli dovoliti, da izgine. Graščine so najstarejši spomeniki, celo bolj kot cerkve, je poudaril dr. Marko Marin ob predstavitvi knjižice Ivana Jakiča Grajski objekti na območju občine Trebnje v tukajšnji Knjižnici Pavla Golie. Nekatere graščine na območju sedanje trebanjske občine so bile po Marinovih besedah najlepše v Sloveniji. Knjižico je ocenil kot pomembno gradivo za vsa-kogar, tudi za turista, kjer dobi prvo informacijo. Dr. Marin je spomnil, da radi poudarjamo, daje Cerkev reševala vso kulturo, v resnici pa je reševala vse, kar je bilo v njeni domeni in interesu. Avtor Ivan Jakič je povedal, da je njegov cilj fotografsko dokumentirati vse grajske objekte v Sloveniji; v njegovi bogati fototeki jih manjka še 50. Samostojni podjetnik Marko Kapus, ki je založil omenjeno knjižico (izdala jo je občina Trebnje), je omenil še nekaj načrtov svoje firme Studio 5. Med temi so že v pripravi: knjiga o Arheoloških najdiščih v občini, zbornik o Mokronogu in monografija o Mirenskem gradu. Na sliki: skrajno levo avtor knjižice o gradovih Ivan Jakič, skrajno desno dr. Marko Marin. (Foto: P. Perc) Mii IZ NAŠIH OBČIM JftMdt Glažuta sameva Ostala brez najemnika in brez bioenergetika - Priložnost za novo občino LOŠKI POTOK - Iz nekdanjega gozdarskega doma se je Glažuta v zadnjih letih razvijala v privlačen re-kreativno-turistični center z možnostjo daljšega bivanja. Cvetel je lovski turizem, privlačna pa je bila tudi v zimskem času, saj je okolica primerna za smučanje, saj je lastnik GG Kočevje vložil znatna sredstva za urejanje smučišč, ki pa žal niso nikoli zaživela v polnem pomenu besede. Glažuta sicer leži visoko med mogočnimi gozdovi, vendar je dobro povezana z okoliškimi večjimi kraji, v zadnjih nekaj letih pa je postala znana tudi po bioenergetiku, ki je tu uspešno deloval in privabljal množico ljudi. Z dosedanjim najemnikom se je po mnenju pristojnih v GG zataknilo, ker ni plačeval najemnine, pa tudi bioenergetik se je preselil drugam. Po oblikovanju novih občin Glažuta spada pod občino Loški potok. Ker se širjijo govorice o prodaji in celo o ceni objektov, smo povprašali direktorja GG Kočevje Branka lužniča. Povedal je: “O prodaji objekta slišim prvič. Zakaj je najemnik zapustil Glažuto, ste že sami ugotovili. Res pa je, da je podjetje v reorganizaciji in temu bo sledilo lastninjenje. Sami se s tem domom ne bomo več ukvarjali. Če bomo še komu oddali v najem, računamo na dobro organizacijo, ki bo sposobna skrbeti za objekte in okolico. Za zdaj je še vse odprto.” A. KOSMERL Odpadkov nič več v Kolpo ali bližnji gozd 10. junija spet akcija KOSTELSKO - Evropsko leto varstva narave so ob Kolpi vzeli resno. Na sestanku minuli petek, ki gaje sklicalo Turistično športno društvo Kostel, so se pogovorili o odvozu odpadkov s tega območja in ustrezni dopolnitvi občinskega odloka o tem. Izkušnje zadnjih let, predvsem še med turistično sezono, so pokazali, daje potrebno s tega območja redno odvažati odpadke, in to iz vseh vasi, do katerih je možen dostop s kamionom. Krajani bodo odpadke odlagali v polivinilne vrečke, kante za odpadke in v manjše zabojnike, turistom-, tabornikom in izletnikom pa bodo na razpolago večji zabojniki za odpadke, ki bodo med turistično sezono v Kužlju, Vasi, Fari, Zavrtkah, na Žagi in v Kostelu. Čimprej bo treba v Vasi postaviti še kontejner za zbiranje stekla. Cena odvoza odpadkov ne bo višja, kot je v Kočevju, čeprav bodo prevozni stroški za to območje ve-čji.Sklenjeno je že, da bodo 10. junija spet organizirali ekološko akcijo čiščenja Kolpe in pritokov, še prej pa bodo poskrbeli za odstranitev divjih smetišč okoli vseh vasi. J. P. Gnojevka ni več jabolko spora Zeleni, ribiči, inšpektorji in kmetijci na okrogli mizi o proizvodnji in uporabi gnojevke na farmah M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje - Razmere se izboljšujejo KOČEVJE - Še pred nekaj leti so imeli krajani, ribiči in inšpektorji veliko pripomb zaradi onesnaževanja Rinže z gnojevko in silažnimi sokovi in so zlasti obsojali pomor rib in drugega vodnega življa. V zadnjih letih pa M-KG (M-Kmetijsko gospodarstvo) veliko vlaga v varovanje narave in primernejše gnojenje, zaradi česar so odnosi vedno boljši, pa tudi razmere v vodotokih se izboljšujejo (žal pa je porastlo število drugih onesnaževalcev, zlasti v mestu Kočevje). Predstavniki M-KG so za uvod v razpravo predstavili prisotnim svojo firmo, gnojilni načrt in strokovni postopek za uporabo organskih gnojil (gnojevke) letos. Prav o tem načrtu pa je bila najživahnejša razprava. Ribiči so poudarili, da se odnosi med njimi in kmetijci izboljšujejo in da v zadnjih letih ni prišlo do onesnaženja Rinže. Podobno je ugotovil tudi inšpektor Darij Klun in dodal, da bo v bodoče posvečene še več skrbi varst- vu okolja in da bo v kratem prišel na ogled še nekaterih hlevov, za katere še ni dokazov, daje pri njih storjeno dovolj za varstvo okolja. Uidi Zeleni so menili, da se stanje varstva okolja izboljšuje, hkrati pa so opozorili na nekatere pomanjkljivosti. Predsednik kočevskih Zelenih Brane Dekleva je med drugim izrazil prepričanje, da na kraškem svetu gnojenje z gnojevko ni primemo. Še posebno je vprašljivo gnojenje pozi- Pristojnosti KS so ostale Dve tajnici preseljeni s sedežev KS na sedež občine -Občani ne bodo prikrajšani PREDAVANJA ZA KMETE KOČEVJE, OSILNICA, FARA -Kočevska enota Kmetijske svetovalne službe je izvedla za kočevske in osilniške kmete štiri predavanja: o “Somatskih celicah v mleku, ki kažejo zdravstveno stanje živali”, o “Možnosti kmetovanja v Osilnici in okolici”, o “Novih možnostih paše živine”, in o tem, kako pasejo na Novi Zelandiji, kjer je pašništvo zelo razvito. Minuli petek je bil v Osilnici raz-gov-or o ovčereji, še ta teden pa bo pri Fari predavanje o osnovah pridelave krompirja in koruze. Tako kmete seznanjajo z najnovejšimi dosežki na posameznih področjih kmetijstva. Razveseljivo je, da so predavanja zelo dobro obiskana prav v Osilnici, kamor redno prihaja okoli 50 ljudi. IMENOVANI ODBORI KOČEVJE - Na zadnji seji ob-čin-skega sveta so imenovali več odborov, kot: nadzorni odbor (predsednik Matjaž Lesar), odbor za finance (predsednik Zdravko Janeš), odbor za urbanizem (predsednik Bojan Kocjan), odbor za družbene zadeve (predsednik Franci Gornik) in odbor za krajevne skupnosti (predsednik Jože Novak). RIBNICA - Te dni je povsod med razpravo o lokalni samoupravi veliko govora o krajevnih skupnostih. Povprašali smo, kakšne so na tem področju novosti v ribniški občini, in zvedeli: Tajnici krajevnih skupnosti Ribnica Danica Polovič in KS Dolenja vas Zalka Gorše sta postali s 15. februarjem delavki v občinski upravi, njuni delovni mesti pa sta na sedežu občine Ribnica in ne več v pisarnah KS na terenu. Obe delata naprej tudi za potrebe omenjenih KS. Thko se je za krajane KS Ribnica spremenilo le toliko, da zadeve, ki so jih prej opravljali na sedežu KS v Vrtnarski ulici 2 v Ribnici, opravijo zdaj na sedežu občine na Gorenjski cesti 3 v Ribnici. Nekoliko večja je sprememba za krajane KS Dolenja vas, ki morajo zdaj po uradnih opravkih v Ribnico. Vendar je tudi njim ugodeno tako, da bo tajnica KS ob četrtkih od 7. do 15. ure uradovala v prostorih KS v Dolenji vasi. Tajnica KS Sodražica Marija Pajk pa je v rednem delovnem razmerju na upravni enoti, po pogodbi pa bo opravljala delo tudi za potrebe KS, in sicer na sedežu KS v Sodražica. To pomeni, da občani niso v ničemer prikrajšani oz. da se zanje nič ne spremeni. Preostali KS Sv. Gregor in Velike Poljane pa doslej nista imeli poklicnih tajnic in se torej za krajane nič ne spremeni. Tudi organi vseh KS ostajajo še naprej isti, kot so bili doslej. Predvidoma bo do sprememb prišlo, ko bo sprejet novi statut občine, v katerem bo urejena usoda sedanjih KS in njihove pristojnosti in ko bo sprejet stalni načrt delovnih mest v občinski upravi. STATUT KMALU POD STREHO RIBNICA - Statutarna komisija občine Ribnica je že pripravila osnutek statuta občine, o katerem bo razpravljal občinski svet na prvi seji, ki bo predvidoma 6. ali'7. marca (prej je bila seja predvidena za konec februarja, a so datum spremenili). V marcu pa je predvidena še ena seja sveta, na kateri naj bi bil sprejet predlog statuta. Komisija za mandatna vprašanja pa tudi že pripravlja predloge, kateri člani sveta bodo zastopali svet v posameznih odborih javnih zavodov in drugod. VRZEL PO LIKVIDACIJI STANOVANJSKE ZADRUGE GASILSTVO NISO LE VAJE - Največje gasilsko društvo v sevniški občini je seveda tisto v mestnem središču. Toda na podeželju društva precej lažje privabijo v svoje vrste mladež, ker je pač manj možnosti za zabavo in koristno izrabo prostega časa. Zatorej se sevniški gasilci lotevajo številnih prijemov, da bi zadržali in morda še povečali gasilski podmladek. Tako so zimske počitnice za 39 najmlajših članov izkoristili za kopanje v Termah Zreče. Pred odhodom s kombiji se je manjša skupina prestavila z dežja pod kap v značilno gasilsko pozo. (Foto: P. P.) RIBNICA - Nekdanji člani Stanovanjske zadruge Riko, p.o., Ribnica, ugotavljajo, da so z organizirano stanovanjsko izgradnjo mnogi uspešno rešili svoj stanovanjski problem. Zavzemajo se za to, da bi na območju občine zagotovili več denarja za nove gradnje in obnovo starejših stanovanjskih stavb. Čeprav novi stanovanjski zakon velja že od jeseni 1991, je bilo v tem pogledu narejeno odločno premalo. Dobro vedo, da teh vprašanj ne bodo mogli več reševati prek organiziranega stanovanjskega zadružništva, ker je v začetku letošnjega leta začelo ljubljansko okrožno sodišče likvidacijski postopek zoper njihovo nekdanjo stanovanjsko zadrugo, zato kličejo na pomoč državo. V. D. Strokovnost pred strankarstvom? KOZICE IZGINILE, ZEMLJA OSTALA KOZICE NAD PREDGRA- Sevniški župan Jože Peternel pozval stranke in občinske svetnike, naj v občinske odbore predlagajo predvsem strokovnjake - Kakovosten statut občine - Praznik SEVNICA - Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je sevniška borčevska organizacija poslala na občino približno dve strani dolgo protestno pismo oziroma utemeljitev, zakaj naj bi v statutu občine ne spremenili datuma občinskega praznika. Kot smo že poročali, tp na seji sev-niškega občinskega sveta svetniki najbolj polemično razpravljali o v delovnem gradivu statuta občine ponujeni inačici, ali naj ostane sedanji praznik občine 12. november v spomin na akcijo kdmandirja Brežiške čete Dušana Kvedra-Tomaža ali naj bi raje praznovali 2. maja v spomin na narodnobuditeljski vseslovenski tabor v Sevnici. Na zadnji, že 4. seji so prejšnji teden sevniški svetniki to zagato salomonsko rešili brez razprave z jedrnatim 120. členom: “Do sprejetja odloka o prazniku občine Sevnica je praznik občine Sevnica 12. november.” Kaj to pomeni? Ali na svidenje v naslednji “vojni” oz. naslednji ostri polemiki na občinskem svetu ali bodo počakali, da se poležejo strasti? Morda pa so predlagatelji spremembe na prvi pogled velikodušno pristali na dosedanji občinski praznik, ker pač računajo, da čas in neusmiljene fiziološke zakonitosti delajo zanje, ne pa za bivše partizane oz. borce zoper na-cifašizem, ki jih boli premalo spoštljivi ali celo žaljivi odnos do njihovega nesebičnega boja in žrtvovanja? Vsekakor se je ob prvotni polemiki o zgodovinski in politični teži oz. pomenu praznika za lokalno okolje, ko sta bili na tehtnici obe inačici, že rahlo zarisovala polarizacija med desnico in levico, naposled pa je le prevladal zdrav razum. Precej je k umirjenemu in spravljivemu tonu prispevalo tudi nekaj svetnikov t.i. desnih strank, gotovo pa niso bile odveč zlasti številne pripombe svetnika Franca Pipana (ZLSD), kije kot pravnik lahko imel največ tehtnih pripomb na osnutek statuta, na tej seji pa je spomnil tudi na besede prebrisanega srbskega politika Pašiča, da se je v poli- * Zadovoljstvo nad kakovostno pripravljenim osnutkom statuta, ki so ga brez večjih pripomb prekvalificirali v predlog in kot takega sprejeli brez pripomb (statut bodo po potrebi le še dopolnili s spremenjenim zakonom o lokalni samoupravi), je poleg svetnika Pipana izrazil tudi sevniški župan Jože Peternel. Pojasnil je, da seje na seji sveta tako poredkoma vključeval v razpravo, ker je že vse pripombe povedal v komisiji za pripravo statuta in poslovnika sveta (vodijo svetnica SLS Andreja Jamšek). Zupan seje zahvalil komisiji za zelo kakovostno opravljeno delo. Poudaril je, da bo treba izpeljati volitve v svete krajevnih skupnosti, in vprašal, kdaj bi bil primeren čas za to. DOM - Ob koncu minulega leta so lastniki posestev te opuščene vasi, ki se nahaja na nadmorski višini 750 metrov, vzpostavili bivšo agrarno skupnost. S tem želijo dobiti nazaj nepremičnine, ki so bile po drugi svetovni vojni prenesene v družbeno lastnino. Ob tej priložnosti so solastniki zemljišč te skupnosti obudili spomin na dogodke te vasi, ki je imela pred sto leti 43 prebivalcev. Število pa seje vedno bolj zmanjševalo in je bilo leta 1931 le še osem prebivalce^ Vas je italijanska okupacijska oblast požgala, češ da je zatočišče partizanskim enotam. TEHNIČNA BAZA TUDI V KOČEVJU KOČEVJE - Avto-moto zveza Slovenije priredi danes dopoldne v Hotelu Valentin v Kočevju tiskovno konferenco, na kateri bo predstavila med drugim svoja prizadevanja za bližnje odprtje svoje tehnične baze v Kočevju. tiki treba zavedati, da nisi vedno na vrhu, zatorej je potrebna strpnost do (trenutne?) opozicije oz. drugače mi-slečih. P. P. • Primer Hitler dokazuje, da demo- kraciji niso nevarni posamični ekscesi, ampak stranke, ki gradijo na najnižjih človekovih strasteh in predsodkih. (Kulan) mi, ko je zemlja zmrznjena, ker je tudi strokovno napačno. Zeleni bodo v kratkem organizirali poseben posvet. J. PRIMC Večina ljudi še vedno ne zaupa zgodbam o parku Ob razpravi na nedavni skupščini Zelenih Kočevje KOČEVJE - Na zadnji skupščini Zelenih Kočevja so veliko govorili o “Kočevskem naravnem parku”. Med drugim je bilo poudarjeno, da kaže Evropa velik posluh in zanimanje zanj, da pomeni park veliko prednost za Kočevsko in lepše življenje njenih prebivalcev, da bodo veliki denarci odleteli drugam, če bomo tako brezbrižni ali celo odklonilni do parka itd. Seveda je na Kočevskem tudi več skupin prebivalstva (predvsem kmetov), ki opozarjajo, da park le ni laka prednost. Zato je čas, da ljudem povedo vso resnico. Predvsem je treba ponoviti, kaj določajo naši predpisi o naravnih parkih, za kakšen naravni park na Kočevskem gre in kaj bo v parku dovoljeno oz. prepovedano. Predvsem pa je treba povedati, koliko je tistih evropskih denarcev za slovenske naravne parke, kje je ta denar oz. kako je bil porabljen. Ugotoviti je treba, kaj se je že zgodilo. Seveda pa morajo zagovorniki parkov • DEKLEVA ŠE NAPREJ PREDSEDNIK - Kočevski Zeleni so na petkovi skupščini ocenili svoje delo kot uspešno in vedno bolj cenjeno med občani. To so utemeljili tudi z dejstvom, da so pred nedavnimi volitvami računali na enega občinskega svetnika, izvoljeni pa so bili kar trije. Poročali so o svojem dosedanjem delu in sprejeli program za naslednji dve leti ter izvolili novo vodstvo oz. v glavnem potrdili dosedanje. Tako je predsednik še naprej Brane Dekleva, podpredsednik Bojan Kocjan itd. jamčiti ne le s svojo častjo, ampak tudi premoženjem oz. kazensko odgovornostjo, da bodo njihove obljube uresničene. Tudi med Zelenimi Slovenije je namreč že prišlo do ločevanja, vključevanja dela Zelenih v drugo stranko in poskusov odtujitve premoženja pravim Zelenim itd. - JOŽE PRIMC SREČANJE Z DUHOVNIKI KOČEVJE - Župan Janko Veber in v.d. načelnika upravne enote Jan- ko Veber sta minuli teden imela srečanje z duhovniki kočevske dekanije. Duhovniki so opozorili, daje treba pospešiti reševanje denacionalizacijskih zahtevkov Cerkve, da naj bi lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo in obnovo sakralnih objektov dobili brez birokratskih zapletov ter daje Cerkev na Kočevskem skupaj s prebivalci revna, potrebe po obnovah sakralnih objektov pa velike. Zato so menili, naj bi tudi občina sodelovala pri obnovi kulturnih spomenikov, kot so cerkve. Največ problemov je v kočevski župniji, kije največja, pa tudi v drugih jih ne manjka. Župan in v.d. načelnika sta obljubila pomoč v mejah možnosti. INVALIDSKO PODJETJE SE LASTNINI PONIKVE PRI VIDEM-DO-BREPOLJAII - Podjetje za zaposlovanje in usposabljanje invalidov DVZ je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo in se uspešno posveča poklicnemu usposabljanju in zaposlovanju invalidov, izdelavi drobnih kovinskih predmetov, izdelkov iz umetnih materialov, papirja in lesa, izdelavi idejnih osnutkov, reliefnih podlag in raznih odlitkov. Ta čas imajo že 25,4 odst. olastninjenega kapitala, ki je rezerviran v skladu s predpisi o denacionalizaciji, preostalih 74,6 odst. pa predstavlja družbeni kapital. Pred časom so objavili program lastninskega preoblikovanja in upajo, da ga bodo kmalu uresničili. V. D. Drobne iz Kočevja LUKNJE NA CESTI IN V ZOBEH - Magistralna cesta med Kočevjem in Ribnico je potrebna prelitja, saj so v njej že take luknje, da ogrožajo avtomobile in voznike. Podobne luknje imajo v zobeh Kočevarji. V zdravstvenem domu manjkata najmanj dva zobozdravnika. VRSTE PRED LOTOM - Vse manj navadnih ljudi verjame, da si lahko zaslužijo za pošteno življenje z delom, zato so pred prodajalno srečk lota vse daljše vrste. DEKLICE “ŠNOPČKAJO” - Veliko pripomb je zaradi pijančevanja mladih in otrok. Celo nekatera rosno mlada dekleta pridno “šnop-čkajo” (pijejo žganje). Vse kaže, kot da je tako početje nekaj povsem nedolžnega, saj celo ubijalcev petletnega otroka niso priprli takoj po storitvi zločina, češ da po zakonu za to ni utemeljenih razlogov. NEVARNE ŽOGE - Oni dan sta se dva otroka žogala kar na pločniku ob prometni cesti (pri spomeniku v Kočevju). Mlajšemu je žoga ušla iz rok na cesto in je stekel za njo naravnost pred avto. Prisebnemu vozniku in mimoidočemu, kije zakričal, gre vcijetno hvala, da otrok ni končal pod kolesom. Kdo bi bil kriv? OBČAN SPRAŠUJE ■ MEDVED ODGOVARJA - Po čem sklepaš, da naše zobozdravstvo ni niti piškavega orehu vredno? - Ker mora župan iskati zobozdravstveno pomoč ne le v sosedni'f občini, ampak celo v sosednji državi- (Ribniški zobotrebci PLOŠČATE MAČKE - Te dni je na magistralni cesti precej povoženih mačk. Spomladi jih paritveni nagou sili v nepremišljena dejanja, in namesto da bi končale pod mačkom, končajo pod avtomobilom. EN SAM DOLGČAS - Mladi pravijo, da je v Ribnici en sam dolgčas, saj ni ne služb ne zabave. Včasih so bili vsaj koncerti v gradu, pa se Jf župnik pritožil, da hrup preveč moti. in so bili še ob to. KULTURNA DELITEV - Delitev na stare in mlade je tudi na p®" dročju kulture in zabave. Mladi imajo radi predvsem disco, starejši pa zahajajo celo v Miklovo hišo, kje(" kot pravijo prvi - “so veliki hodniki m nekaj slik, na katere se ne spoznaš U> mi ne pomenijo nič”. KAJ BO Z BAZENOM? - V Ri*>: niči so različni predlogi o tem, kaj storiti s pokritim plavalnim bazenom, ki je zaprt. Mladi bi želeli, da bi & odprli, ta želja pa je za oblast očim0 premajhna. Sevniški pabedd] NI ŠALA - V tej rubriki pravilo-ma ne objavljamo šal, kot dobro ved° tisti, ki redno prebirajo to rubrilo. I* na nekoliko lahkotnejši in bodiČaS način se lotevamo drobcenih, nemalokrat hudo resnih zagat življenjskega vsakdana. Sicer pa je iz teh drobcev in sekund veselja in žalosti, lju! bežni in sovraštva sestavljen slehefU življenjski mozaik. Pisanje o negativnih plateh življenja zato ni spodbujanje ali celo hujskanje k človek nevrednim dejanjem. Lahko je tu® preventivno opozorilo, tako kot J' tale notica: V soboto zvečer okoli g®1 šani pevski zbor Jutranjke, za d,u žabm del pa ansambel Magic- desete ure je 49-letni Ivan M. z D grškega Vrha pričel doma pretep3 ženo in jo poditi iz hiše. Poklicali s na pomoč sevniške policiste in ® prihodu patrulje je Ivan začel gr® žiti še policistom. Ker so možje v m®" drem domnevali, da se bo njeg0^ : nasilniško obnašanje nadaljevalo,^® sc odločili, da ga čez noč postavU “na hladno.” Ivan sc je uprl prostovoljnemu odhodu na sevniško p®., cijsko postajo, zato so na njegovi , zapestjih kaj hitro škljocnile lisic®- I GROM IN KRIŽ - Bog vse vidi m vse ve, greh se delati ne sme! O t®tP so se v nedeljo prepričali števil® '■ gledalci in igralci v nabito poln® j kulturnem domu v Šentjanžu ob g1® dališki predstavi domače drarnsk i sekcije. Ko je namreč mali kmet M3 lec (igral ga je Jani Repovž) poZV, bogatega kmeta Hrasta (Darko Bew' (< naj priloži roko na razpelo in pris®**' , da ni posilil njegove hčere Fran®K b (Sabina Hočevar), je stari raz® . ' danec to lahkomiselno storil, zu® ' It pa je v istem hipu tako močno z p grmelo, da so se ljudje zdrznili in SP® 2 gledali. P SREČANJE J DELAVCEV VZGOJE p IN IZOBRAŽEVANJA ' SEVNICA - V petek, 3. mar®a’ p ob 18. uri bo v jedilnici sevni**, j( I ,isco srečanje delavcev, zaposl®®, g ih v vzgoji in izobraževanju s® niške občine. Učitelje, vzgojit®^, “ 6,tKa!feJSSX5« S župan, zatem bodo podelili p' znanja za 20-in 30-letno delo, « kulturni spored bo poskrbel u' J( , -* •' s- Ji k jfovo v Brežicah domač PTIČ - Včasih je bil običaj, da so si Kostanjevičani za pu-sposodili godbo iz Šentjerneja ali Kakega. Letos so lahko domačini po nekaj desetletij dolgem premoru za nedeljsko budnico slišali domačo godbo. Upamo, da jim od letos dalje ne bo več potrebno ob 5. uri naviti . ndilk, da bi se prepričali, kašnega izvora je glasba. NA TUJEM - Krčani, predstavniki občine in gospodarstva, so sredi ebruarja kolovratili po avstrijski Koroški. V Bilčovsu so se predstavni-1 njihove Obrtne zbornice pogo-vnijali s kolegi iz Slovenske gospodarske zveze v Čelovcu. Sogovorniki so nKi-P®0vori*i za nekaj konkretnih blik bodočega sodelovanja. Kaj natančno, ne vemo, saj so volitve 'mo, pa zato nihče nima več obvešč i ° VSak' Pasi‘ Proces'j‘ KAM SODI LUKEC? - V Posavju e uje plesni klub, ki so ga poimeno-• 1 nkec. Ta Lukec ima roditelje, J03 Pa svoje pripadnosti, lahko bi o rekli državljanstva. Nekaj časa so ski plesalci tekmovali in trenirali v viru Zveze kulturnih organizacij, kjer so amaterski kulturi odžirali P Pjee cvenka, zato se jih je ta otres-■ Menda z izgovorom, da sodi taka vrsta dejavnosti k športu. V Športni Zl. se s tem niso strinjali. Pepncani, da je ples kultura. Ob in tem v Krškem še vedno trdijo, hogast m*ac^'na njihovo največje JANBKI ' Dream team krškega nisa ,rskcga kluba Interier je z zad-nP, „ 0 ob *rdnejša tla vrgel tudi bi kfa,RadC'Ja- Panjsko ekipo, ki naj lUD Zanesljivo nnnp.linln v nrvn nrAiT j," nerovci oodo morali za h t rd k najboljšim po zgledu Zidarja 'Udi sami močno pljuniti v roke. v^jrške novice ) vsM?1 ^ ŠOLO - Zanimivo je, daje oh«n8i°VOrnik na sej' brežiškega ril wke^a S'!613 na zadetku pouda-tniitm ° ze,° je za gradnjo šole. Prav n.'.1 ?° se, da ne bi kdo po pomoti ■5,,\daie kateri med njimi proti nr fb-i1, Morda v strahu pred dvema Protesorjema, bolje rečeno ravna-va;.kl s'3 tokrat sedela v zadnji .' Kljub vztrajnemu izkazovanju L P?re šoli jih je prof. Martin Šoško P v dobro razumel. Tako je na kon-eu poudaril, da si ne želi, “da bi bili vsi ■^Solo, kije NE bo”. t,„„UKNJE - Sprememba namem-še >,Stl zemiji^ buri duhove že dolgo, ( posebej pa v zadnjem času. Neka-'er so razumeli, daje treba za vsak „ ™ni “ kmetijske zemlje stfah ‘ P°, °° mark- Toda njihov Dovnr.iC bl1 Preve|ik, saj naj bi okm„Cnn' znesek nadomestila znašal tep-,18 “°.mark °d kvadrata. Poleg gaje treba plačati spremembo le za &no “mijišče. Tako je bilo men- Mokrira°hb|radnjl igrisča za g°lf na bnn n h'Tam so Pečali spremem- igriščuamembn°sti le za luknie na sprene - Vse se tudi razvija in ki ie nKJa-„Tako tudi Ciril Kolešnik, PrLk.^etku svojcga mandata za nastoPnn'r“!z:ršnegasvet? ostr° °bčina.e,renduma za podaljšanje se ■ °P samoprispevka. Verjetno pevi[,J6 cfz eas kolcalo po samopris-več neVZdaj. se samoprispevkov nič tck> zaV2ema se zanje, seiim AVCI - Slovensko kmetijstvo g,avtK» zahvaliti posavski trmo-kripli,,'' . ava sije desetletja na vse Polisi!« i)rizadevaia iztrebiti krško-kastri praSiča- Merjasce so na silo Krški-rab’ vendar se kmetje na °hranT P°^U niso dali- Pasmo so Progi'*' ln zdaj je nenadoma spet 'judjj 6na ^ce'° od nekaterih istih prav' Za Potrebno, dragoceno in sejen Prav neP0grešljivo. Podobno Priz °gajalo s konji. Zdaj so dosegli Tudi xnje, P.asme. In še nauk zgodbe. 'ztrebila r^va ^osavce kastrira, jih DoS?NIRVPLESlJ "Luke » " Posavski plesni klub boVs|T organizira to nedeljo v do-fika^. P?rtni dvorani državni kvali-latjn„KSk‘ plesni turnir v Plesih °ameriških in standardnih 20q ’ na katerem pričakujejo čez Pionj ?.snih parov vseh kategorij. tniadirjl ter obe kategoriji mlajših 10 *ev bodo plesali dopoldne od itajviš'6 dalje. Med njimi se bo za Parov'*6 UVrst itve potegovalo tudi 15 l5, Uri*h>SaVSkcga Pasnega kluba. Ob htlajj b° lurnir za mladince, starejše ko Sc JJCC in člane C razreda, medtem Je o,,. °°b 18. uri pričelo tekmovan-f|an^d|necv, starejših mladincev in ittednV ® razreda ter članov A in arodnega razreda. s° lii Opisal znani ruski filozof, p,,( najbolj ničevi ljudje na ibolj' .opravljam ga v toliko, da nulo j1 ‘čevi niso, ničevi pa so. (Rebu - IZ NAŠIH OBČIM KUfafe Ni ga kraja brez cestnih križev KS Senovo ima največ preglavic z bohorskimi cestami - Bo regionalna cesta skozi kraj, ki je že 3 leta gradbišče, končana letos? - Rešujejo tudi vodooskrbo SENOVO - Senovčani upajo, da bo država v letošnjem letu dokončala rekonstrukcijo regionalne ceste Brestanica-Koprivnica. Ne samo zato, ker je ta cesta že od leta 1993 gradbišče, ampak tudi zato, ker je od njene dokončne izgradnje odvisna tudi prenova javne razsvetljave, kanalizacije in pločnikov v kraju. S cesto je povezan tudi začetek del za izgradnjo bencinske črpalke. Okoli Senovega ima polovico vseh cest (55 km) krajevni značaj in zanje je dolžna skrbeti krajevna skupnost. Zaradi tega se krajani nenehno ubadajo z vprašanjem rednega in še posebej zimskega vzdrževanja teh cest. Na njihovem območju je še 60 km vseh cest neasfaltiranih. Najtežje je z bohorskimi, kjer je treba vzdrževati tudi več kilometrov dolge ceste do posameznih kmetij. V minulem letu so asfaltirali čez 3 km cest: Mali Kamen-Škvarč, Brezje-Presladol, Vas-Plešivec, Mali Ka-men-Orešje in Reštanj-Krpati. Za letos načrtujejo posodobitev ceste na Bohor (občinska), cestne povezave s sevniško občino (Zg. Blanca) ter ulice Senovo-Armes in ceste Srebotno-Šedem, ki ju bodo denarno in s prostovoljnim delom podprli krajani. Prenovili naj bi 3,7 km cest, za zdaj pa še ne vedo, kolikšen del od 9 km dolgega odseka proti Bohorju bodo mogli urediti v tem letu. Poleg tega so že začeli z deli na cestah Belo-Reštanj in Senovo-Ravne, kjer si bodo pomagali s sredstvi za sanacijo območja ob zapiranju rudnika. Kot sta povedala predsednik sveta KS Ludvik Grilc in tajnik Marjan Šebjan, so vasi v krajevni skupnosti kar dobro oskrbljene z elektriko in Posavska večerna šola podjetništva TVenutno najboljša oblika KRŠKO -19 podjetnikov iz Posavja - 8 iz sevniške, 10 iz krške in eden iz brežiške občine - je prejšnji teden začelo z večerno šolo podjetništva, ki jo pripravljajo GZS, Združenje podjetnikov Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gea Col-lege, d.d. Malo in srednje podjetništvo ima vedno večji delež v družbenem proizvodu, zato je velikega pomena znanje, ki ga morajo podjetniki vedno jnova pridobivati. V Krškem bo šola potekala do 23. maja dvakrat tedensko po dve uri. Tretjina programa je teoretičnega, tretjina praktičnega proučevanja iz primerov, vključeno pa je tudi praktično delo. Program je sestavljen iz petih modulov, ki združujejo 29 tem, moduli pa se nadgrajujejo. Udeleženci 90-ume šole prispevajo 85.200 tolarjev, 30.000 tolarjev za posameznika prispeva Zbornica, 20 odstotkov pa Ministrstvo. Ker je Posavje v samem vrhu po brezposelnosti in številu stečajev, sta se Območna gospodarska zbornica in Združenja podjetnikov odločila za izboljšanje ptanja s pomočjo izobraževanja. Da je le-to podcenjeno, kaže tudi nizko število kadrovskih štipendij. Kot je povedal predsednik odbora Združenja podjetnikov Posavja Emil Vehovar, bodo z večerno šolo podjetništva, če bo zanimanje, nadaljevali tudi drugo leto. T. G. M/UHEN ODZIV PODJETNIKOV -Na novinarski konferenci je o zanimanju za izobraževanje spregovoril Emil Vehovar: od 700poslanih obvestil posavskim podjetnikom za večerno podjetniško šolo se jih je oilzvalo le 19. telefoni, težave pa so še z vodooskrbo. V preteklem letu so poskrbeli za Stranje in Gorenji Leskovec, vendar bo treba za zadovoljivo oskrbo DANES V KRŠKEM 2. SEJA SVETA KRŠKO - Krški župan Danilo Sit-er je za danes popoldne sklical 2. sejo občinskega sveta. Na njej naj bi med drugim imenovali predsednika in podpredsednika občinskega sveta, tajnika občine in nadzorni odbor. Odločali naj bi se o odloku o začasni organizaciji občinske uprave, o načrtu delovnih mest in o predlaganih spremembah začasnega statutarnega akta občine. dokončati 100 metrov globoko vrtino, za katero pravijo, da ima dovolj vode, zgraditi črpališče in vodovodno omrežje ter ga priključiti na že obstoječi sistem. To naložbo vodi občina, projekti so že v izdelavi, na Senovem pa upajo, da bo občinski proračun za take naložbe krajevni skupnosti namenil najmanj toliko denarja kot pretekla leta. Organom krajevne skupnosti se je že iztekel mandat, zato zdaj težko pričakujejo sprejetje občinskih statutov, saj se naloge kopičijo. Potrebna je razširitev pokopališča in odkup zemljišč za to, nerešeno je vprašanje rudniškega odlagališča jalovine “Štirc”, tu je še zapiranje rudnika, vključevanje kraja v iskanje novih delovnih mest in ustrezno sanacijo okolja rudnika. Imajo še nekaj nerešenih plazov, velik in premalo uporabljen kulturni dom, ne vedo še, kaj bo z malo rudniško železnico in še bi se našlo odprtih vprašanj. B. D. G. SREČANJE REJNIŠKIH DRUŽIN - Krški Center za socialno delo je minulo soboto spet pripravil vsakoletno srečanje rejniških družin. Medtem ko so otroci uživali ob ogledu filmske uspešnice Levji kralj, so rejniki prisluhnili predavanju dr. Mirana Možine o družini med idilo preteklosti in negotovostjo prihodnosti. Po pogovoru na to temo so se otroci in rejniki srečali na manjši pogostitvi v avli krškega Kulturnega doma, ki je hkrati priložnost za navezavo stikov in izmenjavo izkušenj med udeleženci te humanitarne dejavnosti. (Foto: B. D. G.) Rada sta plesala že v vrtcu Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar iz kluba “Lukec” odslej v višji kategoriji KRŠKO - Sebastjan in Urška sta sošolca in sta dober par. Oba sta zdaj v 6. razredu krške osnovne šole in že 6. sezono zapored plešeta skupaj - prva tri leta sta pelsala družabne plese, nato športni ples. Volja in vztrajnost - vsak teden 13 ur rednih treningov in ob nedeljah tekmovanje na turnirjih - sta jima pomagala na poti navzgor. Novembra sta se v latinskoameriških plesih uvrstila v višjo (B) od dveh kategorij, v katerih tekmujejo mlajši mladinci; minulo nedeljo sta v višji kategoriji prvič nastopila tudi v standardnih plesih. S prestopom v višjo kategorijo ne bosta več omejena v obleki in programu, tako da bodo lahko koreografijo prilagajali njunim sposobnostim. Sebastjan in Urška si zdaj veliko nadejata od polagata na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih. Njun trener je Dušan Vodlan, Sebastjanov oče, kije zaslužen za razvoj plesne dejavnosti v krški občini in Posavju. Programe in koreografije jima, tako kot za ostale pare posavskega plesnega kluba “Lukec”, pripravljata Šana in Marko Vodnik, mednarodno priznana trenerja iz Ljubljane. Oba enkrat tedensko prihajata v Krško, Sebastjan in Urška pa se vsako sredo vozita na trening tudi v Ljubljano. Tako skupaj trenirata 9 ur na teden sama in še 4 ure v skupini, po potrebi tudi več. Rada plešeta, še posebej zdaj, ko tekmujeta v športnih plesih, in ne mislita kmalu prenehati. Urška bo letos končala tudi 6. razred glasbene šole (igra klavir). Plešala sta že v vrtcu, par pa je nastal po zaslugi Urškine sramežljivosti. Potem ko sta dve deklici Dušanu Vodlanu že odklonili, da bi plesali s Sebastjanom, je Urška, kot je pozneje povedala, pristala, ker jo je bilo SEBASTJAN IN URŠKA sram reči ne. Mlada krška plesalca, ki se med 20. slovenskimi klubi s preko 1000 registriranimi plesalci prebijata navzgor, si predvsem želita dvorano oz, boljši prostor za treninge. Zdaj plesni pari vadijo v Domu mladih, baraki, ki je namenjena skorajšnjemu rušenju. “Želimo si boljše razmere za delo in upamo, da se bodo uresničili načrti o dvorani nad novim poslovnim centrom, ki ga bodo gradili tu,” doda še Dušan. Tekmovalni ples prinaša tudi veliko stroškov; potni stroški za domače in mednarodne turnirje, nastopi, obleke, Startnine, prehrana. Urška in Sebastjan sta letos potrebovala samo za obleke 3.000 mark. Pri stroških si klub pomaga s prispevki staršev, z dejavnostjo Plesne šole, s šolnino in s sponzorji. V nekaterih podjetjih še naletijo na razumevanje, sistemskega financiranja pa plesni klub ni več deležen, odkar so ga izključili iz občinske Zveze kulturnih organizacij. Zdaj ne spadajo ne h kulturi in ne k športu, a vendar z delom nadaljujejo. B. D. G. V mestu precej prostora neizrabljenega Ob praznih prostorih upravičena novogradnje? BREŽICE - Kot je na zadnji seji sveta dejal občinski svetnik Tone Zorko, je lani občinska skupščina obravnavala 7 različnih projektov za prostor okoli Brežic. Kot predstavnik mestne KS Brežice je opozoril, da je treba pošteno razmisliti, ko se posega v prostor, in pretehtati, ali ni morda že v sedanjem mestnem prostoru kaj praznega. Sam je pri tem navedel, da se sredi mesta že lep čas nahaja prazen lokal s 1000 kvadratnimi metri prostora, prazna je tudi propadajoča stara osnovna šola, ki bi se jo pred leti še dalo obnoviti. “V mestnem jedru je tudi kompleks zemljišč, kije bil nekoč že opredeljen, pa nismo znali prijeti na pravem koncu, Cesta svobode je ostala nerealizirana, Prešernov kompleks neopredeljen,” je še dejal Zorko. Poleg prostora, ki ga navaja Zorko, bi se v mestu našlo še več drugih praznih prostorov, od bivšega doma letalcev, doma JLA, nekdanje trgovine s pohištvom podjetja Posavje, pred časom z velikim pompom odkritih prostorov (kleti) pod mestnimi hišami in doma učencev pa do že leta propadajoče stavbe nekdanjih DPO, kjer je danes le vadišče brežiških strelcev. Problem je z druge strani osvetlil Ciril Kolešnik, ki sedaj vodi družbene javne službe pri občini Brežice. Povedal je, da občina pri tem ne more kaj veliko narediti, saj so v večini primerov lastniki prostora tisti, ki iz različnih interesov prostorov ne želijo prodati ali oddati v najem. B. D. G. Gre pri šoli za izsiljevanje? Kratki roki in pogojevanje vzbudili vrsto dvomov glede gradnje nove srednje šole -Je vse le posledica pomanjkanja časa in nespretnosti strokovnih služb? BREŽICE - Potem ko so brežiški svetniki nedavno podprli gradijo nove srednje ekonomske in trgovske šole v Brežicah, so se z dopisom iz Ljubljane zadeve spet zapeltle. V njem ministrstvo za šolstvo postavlja Brežičanom izredno kratke roke za pridobitev in predložitev lokacijske dokumentacije, izbor projektanta, podpis pogodbe ter sprejem nekaterih sklepov. Svetniki naj bi se nemudoma izrekli o sofinanciranju izgradnje športne dvorane ter dali v javno obravnavo osnutek dopolnih dolgoročnih in srednjeročnih prostorskih planov za območje šole. Spremembe planov naj bi zajele 18 ha veliko območje, kar je svetnike razburilo, saj so na prejšnji seji dali v javno obravnavo poseg na 6 ha. Predstavnica Zavoda za prostorsko načrtovanje je pojasnila, da plan daje le možnost, ni pa nujno da vse to kupijo in pozidajo. Čeprav je večina sprejela nujnost širjenja mesta preko Česte svobode na kmetijska zemljišča, pa so se dvomi začeli. “Ali poznamo bilanco občine? Koliko bo vse skupaj stalo, koliko občino in od kod denar?” so se spraševali. Razprava je odprla več vprašanj. Svetniki se niso mogli sprijazniti s tem, da so v osnutku tako konkretno opredeljene dejavnosti: poslovna zgradba AFP Dobova in Nika Brežice, frančiškanski samostan in cerkev. “Kaj, če navedeni investitor v naslednjem stoletju ne bo imel denarja? Imeli bomo rezervirano zemljišče, ne bomo pa mogli graditi,” je bil kritičen Stane Ilc. Po mnenju Ivana Živiča je bilo sporno že to, da so spet prisiljeni sklepati, češ da gre za izredne nujnosti. Več svetnikov je dobilo vtis, daje njihov “žegen” za osnutek z že vpisanim samostanom, cerkvijo itd. pogoj za pridobitev spremembe namembnosti in s tem srednje šole. “Odklanjam diktat ministrstva, da to sprejemamo v paketu,” je dejal Peter Zorčič. “Naj kdo strokovno pripravi vsaj 3 variante predloga dejavnosti na tem območju, je predlagal Borut Mokrovič. Veliko razburjenja med svetniki so povzročili tudi kratki roki, za katere so mnogi prepričani, da so postavljeni le zato, da jih Brežičani ne bi mogli ujeti, medtem pa bi republika denar namenila drugim. Med njimi je resen kandidat z gradnjo srednje tehnične šole tudi Krško. Občina bo morala zemljišča odkupiti v vsakem primeru, saj so pogodbe že sklenjene in za 4,6 ha tudi veljavne, za preosta-lih 1,8 ha še ne. Za razmislek še vprašanje Toneta Zorka: “Kaj, če ministrstvo za kmetijstvo ne da soglasja za spremembo namembnosti zemljišča?” Cena šole s telovadnico po standardih za državo je po neuradnih podatkih okrog 800 milijonov tolarjev. Občina mora prispevati komunalno opremljeno zemljišče in, če se tako odloči, sofinancirati gradnjo športne dvorane namesto telovadnice. “Alije občina dorasla taki investiciji, če vemo, da ima čistilna naprava premajhne zmogljivosti, daje treba urediti celotno kanalizacijsko omrežje in zgraditi trafo postajo?” se je spraševal Borut Mokrovič. Koliko bi občina morala priložiti, če bi želela namesto standardne telovadnice Športno dvorano, še ni znano, zato tudi sklepa o sofinanciranju in o gradnji občinski svet tokrat ni sprejel. Zahteval je le, da ugotovijo vrednost celotne izgradnje, višina celotnega vložka občine ter stroškov za športno dvorano, poleg tega pa še viri financiranja. Prouči naj se tudi, ali so bližnje KS pripravljene sofinancirati gradnjo s samoprispevkom, kot to počno na vasi. Občinski svet ni sprejel predlaganega osnutka sprememb dolgoročnega in srednjeročnega prostor- skega plana občine Brežice, temveč je naložil izdelovalcu, naj osnutek še pred obravnavo dopolni in spremeni tako, da površine ureditve skupaj ne • V razpravi je bilo povedano, da frančiškani že dve leti iščejo lokacijo za gradnjo samostana in cerkve, ki bi nadomestila porušeno cerkev in odvzeti samostan v mestu. Marjan Hladnik je kljub temu pozval k temeljitemu premisleku, saj gre za kare ob pomembni cesti, za križišče s tipičnim poslovnim centrom, ki bo zanimivo za bodoče investitorje. Vprašal je, ali ne bi bilo smiselno, da bi cerkev in samostan stala v gornjem, bolj mirnem delu kareja. bodo presegale 11,3 ha. Vsebinski in kartografski del naj pripravi tako, da ne bo vnaprej opredeljeval namembnosti prostora, če pa je to jx> zakonu nujno, naj še pred javno razpravo pripravi vsaj dve varianti. Svet je sklenil, da se osnutek šele po teh dopol- • Kot je sklepati iz razprave, bo odkup zemljišč stal 110 milijonov tolarjev, slabih 70 milijonov še sprememba namembnosti zemljišč (obstaja možnost za oprostitev tega plačila), kakih 100 milijonov pa bo potrebnih še za zagotovitev komunalne opremljenosti zemljišča. V ceni slednjega je zajeta širša ureditev: 36 milijunov tolarjev za kabliranje daljnovoda za celo mesto, 50 za novo čistilno napravo, ker obstoječa že zdaj ne zadošča, in 20 za kanalizacijo. Skupno bi po stroških, navedenih na seji taka rešitev stala občino 280 milijonov, brez plačila spremembe namembnosti pa 210 milijonov tolarjev. nitvah javno razgrne. Kot pravijo v uradu župana, lahko že sredi marca pričakujemo novo sejo občinskega sveta. B. DUŠIČ GORNIK Izšla nova Res Deseta številka grosupeljske literarne revije GROSUPLJE - Izšla je nova, 10. številka revije Res, ki izhaja pri založbi Mondena, izdajajo Literarni klub Grosuplje, njena urednika pa sta Ivo Ferbežar in Jurij Hudolin. Zamisel o reviji se je porodila v okviru grosupeljskega literarnega kluba. Najprej je izhajala po imenom Semenje, leta 1989 pa sojo konceptualno razširili in ji izbrali ime Res. Deseta številka je izrazito literarna, saj poleg kratkega intevjuja s pesnikom Danetom Zajcem in kratkih zabeležk o knjižnih novosti prinaša literarna besedila. Kot pesniki se predstavljajo Primož Repar, Marko Elsner Grošelj, Tatjana Soldo in Milan Vincetič, kot prozaisti Maja Novak, Andreja Lutman in Armando Albansky ter kot dramatik Goran Gluvič. Literarni del zaključuje prevod drobca iz obsežnega besedila mladega bosanskega pisatelja Gorana I. Jankoviča. PREDSTAVITEV KNJIGE “PIJ, KUME MOJ DRAGI!” METLIKA - Kmetijska zadruga Metlika in Dolenjska založba-Tiskar-na Novo mesto vabita na predstavitev knjige mag. Andreja Dularja z naslovom “Pij, kume moj dragi!” in s podnaslovom “Vinogradništvo in vinogradniki Bele krajine”. Knjigo bosta v petek, 3. marca, ob 17. uri v jedilnici metliške vinski kleti predstavila dr. Janez Bogataj in avtor. “VDOVA ROŠLINKA” V METLIKI METLIKA - V soboto, 4. marca, bo ob 19. uri v kulturnem domu Metlika KUD Mirna Peč uprizoril igro Vdova Rošlinka”. Vstopnina bo 500 tolarjev. FORUM ZA KULTURO BREŽICE - Minuli petek je skupina občanov pod vodstvom Breži-čanke Anite Pegam ustanovila Forum ustvarjalcev kulture. Obetajo si, da bo sodelovanje na tem področju rodilo kulturne sadove, ki jih v domači občini zelo pogrešajo. Predstavitev mlade likovnice Mojce Lampe Razstava v OŠ Šentjernej Letos smo na OŠ Šentjernej pripravili proslave za učence in večerno proslavo za odrasle, da bi mlade ustvarjalce, pevce, igralce, plesalce, glasbenike in pesnico Petro Klepač predstavili čim širši javnosti. Slovesnost večera je za otvoritev razstave izkoristila tudi mlada slikarka domačinka Mojca Lampe. Svoj talent za likovno izražanje je pokazala že v osnovni šoli. Med študijem na Pedagoški fakulteti v Mariboru so profesorji v Mojci kmalu odkrili umetniškitalent, zato so ji predlagali, da študij preusmeri na Akademijo za likovno umetnost. Sprejemne izpite je uspešno opravila, nato pa je dve leti izpopolnjevala svojo risbo. V tretjem letniku seje odločila, da se posveti predvsem slikarstvu. Sprejela je izziv barve, njeni intenzivnosti je dodala pastoznost. Sčasoma so barve postajale bolj zamolkle, kontrast svetlobe in sence je razgibal formo realnega prostora, osredotočenega na interier. Mojca ob novih spoznanjih nadgrajuje svoj koncept. Njen cilj je izpopolnjevanje v podiplomskem študiju, najverjetneje v tujini. Svoj pesniški prvenec je predstavila tudi petošolka Petra Klepač. Program prazničnega večera je obogatil tudi nastop Mešanega pevskega zbora Vlaste Tavčar pod vodstvom zborovodje Milana Pavliča. MAJA BREGAR Najbolje urejena slovenska šola je v Velikih Laščah Zvestoba partizana in generala V Novem mestu predstavili Zvestobo, knjigo upokojenega generala Staneta Potočaija, rojaka iz Mirne Peči - Pred izidom nove knjige o narodnoosvobodilnem boju Prejela republiško nagrado VELIKE LAŠČE - Pred kratkim je bila podeljena državna nagrada za najbolje urejeno šolo v Sloveniji. Dobila jo je šola “Primož Trubar” v Velikih Laščah. Laščani pravijo, da je za nagrado najbolj zaslužen ravnatelj šole Edi Zgonc, ki ni le mož idej, ampak zna zamisli tudi uresničiti. Ravnatelja Zgonca smo vprašali, s čim si je šola zaslužila to največje priznanje. “Po vrsti let smo doseglii, da imajo učenci ustrezen odnos do zgradbe, opreme in okolice. Vsem veliko pomenita red in čistoča povsod in vedno, se pravi, da ne gre le za občasne kampanjske akcije, ampak za garanje iz dneva v dan, iz leta v leto,” je povedal ravnatelj Zgonc. Na vprašanje, če je tudi pri njih kaj pojavov pijančevanja, izsiljevanja, razbijaštva, kar je značilno za mnoge slovenske šole, je ravnatelj odgovoril: Edi Zgonc, ravnatelj osnovne šole “Primož Trubar” v Velikih Laščah, ki je pred kratkim prejela nagrado za najbolje urejeno šolo v Sloveniji. “Noben izmed učiteljev in učencev ne kadi, alkoholizem je pri nas neznan in prav tako nasilje med učenci ali nad njimi. V naši šoli vse leto ni bil razbit noben stol, razbita ni bila nobena vtičnica ali luč. Thko nismo imeli izdatkov za odpravo takih škod in smo lahko več denarja namenjali za preurejanje šolskih prostorov, nakup sodobne opreme in sodobnih učil pa tudi za urejanje okolice. To vse pa je v korist vsem 353 učencem, za katere nam je uspelo zagotoviti tudi že enoizmenski pouk.” J. PRIMC NOVO MESTO - Pred dnevi so tukqj predstavili knjigo upokojenega generalpolkovnika Staneta Potočarja “Zvestoba”, ki jo je izdalo Društvo piscev zgodovine narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Knjiga je zapisana kot pogovor med Potočarjem in zgodovinarjem Martinom Ivaničem. Zvestoba obravnava številna vprašanja v zvezi z utrjevanjem jugoslovanske državnosti in težnjami Slovenije za svojo lastno svobodo. Nastala je po Potočarjevih številnih življenjskih izkušnjah, ki jih ni malo, ZVESTOBA - Stane Potočar je ob predstavitvi nanizal tudi nekaj svojih pogledov na čas, ki ga Slovenija preživlja danes. Izrazi! je pripravljenost, da kot upokojeni general pomaga Sloveniji na vojaškem področju, vendar samo v primeru, če bi ga mlada država vprašala za nasvete. Franc Čmugelj je dejal, da Društvo piscev zgodovine NOB z načrtovanimi knjigami brezkompromisno posega v čas 2. svetovne vojne, vendar na način, ki vsekakor pomeni prispevek k spravi. (Foto: L. M.) DVA PARA SE ZENITA VELIKA LOKA - Tamkajšnje Kulturno društvo Ivan Cankar bo naslednje letOv praznovalo 50-letnico delovanja. Že letos bodo ta jubilej počastilil tako, da bodo gledališčniki postavili na oder igro, ki so jo kot prvo zaigrali že pred petimi desetletji. V soboto ob 19. uri bodo tako spet postavili na oder veseloigro “Dva para se ženita ali gonja za srečo”. Premiera bo v prostorih Kulturnega doma. Igro je režiral Ludvik Bizjak ob pomoči dolenjskega “krjavlja” Daniela Barleta. • Umetnost je laž, ki nam pomaga odkriti resnico. (Picasso) Umetniki mesec dni pri kruhu Galerija Otočec pripravila slikarsko-kiparsko kolonijo na temo kruh - Mecen Dolenjske pekarne OTOČEC - V petek se je v prostorih Galerije Otočec na otoškem gradu začela nenavadna slikarsko-kiparska kolonija. Udeleženci te kolonije so se namreč sestali in se pogovorili s prirediteljem in mecenom, nato pa se še isti dan razšli in bodo mesec dni ustvarjali v svojih ateljejih. Tema te kolonija je - kruh. Konec marca pa bo otvoritev razstave v tej “koloniji” ustvarjenih del, in to v prostorih novomeških Dolenjskih pekam, ki so mecen kolonije. PIP UMETNIKI IN KRUH - Udeleženci in organizatorji slikarske kolonije so se zbrali na Otočcu. Umetniki bodo na temo kruha ustvarjali v svojih ateljejih, razstavo pa bodo v prostorih mecena kolonije Dolenjskih pekam v Novem mestu odprli 30. marca. (Foto: A. B.) Kulturniški zapleti v Kočevju Predsednik ZKO Kočevje Valentin Južnič: “Počutimo se nepotrebne in želimo to razčistiti” KOČEVJE - Po upokojitvi tajnice ZKO Kočevje leta 1990je ZKO zamrla in sojo spet obudili oktobra lani, novembra pa je bil izbran za novega tajnika Martin Marinč, kije povedal, da je dobil decembra lani za delo (svojo plačo) in materialne stroške 200.000 tolarjev, nato pa nič. Očitno iz tega izhaja občutek o nepotrebnosti ZKO. Posveta so se udeležili še predstavniki Kulturnega centra Kočevje, Muzeja Kočevje, župan Janko Veber, v.d. upravne enote Bogomir Štefanič, sekretar v ministrstvu za kulturo Jože Osterman, tajnik ZKO Slovenije Vojko Stopar in drugi gostje. Razgovor je poleg statusa ZKO zajel vprašanja Kulturnega centra, ki je po prenehanju dela ZKO prevzel nekatere njene dejavnosti, zdaj pa si želi razmejitev dela; Muzeja, kije nekdaj kot Pokrajinski muzej deloval z^ območje od Barja do Kolpe, in Knjižnice, ki nujno potrebuje primerne prostore). Očitno so vsi zapleti nastali zaradi pomanjkanja denarja. Župan Veber je poudaril, da bo financiranje kulture potekalo skladno s predpisi in odločitvami občinskega sveta. Sekretar Osterman je opozoril, da bodo morda manjkajoči denar dobili z (dovoljenim?) zvišanjem občinskega proračuna prek zdaj dovoljene porabe. Spregovoril je tudi o predpisih, ki jih za to področje pri- Likovna dela na to temo ustvarjajo Janez in Mišo Knez, Nikolaj Beer, Marjan Skumavc, Jože Tisnikar, Rudi Stopar in Milan Razboršek. “Kruh in trud, ki je tisočletja povezan s pridobivanjem kruha, najvišjega simbola človekove hrane, zasluži vse naše spoštovanje,” pravi Lojze Muhič, direktor Dolenjskih pekam. “In iz spoštovanja do kruha, za katerega je potrebno veliko ljubezni, dela, časa in znanja, tako kot tudi za umetniško delo, smo se lotili umetniške obdelave te teme,” je povedal Rudi Stopar, kipar in pesnik iz Sevnice. “Seveda jc umetniška obdelava te široke in nadvse simbolne tematike povsem svobodna, prav tako tehnike,” je še dodal. O svojem delu na to temo je povedal le to, da pripravlja dve stvari: skulpture in za otvoritev nekakšen hapening na temo Dajejo kruh, jemljejo življenje. Peki pravijo, da moraš kruhu vdahniti dušo. V tem poklicu velja še, da je tisti kruh, ki je delan s srcem, pečen, tisti, ki ni, je pa kuhan. Kako so svoj kruh “spekli” umetniki, bomo lahko videli na razstavi v prostorih Dolenjskih pekam, ki bo, kot rečeno, odprta 30. marca in bo na ogled mesec dni. Na njej se bo z gorjanskim Tausom, ki ga bo oblikoval iz testa, predstavil tudi vodja trebanjske pekarne Štefan Radakovič, znani mojster etnografskih izdelkov iz kruha. A. B. BRESTANICANI SO PELI NA KOROŠKEM BRESTANICA, CELOVEC -Brestaniški pevski zbori so sredi februarja gostovali na avstrijskem Koroškem. Otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Stanke Macur sta pela 16. februarja v Celovcu, starejši pevci, moški pevski zbor in ženski oktet iz Brestanice pa so nastopili dan pozneje v Bilčovsu. SVETILA V BELI KRAJINI METLIKA - Ob 80-letnici prof. Jožeta Dularja, znanega in priljubljenega slovenskega pisatelja in zaslužnega muzealca, je Belokranjski muzej v Metliki, katerega ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj je bil Dular, v lepi in bogato opremljeni knjižici izdal Dularjevo razpravo Svetila v Beli krajini, ki je bila leta 1977 objavljena v zborniku Tra-ditiones. Izid Dularjeve razprave, ki je izšla kot druga knjiga v zbirki Belokranjska dediščina, so omogočili poleg Belokranjskega muzeja še Belokranjsko muzejsko društvo ter vse tri belokranjske občine - Črnomelj, Metlika in Semič. Lepo darilo slavljencu in prav tako lep prispevek k osvetlitvi in poznavanju slovenske ljudske dediščine. ker je bil dolgo časa v vrtincu dogajanja. Potem ko je bil borec v partizanih, je napredoval do poveljnika čete, bataljona, brigade in 7. korptk sa. Nekaj časa pa je bil tudi tudi načelnik generalštaba JLA. Knjigo je predstavil general Lado Kocijan. O Potočarju in njegovem knjižnem delu je govoril tudi Franc Čmugelj, predsednik Društva piscev zgodovine NOB Slovenije, ki je tudi napovedal skorajšnji izid nekaterih novih del. Obravnavala bodo enobe-jevsko tematiko. Predstavitve knjige Staneta Pofo; čarja se je udeležil tudi novomeški župan Franci Koncilija. Rekel je, da čestita generalu, sicer dolenjskemu rojaku iz Mirne Peči, da se je teh življenjskih letih odločil napisati knjigo, s katero znova dokazuje svoj pogum in odločnost. V Krkinem izobraževalnem središču v hotelu Metropol se je zbralo precejšnje število obiskovalcev, ki načeli nekaj vprašanj o sodobni slovenski stvarnosti. V odzivu na vprašanja iz dvorane je rekel Franc Črnu-gelj, da ugodno ocenjuje miselno evolucijo Spomenke Hribar. Lado Kocijan se je kratko in kritično dotaknil srbskega unitarizma, iz katerega se je srečno izluščila Slovenija-Potočar je menil, da Slovenija mora biti oborožena, če hoče biti samostojna. Tolarja, ki ga moramo dati za obrambo, nam naj ne bo škoda. ^ RAVELOV RECITAL PRIHAJA V KRŠKO KRŠKO - Velika dvorana Kuj: turnega doma Krško bo prihodnj1 petek, 10. marca, ob 19. uri imeli'J gosteh Ravelov melodramski recita1 v soorganizaciji Cankarjevega doma in TV Slovenija. Na glasbeno scenskem večeru z nazivom Maurice bot izvedbo znamenitih Ravelovih sklad" nastopil klavirski mojster Aleksanda( Madžar, ki dela v Bruslju, poleg njega pa še dva mlada pianista - Maja Fiib in Martin Smerdel. Tekste je izbrala in prevedla gledališka igra*Hf ljubljanske Drame Lenča Ferenčak, ki je hkrati scenaristka in tudi izya’ jalka Ravelovih zapisov. Vstopnina za odrasle je 700 in za mladino 4UU tolarjev. DRAMA, POLNA NATURALISTIČNE GROZE - Šenljanci so zadnjik'0' postavili na oder igro “Svet brez sovraštva " daljnega leta 1989. Letos po n°ve letu pa je dramska sekcija pri DPM Šentjanž pod vodstvom neutrudne učitelj1' Anice Groznik spet pričela z vajami. Po več kot 100 urah vaj je ansambel z d“' tom igralcev in osmerico programsko-tehničnega osebja prejšnjo soboto domačem kraju uprizoril dokaj zahtevno dramo Franca Ksaverja Meška Pri nf0. lovih. Dogajanje je postavljeno v večjo štajersko vas konec prejšnjega stoletjtt‘ se ob utapljanju v breznu greha naposled^ zaključi katastrofalno tudi za gUv akterje. Tudi ob nedeljski reprizi si je v Šentjanžu ogledalo pretresljivo drit"1 približno dvesto ljudi, in ker so mnogi ostali pred vrati nabito polne dvorane, . Šentjancem obljubili ponovitev prvo nedeljo v aprilu. V soboto bodo ob Ib- w(l gostovali v Bošlanju, v nedeljo ob 19. v Mokronogu, v četrtek, 9. marca, P° Krmelju. Na posnetku: prizor iz drame Pri Hrastovih. (Foto: P Perc) KULTURNE NEJASNOSTI - Na fotografiji tajnik ZKO Slovenije Vojko Stopar (levi) in sekretar v ministrstvu za kulturo Jože Osterman (poleg njega) sta odgovarjala na številna vprašanja kočevskih kulturnih delavcev. pravljftjo, o “kulturnem tolarju” in da bo država (so)financirala le tiste dejavnosti, ki so republiškega pomena, ostale pa bo treba pokriti v občini. Poudaril pa je tudi, da kulture ne kaže preveč centralizirati. Šekretar Osterman je med razpravo o knjižnicah opozoril, da mora po predpisu vsaka občina imeli tudi knjižnico in da jc malo verjetno, da jo bo lahko imela na primer Osilnica, še manj možnosti za to občino pa je, da bo imela ZKO oz. poklicnega tajnika ZKO. Zato je smotrno prelivanje dela in programov. Nič pa ni rekel o prelivanju denarja oz. pokrivanja stroškov za tako delo. J. PRIMC PROSLAVILI BODO I45-LETNICO - Pihalni orkester iz Kapel pri Brežicah velja za najstarejšo vaško godbo na šl°vt^ skem. Iz zapiskov o godbi je razbrati, da so pri njenem nastanku sodelovali predvsem mali kmetje in kajžarji, ki so na stoletja z igranjem dajali pečal prireditvam, ki so jih prirejali zavedni Slovenci. Na nedavnem občnem zboru so kape‘s muzikantje sklenili, da bodo častivredni jubilej proslavili v petek, 21. in v soboto, 22. julija. Takrat bodo povabili e približno 10 godb iz domovine in tujine. Za to priložnost sedaj 45-članski in močno pomlajeni ansambel pridno vadi p vodstvom dirigenta Francija Arha. Rok pa ne držijo križem tudi tisti, ki zbirajo denar, da bodo Kapelčani prireditev /4" izpeljali. (Foto: M. Vesel) 8 DOLENJSKI LIST Št. 9 (2.177), 2. marcu 1995. Razprodaje pogosto zavajajo kupce Od 278 prodajaln po Sloveniji so tržni inšpektorji odkrili nepravilnosti odkrili kar v 40 odstotkih - Kršenje dobrih poslovnih običajev in zakona o varstvu konkurence LJUBLJANA - 'IVžni inšpekektorat Republike Slovenije seje odločil, da letos opravi enotno kontrolo posezonskih razprodaj blaga po vsej državi, ki je potekala med 10. in 24. januarjem. Ugotovil je več kršitev določb dobrih poslovnih običajev pri razprodajah in zakona o varstvu konkurence pri občasnih prodajah blaga po znižanih cenah. dežurni oročajo hranil OROŽJE - V sre-_ ’...:■ fcbniatja, so krški policisti op-p1!' hišno preiskavo pri Radu J. z orice pri Krškem. Našli so doma nare-eno lovsko puško - šibrenico, v cevi pa ‘J nab°j. ki ga je izdelal Rado -Homa je imel še samokres itali-nik „kC Pro‘zvodnje. kal. 6,35 mm. Last-kršker°ŽJa b° predlagan sodniku za pre- OB REKI NAŠLI OROŽJE -V srenj® Policisti ob Savi blizu Jesenic na », nJskem našli predelano lovsko pu-o, ki je sestavljena iz kopita z udarnim mehanizmom in 60 cm dolge cevi. v cevije bil izstreljen tulec. Poleg puške Lk. aik0Vlnska Palica' do'ga 70 cm. puSke Policisti še iščejo. STpeiYXIOMATSKO puško IN nolir'r ^torek' 21. februaija, so avtn 'St' *ln K''z Bele krajine zasegli ^a,Sk0 vojaško Puško in 30 kosov bnHr C^r s.,rcBva- Zoper osumljenega do policisti napisali kazensko ovad-i: zaradl kaznivega dejanja nedovo-snovi P°SeSt' orožJa ali razstrelilnih , OTROCI UKRADLI OBLAČILA -n rie °troci iz Novega mesta so 14. feb-ruaijja v dveh trgovinah s tekstilnim bla-V . °yem mestu ukradli 3 moške vr»HVCrjy 'n moSko srajco. Predmete v j2.000 tolarjev so skrili pod do in jih odnesli iz trgovine. V7ciAVTOMOB1LA v garaži VZEL AVTORADIO - V petek, 24. nruiirja, je prišel neznanec v skupno 8 razo v Ulici Danila Bučarja v Novem mestu ter iz osebnega avtomobila ukradel avtoradio. Lastnika P. E. je s tem oškodoval za 35.000 tolarjev. VLOMIL V HIŠO - V noči na 26. lebruar je neznan storilec v Velikem Dabru vlomil v stanovanjsko hišo ter ukrade! zlatnino. Lastnika A. Š. je s tem sgzssr"******* Tržni inšpektorji so opravili preglede v 278 prodajalnah po Sloveniji, na nepravilnosti pa so naleteli v 111 trgovinah. Ugotovili so, da imajo nekateri trgovci označeno tudi do 40 ali 50 odstotno znižanje, pri kontroli pa so ugotovili, da je v najvišjem odstotku znižanih le nekaj kosov blaga VDRUG AVTO SMOLENJA VAS - V soboto, 25. februarja, je ob 9.25 24-letni A. G. s Tolstega Vrha vozil osebni avto iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Ko je pripeljal v Smolenjo vas, je dohitel osebni avto, ker pa je po spolzkem in mokrem vozišču zaviral, da bi preprečil trčenje z vozilom pred seboj, ga je zaneslo na levi pas v trenutku, ko je nasproti z osebnim vozilom pripeljal 34-letni A. K. iz Novega mesta. 'La je kljub zaviranju trčil v A. G., ki se je hudo, sopotnik v drugem avtomobilu 66-lctni A. K. pa lažje poškodoval. Škode je za 160.000 tolarjev. -V , ali celo nobeno čeprav bi morala vsaj četrtina vrednosti blaga na razpodaji dosegati zgornjo mejo. Ponekod blago v razprodaji ni doseglo niti spodnje meje znižanja, določene v odstotku. Zelo pomanjkljive so tudi same objave razprodaj. Nekatere trgovske družbe, ki imajo po celi državi več prodajaln, so pojasnile, da te določijo odstotek znižanja na splošno, ne za vsako prodajalno posebej, zato ni nujno, da je v ZAŽGALA AVTO STRANSKA VAS - 36-letna I. B. iz Stranske vasi je hotela v torek, 21. februaija, prodati neregistriran osebni avto Z-750 na avtoodpadu Livada v Prečni, vendar ji ga niso vzeli. To jo je tako razjezilo, da je avto zapeljala v gozd v Češči vasi in ga zažgala. Na srečo so gasilci pravočasno ukrepali, da se požar ni razširil. -m .JflšSfek Sp# iM* POVZROČITELJ NESREČE PRIJET ŠE ISTI DAN - Prejšnjo sredo ob 12. uri sta v naselju Spodnja Draga pri Grosuplju pod avtocesto takole končata peugeot ljubljanske in mercedes zagrebške registracije. Povzročitelj klasičnega prehitevanja v škarje je odpeljal naprej, očividci pa so policistom dali dovolj oprijemljivih pojasnil, da so storilca še isti dan prijeli. Dolenjka že tako in tako pobere preveč življenj, nemalokrat tudi na račun pobeglih voznikov, ki brezbrižno odbr-zgo dalje. y.a sre<-° ie razdejanje na posnetku imelo za posledico le materialno škodo m lažje telesne poškodbe, lahko pa bi bilo tudi drugače. (Foto: Majda Luzar) posamezni prodajalni ena četrtina vrednosti blaga, ki je na razprodaji, znižana za največji odstotek. To seveda ne drži, saj dobri poslovni običaji določajo, da mora biti odstotek znižanja določen za vsako prodajalno posebej. Zakon o trgovini pa določa, da mora trgovec na drobno prodajati blago vsem potrošnikom pod enakimi pogoji. Razprodaje so med potrošniki priljubljene, marsikdo z nakupom raje počaka na ta čas, vendar pa nepravilnosti prizadenejo predvsem njihove interese. Opravljena kontrola razprodaj je pokazala, da so kršitve dobrih poslovnih običajev oziroma zakona o varstvu konkurence pri razprodajah pogoste in da so potrošniki velikokrat zavedeni prav z obljubljenimi odstotki znižanja cen blagu. T. G. Kočevska stranpota “LASTNINILA” AVTOMOBILSKA KOLESA - 21. februaija ob 22.40 sta policista med obhodom opazila na parkirišču pri zdravstvenem domu Kočevje avto brez koles na desni strani. V okolici sta našla kolesi in dva mlada občana, ki sta priznala, da sta nameravala sneti z avta še ostali dve kolesi, a sta bila pregnana. En storilec je bil celo mladoleten. DVA MILIJONA ŠKODE - 22. februaija okoli 17. ure je zagorelo v Opekarski ulici 7 v Kočevju. Gasilci so požar kmalu pogasili, policisti"pa ugotovili, da je do požara prišlo v otroški sobi, kjer je pogorela vsa oprema in drugo in da je škode za okoli 2 milijona tolaijev. TRČIL V VOJAŠKI AVTOBUS -27. februaija ob 6.45 je prišlo na magistralni cesti med Livoldom in Štalcerji do prometne nesreče, zaradi katere je nastalo za okoli 700.000 tolaijev škode. J. R. je vozil z osebnim avtom iz smeri Livolda proti Kočevju, v Štalcerparku pa ga je na spolzki cesti zaneslo na levo stran ceste, kjer je prav takrat nasproti pravilno pripeljal vojaški avtobus. Pri trčenju k sreči ni bil nihče poškodovan. 9 VINJENIH - V prometni akciji v počastitev Pusta so kočevski policisti kontrolirali 185 voznikov. Med njimi so odkrili le 9 vinjenih, ki bodo skupaj s še sedmimi drugimi kršitelji romali k sodniku za prekrške. Maijanov rally po Sevnici končala policija Epilog divjanja vinsko “navdahnjenega” SEVNICA - Patrulja sevniške policijske postaje je v petek, 17. februarja, ob 14.45 zalotila voznika opel kadetta črne barve pri prometnem prekršku, ko je ogrožal prometno varnost drugih udeležencev cestnega prometa v mestu. Voznik je z omenjenim osebnim avtom, na katerem so bile nameščene registrske tablice preizkušnja, pridivjal iz smeri železniške postaje, v neposredni bližini avtobusne postaje pa je nekajkrat močno zaviral, s pomočjo ročne zavore opla na mestu obrnil in odpeljal v križišču Prešernove in Kvedrove ceste po Prešernovi, nato pa svoje dirkaške sposobnosti razkazoval še v smeri Šmarske ceste. Pri tem je močno izsiljeval prednost pred neznanem voznikom rdečega “jugeca”. Sevniški policisti so naposled novopečenega rally voznika izsledili v trenutku, ko je z dvema sopotnikoma zapuščal vozilo in se že napotil proti hotelu Ajdovec. Policist je od voznika zahteval dokumente, toda nesojeni oponašalec znanega sevniškega avtomobilista Sama Valanta je samozavestno odgovoril policistu, da ni storil nobenega prekrška in zato ne bo pokazal nobenih dokumentov. Policisti so nameravali z vzvišenim mlajšim gospodičem opraviti razgovor, a je ta to možnost odločno odklonil in nadaljeval pot proti hotelu. Policist je kršitelja skušal zadržati, a seje iztrgal, tako da je policistu uspelo zadržati ga šele z uporabo strokovnega prijema. Pri tem se je živahni kršitelj na moč upiral, zato so ga policisti vklenili in odpeljali na policijsko postajo. Tam so ugotovili, da imajo v rokah 34-letnega Marjana G. iz Škovca. Zaradi bojazni, da bi v vinjenem stanju nadaljeval s kršitvami, so ga pridržali do iz-treznitve. P. P. ZGOREL AVTOMOBIL BOŠTANJ - V soboto, 25. februarja, ob 1. uri so bili krški policisti obveščeni, da na cesti Zapuze - Boštanj gori osebni avtomobil. Policisti so se takoj odpravili na kraj nezgode. 28-letni voznik osebnega avtomobila znamke Austin Tomaž Š. je že med vožnjo opazil, da je prišlo do požara na prednjem delu vozila. Vozilo je ustavil in poskušal ogenj pogasiti, vendar mu to ni uspelo, tako da je vozilo že pred prihodom gasilcev v celoti zgorelo. Škode je za 560.000 tolarjev. IN HARMONIKO - Nez-»• ?7' februarja med polnočjo in Somfr,SC y &ostinski lokal Kegljišče na Senovem. Iz nezaklenjene ornim je pri točilnem pultu vzel K) zavitkov raznih “l^; 'Z, nczaklcnicnc blagajne kovAu! 3f°° tola0ev; Odnesel je tudi kam S ^armon'^° *n odšel neznano VRrl^Pi?ČE PO brusilni in 24 i^7?eSTROJ - Neznanec je med Uon-rLfCcrUarjCm Prišel do gradbišča di^! !, P!?kojencev v Krškem. V skla-skozi L0lls,ranil dve deski >n okno ter nese uh'“a0 ^Sl0pil v sklad|ščc. Od- pretep v družini šam'iiR^Yu-nost1 PRI številki ob laTn' V ponedeljek, 27. februarja, ensk-i v.; S° "U meinem prehodu Slovim KamnitUS cV" 42"le,nega Alfonza B. 80 Ugotov-r'Se JC pr‘Pc|jal z audijem Vilki šaS? ' ' S0- nePravilnosti pri šte- neprevidno kurjenje odpadkov ruiUkM Gd^ER 'V lorck’ 14' feb" Gabm’J 4(M?tni A R iz Malega kun v„,F!osPravlJal okoli hiše in nato je oSen 'n s.m.eti zaž8al- Zaradi vetra posili? Zajel scno v gospodarskem razširi"’ P°Žar Pa se Jc zcl° hitro ostrcšie^^l ° Poslopje; Zgorelo je ske ■). ’ sP°dnji prostori, drva in de- tdNevS?313^ °koli 1’000000 Eno leto zapora za roparski napad Roma iz Dobruške vasi avgusta 1993 napadla mimo vozečega, mu vzela 7.000 mark in poškodovala avto - Eno leto zapora za Milana in pogojna kazen za Rajko NOVO MESTO - 'llidi v Sloveniji se vse pogosteje pojavljajo hujša kriminalna dejanja, v katerih so žrtve povsem nedolžni ljudje. Da tudi vožnja v večernih urah mimo romskega naselja ni vama, je avgusta 1993 spoznal tudi občan L. iz okolice Novega mesta, ko sta ga napadla zakonca Brajdič (mogoče je bil zraven še kdo), ki so jima v ponedeljek sodili na novomeškem okrožnem sodišču. SEVNICA - V torek, 21. februarja, ob 23. uri je Valerija V. obvestila sevniške policiste, da oče Franc pretepa mater. Policisti so ugotovili, da je prišlo do pretepa med 46-letnim Francem in njegovo 47-letno Frančiško iz Preske, sodelovala pa je tudi hčerka. Frančiška je dobila podplutbe in je odšla prenočevat k sorodnikom. Čez dve uri je Valerija ponovno klicala policiste in povedala, dajo oče pretepa. Po prihodu policistov je oče še naprej grozil hčerki in tudi policistoma, da bo vse postrelil. Ker opozorila niso zalegla, so ga policisti odpeljali in je ostanek noči preživel v njihovih prostorih. NA MEJI POSLEJ TAKSE ZA TOVORNJAKE BREŽICE - Brežiška občina je končno sprejela odlok o obveznem plačilu komunalnih pristojbin na mejnih prehodih na njenem območju. 37-letni Milan in 34-letna Rajka Brajdič iz Dobruške vasi sta bila obtožena, da sta avgusta 1993 nekaj ruarku PEŠKO - V torek, 21. feb- toruvf 0.1(). uri na parkirnem pros-ca avt,!i‘e:fmi (občina Brežice) vozni-Nove[>.,m°1lla’ 32-letna Branka O. iz 1°. Ob mes,u. vzvrat no obračala vozita 84 1 aianevriranju je z vozilom zade-hudo „ *? Antonijo C. iz Brežine in jo 2a °koi Srf?-Na vo/ilu je jkodc \ j-. *‘U.uuu tolarjev. NAOpo TOVORNJAKA stopila ll.K j d,G-V sredo, 22. februaija, ob 0sebni 4 ,eln’ Ž. P. iz Črnomlja vozil je Prj avl° ta Gradca proti Semiču. Ko nalevi Jal v Stransko vas, je opazil, da ki Q.j 1 Ponvici vozišča stoji tovornjak, aza odpadke. Ko je bil vzpored- no z njim, je nenadoma izza tovornjaka na vozišče stopila 63-letna M. P. iz Stranske vasi in udarila v prednji levi bočni del osebnega avtomobila. Odbilo jo je na vozišče, kjer je obležala. Hudo ranjena se zdravi v novomeški bolnišnici. IZGUBIL OBLAST NAD KOLESOM Z MOTORJEM - Istega dne ob 18.50 se je 24-letni D. Š. z Jame pri Dvoru peljal s kolesom z motorjem iz Kočevja proti Dvoru. Ko je pripeljal v Lašče, mu je dvignilo prvo kolo, izgubil je oblast nad vozilom in se prevrnil. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici. po dolenjski deželi • Verjetno marsikaterega tujca, ki prestopa slovensko-hr-vaško mejo, zvija po želodcu, posebno tiste, ki imajo v avtomobilu kakšen kos orožja. Teh pa je na naših mejnih prehodih zadnje čase kar precej. Verjetno kdo išče olajšanje tudi tam, kamor gre še cesar peš. Le tako je mogoče, da je čistilka v straniščni školjki našla ročno bombo M 52. Domnevajo, da se je lastnik ustrašil kontrole. • Določila, da “vinjenim gostom ne strežejo", se kar precej gostincev ne drži, upoštevala pa ga je natakarica iz gostilne Vr-tovšek na Glavnem trgu v Sevnici, ki je prejšnji torek okrog 19.30 obvestila policiste, da ima težave z vinjenim gostom. Ker je bil 35-letni Karl vinjen že ob prihodu v gostilno, mu namreč alkohola ni hotela več dati, kar pa je gosta tako razjezilo, da je začel natakarico žaliti, do pijače pa se je hotel stegniti kar sam preko točilnega pulta. Tudi policistov se ni ustrašil, proti njima je začel zamahovati in ju žaliti. Ker opozorila niso zalegla, sta ga policista s strokovnimi prijemi odstranila iz lokala. Ker je Karl mislil, da bo na svežem zraku močnejši, se je spet uprl, pomirile so ga šele lisice in hlajenje v prostoru za pridržanje. po pol deseti uri zvečer napadla občana L. iz okolice Novega mesta, ki se je ravno takrat peljal mimo romskega naselja. Na cesto je najprej stopila Rajka. Ker je mahala z rokami, je L., nič hudega sluteč, ustavil. Vprašala ga je, ali ima kakšno cigareto. Ker je ni imel, se je pozanimala, “ali ima mogoče kakšen dinarček”. V tistem trenutku je nekdo skočil za avto in močno udaril po zadnjem koncu. Šofer avtomobila je poskušal speljati, vendar gaje pri tem zaneslo v levo, v jarek. Kot je povedal na ob- • Okrožno sodišče je Rajko in Milana Brajdič iz Dobruške vasi, ki sta državljana Slovenije, po narodnosti pa Roma, spoznalo za kriva. Po členu 213/1 Kazenskega zakonika RS je za rop zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let, zaradi olajševalnih okoliščin pa je Milan obsojen na eno leto zapora, Rajka pa na pogojno krizen 10 mesecev zapora, če bo v dveh letih storila novo kaznivo dejanje. Vrniti bosta morala tudi ukradeni denar z zakonitimi obrestmi in plačati stroške za popravilo avtomobila. Rajka do sedaj še ni bila pravnomočno kaznovana, Milan pa je bil devetkrat. Sodba še ni pravnomočna. ravnavi, obstaja možnost, da je Rajka celo potegnila za volan. Eden izmed napadalcev je preiskal avto in v prvem predalu našel kuverto, v kateri je imel L. 7.000 nemških mark, s katerimi je hotel kupiti večjo stvar. Rajka in Milan, starša sedmih otrok, starih od 2 do 18 let, sta na okrožnem sodišču odločno zanikala, da sta kakorkoli vpletena v napad. Milan, ki že tri leta pogodbeno vozi otroke v šolo, je rekel, da so takrat, ko so prišli policisti v naselje, že spali, ker se je zaradi službe bolj zgodaj odpravljal v posteljo. Tildi ko ga je predsednica senata opozorila, da so avgusta počitnice in otrok takrat ni prevažal, ter da so na avtomobilu našli odtis Rajkine roke, je Milan vztrajal pri svojem. T GAZVODA Blokada zakona proti mučenju živali Gre za zakon etike Kakšni ljubitelji živali smo Slovenci, je javnost lahko spoznala, če je spremljala razpravo poslancev v Državnem zboru 30. januarja, ko so obravnavali zakon proti mučenju živali. Osnutek, ki smo ga avtorji skupaj s slovenskimi društvi proti mučenju živali po več sto urah trdega dela pripravili za sprejem v parlamentu, postaja vse bolj reven. Jelinčič in Dobrajčeva, ki sta iznenada prišla do našega osnutka prek Matjaža Urleba iz ljubljanskega društva proti mučenju živali, sta naš odlično pripravljeni osnutek zakona pošteno oklestila. V državni zbor sta ga vložila 19 dni pred našim. Iz zmazka, ki je sedaj v skupščinskih klopeh, je razvidno, da se v zakon vtikajo tudi druge stroke: živinorejci, eksperimentatorji na živalih... Pričakovati smemo torej še napad lovcev, klavnic in vseh, ki si živali podrejajovTretjo veliko napako pa je napravil Školjč, ko je že tako osiromašeni osnutek zakona dal v predhodno obravnavo odboru za kmetijstvo in gozdarstvo, čeprav mu je Leo Šešerko že septembra predlagal, naj osnutek obravnava odbor za okolje in infrastrukturo ali odbor za kulturo. Edino prepričljivo je poslancem osnutek zakona predstavil dr. Šešerko. V našem predlogu zakona gre za civilizacijski zakon, za zakon etike. Živali same se ne morejo braniti pred mučitelji, zato je prav, da se zanje zavzamemo varstveniki živali. Naš osnutek zakona je preučila tudi Svetovna zveza za varstvo živali. Ravnanje z živimi bitji je v svetu (tudi v Evropi, kamor silimo tudi mi) predvsem stvar etike, vesti in srčne kulture, ne pa gospodarske dejavnosti. LEA EVA MULLER Ljubljana V ROKAH MU JE EKSPLODIRAL DETONATOR STRAŽA - Januaija je 16-letni P. V. iz Straže med skalami pri zidanici v okolici Ljubna našel neeksplodiran električni detonator s priključenima električnima žicama, ki so ga delavci GG Novo mesto rabili pred osmimi leti pri miniranju. P. V. je detonator skril in ga 12. februarja prinesel domov, ne da bi starši vedeli. Naslednji dan je odšel z detonatorjem v kurilnico stanovanjske hiše, in ker jc videl žice, je sklepal, da detonator deluje na električno energijo. Žici, ki vodita iz detonatoija, je zvezal z obema poloma na baterijski vložek 4,5 volta. Po nekaj sekundah mu je detonator v rokah eksplodiral in ga hudo poškodoval. Poleg opeklin ima poškodovano levo roko, palec so mu delno amputirali, hudo poškodovano ima levo oko in je na zdravljenju v novomeški bolnišnici. v V Šentjerneju tudi počilo V POŽARU EKSPLODIRALA BOMBA - Prejšnji teden smo že poročali o požaru, ki se je zgodil 20. februarja nekaj po 21. uri na stanovanjski hiši J. A. iz Šentjerneja. Goreti je začelo na podstrešju hiše, kjer ima oškodovanec stanovanje, zgorel je televizor, videorekorder, računalnik, dve kameri, fotoaparat, telefaks s tajnico, kuhinja in vsa dniga oprema. Požar je uničil tudi ostrešje. Do požara je prišlo, ko se je zaradi visoke temperature pregrela kovinska dimna tuljava, vžgal se je tram, nato pa se je požar razširil na celo stanovanje. Oškodovanec je imel v stanovanju tudi dve ročni bombi in več nabojev, zato so policisti občane, ki stanujejo v neposredni bližini, opozorili, naj zaradi varnosti začasno zapustijo domove. V požaru je ena bomba eksplodirala, vendar na srečo ni bil nihče poškodovan. Ogenj so lokalizirali poklicni gasilci iz Novega mesta in prostovoljni gasilci jz okoliških vasi. Škode je za okoli 8 milijonov tolarjev. Dan po požaru so policisti pri J. A. poleg bomb zasegli še pištolo znamke Bareta in 11 nabojev za pištolo. Ker ni imel ustreznih dovoljenj, bodo policisti zoper osumljenca napisali kazensko ovadbo zaradi nedovoljene posesti orožja in razstrelilnih snovi. (Foto: T. Gazvoda) imu srni rlpj*| i is NI POMAGALO - Košarkarji Maribora so na vsak način poskušali zaustaviti novomeške strelce, vendar jim to niuspevalo. Nasliki: Vipavca (ll)med metom ovirata dva Mariborčana, akcijo pa spremljata Bajc (9) in Smodiš (levo). (Foto: I. V.) VLADKA OB NASLOV BREŽICE, NOVO MESTO - Na dvoranskem državnem prvenstvu je morala brežiška atletinja Vladka Lopa-tič naslov državne prvakinje in državni rekord prepustili Kseniji Predikaka. Novomeščana Matjaž Zupančič in Riko Resnik sta si razdelila tretje mesto v skoku ob palici, kjer je bila tretja tudi Brežičanka Levatjeva. V Kopru so se na zimskem državnem prvenstvu pomerili metalci, ki pa jih je po treh disciplinah pregnal močan dež, tako da bodo tekmovanje dokončali čez 14 dni, nekaj medalj pa so lahko podelili že sedaj. Brežičanka Novakova je bila druga v metu kladiva, Novomeščan Grabič pa pri mladincih tretji v metu krogle. Olimpija v Soboti zagodla Pioniiju Pionirje doma brez težav premagal Ljutomer, s katerim seje zamenjal na tretjem mestu - Možnosti za play off ni več, ker je Olimpija zmagala v Murski Soboti NOVO MESTO - Pred predzadnjim krogom rednega dela tekmovanja v prvi odbojkarski ligi so novomeški odbojkarji še imeli možnost, da si kljub vsemu prav na koncu priborijo drugo mesto in s tem uvrstitev v play off, po odigranih tekmah 18. kroga pa niti teoretično ne morejo osvojiti več kot 3. mesto, na katerem so sedaj. Sami so sicer svoj del načrta docela izpolnili, saj so doma s 3:0 premagali do tedaj tretjeuvrščene Ljutomerčane, njihove načrte pa je pokopala drugouvrščena ljubljanska Olimpija, kije Vigrosu Pomurju v Murski Soboti prizadejala drugi poraz v sezoni in si tako s 4 točkami prednosti pred Pionirjem krog pred koncem rednega dela tudi teoretično zagotovila drugo mesto. • GIMNASTIKA - Na občinskem osnovnošolskem prvenstvu v športni gimnstiki, ki ga je pripravil novomeški Partizan pod vodstvom nenadomestljive Ružiče Kovačič, so bili najuspešnejši mladi telovadci iz Dolenjskih Toplic in Žužemberka. Med deklicami od 1. do 4. razreda je zmagala Sabina Avguštin iz Dolenjskih Toplic, med ekipami pa osnovna šola Center nad Žužemberkom in Šmihelom. Pri enako starih dečkih je bil najboljši David Kuhelj iz Žužemberka, med ekipami pa njegova šola. Največ tekmovalk je nastopilo v kategoriji od 5. do 8. razreda. Med posameznicami je največ telovadnega znanja in spretnosti pokazala Tina Markovič iz Dolenjskih Toplic, med ekipami pa njena šola, ki je zmagala nad Žužemberkom in Šmihelom. Med dečki je zmagal Žužemberčan Aleš Markovič, med šolami pa Žužemberk. Od srednjih šol so se tekmovanja udeležile le gimnazijke, zmagala pa je Suzana Svašnik. • ŠAH - Na državnem prvenstvu za mlade šahiste v Kranju so se dolenjski in posavski šahisti odlično odrezali. Darja Kapš, ki je zmagala v vseh partijah, in Tadej Kobe sta postala državna prvaka v kategoriji do 14. leta, enak uspeh pa je v kategoriji do 12. leta dosegla Sonja Mukavec. Vsi trije Starotržani so se v svojih kategorijah uvrstili na svetovno prvenstvo, medtem ko je Darjin brat Mario osvojil drugo mesto in bo odpotoval na Evropsko prvenstvo. Vidnejše uvrstitve so dosegli še: Krčani Sanja Žnideršič (6. mesto), Mirela Ah-matovič (8.), Anže Urbanč (5.), Gorazd Novak (5.), Mario Vilič (4.), Tomaž Tomažin (6.) in Gašper Arh (7.), Sevničanka Mojca Grilc (5.), Mirnopečan Jernej Udovč (7.) in Grosupeljčanka Ana Srebrnič (4. mesto). Sobotna tekma med domačim Pionirjem in Ljutomerom je pokazala, da razmerje med tema dvema ekipama ni niti približno tako, kakršno je bilo na začetku sezone, in kot kaže, njun izenačeni položaj na prvenstveni lestvici. Ljutomerčani so na tej tekmi vodili le trikrat, od tega dvakrat prav na začetku prvega niza in sicer pri izidu 0:1 in 1:3. Potem so domači odbojkarji vzeli stvar v svoje roke, dosegli osem točk zapored in na koncu niz dobili z izidom 15:7. SAM V BLOKU - Ljutomerčan Danilo Berlot ni mogel blokirati udarca Povšiča, katerega akcijo budno spremljajo Brulc, Babnik, Dolja in Petkovič. (Foto: I. Vidmar) Streznitev na začetku konca Vučkovič 18, Petrov 14, Smodiš 12 in Župevec 12. j y Krški Interier je prvo tekmo končnice prvenstva izgubil - V Novem mestu na koncu trening domačih KRŠKO - Košarkarji krškega Interi-etja so že na prvi tekmi razigravanja za uvrstitev v A-l ligo morali ugotoviti, da so moštva z repa prvoligaške lestvice močna in da bodo še kako trd oreh, saj so že prvo tekmo - v soboto so se doma pomerili s Kraškim zidarjem - izgubili, vendar kljub temu porazu ni še nič izgubljenega, saj bodo od osmih moštev - 4 prvouvrščena iz A-2 in 4 zadnje-uvrščena iz A-l lige - v naslednji sezoni v A-l ligi igrala 4, med katera pa Krški Interier brez dvoma sodi. V soboto je po 4 minutah srečanja Kraški zidar vodil z 8:2, šest minut kasneje pa Interier s 17:11. Malo kasneje so domači dosegli najvišje vodstvo (28:18), a so se jim gostje do polčasa približali na 35:33. Na začetku drugega polčasa je Kraški zidar izenačil in povedel. V 31, minuti so gostje vodili s 55:45, tedaj pa je domači trener Durič vzel minuto odmora, ki se je Krčanom obrestovala, saj so v nadaljevanju dosegli delni izid 12:0 in ponovno prišli v vodstvo. Po tem so vsi pričakovali, da bodo Krčani mirno pripeljali tekmo do konca in zmagali, vendar so jih gostje še enkrat presenetili z bojevitostjo in Krčane premagali s 67:62. Točke za domačo ekipo so dosegli: Stevens 14, Samar 12, Ademi 11 in Zaturoski 9. Novomeščani, ki še naprej s točko prednosti pred Zagorjem in Celjem vodijo med moštvi B lige, ki se potegujejo za uvrstitev v A-2 ligo, tokrat na domačem igrišču niso imeli težav, saj so sicer borbeno ekipo Maribora dotolkli že v prvem polčasu, ko so vodili s 53:25. Večji del drugega polčasa je bila igra precej enakovredna, zadnje minute pa je trener Seničar izkoristil za dober trening svoje ekipe, ki je na koncu igrala, kot da je izid izenačen, posledica tega pa je bila zmaga domačih s 109:73. Največ točk za domače so dosegli Baic 30, OBČINSKO PRVENSTVO BREŽICE - Brežiška športna zveza bo v soboto, 4. marca, ob 8.30 v telovadnici brežiške osnovne šole pripravila občinsko rekreativno prvenstvo v namiznem tenisu, prijavite pa se lahko neposredno pred tekmovanjem. Drugi nižje Pionir začel silovito in po nekaj minutah vodil z 8:0. V nadaljevanju niza so se Ljutomerčani sicer nekoliko opomogli, a kljub temu je bil niz hitro končan, izid na koncu pa 15:8 za Pionirja. Tudi začetek tretjega niza je Pionir kraljeval na igrišču in vodil s 4:0 in 7:1, potem pa so domači odbojkarji doživeli edino krizo na srečanju. Medtem ko so Ljutomerčani osvojili 12 točk, so Novomeščani dobili le eno in izid 8:13 je napovedoval, da bo niz zanje izgubljen. Tekmo je odločil Dolja, ki je s štirimi neubranljivimi servisi dotolkel Ljutomerčane, ki so ostali pri 13 točkah. Zasluge za zmago imajo vsi igralci, ki so tokrat stopili na igrišče, še posebej pa velja omeniti Doljo, ki je odlično tolkel in serviral, ter Bojana Brulca, ki se je izkazal predvsem v bloku. V zadnjem krogu rednega dela prvenstva se bo Pionir v Ljubljani srečal z Olimpijo. Čeprav tekma praktično ne odloča o ničemer več, razen o trenutnem tretjem ali četrtem mestu Pionirja, kar pa ni pomembno, saj se bo o dokončni razvrstitvi odločalo v nadaljevanju prvenstva, Novomeščani v Ljubljano ne bi smeli oditi vdani v usodo, temveč bi veljalo Olimpijo premagati in s tem dokazati, da Novomeška odbojka sodi višje, kot pa je njen položaj na lestvici. NAMIZNI TENIS ZA REKREATIVCE NOVO MESTO - Rekreativci novomeškega namiznoteniškega kluba bodo v soboto, 4. marca, v novomeški športni dvorani pripravili rekreativni turnir, na katerega vabijo vsa ljubitelje igre z belo žogico, ne glede na to, kako znajo vihteti loparčke. Prijavite se lahko pred začetkom turnirja, ki se bo začel ob 8. uri, s sabo pa prinesite 500 tolarjev, kolikor znaša prijavnina. Odbojkatji so m pravi poti Novomeški odbojkarji si pred letošnjo sezono niso obetali uvrstitve v play off, temveč je bil njihov poglavitni cilj, da doseči toliko točk, da obstanek v ligi ne bi bil ogrožen, in da se ob tem čim bolj uveljavijo mladi igralci, ki bodo morali prej ko slej zamenjati staro gardo novomeške odbojke. Po dolgih letih se je na novomeško klop vrnil prof. Vladimir Jankovič, ki je tako usmeritev ekipe potrdil s tem, da je mlade - Uroša Babnika, Sama Gotenca, Mirana Krevsa in brata Gregorja in Robija Mohorčiča - pogosto pošiljal na igrišče, kjer so fantje svoje priložnosti dobro izkoristili, žal pa na igrišču nismo imeli prilike spremljati simpatičnega Gregorja Zuniča. Zal se je v sezoni pomlajevanja novomeške moške odbojke pokazalo tudi to, da novomeški šport nima na razpolago prav veliko visokih fantov in da brez edinih visokih članov ekipe, Dolje in Brulca, ki sta že dolgo v Kristusovih letih, ne gre. Moštvo bi si težko zamišljali tudi brez izredno motiviranega Petkoviča, na začetku sezone še vedno odlični tolkač Joco Povšič pa je zadnje čase v težki krizi in bi mu prav prišlo nekaj časa za počitek. Razglabljati o vzrokih, zakaj Pionir ne bo končal sezone v play offu, nima smisla. Da tja sodi, je s svojimi igrami proti ekipam z vrha lestvice pogosto dokazal, a v trenutku, ko je bil nasprotnik (na primer Vi-gros Pomurje v prvem delu sezone) že premagan, svojega dela niso dokončali, temveč so nasprotniku dovolili, da je dobil zagon, s katerim je Pionirja premagal. Play off Pionirjevim odbojkarjem ni ušel iz rok na koncu rednega dela prvenstva, temveč so priložnost zapravili na začetku, vendar to zanje ne sme biti tragedija. Svoj cilj so oziroma prav gotovo bodo dosegli, predvsem pa veliko obeta dejstvo, da so obudili delo z najmlajšimi in da se ponovno prebuja odbojka v Žužemberku, kamor se je preselila Pionirjeva druga ekipa in od koder so leta in leta v Novo mesto prihajali novi talenti. To je edini porok za to, da bomo v tem koncu Dolenjske še naprej lahko gledali dobro odbojko. I. VIDMAR Zmagoslavje Krke v Rovinju Novomeški kolesarji zrežirali dirke za Veliko nagrado Rovinja - Boštjanu Mervarju kolo Eddy Merckx Namesto zmage Gaju le točka Kočevski nogometaši so vodili s 3:0, potem pa jih je najslabše moštvo v ligi dohitelo KOČEVJE - Čeprav imajo samo tri točke, se nogometaši zadnje uvrščenega Jadrana iz Dekanov za ta uspeh lahko zahvalijo kočevskim nogometašem, saj so jim odščipnili kar dve točki, eno v prvem delu prvenstva in drugo v nedeljo. Tekma je bila odigrana v nemogočih pogojih, ves čas je namreč močno dežavalo in snežilo. Tb pa Kočevcem ne more biti v tolažbo, saj je neverjetno, kako so pri vodstvu s 3:1 in zastreljani enajstmetrovki (Struna) v drugem polčasu tako slabo nadaljevali tekmo. Kočevci so začeli podjetno. Gavran je že v prvi minuti kaznoval neurejene vrste gostov in po podaji Cvetanovske-ga iz bližine porinil žogo v mrežo. Na drugi zadetek ni bilo treba dolgo čakati. Vnovič je žogo lepo podal Cveta-novski, v gneči seje najbolj znašel Struna. V pripravi tretjega zadetka je sodelovalo več igralcev. Jakša je z desne strani lepo priigral Gavrana, ki je v padcu z glavo premagal gostuječega vratarja. Prvi zadetek gostov gre na “dušo” vratarja Vidmarja in obrambe, še večje napake pa so gostitelji naredili pri drugem in tretjem zadetku gostov. Obakrat so “zaspali”, tako da gostujočim nogometašem ni bilo težko žogo iz blata poriniti v mrežo. V drugem kolu Gaj gostuje pri Izoli. Izolčani so v “rasulu”, Kočevci pa bi lahko presenetili, saj bodo igrali z najboljšimi igralci. V moštvu bosta tudi Vujičič in Sabotič. M. GLAVONJIČ ROVINJ - V soboto se je s prevlado Novomeščanov končala serija štirih dirk za Veliko nagrado Rovinja, na kateri je sodelovalo preko 130 kolesarjev iz 10-ih držav. Na zadnji, živčni in napeti preizkušnji, ki je odločala o skupni zmagi in dobitniku 5.000 DEM vrednega kolesa podjetja znanega belgijskega šampiona Eddyja Merckxa, so se člani pomerili na 155 km dolgi, razgibani progi od Rovinja, preko Vodnjana, Pazina, Motovuna, Poreča, Vrsarja nazaj v Rovinj. ZMAGA HODNIKA NOVO MESTO - Na prvem lokostrelskem tekmovanju v streljanju na tridimenzionalne tarče za “Camo pokal” je na Bledu nastopilo 130 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, med njimi pa so bili tudi novomeški lokostrelci, ki so kljub dežju in močni konkurenci dosegli lep uspeh. Pri moških instinktivno je Tomaž Hodnik zmagal, v isti disciplini pri mladinkah pa je bila Petra Ilar druga. V disciplini slog 3D je bil Marjan Ilar šesti, Jaka Kavčič pa sedmi. Lokostrelce čaka letos še 13 tekmovanj za Camo pokal in šest tekem za alpski pokal, naslednje leto pa bo pri nas v Gozdu Martuljku svetovno prvenstvo v disciplini Arrovv-head, na katerem kanijo nastopiti tudi nekateri novomeški lokostrelci. Favorit za zmago je bil tudi krkaš štjan Mervar, kije po odličnih sprintih dobil dve dirki pred tem. Na koncu se je izteklo drugače, saj je 15 km pred koncem iz skupine štirih ubežnikov uš«1 Gorazd Štangelj, ki je nato v cilj pripel' jal z minuto prednosti pred Martinom Hvastijo iz kranjske Save in klubskim tovarišem Andrejem Kastelcem, ki prl članih tekmuje prvo leto. V Sprintu glavnine, po ovinku, v katerem se je Mervar na prvi dirki zaletel v motoriS' ta, pa je bil spet najboljši in tako speti® mestom in dvema prvima od štirih p(e' izkušenj osvojil Veliko nagrado Rovinj ja. V skupnem seštevku je bil drugj Borut Rovšček iz Save, tretji pa Gorazd Štangelj. Na treh rovinjskih dirkah so uspešno nastopili tudi Krkini mladinci. Starej*1 mladinec Martin Derganc je bil dmgi ® tretji, pri mlajših mladincih je bil M>' tevž Šuštaršič na 3. dirki 3., Peter Rib® pa je na zadnji dirki zmagal. j g ČETRTA ZMAGA KRK® NOVO MESTO - Namiznotenisatji novomeške Krke so doma s 5:2 prem3,' gali Mavrico Ilirijo in so na lestvici os®‘> Kočevski Melamin pa je doma pre' magal neposrednega tekmeca za drug0 mesto, Tam Gospodarska vozila, in j6 sedaj sam drugi. Simona je odbojkarsko upokojena Satoškova seje na tekmi z Bledom poslovila od vrhunske odbojke - Novomeščanke so bile tudi tokrat enakovredne odličnim Blejkam, ki pa se niso pustile presenetit^ NOVO MESTO - Tekma predzadnjega kroga rednega dela prve ženske odbojkarske lige med novomeškim TPV-jem in odbojkaricami blejske Klime Commercea je bila predvsem prestižnega pomena, saj je bilo že pred nekaj krogi jasno, da bodo Blejke prve in Novomeščanke, ki so Blejkam jeseni na domačem igrišču edine prizadejale poraz, za kar so se jim Gorenjke tokrat želele oddolžiti. Orešino. V zadnjem krogu se bodo No vomeščanke v gosteh pomerile z nov ; goriškim Hitom Casinojem. •Muta Umni* fimun ittt m »Wmt* Mnmtiit u)( uit Ali JU DIRKALIŠČE DO KONCA NOVEMBRA - Kolesarsko dirkališče v Češči vasi bo zgrajeno najkasneje do konca letošnjega novembra. Tako so na novinarski konferenci v Ljubljani zatrdili organizatorji mladinskega svetovnega kolesarskega prvenstv a. Po besedah organizacijskega direktorja Jožeta Majesa, predsednika organizacijskega odbora Lojzeta Peterleta in sekretarja gradbenega odbora Marjana Zupanca so zbrali polovico od 1,4 milijona nemških mark, kolikor naj bi objekt stal. Včeraj so tudi podpisali pogodbe s pokrovitelji: SKB banko, ljubljanskim BTC-jem, Adrio Airwaysom, Gorenjskim tiskom in Gradisom, predstavili pa so tudi maskoto prvenstva - jurčka na kolesu. (J. Božič) MALI NOGOMET V RIBNICI RIBNICA - V Ribnici bo 4. in 5. marca tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 8.000 tolaijev. Žrebanje bo danes, v četrtek, ob 19. uri v Športnem centru. Ekipe, ki se ne bodo prijavile do žrebanja, ne bodo upoštevane pri žrebanju. Informacije po telefonu 800-596 (Šakič). M. G. ROKOMETNE NOVICE DOBOVA, TREBNJE, KRŠKO -Rokometaši AFP-ja iz Dobove se v končnici prvenstva prve lige potegujejo za čim boljšo uvrstitev v skupini od 5. do 8. mesta. V soboto so zgubili povratno tekmo prvega kroga. V Ljubljani jih je s 23:16 premagal Slovan, o finalistu te skupine pa bo odločala tretja tekma, ki jo bodo igrali v Dobovi. Zahodnemu drugoligašu trebanjskemu Akri-polu je z zmago doma nad Preddvorom s 23:22 tudi po 17. tekmi uspelo ohraniti prednost petih točk pred drugouvrščeno Izolo. Črnomelj, ki je sedaj deseti, je doma z 22:15 premagal Kamnik. Tudi v vzhodni skupini je na vrhu moštvo z našega konca: Krški Interier je v gosteh s 23:20 premagal Krog in ima kljub tekmi manj pred drugouvrščeno Pomurko 3 točke prednosti. Sevniška Lisca je doma z 28:22 premagala Celje in je tretja, Brežice pa so doma s 16:23 izgubile z Radeče Papiijem in so z vsega dvema točkama predzadnje. Kljub navidezni nepomembnosti derbija prvouvrščenih ekip pa Novomeščanke niso bile brez razlogov za dobro igro. Od odbojkarskega dresa se je zaradi službenih obveznosti na tej tekmi poslovila 31-letna Črnomaljka Simona Satošek, kije s svojimi domiselnimi potezami vrsto let navduševala gledalce v novomeški športni dvorani in je zaslužna za marsikatero zmago No-vomeščank. Težko je reči, kaj ji je ob slovesu zvabilo solze v oči, ali umetniška slika in rože, ki jih je dobila od soigralk, med katerimi je bila zelo priljubljena, ali pa še zadnji aplavz zvestega občinstva, ki bo Mono, kakor jo kličejo soigralke, prav gotovo pogrešalo. Simona je na zadnji tekmi, kljub temu da zadnje čase ni prav pogosto trenirala, stopila na igrišče in zaigrala tako kot v najboljših časih ter dosegla svojo zadnjo prvoligaško točko v karieri. Drugi razlog Novomeščank za dobro igro je bila Novomeška televizija, ki z dvema kamerama posnela tekmo; v živo jo je komentiral Jože Žura, dolenjski televizijski gledalci pa so si posnetek lahko ogledali v nedeljo in v torek popoldne. Novomeške odbojkarice tudi tokrat niso razočarale, vendar se Blejk ni dalo presenetiti, vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi prvi niz, v katerem so vodile že z 11:6 in 14:12, dobile, žal KEGLJAŠKI NOVICi KRŠKO - Na kegljišču hotela Sremič seje končalo prvenstvo OKS Novo mesto, zmagala pa je Angeljca Dalmacija, ki je podrla 802 keglja in s tem s presenetljivo veliko prednostjo premagala Slavko Okorn (761) in Mileno Veber. pa se j im je pri 14 točkah ustavilo in niz je pripadel Blejkam. V drugem nizu so Blejke vodile z 9:4 in z 12:8, potem pa so Novomeščanke dosegle 7 točk zapored in niz dobile s 15:12. V tretjem nizu so domače odbojkarice povsem popustile in dosegle le dve točki, v četrtem pa so spet dobro zaigrale, vodile z 11:7, potem pa se je obrnjeno ponovila zgodba iz drugega niza, le da so tokrat 8 zaporednih točk dosegle Blejke in zmaga je šla na Gorenjsko. Kljub porazu velja pohvaliti vse igralke, še posebej pa Jano Vernig in Viko rt Simona Satošek POLFINALE V ŽUŽEMBERKU ŽUŽEMBERK - Na polfinalnem turnirju mladinskega državnega prvenstva v odbojki, ki so ga v nedeljo v Žužemberku pripravili domači odbojkarski delavci, so mladi odbojkarji novomeškega Pionirja osvojili drugo mesto in se tako uvrstili med 8 najboljših ekip. Zmagala je ljubljanska Olimpija, ki se bo na finalnem turnirju potegovala za naslov državnega prvaka. Na prvi tekmi je ljubljanska Olimpija premagala Pionirja s 3:0, na drugi je Pionir s 3:1 premagal Topolšico, na tretji pa je Topolšico s 3:0 premagala še Olimpija. V zelo mladem Pionirjevem moštvu - večina igralcev bo med mladinci nastopala vsaj še dve leti - sta se še posebej izkazala Žužemberčana Alen Lazič in Gregor Novak. DVORANSKI REKORD NOVO MESTO - Tomaž Božič je| drugič v tem mesecu nastopil na m° nem mednarodnem dvoranskem |e movanju na Dunaju, kjer so med m gimi tekli tudi Linford Christie, M® McCoy in Roger Kingdom. Božič Jc izvrstni formi in je kljub smoli v ob* nastopih na 60 m izboljšal svoj dolcjjg ski rekord in najboljši letošnji sloveti* ^ dosežek v teku na 60 m v dvorani n 6.95. V polfinalu se mu je pri štartu > maknil blok, vendar je kljub zaostat"* do cilja polovil nasprotnike in jih Pr*j, magal. V drugem teku je tekmovalec njem štartal prehitro, vendar ga sodb ni opomnil in Tomaža je trenutek ok vanja spet stal približno desetinko * kunde. V teku na 200 m je dosegel e^, 22.21. Na prvi progi, ki ni nagnjen® • mogel teči z vso hitrostjo in sc pribil* svojemu rekordu in najboljšemu llv ranskenui rezultatu letošnje sezo . 22.01. (J DOLENJSKI LIST St. 9 (2377), 2. marca 199*, Si Slovenija lahko privošči Ruglja? • Janez Rugelj, doma iz Brezovice pri Mimi, ko to pišemo, gladovno s ze 27. dan. Zadnji mesec je prisilil vso slovensko javnost, da je altu r?sneie razm^ljati o alkoholizmu in zdravljenju odvisnosti od Kohola. Da je zdravljenje alkoholika dolg in zahteven proces, pri creni pa morata poleg terapevta zelo resno sodelovati tudi patent in vsa njegova družina, je dr. Janez Rugelj spoznal že kmalu seje z alkoholiki začel poklicno ukvarjati. Razvil je izvirno e odo, s katero je imel že leta 1971, ko je delal na Škofljici, ^povprečne rezultate. l , .^'cPraiv uspešnosti pri zdravljenju alko-™a dr- Janezu Ruglju ne more nihče ,P,16 aj’ pa 'mata on sam in njegova me-tnikovCiVSem mCd zdravniki precej naspro- razsodišče ZdravniškeVbnrT^t Č3Stn.° tistimi» ki so za to, da bi se odvadili pitja alko- odvzelo pravico dc^ždravTdškegadel^To ra h°la’ izredn° motivirani’ imaJ° živlieniske bu° dovolj, da 4TK S3 Ti f-,ki so pri,zdraTju pripravljeni do*ge legalne poti, s katero bi do egel da se T h !" p TTT^ °Stale P°8°‘ Popravijo krivice, ki jih mora trpeti že 25 let £ °’da 'Rugdj zdraV1 'C tlSte’ Prl kater’ odločil, da bo do poprave krilce poizkus 1 je,najVeCja T°Zn°St Z3 USpeh zdravlienia> Pnti z gladovno stavko poizkusil Je eden ]Zmed očltkoVi zaradj kater,h so Kaj pravzaprav očitajo dr Ruglju? emeljt spora med tradicionalno oziroma ...no psihiatrijo in dr. Rugljem so stari ko, kolikor je stara Rugljeva metoda zdravljenja alkoholikov. Dr. Rugelj si je s o imenovano socialno-andragoško meto-oo privoščil nekaj stvari, ki jih tradicionalis-o med psihiatri in zdravniki nikakor ne 3° -Sprcietl;Dr- RuSelj jc namreč izhajal lahif 1 da ie zdfavUenje alkoholizma latlko uspešno le, če so izpolnjeni določeni ‘"TJ” “UF*“* 1,1 vanJ popomoma sodelovalo približno tisoč, osnovno zdravljenje pa je končalo 200 alkoholikov; v zadnjih 15 letih se je k pijači vrnil le eden. Tudi to, da dr. Rugelj izbira svoje paciente med tistimi, ki so za to, da bi se odvadili pitja alko- prekoračil svoja pooblastila, mi boste očitali to. V vsakem primeru boste zahtevali, naj odstopim.” je dejal novinarjem, o tem, ali namerava odstopiti ali ne, ni hotel dajati izjav. Dr. Voljč je na kratko predstavil problematiko dr. Ruglja, ki se na tak ali drugačen način bori za obstoj svoje ordinacije in metode zdravljenja že precej dolgo časa. Tudi gladovna stavka pri dr. Ruglju ni nič novega. Prvič je gladovno stavkal leta 1985 v Avstriji, ko so ga nameravali upokojiti, pa je dal odpoved in s tem ustavil postopek. Njegovim zahtevam je takratni minster Borut Miklavčič ugodil z dokumentom, ki je dr. Ruglju našel prostor v Zavodu za zdravstveno in socialno varnost, ki pa v svoji dejavnosti sicer ni imel zdravljenja alkoholikov. Ta status je dr. Rugelj izgubil 1. januarja letos, saj Inštitut za varovanje zdravja RS, ki je nasledni prej omenjenega zavoda, tudi nima v svoji dejavnosti omen- alkoholizem v Sloveniji njegovi nasprotniki dosegli odvzem zdravniške licence. Ne le da dr. Rugelj svojim pacientom nalaga izredno zahtevne naloge, temveč zahteva, da se po določenih pravilih ravnajo tudi terapevti. Zdravnik mora biti v vseh pogledih vzor svojim pacientom. Nikakor ne sme piti, biti mora nekadilec, tekač, planinec, ne sme biti zamaščen, živeti mora zdra- že nekaj let), proti njemu vložil tožbo. Dr. Ruglja so potem brez dokaznega postopka izključili iz Zdravniškega društva. Zdravniška zbornica pa mu je odvzela licenco. Scenarij za Rugljevo odstranitev naj bi po njegovih besedah napravil minister dr. Sodoben način življenja ne prinaša le številnih prijetnih trenutkov, ampak vse pogosteje odkriva tudi temnejšo plat človekovega bivanja: odtujevanje, nenehen boj za obstanek, ki nekatere porine v neuspeh in nezadovoljstvo. Mnogi mladi ob bolečem soočenju z realnostjo ostajajo sami, zaprti vase, neka- dih, ki pijejo, je zaskrbljujoče. V anketi, ki so jo naredili v Ljubljani med 1.300 anketiranci v 1. in 3. letniku srednje šole, je le 5 odstotkov mladih odgovorilo, da alkoholnih pijač še ni pila. Največ se jih je prvič srečalo z alkoholom pri 14 letih, vendar pa je povprečje prvega stika 11 let! Skoraj polovi- teri se celo umaknejo v svet nasilja in drog. V ca je prvič poskusila piti doma, tretjina na Alko naš vsakdanji Pogled v gostinske bkale ni nič kaj obetajoč. Točenje alkoholnih pijač je vsesplošno razširjeno. Ni pomembno, ali alkohol naroči mladoletnik ali že vinjena oseba. Ali naroči pijačo dopoldne, pozno . tVT*7‘tJCU- ur KU8elJ je namreč izhajal vn in n„7'j-. “ ponoči ali zgoadaj zjutraj, ko lokal zapuščajo najbolj vztrajni ljubi- ** “ m P-nas L čedno P°goji. Alkoholik se mora za zdravljenje le tako bodo njeg°ve besede, nasveti naraSCa. trdno odločiti sam in mora biti pripravljen m ZahtCVe .pn njlh padli na Plodna tla. Tega stonti vse, kar bo terapevt od njega zahteval ™ T°V‘ nasPr°tnikj ne očitajo, vsaj javno Poleg tega se mora v proces zdravljenja ’ k prCCCJ zdravmk°v, ki sami kadijo in vključiti cela družina. Dr. Rugelj trdi da se P°^PraviJ° vase tudi precejšne količine alko-alkoholika brez žene ne da rešiti. Moški in a’ Pa Se naJ^r^ s tcm ne strinja, zenska sta eno, človek sam pa je le polovično Gladovna stavka 1 je. Ce moški nima žene, je bil po Rug- Vse skupaj naj bi se začelo, ko je Rug-jevem mnenju tako nesposoben, da je ni 'Jev nekdanji pacient (imenuje ga Obsed-b^gel dobiti, ali pa tako zoprn, da jo jc izgu- cnec; preganja ga in mu na vse načine grozi P meni prehrambene navade in del pros-zdmvT P°,T telesni aktivnosti, je pri iških ■ U . obobzma sprememba življen- l’u nj ego vin oeseuan napravil minister ar. Rug raVad t0*.iko boli Pomembna. Dr. Vo|jč osebno, o čemer naj bi imel dr. Rugelj nezd ^ S SV0J° soc'alno-andragoško metodo tudi dokaze. Njegovih argumentov, da je Izha-favi 'e alkoholika, temveč celo družino. nedolžen, ni upošteval nihče, zato se je Psiho? "amreČ ‘z P°dmene, da je alkoholik odločil za gladovno stavko, ki je po njegov- mo °Sk° 'ah'1.110 ‘n Šibko bitje, ki si sam ne ib besedah najbolj zakonita in najbolj etična tera P°magatb v bistvu alkoholika poleg oblika upora, saj stavkajoči s svojim skupev*a zdravita predvsem družina in početjem ne ogroža življenja in imetja dru- kriti h3’ P,rCd katero se mora alkoholik od- 8ih- zastavlja le svoje življenje, ali bodo nasta ° °bisti.' predstaviti svoje življenje, njegove zahteve uslišane pa je stvar tistih, jene JC odvisnosti od alkohola, spremen- Proti katerim je stavka uperjena. V naspro- zaradi n?Se d° družinskih članov, izgube tnem primeru Rugelj zahteva, naj ga pusti- tode alkoholizma itd. Nasprotniki te me- J° vmini umreti. Prepoveduje tudi to, da bi duŠP°T°.Rugliu’ da v seanse odkrivanja Poslušan !UaUje'Udl0troke’ ki morai° jih očft Udl naJbo'j intimne izpovedi svo- zadnii iT mater' Ker Je dr- Rugelj v svoji eneJ,; Jlg‘zaPlsal precej intimno izpoved oval, .SV0jih pacientov- ki gaje imen- «”g»Errr;;pprko,n'mu estranši/T zagovarja stališče, da le vs-Njeonv; ° akt'v.iranje ljudi daje rezultate. esnem*pacient'se morajo aktivirati na tel-duhov’ lntele*ctualnem, socialnem in aktivno6?11- p°dr°dju. Primarna je telesna dKtivn ♦ • -----* tunama jc itiCMid ^trenir i*m tako naj bi nieg°vi pacienti Preteč' 31 Svoic te*° tohko, da so sposobni jenie raarat°n. Predvsem tek in planinar-njegovS>a na te^snem področju temelja njegov/®3 pravljenja. Poleg tega naj bi se lepL' Pacienti vključili v delo društev, brali dovap V 6’ P dodatno izobraževali, napre-p°l0-' v,sjužbi oziroma si pridobili nazaj Zarad- b,kl so 8a imeli, predno so ga izgubili storiti a koholizma. Kdor tega ni pripravljen Poleg’SC pr' dr- Ruglju ne more zdraviti. 0pra®.tega mora njegov pacient najprej Cg i 11 neke vrste poizkusno zdravljenje. PraiL Pr'tcm uspešen, se lahko vključi v “^zdravljenje. tisoč Ru.g*jcve roke jc prišlo približno šest $VojcPacientov in kakšnih 20 tisoč njihovih Cv- V programu zdravljenja jih je ga, ko bo padel v komo, prisilno hranili ali oživljali, kar je v nasprotju z malteško deklaracijo, ki zdravniku prepušča presojo o tem, kaj je v trenutku, ko stavkajoči izgubi razsodnost ali ko že pade v komo, dobro za pacienta in kako mu lahko najbolj učinkovito pomaga. S tem je svojo usodo položil v roke tistim, ki mu lahko omogočijo, da bo po svoji metodi lahko zdravil naprej pod pogoji, pod kakršnimi delajo ostali zdravniki. Od ministra dr. Voljča med drugim zahteva, da razveljavi odločitev častnega razsodišča Zdravniške zbornice, mu omogoči nadaljnje delo in mu priskrbi naslednika. Odgovor ministra Minister dr. Voljč je, odkar dr. Rugelj gladovno stavka, v precej kočljivem položaju. Dr. Rugelj od njega namreč zahteva stvari, ki pa naj bi jih minister v demokratični in pravni državi ne mogel urediti oziroma za urejanje le teh nima pristojnosti. Zdravniško društvo in zdravniška zbornica sta namreč organa, ki delujeta neodvisno od državne uprave, na čelu katere je minister dr. Voljč, ki je na novinarski konferenci prejšnji teden pojasnil svoj pogled na zadevo. Povedal je, da mu je javnost naprtila polno odgovornost za Rugljevo življenje in da to komajda še prenaša. “Če dr. Rugelj umre, mi ga boste obesili na dušo, če pa bi za njegovo rešitev kršil zakonitost in Sloveniji sta alkoholizem in samomorilnost družbena pojava, ki sta med razdiralnimi najbolj razširjena. Alkoholizem pa je pravzaprav počasno ubijanje. Slovenci pijemo vedno več Podatkov, koliko Slovencev je odvisnih od alkohola, ni, o tem lahko le posredno sklepamo iz drugih informacij. Ena izmed ocen iz leta 1991 pravi, daje v Sloveniji odvisnih 10 odstotkov ljudi. Po nekaterih podatkih v Sloveniji porabimo 10 litrov čistega alkohola na prebivalca. Pri tem so upoštevali registriranost prodaje. Ker je naša država ena redkih, kjer je žganjekuha nekontrolirana, je resničnost te trditve vprašljiva. Tudi večji del vinske proizvodnje ni zajet, kot tudi ne poraba v industrijske namene in turistična poraba. Tako tak podatek ne pove dosti, bolj zogovorna pa so opozorila zdravnikov, ki ugotavljajo da umrljivost zaradi ciroze jeter raste. Slovenci smo zmotno prepričani o blagodejnih učinkih alkohola. Kot pravi doc. dr. Slavko V. Ziherl, kije bil 10 let vodja Centra za zdravljenje alkoholikov Univerzitetne psihiatrične klinike, pri nas kroži kar 1035 zmot o alkoholu, v nekaterih je sicer kanček resnice, preveliko priseganje nanje pa ima zabavi in le 5 odstotkov v lokalu. V prvem letniku je četrtina dijakov abstinentov, v tretjem le še 13 odstotkov. Da alkohol pri mladih ni neznanka, kaže tudi podatek, da se napije kar četrtina anketirancev iz 1. letnika in polovica 3. letnika. Med mlajšimi, ki se opijajo, ni razlike med fanti in dekleti, med 3. letniki pa že izstopajo fantje. Med temi, ki se opijajo, jih je 60 odstotkov pijanih manj kot enkrat mesečno, četrtina je pijana enkrat mesečno, šestina enkrat ali večkrat tedensko. Odgovori mladih na vprašanje, zakaj pijejo, se pravzaprav ne razlikujejo od odgovorov starejših. Pijejo, ker so na zabavi, ker tako postanejo živahni, zgovorni in sproščeni, pozabijo tegobe. Med tistimi, ki pijejo, jih je kar desetina odgovorila, da ne nameravajo nehati. Več kot 16 odstotkov srednješolcev pa je zaradi pitja že imelo težave z okoljem. V raziskavi Centra za zdravljenje alkoholikov so ugotovili, da je imelo skoraj polovica odvisnih od alkohola očeta ali mater, ki sta bila tudi sama odvisna. Primerjali so tudi podatke odvisnosti in samomorov. V petih letih je bila tretjina vseh samomorilcev odvisnih od alkohola. Med 4382 osebami, zdravljenimi v Centru za lahko hude posledice. Resje na primer, daje °sebami, zdravljenimi v Centru za refošk dober zoper anemijo. Količina potreb- zdravljenje alkoholikov na Škofljici pa jih je nega železa, ki bi ga nadomestili že z eno ali v ^ samomor napravilo kar 33. Polovi- dvema tabletama, pa ustreza količini železa, ki je v 5 do 8 litrih vina. Torej bi bili lahko že temeljito pijani, ko bi ustregli naši potrebi po železu. Včasih so veljali Francozi za ideal kulturnega pitja vina, vendar kasnejše ugotovitve kažejo, daje odstotek Francozov, umrlih zaradi ciroze jeter, ravno v Franciji med najvišjimi v Evropi. Torej tudi kulturno pitje ne varuje pred nevarnostmi, ki so zaradi spodbujanja nekaterih centrov možgan zakriti. Tako alkohol, ki možgane destimulira in dezinhibira njihove celice, sproža veselje, preganja strah, daje samozavest in premaga potrtost. Tudi mladim alkohol ni neznanka V 200.000 slovenskih družinah je vsaj eden od članov alkoholik. Tudi število mla- ca samomorilcev je imelo v krvi tudi določen odstotek alkohola. jenega zdravljenja alkoholikov. Čeprav je dr. Rugelj izpolnil že 54 let delovne dobe - nekaj let ima beneficiranih, ker je dalcl v vojski - a želi delati vsaj še tako dolgo, dokler ne vzgoji primernega naslednika. Ker novi zakon dopušča zasebno zdravniško prakso do 75 leta starosti, bi dr. Rugelj še lahko delal, zato si je že pripravil prostore za zasebno ambulanto, ki jih je posebna komisija pregledala in odobrila primernost, medtem ko Zdravniška zbornica noče dati koncesije, proti njej pa je minister dr. Voljč, ki se na vse kriplje trudi, da bi ohranil Rugljevo življenje, brez moči. Gladovna stavka dr. Janeza Ruglja ni “blef’. Mož, ki je v življenju uresničil svoje načrte, ve, kaj hoče. Za gladovno stako se je odločil, ker je prepričan, da se mu že 25 let godi krivica, in hoče temu narediti konec. Ministru Voljču je dejal: “Dokler moje zadeve ne bodo urejene, boste hodili za mojim pogrebom.” Mož iz Brezovice misli resno, minster pa se je še prejšnji teden spraševal, če si Slovenija sploh lahko privošči Ruglja. IGOR VIDMAR Alkohol je pravzaprav naš vsakdanji spremljevalec: aperitiv na obisku, kozarec vina ob hrani, tudi nazdravljamo pravzaprav vedno z alkoholno pijačo, saj se z njeno pomočjo lažje sprostimo. Imamo srečo (ali bolje rečeno nesrečo), da naš cestni zakon dovoljuje določen odstotek alkohola v krvi, s katerim lahko še vozimo. Vendar, kdo pa ve, koliko sme spiti, da ne bo prekoračil 0,5 promila? Že pri 0,3 promila alkohola v krvi se pri manj izkušenih pivcih lastnosti spremenijo in se nevarnost pri vožnji poveča. Če smo na primer zvečer pijačo pridno nalivali in bi balonček opolnoči pokazal 2 promila, bi zjutraj, ko bi ob 7. uri peljali otroke v šolo, pokazal 1,5 promila, zaradi česar bi nas po lestivici še vedno lahko označili kot “definitivno pijano osebo”. Tudi ko balonček pokaže mejo 0,5 promila, potrebuje telo kar 4 ure, da ta alkohol izloči. Inštitut za sodno medicino medicinske fakultete je opravil raziskave o vplivu alkohola na prometne nesreče. Ugotovili so, da število hudih prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola pri moških narašča, pri ženskah je trend negativen. Večina prometnih nesreč zaradi vinjenosti se je pripetila zvečer ali ponoči, pri ženskah pa tudi v zgodnjih jutra-njih urah. Zaradi vinjenosti je nesrečo povzročilo največ voznikov, starih od 25 do 34 let. Kako pomagati mladostniku, ki pije Ali bo mladostnik začel piti, je odvisno tako od njegovih osebnih lastnosti kot okolja. Če bo v alkoholu videl možnost, da z njim premaga boleča spoznanja o sebi, premaga strah in tesnobo v navezovanju stikov z drugimi, rešuje depresivna razjroloženja, če vidi, da mu pričara smisel življenja, se lahko zgodi, da bo zaradi pretiranega pitja alkohola izgubil samospoštovanje in se počasi sam uničil. Zato je v prvi vrsti dolžnost staršev, da o alkoholu spregovorijo s pravo mero, ne s popolnim odklanjanjem. Otrok mora spoznati, da je alkohol v družbi prisoten, da je spremljevalec v življenju, ne pa nujen. Seveda so tu še šola, družbeno okolje in vrstniki. Je pa v mladostniškem obdobju že prepozno za začetek oblikovanja njegovega odnosa do alkohola. Treba je začeti zgodaj, z lastnim zgledom od otrokovega rojstva dalje. TANJA GAZVODA Padel pod težo maliganov — ' '—------*—’—1— —.• :■$.■■■■■"■:■■ ■-. 1 : j. ui- 11 r y»»s pogovor s pionirjem slovenskega stripa mikijem mustrom Najbrž ga ni Slovenca, ki bi ne poznal Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Ti trije junaki slovenskega stripa so izredno priljubljeni, čeprav že dolgo ne prihajajo med bralce z novimi dogodivščinami, ampak založbe le ponatiskuje-jo stare. Prav to dokazuje, da so stalnica in ne utrinek na slovenskem nebu. Za njihovega očeta Mikija Mustra so najlepši dokaz, da je ravnal prav, ko je svoj življenjski cilj začrtal z njimi in vztrajal pri njem. To pa ni bilo lahko, saj so pionirju slovenskega stripa in risanega filma nametali veliko polen pod noge, zaustavili pa ga niso. Ta čas, ko zaokrožuje število svojih let na sedemdeset in se v Dolenjski galeriji prvič predstavlja javnosti s pregledno razstavo, je lahko zadovoljen: njegovo mesto v slovenskem stripu in risanem filmu je jasno prepoznavno in trajno postavljeno. - Razstava v Novem mestu je v bistvu vaša prva večja samostojna razstava, kar se sliši nekoliko nenavadno, če pomislimo na to, da ste po izobrazbi akademski kipar, kot ustvarjalec stripov in animiranih fdmov pa sploh najbolj znano slovensko ime. Kaj vam pomeni ta razstava? “Zelo sem vesel, da je razstava sploh postavljena. Moje dosedanje izkušnje so namreč slabe. Zdi se mi, da je vse moje življenje pri nas strip veljal za manjvredno zvrst ustvaijanja. Name so običajno zaradi ukvarjanja s stripom in risanim filmom gledali kot na črno ovco med kolegi akademskimi slikarji in kiparji. Sicer pa sem kipar po naključju, saj tega nisem želel, ampak sem že od mladih nog naprej hotel delati stripe in risane filme. Ne morem torej reči, da sem od kiparstva zašel v strip, ampak da sem prišel na svoje pravo področje. Sele zdaj, na stara leta, vidim, da je strip dobil svoje mesto tudi v Sloveniji. To po svoje dokazuje novomeška razstava. Odziv nanjo je, kot lahko sodim po prvem tednu, precejšen, obisk pa je tudi zelo lep.” - Kljub temu da niste svoje ustvaijalno-sti razvijali v kiparstvu, pa le niste hodili tako zelo daleč od njega. Površen premislek pravi, da kiparstvo ter strip in filmska risanka nimata nič skupnega, vi pa menite drugače. “Da. Strip in animirani film imata s kiparstvom skoraj da več skupnega kot s slikarstvom. Slikarja ne zanima figura v gibu, kipar pa modelira figuro v prostoru, oblikuje jo z vseh strani. Slikarja zanima barvna površina, kiparja pa forma. V risanem filmu in stripu se figure gibljejo, obračajo, oblikovati jih je treba prostorsko, z vseh strani, tudi od zadaj. To pa je bolj kiparsko. Jaz tega seveda nisem vedel, ko sem se vpisal na akademijo, dokler ni prof. Boris Kalin, ko si je v prvem letniku ogledal moje risbe, presodil, da bom kipar. No, končal sem kiparstvo, a postal risar stripov in animiranih filmov, čeprav je bilo takrat to silno težko. Danes je v Evropi kar nekaj dobrih šol za risani film in strip, takrat pa cela Evropa ni premogla niti enega studia za strip ali risani film.” - Risani fdm in strip sta doma v Ameriki, od tam je tudi vaš zgodnji vzornik Walt Dis-ney. Menda ste ga celo hoteli obiskati. Do obiska ni prišlo, ste pa postali naš, slovenski Disney. So vas Disnejjevi fdmi navdušili za strip in risanke? “Disney je bil moj ideal vse od otroštva, ko sem v kinu prvič videl njegovo risanko Sneguljčica. Zasvojil me je, vendar pa tudi če sem si še tako želel, po njegovem nisme mogel delati. Pred vojno in med vojno Slo- venija ni poznala stripa, po vojni, ko se je strip širil po svetu, pa je bil pri nas prepovedan. Vendar smo ga vseeno začeli delati, kljub vsem težavam s papirjem in drugim materialom ter kljub splošni usmerjenosti, ki stripu sploh ni bila naklonjena. Prvi strip je izšel v časopisu PPP (Poletove podobe in pesmi). V njem so objavili prvih pet Zvitorepčevih dogodivščin, potem pa sem risal Zvitorepca za TT (Tedensko tribuno), kjer je strip izhajal 21 let. Za Slovenskega poročevalca, kjer sem bil zaposlen kot novinar, sem ilustriral slikanice.” - Pravite, da vzdušje ni bilo naklonjeno stripu. Ali ste doživljali kakšne pritiske zaradi svojega ukvarjanja z njim? “O seveda! Moji kolegi in drugi so me napadali, češ da je to kič, da gre za nazadnjaško, zahodnjaško stvar, ki kvari mladino in odvaja otroke od branja. Pritiski, tudi politični, so billi tako močni, da je bil strip enkrat prekinjen, vendar so ga morali zaradi pritožb bralcev nadaljevati. Zvitrorepčeve dogodivščine je namreč bralo staro in mlado. To je bilo pravzaprav edino, kar ni bilo politika. Tudi v TT-ju, ki naj bi bil časopis za razvedrilo, je bilo tri četrt politike in socialistične samohvale. A če človeka od jutra do večera bombardirajo z uspehi socializma, ima tega kmalu dosti. Zadnja stran TT-ja z Zvitorepcem je bila le nekaj drugega, ponujala je razvedrilo, zato so bili bralci na moji in Zvitorepčevi strani.” - Veliko ljubezni in zavzetosti je moralo biti v vas, da ste kljub vsemu vztrajali pri izbranem cilju. Kaj vam je bilo v podporo? “Oral sem ledino in rinil z glavo skozi zid. Loteval sem se stvari, kije bila prepovedane, a nisem mogel drugače. Od malega sem si želel delati prav to in tega mi nista mogli preprečiti ne politika ne stroka. Delal sem po svoje. Spodbudno pa je delovalo, da je bilo moje delo všeč veliko ljudem. To mi je bilo napomembnejše. Nisem hotel delati za ozek krog kritikov, ampak sem ves čas imel pred seboj široke mase in širok okus. Mislim, da sem ga dobro zadel. O tem me prepričuje tudi to, da še zdaj, po toliko letih, Zvitorepca radi berejo. Vsi moji stripi so bili večkrat ponatisnjeni, vse naklade pa so otroci kar razgrabili. Danes Zvitorepec ni edini strip na slovenskem trgu. Konkurenca je huda, otrokom so na voljo svetovno znani stripi od Asteriksa naprej, pa vendar je Zvitorepec še vedno zelo priljubljen.” - Kaj mislite, zakaj vaši junaki Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik še zdaj navdušujejo? “Zvitorepčeve dogodivščine so vsi radi brali, od najmlajših do starejših, od šestega do osemdesetega leta. Znanci mi pravijo, da bi anketa dokazala, da skoraj vsak Slovenec, če že me pozna mojega imena, pa vsaj ve za Zvitorepca. Na srečanjih, ki sem jih imel nekaj dni po otvoritvi razstave z otroki iz novomeških šol, so mi mnogi povedali, da so vse moje stripe večkrat prebrali, nekateri drugačno begunstvo Preteklosti ni več, je samo še prihodnost Ko pišemo o beguncih, ki so pobegnili pred vojnimi grozotami v Bosni in Hercegovini, so to pretežno zgodbe, polne pretresljivih spominov. Le malo je v njih optimizma, upanja. Pa vendar vsi, ki so ušli iz bosansko-hercegovskega pekla, ne čakajo le, kako bodo drugi reševali njihove težave. Nekateri so se z zvrhano mero dobre volje z vso zagnanostjo spoprijeli z novim življenjem. Takšna je tudi družina Šiširak, ki si je potem, ko je po večkratnih poskusih spoznala, da v Mo-staiju, kjer sije spletla družinsko gnezdo, ne bo moč živeti, poiskala in uredila nov dom v Metliki. Čeprav se danes, skoraj tri leta potem, ko je Olivera Šiširak s sinom Damirom prvič prišla v to prijazno belokranjsko mesto, kakor mu sama pravi, zdi vse tako enostavno, pa takrat ni bilo tako. Olivera ali Olija, kakor jo kličejo številni znanci, je konec aprila leta 1992z Damirom sedla na zadnji avtobus, ki je takrat odpeljal iz že mesec dni obleganega Mostarja. V žepu sta imela vozovnici do Frankfurta. A do tja nista prišla nikoli. Njuno potovanje seje končalo v Ljubljani. Metličanka Vida Kraševec, ki je bila deset let v Mostarju soseda Šiširakovih, jima je namreč v zadnjem trenutku svetovala, naj gresta skupaj z Vidino hčerko in njeno prijateljico v Metliko, saj bo vojna v Mostarju tako in tako trajala le kakšen teden ali dva. “Bila sem podučena, kako v Sloveniji preganjajo begunce in naj ob prihodu v to državo nikomur ne povem, kdo v resnici sem. Toda že ob prihodu na ljubljansko avtobusno postajo sem se prepričala, da to ne drži, in prvi vtis, ki sem ga dobila o takratnem mojem pribežališču, danes pa lahko rečem o novi domovini, je bil zelo dober,” se spominja Olija. Srečni, ker niso nikomur v breme Teden ali dva sta se spremenila v dva meseca, ki sta ju Olija in Damir preživela pri Kraševčevih. Ko so slovenski mediji poročali, da se je Mostar otresel srbske okupacije, sta začela Šiširakova zopet pripravljati kovčke. “Čeprav me je mož Meh-med, ki je ostal v Mostarju, po telefonu opozarjal, naj se ne vračam, ker v resnici v našem mestu ni miru, sva se s sinom podala na trnovo pot z avtobusom. A v mestu, ki sem ga imela vedno tako rada, sem prespala le eno noč,” pripoveduje Olija. Med njeno odsotnostjo se je vse spremenilo, predvsem pa mnogi ljudje, ki jim je prej tako zaupala. Takoj se je prijavila nazaj na delo v Komunalnem podjetju, kjer je devetnajst let delala kot oblikovalec za dekoracijo mesta. A podjetja skoraj ni več spoznala. Vse je bilo drugače, tudi direktorje bil drug. Iz vsega, kar se ji je zgodilo ob kratkem bivanju v Mostarju, je lahko zaključila le eno: da tam ne bo mogla več ne živeti ne delati. Poslušala je možev nasvet, naj čim prej odide. Toda čepravse je bilo težko izviti iz hercegovskega pekla, je bilo še težje, ko sta s sinom brez cilja pritavala do Karlovca. “Vest mi ni dovoljevala, da bi se znova vrnila h Kraševčevim. Preveč dobrega so že naredili zame. Ko sem z enim samim žetonom za telefon stala na avtobusni postaji in v mislih iskala rešilno bilko, ki bi se je še lahko oprijela, sem se spomnila besed Tanje Vučič iz Metlike. Ta mi je namignila, ko sem zapuščala Metliko, naj se le spomnim nanjo, če se bom morda še kdaj vrnila v Belo krajino.” Olija in Mehmed Šiširak v njuni galeriji Čez čas je Oliji in Damirju uspelo dobiti stanovanje brez najemnine pri Gerbčevih, ki so jima tudi moralno veliko pomagali. Hkrati je Mehmed, ki je kot prometni inženir delal v Urbanističnem zavodu v Mostarju, vse bolj spoznaval, da postaja življenje v tem mestu iz dneva v dan nevzdržnejše. Nekajkrat je prišel v Metliko, pa podvomil, ali je storil prav, se vrnil v Hercegovino, ob zadnjem obisku februarja 1993 pa se končno odločil, da bo moral pognati korenine v novi domovini. Predvsem pa sta se tako Olija kot Mehmed zavedala, da se bosta, kjer koli že bosta, morala prilagoditi načinu življenja ljudi, ki ju obkrožajo. Najpomembneje pa bo, da bosta čim prej odvrgla z ramen tovor begunstva. Olija je že ob prvem prihodu v Metliko začela slikati. Pravzaprav je to počela že v Mostarju, čeprav od slikanja ni bila eksistenčno odvisna. V Metliki pa je bilo umetniško ustvarjanje, zlasti po drugem prihodu, njen edini vir za preživetje. Zavedala se je, da se mora prilagoditi okusu Slovencev. Zato je šla v Ljudsko knjižnico in iz knjig spoznavala, kaj imajo Šlovenci radi in kaj jim je blizu. Dodatni elan za delo je vsem trem dajal občutek, da nikomur v Metliki niso v breme. Še vedno se čudijo, kako so jim bili vsi pripravljeni pomagati. Sin postaja Metličan, hčerka Američanka Maja 1993 sta Šiširakova skupaj s črnomaljskima podjetnikoma Silvom Grdešičem in Brankom Banovcem ustanovila podjetje P+, kar je kratica za “Prijateljstvo +”, kakor se je imenovalo Mehme-dovo podjetje v Medžugorju. Prvi otrok tega podjetja je bila galerija v starem metliškem mestnem jedru. Tako je dobila Olija primeren atelje za delo, hkrati pa tudi prodajalno. “Ves zaslužek smo vlagali v posel, ne v standard. Neverjetno, kako človek, ki izgubi vse in mora začeti znova iz nič, spremeni pogled na življenjske vrednote. Za marsikatero stvar, brez katere si v Mostarju nismo znali predstavljati življenja, smo v Metliki ugotovili, daje povsem nepotrebna. Nekateri se čudijo, kako lahko z galerijo sploh preživimo. A smo se navadili na skromno življenje in veseli smo, da je v Sloveniji delo tako visoko cenjeno. Ne privoščimo si nikakršnega materialnega razkošja. Naše največje razkošje je druženje z novimi prijatelji, s katerimi spoznavamo tudi za nas nove navade, kot je na primer nabiranje gob. Najbolj pa smo zadovoljni, ker nismo odvisni od nikogar razen od lastnega dela,” pravi v imenu Šiširakovih Mehmed, ki vodi galerijo, ki jo je tudi sam opremil. Zadovoljen je, ko se številni obiskovalci iz vse Slovenije čudijo, da ima tako majhno mesto, kot je Metlika, galerijo, kakršne se ne bi sramovala niti izbirčna Ljubljana. Danes podjetje P+ ni več v njunem lastništvu, ampak sta postala samostojna podjetnika. Delata po dvanajst in več ur na dan, tudi ob nedeljah. Ko Oliji čas dopušča, se prepusti slikanju po svojem okusu. Takrat izlije vse, kar se ji nabira v duši. A zanimivo, čeprav ta dela niso po naročilu in - kot sama pravi - ne ravno značilna za slovenski okus, so ljudem blizu in doslej se ji ni še nobeno prav dolgo pomikalo po prodajni galeriji. Trije Šiširaki so zadovoljni, ker so skupaj in ker so dodobra pognali korenine v Metliki. A kljub temu je v njihovih srcih tesnoba, kajti četrti družinski član, hčerka Jasmina, je že tri leta in pol v Ameriki. Jasmina je odšla v ZDA leto pred tem, ko se je v Bosni pričela vojna. Tam naj bi ostala na enoletnem šolanju, toda ko bi se morala vrniti, je bila njena družina že v Sloveniji. Ostala je v Ameriki in ko bo letos zaključila gimnazijo, bo tam tudi nadaljevala študij. Staršem je v uteho le to, da je dobra učenka in da se že uveljavlja kot slikarka. V Chicagu je na razstavi učencev srednjih šol s tremi deli dobila prvo, drugo in tretjo nagrado. Svojo slikarsko nadarjenost je pokazala že veliko prej, saj je kot šestošolka na tekmovanju UNESCA dobila dvanajsto nagrado na svetu. “Opažava, da hčerka vse bolj postaja Američanka, sin, ki obiskuje prvi letnik gradbene šole v Novem mestu, pa je že tako in tako Metličan. Zavedava se, da je edini kapital, ki mu ga lahko nudiva, da mu omogočiva šolanje. Ves ostali kapital nama je vzela vojna. Hčerko kreditira družina, pri kateri živi, posojilo pa ji bo vrnila, ko bo prišla h kruhu,” pravita Šiširakova, ki gledata le v prihodnost in ne razmišljata veliko o preteklosti, še manj o vrnitvi v Mostar. Trdita, daje zanju preteklost del življenja, ki jima gaje na srečo uspelo še pravočasno prekiniti. Vesta, da dvojnega življenja ne moreta živeti: da bi bila fizično v Sloveniji, z mislimi pa v Hercegovini. To po njunem prepričanju človeka sili v životarjenje, v apatičnost. Zlasti slednjega pa nočeta, kajti sta večna optimista, ki vzameta življenje z lepše, vedrejše plati. Predvsem želita biti otrokoma vzor, kako se morata v življenju boriti in truditi, da bosta kaj dosegla. MIRJAM BEZEK-JAKŠE so jih znali tako rekoč na pamet. Nekaj ®i jih je zatrdilo, da je Zvitorepec najboljši od vseh stripov, kar jih poznajo. Veste pa, koliko jih je danes na voljo! Vse to nekaj pomeni. Če poskusim odgovoriti na vprašanje, zakaj so otroci še danes navdušeni nad njimi, se mi zdi, da je najboljši odgovor tale: moji stripi so nekaj domačega, slovenskega. V njih ni nebotičnikov, super modernih raket in podobnega. Če sem že v strip vpeljal raketo, jo je Lakotnik sam zbil iz starih desk in sodov. To je tisto, o čemer otroci sanjarijo, da bi sami kaj naredili. Ob mojih stripih se sprošča fatazija!” - Zanimivo je, da so vaši trije junaki živali po podobi, vendar delujejo kot ljudje. “Tako je. Ko sem začel delati stripe, so bili vsi liki živalski. Potem sem sčasoma ohranil kot živalske like samo Zvitorepca, Lakotnika in Trdonjo, ostali liki pa so človeški. In vendar se ni nikoli zgodilo, da bi mi kdo očital, zakaj mešam ljudi in živali, kako da se Lakotnik, torej volk, zanima za lepotičke, da sc moji trije junaki družijo2 ljudmi, da žive z njimi, občujejo z njimi, da skratka žive človeško življenje v človeške® svetu. Ljudje najbrž tega sploh opazili niso-Otroci imajo sploh zelo radi počlovečei® živalske figure. Od malega so njihove igrače medvedki, mucke, račke in druge živali-Medvedek je pojem otroške igračke, v resnici pa je to kar huda zverina.” - Ste junake in zgodbe sami ustvarili ali ste imeli kakšne sodelavce, ki so za vas pri' pravljali zgodbe, vi ste pa jih prenašali v strip? “Pri risanju sem bil popolnoma prepuščen samemu sebi. Izmišljal sem sj zgodbe, pisal besedilo, oblikoval like. M0!1 stripi so v celoti avtorsko delo.” - Ker ste tudi ustvarjalec risanih film0'; je pravzaprav čudno, da se vaši pri(jubljc® stripi niso preselili na filmski trak. Kako t°i da ni risank z dogodivščinami Zvitorepca i* njegovih dveh prijateljev? .. “Žal mi ni nikoli uspelo, da bi nared’ risane filme iz svojih stripov, čeprav jih Je veliko primernih in, mislim, da bi bili tud* komercialno uspešni. Trideset let semt0 dopovedoval našim filmarjem, a niso pok® zali pravega zanimanja. Takrat so bili časi ® ljudje taki, da se nihče ni preveč gnal. Hodi' lo se je v službo, prejemalo plače, kakši® večje podjetnosti pa ni bilo. Danes Je drugače, danes je zanimanje za filman]6 mojih stripov, vendar jaz nisem več tisto, k® sem bil. Nič več ne morem vsega sam naredi; ti. Malo sem izklopil pa tudi motivacije ® več take, da bi se zdaj šelahko zakopal v de® kot včasih, ko sem delal dobesedno dneve in noči. Pripravljen sem odstopiti pravice 0 snemanje, jaz bi obdržal le supervizijo, da b teklo po mojih zasnovah. Pripravljen se® tudi predelati strip v fimski scenarij, več Pa ne morem, organizacijo in posel bi mor® prevzeti drugi” - Željni ste bili dela pri risanih filmih ® polni ustvarjalnih moči. Jih ni bilo mog<®£ izkoristiti doma? “Doma nisem mogel delati, kar sc® želel. Kazalo je sicer, da bo šlo, ko smo p* Viba filmu ustanovili studio za risani film J” naredili prvo slovensko risanko in nato s dve. Vendar je kmalu vse propadlo. Ni bd ne pravega zanimanja ne denarja za daljevanje. Naredil sem še nekaj reklam111 filmov, a vse to je bilo zame premalo, Zc® sem si kak večji projekt, serijsko risank0, zgodbice za otroke. Zanimivo je, daje m°J in slovenska prva risanka Puščica doživc hude obsodbe kritikov. V časopisih so pi®1’ da ne bi smeli dovoliti, da pri nas delamo tak0 nekvalitetne risane filme, ker s tem up®^ ugled jugoslovanskemu risanemu film0 svetu. Priznam, da Puščica ni bila bolj^jj risanka od takrat uspešnih zagrebški risanih filmov, vendar bi lahko pohvalili vsaJ voljo, da je nastal prvi slovenski risani fuJJ*: Če se nekaj poskusi, se ne sme takoj pohod' in uničiti! Prav po slovensko je to: če kdo k»J narediti, ga je treba zatolči.” - V Nemčiji ste delali skoraj 20 let, naPj dili več sto kratkih risank po Mordill0'^ karikaturah, nekaj serij, skupaj za skoraj * ur risanih filmov. Leta 1990 ste prenehab delom v Nemčiji in se vrnili domov. Kaj staja zdaj? “Bil sem že utrujen in potreben počitk® Tudi družinskega življenja nisem veliko u2j saj sem precej časa prebil v Nemčiji, žena sinom pa v Ljubljani. Zdaj pravaprav šc 0 uživam v družinskem krogu, vendar ne lc° j rim. Prevajam Zvitorepca v tuje jezika, Prj risujem manj kvalitetne stripe in pripravljaj barvni strip o Martinu Krpanu. Ce bo šlo P° sreči, bo nastal tudi risani film o Krpa0’’' Torej delam, vendar ne več na kratek r° j ne maram več pritiskov. Tega sem imel v žj ljenju več kot dovolj. Resje, da mi je bilo dc 0 v užitek. Jemal sem ga kot hobi, ne kot del°- MILAN MARKET Priloga Dolenjskega lista nagradi v novo mesto IN METLIKO Žreb je izmed reševalcev 7. nagradne križanke izbral Gregorja Rovana iz Novega mesta in Ano Jakofčič iz Metlike. Rova-au ie pripadla denarna nagrada, Jakof-aieva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 13. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mes'°, s pripisom KRIŽANKA 9. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš Poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. * REŠITEV 7. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 7. nagradne križanke^se, orano v vodoravnih vrsticah, glasi: AMAT1, fLA, PIRAMIDON, ONOMATIKA, LES, snu’ Z0RAN> MOLI, TONA, EDEN, Mir n LlVAR- SJ, AVANS, NARAMKA, ua7?VAN, irian, UREZEK, BUTVA, Marani, kojot. Prgišae misli nas ne prevzame, kar nismo sami. L. KOVAČIČ revščnaIne^nia^1 so bili vedno politična J. VIDMAR dede smrti živa duša ne ve, ali ni nemara aJv^cin sreča, ki more doleteti človeka; in j"1. seN svet boji, ko da bi natanko vedel, le vseh nesreč najhujše zlo. Zd' PLATON na l Se’,i ^ C^‘n‘ Tray' svetovni nazor novi- arm ^Vom' skepticizem in vztrajno preverjanje Izmetov in sestavljanje dejstev. y S. ZAJC s°kdanji kruh literature je različnost. D. JANČAR °p tednu raka NAGRADNA KRIŽANKA DOLBUSKl UST DOLBUSKl UST DOLBUSKl UST CVRČEK IZDELOVA- oro£ja STARO- GRŠKO MESTO GRŠKA IITLOSKA HITRA TEKAČICA ŽUŽEK, KI NAJDEMO V LEČI MEJNA REKA MED TURČIJO IN ARMENIJO IND. MESTO NA ŠVEDSKEM OB JEZERU VVATTERN SEČEVOD ŠP. SLKAR SALVADOR SRAJCA 2 DOM RAIMA DOLBUSKl UST DOLBUSKl UST DOLBUSKl UST DJEVITA :enska MLAJŠA KAMENA DOBA DRUŽIN. REVIJA > TUREK. OTOMAN UMET- NOST CENENO BLAGO IME ATLETA CLARKA - VRSTA ŠPORTNIH SANI SKOPLJE- NEC. EVNUVi SEZNAM IMEN OBUVALO GRŠKI KOSARK SKI KLUB IZ SOLUNA SLAB PESNIK ŽENSKO IME AVTOR: JOŽE UDIR LEPOTNA KRAUICA IZRABLJANJE OGRADA ZA SVINJE KEM. SIM. ZA OSMIJ KENIJSKI PREDSED- NIK DRŽAVE DANIEL RM BOGINJA JEZE ZAVARCVA PRED BOLEZMJO VIŠJI UKAZ, ODREDBA POE EDGAR SKALA OTROŠKO VOZILO KRAJŠI VERZ, KI SLEDI DALJŠEMU HRVAŠKI SKLADA- TELJ BRANIMIR 1918-1979 RIMSKI LAHKO O^ORO- LEGIONAR Z žlico do zdravja kolit 6 belem sladkorju in beli masti. je zaobjeto vse tisto, kar je sicer vo p° m z^° Prija okusu, vendar pa ni zdrahe! vrCVC^ d°brot namreč škodi, naj gre za n.( ^h, slaščice ali mesne dobrote. Sodob-n,Znan°st je povezavo med prehrano in dok^rimi boleznimi odkrila in nesporno je t aZa*3' ® lcm ne gre več dvomiti. Dobro p0 °!cj vedeti nekaj več o zdravi prehrani, se fjli in potem seveda ukrepati. Pie k ‘anamcn Je zanimivo in poučno bra-rak u.'?'ce Rravilna prehrana v boju proti ^ U’ ki joje napisal prof. dr. Dražigost Poko-> rzdala pa Zveza slovenskih društev za boj 3o ‘raku. Knjižica je izšla v visoki nakladi doh'• 'zvodov 'n je ne bi smelo biti težko pr .l,'.za branje. Člani Zveze sojo tako in tako ^ Jeli brezplačno. Naš priznani strokovnjak Prehrano dr. Pokorn v nji piše o vlogi rave in nezdrave prehrane v zvezi z rakavi-•' obolenji ter v drugem delu postreže z vr-0 Kuhinjskih receptov za vsakodnevne rotrebe bolnikov in zdravih ljudi. Po nekaterih statističnih raziskavah je ^Javnost raka pri moških v 40 odst. in pri Dt^u^h v odst. v povezavi z neustrezno rj- no- To Potrjujejo epidemiološke z'skave, ki kažejo, da obstoja zelo tesna Vezava med prehrambenimi navadami in .ločenimi vrstami raka, še posebno rakom te .ojkah, prostati, debelem črevesju in danki rZelodcu. Pod kritičnim očesom seje znašla odvsem hrana z veliko maščob in mesa, , čena, cvrta, prekajena in preslana hrana, ana z rakotvornimi snovmi in hrana z malo zaščitnimi snovmi, kot so balastne vlaknine, nekatere rudnine in vitamini. Če k nezdravi hrani dodamo še nezdrave navade, kot so kajenje, nezmerno uživanje alkohola in telesna nedejavnost, je tveganje, da obolimo za rakom, kar precejšnje. Ti dejavniki tveganja se med seboj ne seštevajo, ampak množijo. Ker so maščobe najpogostejši prehrambeni dejavnik tveganja za nastanek raka, predvsem raka na debelem črevesju in danki, na prostati in raka dojk, strokovnjaki svetujejo, naj bi maščobe zavzemale le 20 do 30 odst. glede na celodnevno količino s hrano zaužite energije. V dnevni prehrani moramo omejiti predvsem nasičene maščobe (živalske maščobe), ne pa maščobe s polinenasičenimi in mononenasičenimi maščobnimi kislinami (olivno olje). Večje treba uživati hrane, ki ima veliko zaščitnih snovi, tako imenovanih antioksidantov in vitaminov. To pomeni, naj bo vsak dan na mizi več zelenjave, prevsem ko- renja, solate, špinače, ohrovta in zelja, ter sno zelo aktivnih osebah bistveno manjše v sadja. Ta živila varujejo pred nastankom že primerjavi s sedečimi ljudmi, omenjenih vrst raka, poleg tega pa tudi pred Za osnovno usmeritev, kako izbirati ust-nastankom raka v ustih, žrelu, grlu, na rezno hrano za naš organizem, nam lahko požiralniku, sečnem mehurju in želodcu. Če služi priporočilo Ameriškega zdravstvenega je le mogoče, naj bo zelenjava in sadje preš- združenja (AMA), ki je sestavilo nekakšno no, saj tako ohranita največ za zdravje dra- piramido živil. Na njenem najširšem delu so gocenih sestavin. najpomembnejša živila, ki naj bi jih uživali Pomembno je, da zaužijemo tudi dovolj največ, v vrhu pa tista, ki naj bi jih uživali manj. vlaknin, to je snovi, ki se ne prebavijo, ven-. Osnova so živila iz žit, nato sadje in zelenjava, , j - - -j---------j-------•j'-'j ■ — dar so potrebne za pravilno delovanje črevesja. Vlaknine v črevesju redčijo strupene snovi, preprečujejo njihov nastanek in pospešujejo prehod blata skozi debelo črevesje. Varovalna dnevna prehrana mora vsebovati okoli 30 g ali več dietnih vlaknin, dobimo pa jih s sadjem, korenasto in listnato zelenjavo, stročnicami in črnimi kruhi, lahko pa z otrobi in podobnimi dietetnimi izdelki, ki ji je že kar precej v trgovinah. Pri vsem tem je treba opozoriti še na p nekaj. Več študij je pokazalo, daje povečana 3 telesna teža - ta pa spremlja uživanje bogate, < kalorične in mastne hrane ter telesno neak- * tivnost - tudi dejavnik tveganja za nastanek ? raka. Velja pa, daje tveganje relativno, saj je £ uživanje kalorične in mastne hrane pri tele- S proti vrhu pa mlečni izdelki in ribe ter v samem vrhu meso. MILAN MARKELJ mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Stres, rizični dejavnik pri nastanku bolezni In kako zdravijo rakave bolezni? Za zdravljenje je na razpolago več možnosti, odvisno od citostatiki pri uničevanju rakavih celic in pa vse minuse, kijih imajo z uničevanjem zdravih, nam razlika v korist plusov še vedno opravičuje to obliko zdravljenja. Seveda pa današnji citostatiki ne morejo nadomestiti kirurškega in obsevalnega zdravljenja, lahko ju samo dopolnjujejo. Kaj pa so metastaze ? Metastaze, slovensko jim pravimo zasevki, so pojav celic telesu. Nekje v telesu se ustavijo in oblikujejo novo skupino Kdaj pnde V poštev kirurško zdravljenje ? tumorskih celic. Večina rakastih celic najprej prodre v mezgov- V veliki večini primerov rakavih obolenj-to velja zlasti za niče in se začne kopičiti v prvi barieri ( oviri), v najbližjih zgodaj odkrite bolezni - je kirurško zdravljenje edini način, ki bezgavkah. Ker pa po mezgovnih žilah pritekajo vedno nove bolniku omogoča zdravljenje. Gre namreč za operativni poseg, in nove tumorske celice, zelo hitro prerastejo napadene bez- kjer izrežejo vse bolno tkivo. Če se rak še ni razsejal po organ- gavke in se širijo naprej v oddaljene bezgavke. Cc tumorske izmu, je tako zdravljenje povsem uspešno. • celice vdro v krvno ožilje, imajo prosto pot, da s hitreje kot po Kd^j pa zdravimo z obsevanjem? mezgovnicah razsejejo tudi v oddaljene organe. Obsevanje pride v poštev pri tistih vrstah raka, ki mu s Rak 03 DllUČih kirurškim zdravljenjem ne moremo blizu, uporabljajo pa ga npl JI 11. tudi kot dopolnilo operacijam in v kombinacij iz drugimi načini HRUMIMO KAJENJE, saj je rak na pljučih v Sloveniji zdravljenja. najpogostejsa oblika rakavih obolenj. Zadnja leta odkrijejo sc 'Kirrni cite“iki? 'ss j JD'tfesu3 rhS!?3516 •’ S° SC ŽCmZSC~ Umrli' Zanašanjc,da sodimo v tistih ozdravljivih 10% izbranih jale po vsem telesu. Citostatiki namreč zavirajo in uničujejo bolnikov, je pač velikansko tveganje' celice, rakave pa se prav posebej. Če bi s citostatiki uničili samo Pri devetih od sknnnnH^tih nr:m,m„„i„>• -u rakaste celice, bi dosegli popolno ozdravljenje. Ni pa do danes krive cigarete! V tobačnem dimuP ki ga vdihavajo kadilcih splača'uporabhati tudfta zdravila^kkaf!ehC.Clice-.Vendar Ra Sc nJimi Pa Pasivno tudi nekadilci, je namreč cela vrsta rako- ^—^.abkosp^ona^^a^ci, --------—— ------------------------—---------—_______________________s praktični K praktični KRIŽ praktični praktični 3 Hoj Za boljše razpoloženje Znanstveniki ugotavljajo, da nekatera živila delujejo neposredno na naše razpoloženje. Tako so na primer v bananah snovi, ki delujejo podobno kot droga meskalin. Vzbujajo namreč občutek sreče in zadovoljstva ter preganjajo mračne misli. Če pojeste banano ali dve, niste več potrti. V čebuli so gorčična olja, ki so skoraj tako učinkovita kot aspirin. Eterično olje allicin, ki je v čebuli, blaži vnetja in sprošča krče. Vroč čebulni sok pajc učinkovito sredstvo proti glavobolu in bolečinam v sklepih. V zrnih kakavovca in torej tudi v čokoladi pa so snovi, ki vračajo moč, da ste kos težavam, in poskrbijo za duševno ravnotežje. Zato ste po uživanju čokolade takoj boljše volje in še tako žalostne stvari vidite v prijetnejši luči. Tudi sir zaradi snovi, ki nastajajo v njem med zorenjem, vpliva na človekovo dobro razpoloženje. Pašta in fižol Za 4 osebe potrebujemo: 400 g suhega fižola, 50 g prekajene mesnate slanine, 2 čebuli, 2 stroka česna, 150 g makaronov (polžkov), pol kozarca rdečega vina, lovorjev list in rožmarin, olje, sol, poper. Fižol čez noč namočimo v mrzli vodi, nato ga odcedimo, zalijemo z vodo, dodamo čebulo in dva lovorjeva lista in pristavimo na štedilnik. Kuhamo, da vre na majhnem plamenu. Fižol solimo, ko je napol kuhan. Ko je fižol mehak, ga odcedimo, tekočino pa precedimo in shranimo. Dve tretjini fižola pretlačimo ali zmiksamo s toliko tekočine, da dobimo gosto kašasto tekočino. V kozici segrejemo olje in prepražimo na kocke zrezano slanino, drobno sesekljano čebulo in česen. Pražimo počasi, na majhnem plamenu. Zalijemo z vinom in pustimo, da povre. Nato dodamo pretlačeni fižol, premešamo, zalijemo s tremi zajemalkami precejene fižolove tekočine in po okusu solimo. Ko juha zavre stresemo vanjo testenine in kuhamo do mehkega. Po želji jo zabelimo z malo olivnega olja, solimo in popramo po okusu. Prva mesečna redkvica Redkvica je zavoljo zgodnjega pridelka zelo priljubljena vrtnina. Od setve do sadu mine komaj dober mesec, zato jo nekateri imenujejo tudi mesečna redkvica. Uspeva na prostem in v rastlinjaku, kjer je moč že tako dolgo pridelovanje še raztegniti malone na celo leto. Na prostem jo na zatišnih in toplejših legah lahko sejemo že z začetkom marca. Potrebujemo globoka, humozna in dobro obdelana tla, bogata s fosforjem in kalijem, ne pa dušikom, ki spodbuja le rast nadzemnih delov, to je listov. Zato strokovnjaki odsvetujejo hlevski gnoj in mineralna dušična gnojila. Redkvico je priporočljivo sejati v vrste v razdalji 5 do 6 cm, medvrstna razdalja pa naj bo polovico večja, čeprav so možne tudi drugačne kombinacije, V vsakem primeru pa naj bo približno 250 rastlin na kvadratnem metru. Ta gostota omogoča pravilno debelino redkvic (da niso predebele) in kar največji donos. In še to: vrtnina je občutljiva za sušo in plevel. Vrtičkar ga bo trebil ročno, tržni pridelovalec pa lahko uporablja herbicid ramrod. Vedno z lučmi Mračni in kratki zimski dnevi se poslavljajo, noči so krajše, svetlobe pa je čez dan vse več, zato nekateri vozniki opuščajo navado, da imajo tudi med vožnjo podnevi prižgane zasenčene luči. V več državah sveta morajo imeti avtomobili tudi podnevi prižgane tako imenovane kratke luči, saj vožnja s prižganimi lučmi podnevi občutno poveča prometno varnost. Dobro bi bilo, da bi se tega navadili tudi naši vozniki. Zaradi večje varnosti, seveda pa tudi zato, ker bo taka vožnja poslej predpisana. Predlog novega zakona o varnosti v cestnem prometu ima določbo, po kateri morajo vsa motoma vozila tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi, in to povsod, tako v naseljih kot zunaj naseljenih krajev. y Zmanjšajmo porabo energije pri ogrevanju V prejšnjem tednu smo se v tej rubriki seznanili s pomenom porabe energije na okolje in s tem, da z manjšo porabo energije tudi manj onesnažujemo okolje. Zato naj na kratko navedemo, kaj bomo storili, da bomo zmanjšali porabo energije pri ogrevanju. Redno vzdržujmo vse elemente ogrevalnega sistema. Skrbimo za pravilno nastavitev gorilnika in poskrbimo za čist dimnik. Toplotno izolirajmo cevi v neogrevanih prostorih, kjer ni potrebna oddaja toplote. Dodatno toplotno izolirajmo bojler za toplo vodo. Namestimo termostatske ventile. Namestimo avtomatsko regulacijo ogrevalnega sistema. Zamenjamo star kotel z modernim, ki ima boljši izkoristek. Kurimo le s tistim gorivom, ki manj onesnažuje okolje. Če je možno, uporabimo toplotno črpalko in niz-kotemperatumo ogrevanje. Pri vseh posegih poiščimo pomoč strokovnjaka. s^ go ggpgitelj j N JŽ w o S JN O tu s čarovnicah, zmajih in drugih rečeh. S sprehod® park so se vračali v stanovanja, v temačne hod# jzui i\ jkj oi/ viuum v ouhiuviiiija, v luiiiu^iiu i. in kuhinje, kjer je podnevi in ponoči gorela # včasih v sobo za postrežnico brez oken, zatohlo temačno. XI. luvenes dum sumus. (Dokler smo (Iz študentske pesmi Guudeamus igitur, Veselimo seIC Boštjan ni hodil, ni obiskoval klasičnih odd®1 ^ v središču mesta. Z očetom sta se učila latinsc# grščine. -=rp a O PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEM Ne prenašajmo sovraštva na mlade rodove! Ne izničimo težko priborjene svobode in neodvisnosti jubljani je 220 bork in borcev doka-a.°> da duhovne vrednote in moralne norme, vodiljc v NOB, ostajali nespremenjene m bi morale velja-?a vse- Na srečanju je spregovoril 7v*van. Dolničar, predsednik tviiji j ic' V svojem govoru je P uuil, da smo našim vrednotam vsi i.Jr Zan' ‘n °dgovomi, ne samo sebi, ‘Udi pred človeško skupnostjo, ki ji Izhajamo °, “ preteklosti°'iz katcre vi,Borke 'n borce je prizadela ugoto-vti;V'* a se v letošnje zaznamovanje jucuje tudi organizacija domo-brancev Nova zaveza, in to pod pokroviteljstvom rimokatoliške cerkve, K)isV f.tlh težkih preizkušenj 1941-mi; 'ul,nsko sodelovala z italijanskimi ln hdlerjevskimi zatiralci sloven-ov,!a^ar0da’karje zgodovinsko dej-vr Borci nismo tisti, ki netijo soku v“: neenotnost Slovencev, ki je V[!?n°Wutna že pred drugo svetovno l,?H?a m mcd vojn°. neenotni smo voif.n-ancs 'n na žal°st še bolj razd-ii>mnin tem ^strankarskem sis-Bor,li smo se za domovino, Pošteni, zavedni Slovenci so j:m • . zanjo svoje življenje, a bila borrp lnJe naro> živim borkam in VWme'ntemirancem, izgnancem, neea n^r111 iaŠistične8a genocidnemč9 nc še več, P desetimi leti. tudi danes n ;a tudi v ii imeli. ue glede na razlike v sve narSk?m Pogledu, ki smo g ^Pdnoosvobodilni borbi imeli. P smo miru»ki si ga v teh težkih vteh strankarskih razprtijah tali wZe j* * Nismoin ne bomo pos-pora nafl demokratični državi dru-gorazredno društvo, borili smo se za Pravičnost, enakost za nacionalni oostoj za narodno identiteto in za samostojno Slovenijo. SONJA ZBAČNIK-ZOFKA Ljubljana ZAHVALA medicinskemu osebju in dr Oh,:rdr' M°rolovi, dr. Kusičevi in vestno inteV1 'f Preglede, priprave ni Pos^g usPcšno izvršen operativ- ANTON ARNŠEK Artiče Z avtobusom na izlet! %k^^*™>prWie m£'ka ,z Krke 22, p. Novo v avtohf scde~ !e & zaseden tudi ‘zlet U'r‘,,s ka,er‘m se bodo na nteikil }a Poslušalci novo-*b!la;“r°diuSlud‘°D- Tokrat bi An!/1 /fi^anju sreča na stra-n>e/// Bripje 14, Novo Pomagajte rešiti mojega očeta dr. Janeza Ruglja Pismo predsedniku Slovenije Milanu Kučanu Spoštovani gospod Kučan! Sem hči dr. Janeza Ruglja, ki danes gladovno stavka že osemindvajseti dan. Zakaj stavka, je dobro znano - rešitve pa nikjer. Dr. Rugelj je sicer zelo vitalen, saj je skupaj s svojo skupino mnoga leta vlagal v svoje zdravje samo najboljše, vendar pa je star 64 let in je regeneracijska sposobnost njegovega organizma dosti manjša kot pri mlajših ljudeh. Zato lahko pride do kome prej, kot je meja stradanja (40 dni). Potrebno pa je upoštevati tudi psihični moment, saj je gladovna stavka, ko ima človek pred seboj tudi možni konec, nekaj povsem drugega kot pa hoteni post, ki se lahko prekine kadarkoli. Veste, da je dr. Rugelj • NAJ SE V VSEH UUDEH PREBUDI LJUBEZEN -15 let je že minilo, odkar sva se z možem vključila v program dr. Ruglja kot izhod v najhujši stiski. Od takrat je vse usmerjeno v moj osebnostni razvoj. Dolgo je bilo potrebno, da sem postopoma začela spoznavati, daje vse, kar počnem, moje in potrebno meni. V tem času se je v meni nabralo veliko izkušenj in znanja. Pred tem nisem znala pravzaprav nič razen igrati žrtve in s tem spravljati v težak položaj svoje bližpje. Zavedam se, da ne znam toliko, da bi učila druge, vendar pomagam drugim poiskati pot iz trpljenja. Vesela sem, da sem našla pot do dr. Ruglja. Danes, ko je on v življenjski stiski, ko noče nazaj, kot ne jaz takrat, mu ne znam in ne morem pomagati. Zato samo v mislih prosim, my se v vseh ljudeh prebudi ljubezen, kije dana vsakomur. Niy se ne igrajo bogovi na zemlji, kajti na semlji smo vsi samo ljudje. DARINKA ŠALEHAR JVebnje pošten in rigorozen človek, kar zahteva od drugih, zahteva najprej od sebe, in, čeprav nam je vsem bližnjim še tako težko, ne bo popustil - iz preprostega razloga, ker je z odprtim in predanim srcem prepričan v svoj prav. Vse, kar so odgovorne osebe in ustanove do sedaj dale od sebe, so le polovične, nezadostne rešitve. Vsi prelagajo zadevo na druga ramena in si umivajo roke - v blatu! Grozna, brezčutna, brezobzirna družba smo, da se po skoraj enomesečnem mučenju dr. Ruglja in toliko drugih ljudi ne zgodi nič. Kakor je rekel moj oče na tiskovni konferenci: Če že z menoj tako delajo, ki imam izobrazbo in sem znan, kako se šele godi malemu, brezimnemu človeku v naši državi! Gospod Kučan, prosim, vze-miti si malo časa - vem, da vam ga vedno primanjkuje - in se posvetite rešitvi dr. Ruglja. Če potrebujete kakršnokoli dokumentacijo, vam jo bom takoj preskrbela. MIŠA RUGELJ-SLLAKER Puhloglavo spakovanje na radiu Kako neokusni, spakedrani, vulgarni in žaljivi so pogovori v oddaji Studia D - to je treba samo slišati! - Nedopustno norčevanje iz bolnic, obolelih za rakom Vsakomur je menda jasno, kdaj bo neka stavba zgrajena, če jo gradi še toliko pridnih delavcev, za njimi pa nekdo sproti vse poruši in uniči. V takem položaju je naš materni jezik, naša slovenščina. Naj se učitelji še tako trudijo, da bi svoje učence in dijake naučili lepe in pravilne slovenske besede, ni pravih uspehov. Cela vrsta dejavnikov deluje v prav nasprotni smeri, vsiljivo pa tudi manj opa- oddaja, pogosto slišimo: čas je potekel, končati moramo... Pred nekaj tedni sta nastopila dva sodelavca, Kekec in Rožle, v skrajno neokusnem prizoru. Po podatkih zdravstvene službe zboli vsako leto okrog 700 žena v Sloveniji za rakom na dojki. In rak je presneto resno obolenje. Onadva pa sta na dolgo in • Lastnost genija je, da kretene oskrbuje z mislimi dvajset let prej. (Aragon) • Samo da bo mimo ta demokracija,pa da bomo spet živeli kot ljudje! (Grafit) • Zmeraj je dobro vedeti, da so ljudje nežnejši in občutljivejši, kot izgleda-jo. (Hoffer) Kako malo je v Novem mestu ali kje drugje trgovin, ki bi imele lepo, slovensko ime? Bolj imenitne so spa-kedranke, kratice ali pa kar tuja imena. Ne samo butik Nevv Plače, Alfa-graf, Galmet, Tradetour, Gimpex, Erro, Poli-Dej, še na desetine podobnih imen podjetij je vsepovsod, ki povedo premalo ali celo nič o dejavnosti. Ali vsi Podgorci znajo francosko, se vprašaš, ko vidiš v vasi pod Gorjanci napis Discoteque, kot da že sama diskoteka ne bi bila dovolj. Le kje so meje tega samopotujčevanja, ki je bolj “uspešno”, kot je bilo v preteklosti s strani tujcev? Pa to na žalost še ni vse. Veliko krivdo za marsikaj nosijo sredstva javnega obveščanja, ki ljudi iz ure v uro bombardirajo z izrazi, ki so daleč od slovenščine in celo od bontona. Pri tem mislim predvsem na nekatere lokalne radijske postaje ali, točneje, nekatere njihove oddaje, ki strežejo slabemu okusu poslušalcev. Vpliv radia na ljudi je zelo močan. Logika mnogih je taka: če tako govorijo na radiu, potem je to gotovo pravilno. Resnica je na žalost precej drugačna. Že dalj časa poteka ob ponedeljkih in petkih zvečer po 20. uri kontaktna oddaja na Studiu D. Videti je, da je kar popularna, saj se oglašajo številni poslušalci iz velikega dela Slovenije. Vodja jim izpolnjuje glasbene želje, vmes so reklame, mali oglasi in veliko hrupne glasbe tudi. Toda kakšni so pogovori voditelja, to je treba slišati! Vsebina prazna, pogosto neokusna, jezik pa daleč pod ravnijo, spakedran, poln vulgarnih izrazov, ki jih sicer slišimo med mladino, na radiu pa so nedopustni. Jezik je vendar ena največjih vrednot vsakega naroda. To ni le tehnično sredstvo sjx)ra-zumevanja, je tudi stvar spoštovanja in etike! Uporaba jezika zahteva veliko znanja, posebno če gre za oddaje, na katere se ni mogoče pripraviti vnaprej. To pa še ne pomeni, da lahko rečeš tisto, kar ti trenutno pride na misel. Ko se kdo vključi v oddajo, ga čaka lep, slovenski dober večer, ob slovesu pa sledi deset in deset “čaojev”, za vsako najmanjšo stvar med oddajo je okejev še in še, pa Bog, stari (čeprav je fantič star sedem let). Sicer pa za vzorec še nekaj stavkov iz množice besedičenj: Ko boš moj komad zašpilov... Ajde, da probamo... Kiro musko pa maš? To čujem po naglasaku, da nisi iz Ljubljane... Bole sigurno najdi... Imajo copate, rukzake, zvezke noter našopaš... Poglej se u špegu, Estera... Madona, je dobra, tale Jerneja... Za Dragota moramo dans en nad-imek najdt... Bolj ko je slovensko govoru, manj ga je razumela (!) Malo glasbe pa malo telefonih, pa malo pice, pa reklamce, pa tako naprej... Takih cvetk je nešteto v vsaki oddaji. In ko se oglašajo najstnice z narejenim jokavim otožnim in zafrkljivim glasom, jim vodja oddaje daje nasvete v njihovih težavah (Upam, da kir posluša. Nekatere so se pri tvojih letih že ločle...), obljublja neka srečanja v diskoteki tej in tej itd. Za to ni škoda programskega časa, kadar pa je na sporedu kakšna pametna široko duhovičila, kako raka ozdraviti: če je napadel desno Stranje treba ujeti ribo in jo nastaviti na levo in riba bo raka požrla. Tb je nedopustno norčevanje iz bolnic in zdravnikov, ki se po celem svetu trudijo, da bodo nekoč le odkrili zdravila za to bolezen. Ubogi Josip Vandot, kakšna zloraba obeh dobrodušnih njegovih pobičev! Ali je programsko vodstvo radia kdaj te oddaje slišalo? Neka kontrola verjetno mora obstajati, že zaradi drugih oddaj, ki so kvalitetne. Je že tako, da se je treba tudi maternega jezika veliko učiti, sicer bodo oddaje še naprej take., kot so. To je še toliko potrebnejše, odkar je oddaja združena s Poslovnim valom. V poslovnem svetu in ekonomski propagandi že tako in tako veljajo preizkušena pravila. Hudo pa je, če res držijo besede, s katerimi se je voditelj oddaje poslovil 4. februarja letos, ko je dejal: “Imam polno glavo idej, to pomeni, da nimam nobene.” Pa brez zamere! BRANKO VRBINC Novo mesto ZAPOSTAVLJENO (SREDNJE) ŠOLSTVO V tako pomembnem obdobju, ko se količijo smernice in cilji vzgoje in izobraževanja z nastopajočo šolsko zakonodajo in šolske reforme nasploh, smo v Sloveniji priča jokavim oblastnim igricam s posledicami, da resor za srednje šolstvo na ministrstvu za šolstvo in šport še danes ni zaseden, in to celo z izgovorom, da to odgovorno strokovno mesto pripada krščanskim demokratom... Pri vsem tem pa je stanje v šolstvu še naprej kritično in močno zaostaja v razvoju in za zahtevami časa. Vsi vemo, da se nahajamo v hudi gospodarski in razvojni krizi, ko socialna varnost ljudi tudi zaradi neustreznega vrednotenja šolstva opazno nazaduje: Zato pozivamo vlado in državni zbor, naj nemudoma imenujejo državnega sekretarja za srednje šolstvo z vsaj tremi pomočniki (dva od njih za poklicno in strokovno šolstvo in enega za gimnazije) in tako omogočijo ustreznim priznanim strokovnjakom, odgovornim za reformo srednjega šolstva, premostiti razvojni zaostanek, ne pa da prepuščamo mladi rod šolajoči se v breznu puhlih in ideoloških razprtij oblastiželjnežev. JOŽEF JARH Srednja šola Domžale V RIBNICI ZA PUSTA - Pustno društvo iz Goriče vasi pri Ribnici - ribniško je namreč na “počitku ”, in kot kaže, ni več dejavno - je v soboto pripravilo pustno rajanje. V prvem delu so po ribniških ulicah prikazali pustne “dosežke ” domače industrije. Tako je množica zbranih videla “sodobno” topništvo, s katerim so nekoč streljali proti Kočevju, policijski patrolni čoln, ribniško raketo, posebno volilno komisijo, ki je zbirala podpise za bodočega ribniškega župana, in drugo. V sprevodu so nastopili godba na pihala, malčki iz vrtca člani konjeniškega kluba, številne maske. V dvorani DC-I6v Dolenji vasi je bil pravi žur. Čuki so igrali kar do pete ure zjutraj, ker množica enostavno ni hotela iti domov. Ob tej priložnosti je turistična agencija Royal iz Ljubljane nagradila najboljše maske. V Pariz pojdeta na šestdnevno potovanje Ribničana Andrej Klemenc in Tone Dejak. Drugo nagrado, štiridnevno potovanje v Prago, sta osvojili Irena Martič in skupina iz Kočevja, tretjo nagrado, tridnevno potovanje v Budimpešto, je osvojila Janja Čop iz Kočevja. Posebno nagrado Pustnega društva iz Goriče vasi je dobila Olga Rit-ter iz Zagorja ob Savi. (Foto: M. Glavonjič) LETNA KONFERENCA UPOKOJENCEV DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE - Kljub zelo slabemu vremenu je bila letna konferenca upokojencev Topliške doline v dvorani zdraviliškega doma zelo dobro obiskana. Organizacija upokojencev pod roškimi gozdovi se je dejavno vključila v sedanje družbene tokove kot nestrankarska organizacija. Z enominutnim molkom smo počastili vse umrle člane, kajti smrt neusmiljeno kosi med ljudmi, ki so po vojni z nečloveškimi napori pomagali graditi, kar ie bilo uničenega. V pogovoru je bilo poudarjeno geslo, naj poslanci v parlamentu delajo tako učinkovito kot delavci za strojem, drugače ne bomo prišli v Evropo. Predstavnica Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je podrobno razložila več zahtev in pravic iz tega naslova. Na konferenci smo ugotovili, da so dosedanji odbor in poverjeniki v celoti izpolnili svoje poslanstvo. Vlekla se je misel, da upokojenci nismo bili nikoli socialni podpiranci, saj je tukaj povprečna delovna doba 35 let. Država naj vendar že dokončno določi pravice delavnih in vojaških invalidov, ki jih je dolžna spoštovati po mednarodnih predpisih in evropski konvenciji. T. VIRANT Krka upošteva mednarodne norme » TVditve o mučenju živali, neprimerni vzgoji in nepotrebnih poskusih niso resnične Tako kot vsi sodobni proizvajalci zdravil v svetu in pri nas je tudi Krka pri svojem znanstveno-raziskoval-nem delu ter zagotavljanju in kontroli kakovosti dolžna izvajati predpisane poskuse na poskusnih živalih. Svet za mednarodne organizacije medicinskih znanosti (Council for International Organizations of Me-dical Sciences) je zahteval, daje treba določena zdravila pred uporabo na ljudeh preizkusiti na živilih. Ta zahteva je vgrajena v zakonodajo vseh razvitih držav, tudi slovensko. V ta namen ima Krka sodobno urejeno farmo pod strokovnim veterinarskim vodstvom. V njej je organizirana vzreja psov pasme beagle, ki jih farmacevtska industrija po vsem svetu uporablja kot poskusne živali. Pesjaki so narejeni po mednarodnih predpisih in pogojih, kijih predpisuje Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se jih uporablja za eksperimentalne in druge znanstvene namene. S psi ravnamo v skladu z veterinarskimi in kinološkimi normami. Vsi poskusi so protokolirani in so • Že eno leto se v Pismih bralcev občasno pojavljajo prispevki, ki Krko obtožujejo mučenja živali. Nismo se in se ne želimo spuščati v polemiko s pisci člankov. Prepričani pa smo, da razumete prizadetost celotnega kolektiva Krke ob blatenju našega podjetja. V zadnjem času se je na nas obrnilo tudi več dobronamernih bralcev teh pisem in nas prosilo, naj javno reagiramo. Ker pričakujejo izjavo, smo zanje in širšo slovensko javnost pripravili izjavo, s katero želimo posredovati naše stališče o uporabi živali v poskusne namene. JANJA POŽAR, MBA vodja službe za odnose z javnostjo popolnoma usklajeni z veljavnimi slovenskimi zakoni ter predpisi in vsemi mednarodnimi normami in načeli dobre laboratorijske prakse. Za te dejavnosti dobimo vsako leto dovoljenje pristojnih državnih organov in so pod njihovim rednim nadzorom. Trditve o mučenju živali, neprimerni vzreji in nejrotrebnih poskusih niso resnične. Skrb in prizadevanje za zdravstveno varstvo ljudi in živali, zlasti skrb za proizvodnjo učinkovitih in varnih zdravil po vseh zakonih in drugih predpisih, ki veljajo pri nas in v svetu, je temeljna Krkina naloga. V desetletjih svojega obstoja je Krka pomagala premagovati bolezenske stiske milijonom ljudi po svetu in bo še naprej z vso odgovornostjo sledila temu humanemu poslanstvu. Tovarna zdravil Krka Novo mesto Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z r t ai r c:t>r j i lei rra i ^ I eat s p>cz>sli_jS^ilcz:i rja izlet - — Odgovori in popravki po § 9.. Sncznikovii ekonomski! srhljivka Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...’’, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno dafjši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Semiški župan zavaja javnost Dol. list št. 8, 23. februarja Gospodu direktorju moram od- govoriti na njegovo obdolževanje, da zavajam javnost, saj v Semiču ni potrebe, da se javnost zavaja, ker je zdravstvo v Semiču v veliki krizi. Pa po vrsti k trditvam Antona Marentiča, direktorja Zdravstvenega doma v Črnomlju: Na radiu Sraka sem odgovarjal na vprašanje, kdaj boljše zdravstvo v Semiču. Moj odgovor je bil, da v občini Črnomelj in Semič deluje 11,5 (enajst celih in pol zdravnika), to se lahko tudi preveri, ker je razgovor posnet. Torej, gospod direktor, malo boljši posluh! Trdite, daje 7 zdravnikov splošne prakse, ostali specialisti - tudi ti so zdravniki. Ko sem pismeno vztrajal, sem zahteval “v Semiču dva zdravnika”, vendar sem imel to številko tudi v vidu. V Semiču je Iskra, kolektiv s 1.500 zaposlenimi, v katerem je med zaposlenimi večina žensk. Ali ne smatrate, da bi ta populacija bila upravičena vsaj en dan do ženskega specialista, da se jim ne bi bilo treba voziti na preglede v glavnem v Novo mesto. Ravno tako je tudi z drugimi zdravniki specialisti. V Semiču je 3.850 prebivalcev. Po ' urada je v Sl 1.700 ljudi en : delata dva zdravnika, vendar vsak le po 3 ure na dan. Kako so te ure razporejene, vi d™>ews -15-00 Kinole d- £DOPftm Hrons lom«, r.l_ /vnv iz vrm i r^amer. naniz., 11/21 -19.10 Marii iv.20 Tok lok, oddaja za mladostniki Z*™ *« ■ 21-05 Deset velikih pisatelj film) 22,05 Gei kritike - 23.05 Božja je kanala S? slr>ni -10.05 TV prodaja - II «elIobe (ponov. 373, amer nadajj. “ .Hill (ponov. 26. dela angl. naniz.) -1 prodaja-n jflCMT-1555TV prodaj: V*0 igralnica OvU,i, „ PoS JI? woddaii)‘ 18.45'IV prodaja -19.00 7nrlt I V* SVC,lobe (374, dcl amcr-na-2Qy pa00|PrCiP?™,° (42- del. amer. naniz) -2* P"roclla - 20.30 Kdo je ubil njenega moža te« “■)-=» Kino, kino, kino (ponov. 0 filmu) - 23.00 Magnetoskop (pormpO.OO htvi IOmVoK1 'l{WK clifb'800 D0br° iU,r0 ‘ Sram 7a ,l . '-10,05 Sokkl Program - 1U0 Pro- Emperairir0nlmladin0'1200 fWila' 1105 Šol£n’" ,' 2,50 Tetovirani (franc, film) -1430 no • iHK?* Pro8ram 22 otroke in mladičih KnrHr r°^, a ‘16,40 Juina Amerika: Izziv Hrvatu a )Cr0V 1/6 ’17,10 Cena denarja -17.45 Barhara/J^l V,18 00 KoI° sre6e ‘ *8-35 Santa • 2010 Kri risk!®m) ‘ '930 Dnevnik, šport, vreme TV im!! 0!?!; 2130 Ekran brez okvira - 2230 sliko - 21 Vi 6106 denarja - 2250 S sliko na brez mej Danskl r,lra' 105 Poročila -1.10 Sanje HTV 2 StČdf“rw '16,35 Udobna vožnja”Full [dok. oddaMlmn5/6);17,25 “Thc Wmds0ls Narava (A J?,30 Pnevn‘L šport, vreme - 20.10 (hiim serm T^13) *2105 leeves in Woostcr" petek, j. m. ^l°venija 1 73o vm teletekst 8.00 STRANI KE10 PROGRAM 3 riSnkaUUBEZNI’ mlad‘"ski r,lra <$ Zabavnoglasbena oddaja ^^^'DANVŽlVUENJU.av- 11,55 teuhnskuzbo'^' zalMvnoglas 0,1111)3 koka rocka 1 Z0SUPUIV>SVET nicolasa hu- !Saoč.u '4.55 tJ^ODIJO NAŠE STEZICE 16.45 Pnn^i1 PLES’ ponov Šved. filma 18.00 program '8.45 hTic ®NALNI STUDIO KOPER !(§§!'- 22.00 CISTIČNA ODDAJA 22.2og^K3,vREMFjP°RT ?^°V SVET, amer. naniz, 18/24 ^dOUMOR, JE NAPISALA, amer. na-niz, 0|10 NOČNI GROBAR, angl. film SLOVENIJA 2 1235-0.00 Teletekst 1250 Video strani -13.00 Euronevvs -15.40 Tedenski izbor: Ptuj - mesto stoterih obrazov; 16.30 Osmi dan -17.25 Šova (ponov.): Večen sanjač (amer. naniz, 9/27); 1755 Umor, ki gaje napisala (amer. naniz, 12/21) -18.45 Znanje za znanje -19.10 Po-darim-dobim -1920 Poglej me! - 20.05 Neprimerna ženska (amer. nadalj., 4/4) - 20.55 Azijska magistrala (jap. dok. serija, 4/5) - 21.45 Koncert simfonikov KANALA 10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 374. dela amer. nadalj.) -11.05 Pred poroto (ponov. 32 dela amer. naniz.) -1130 Ameriških deset (ponov. glas. oddaje) -1215 CMT- 16.20TV prodaja -1630 Kdo je ubil njenega moža (ponov.) -18.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) -18.45 TV prodaja -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (375. del amer. nadalj.) - 20.00 Zločini stoletja (8. del amer. naniz.) -2025 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Tris-tana (franc-špan. drama) - 22.15 Učna leta (1. del amer. naniz) - 2245 Zgodba o igri (1. dcl. amer. naniz) - 23.15 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) -0.00 CMT-030 Erotični film HTVI 7.40 TV spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -1130 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -1250 Vrnitev Pink Panterja (angl. film) -14.40 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16 J) Poročila -16.40 Hrvaška književnost -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Človek vere in upanja - 21.00 Dobri ljudje -2230 S sliko na sliko - 23.10 Dediščina (angl. film) - 0.45 Poročila -150 Sanje brez mej HTV 2 17.20 TV koledar -17.35 Udobna vožnja (6/6) -1825 Resna glasba -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Meje kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) -2055 Sto let filma: Rojstvo naroda (amer. film); Film-video-film SOBOTA, 4. III. SLOVENIJA 1 8.15-1.30 TELETEKST 830 VIDEOSTRANI 8.45 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 855 SRCE IGRAČ, mlad. gled. igra 3/3 920 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 9. oddaja 935 SPOMINJAM SE, S POTOVANJA PO KANADI 10.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 1055 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 KEKEC, slov. film (ČB) 13.00 POROČILA 13.05 VEČERNI GOST, ponov. 14.20 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponov. 15.15 POGLEJ IN ZADENI 16.45 PODARIM-DOB1M, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OSUPLJIVI SVET NICOLASA HULOTA, franc. dok. nadalj., 2/3 18.00 RPL - STUDIO LUW1GANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.17 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 1950 UTRIP 20.10 TEATER PARADIŽNIK 21.25 NA ŠTIRIH KOLESIH, amer. dok. oddaja. 8/12 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2230 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz, 14/21 23.20 IMMACULATE CONCEPTION, angl.-pakistanski film SLOVENIJA 2 7.35 - 3.00 Teletekst 750 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Tedenski izbor Orgle na Slovenskem; 1020 Izziv Niagarskih slapov (2/6) -1125 Sova (ponov.) Sova (ponov.): Davovsvet (amer. naniz., 18/24); 11.50 Umor, je napisala (amer. naniz. 13/21) -15.55 Športna sobota -19.00 POdarim-dobim -19.05 Karaoke (razvedrilna oddaja) - 20.10 Doktor Živago (amer. film) - 23.15 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 9.05 Aliče v čudežni deželi (ponov. risanke) -10.00 Teden na borzi (ponov.) - 10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) - 11.10 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -18.05 Burleska Charlieja Chaplina • 18.30 Tristana (ponov. filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Živeti danes (dok. oddaja) - 2035 Splošna praksa (11. del avs-tral. naniz.) - 21.30 Izgubljena deklica (amer. drama) - 23.00 Vreme - 23.05 Posnetek koncerta - 030 CMT HTVI 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 855 Poročila - 9.00 Dobro jutro -1030 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -1205 Empcratriz (serijski film) -1250 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) -1335 Briljantina (oddaja za mladino) -14.45 Pnz-ma (multinacionalni program) -15.30 Poročila - 15.45 Beverly Hills (serijski film 2/30) -16.30 Film -18.30 Dokumentarna oddaja-19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Naključni turist (amer. film) - 22.35 S sliko na sliko - 23.15 Močila - 23.20 Sanje brez meja HTV 2 17.40 TV koledar -1750 Kulturni mozaik -18.50 V avtobusu (humor, serija) -1930 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Tom (humor, serija) - 20.40 Cro pop Rock - 22.30 Športna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Državnik novega kova; Umreti za... NEDELJA, 5. III. SLOVENIJA 1 7.15-0.25 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.50 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponov. 8.40 ŽEPNI NOŽ, nizoz. nadalj. 2/7 9.00 NEDELJSKA MAŠA, prenos iz ljubljanske stolnice 10.00 VRTILJAK, ponov. mehiške nadalj., 21/28 10.20 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: KOLARJI IN KOVAČI 10.50 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Koroška 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA, 8. oddaja, ponov. 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 NEPRIMERN ŽENSKA, amer. nadalj., 4/4 14.10 BOSA V PARKU, amer. film 15.55 ZLATE GOSLI, avstral. naniz., 4/4 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.53 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 PRESODITE 21.15 KAMNITI SVET, dok. oddaja, 3/4 21.45 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, ponov. angl. dok. nadalj. 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA: POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 3/4 SLOVENIJA 2 Opomba: 10.50 do 12.30 Saalbach: SP v alpskem smučanju (ž); 16.00 do 17.00 Košarka (posnetek); 17.00 do 18.45 Posnetek nogometa iz Maribora; 18.45 do 19.15 Posnetek z Rogle v smuč. tekih. 7.50 Videostrani - 8.00 Euronews - 9.55 Koncert simfoničnega orkestra (ponov.) -12.30 Tedenski izbor -13.30 Sova (ponov.): Umor, je napisala (amer. naniz., 14/21); 16.00 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport -1952 Zrcalo tedna - 20.10 Tantadruj (ponov.) - 21.40 Biblija - 22.10 Športni pregled KANALA 9.05 Tom Sawyer (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.05 Splošna praksa (ponov. 11. dela avstral. naniz.) -12.00 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.15 Čestitke (glas. oddaja)-1650 Lou Reed, (ponov. posnetka koncerta) -18.00 Dan-nyjeve zvezde -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Tropska vročica III (17. del amer. naniz.) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 2235 Izgubljena deklica (ponov. filma) - 0.10 CMT HTV 1 8.25 TV spored - 8.30 TV koledar - 8.40 Poročila - 9.10 Angleški film -11.00 Poročila -11.05 Malavi-zija -1335 Mir in dobro -14.10 Poročila -14.15 Plodovi zemlje -15.05 Opera Box -15.35 Mit in raito-lo-gija (dok. oddaja) -16.25 Beverly Hills (serija 3/ 30) -17.10 Poročila -17.20 Duh v Monte Carlu (angl. film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Sedma noč - 21.55 Dr. Ouinn, ženska vrač (serijski film, 6/16) - 22.45 S sliko na sliko - 23.25 Šport - 23.45 Poročila - 23.50 Sanje brez mej HTV 2 14.40 TV koledar -14.50 CRO pop rock -15.35 Naravni svet (dok. oddaja) -18.10 Košarka -19.15 Risani film -19.30 Dnevnik - 20.10 Črno-belo v barvi: Dr. Živago (amer. film) PONEDELJEK, 6. III. SLOVENIJA 1 7.45-0.10 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 9.05 TEDENSKI IZBOR POLETJE S SELIKOM, norv. nadalj. 1/3 9.30 DR. ŽIVAGO, amer. film 1235 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 14.50 TEDENSKI IZBOR 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC - ITD., TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MOST, nizozemska-bclg. nadalj. 21.00 GOSPODARSKA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPHY BROWN, 11, epizoda amer. naniz. UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 15/21 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euroncsvs -14.50 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.15 Presodite; 16.15 Poglej me! - 17.00 Sova (ponov.): Poirot Agathe Christie (ang. naniz., 3/4) -18.40 Svetovni poslovni utrip (amer. poslovna oddaja) -19.10 Podarim-do-bim -19.15 Sedma steza - 20.05 Vedeti, znati, misliti - 21.10 Doktor Finlay (škotska nadalj, 3/6) - 22.05 Studio City - 23.00 Izza odra KANALA 10.05 A - shop, TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 375. dela) - 11.05 Žločini stoletja (ponov.) -11.35 Študentska 1/4 (ponov.)-11.50 Čestitke (ponov.) • 12.35 TV prodaja -12.50 CMT -16.55 TV prodaja -17.05 Tropska vročica III (ponov. 17. dela amer. naniz.) - 18.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (376. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (15. del španske humor, naniz.) - 20.30 Poročila - 20.35 K-9000 (amer. krim. film) - 22.15 Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) - 2230 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) - 23.20 TV prodjaja-23.30 CMT HTVI 7.40 TV program - 735 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) - 1250 Skozi čas (amer. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -1630 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Govorimo o zdravju -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zvezde nad obzorjem - 21.15 Hrvaška in svet - 22.05 Preteklost v sedanjosti - 22.45 S sliko na sliko - 23.25 Koncert - 0.25 Poročila - 0.30 Sanje brez meja HTV 2 17.35 Videostrani -17.45 TV program -17.50 TV koledar -18.00 Dr. Quinn, ženska vrač (serijski film, 6/16) -18.45 Avkcija (dok. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme-20.10 Arena (oddaja o športu) - 21.15 Murphy Brown (humor, serija 17/50) - 21.45 Dotik smrti (serijski film 1/4) - 22.40 Serijski film TOREK, 7. III. SLOVENIJA 1 9.15-0.25 TELETEKST 9.30-VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR ZVERINICE IZ REZUE, lutkovna serija, 9/13 10.20 INDIJANSKE LEGENDE (kanad. naniz., 6/10) 10.40 SVILENE NOGAVICE, amer. film 1230 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP, amer. poslovna oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA 1350 SOBOTNA NOČ, ponov. 16.15 MOSTOVI 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 UNGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MOJ DOBRI PR1JATEU, angl. hum. serija, 3/7 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA NARAVNOST FANTASTIČNO, angl. naniz, 1/12 UMOR, JE NAPISALA SAMA, amer. naniz, 16/21 SLOVENIJA 2 1250 Video strani -13.00 Euronevvs - 1555 Tedenski izbor: Kamniti svet (dok. oddaja); 16.25 Karaoke -17.25 Sova (ponov.): Murphy Brovvn (amer. naniz, 11/23); 17.45 Umor, je napisala sama, (amer. naniz, 15/21) -18.45 Iz življenja za življenje -19.10 Podarim-dobim -19.15 Videošpon - 20.05 Univerzitetni razgledi - 20.55 Roka rocka - 21.45 Žigalo (danska drama) - 22.45 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 376. dela amer. nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 15. dela šp. humor, naniz.) - 11.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -12.05 TV prodaja -1120 CMT-16.25 K-9000 (ponov. filma) -18.00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Ptoročila -19.10 Luč svetlobe (377. del) - 20.00 Fresno (2. dcl amer. nadalj.) - 21.00 Poročila - 21.05 Dama s kamelijami (amer. drama) - 22.45 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 23.10 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje) - 0.10 CMT HTVI 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -12.50 Potovanje skozi čas (amer. film) -14.40 Šolski program -15.30 Šolski program -16.30 Poročila -16.40 Dokumentarna oddaja -17.10 Besede, besede, besede -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Živi ščit (dok. oddaja) - 21.10 TV parlament - 2150 S sliko na sliko - 23.30 Nova belgijska umetnost (dok. oddaja) - 0.20 Poročila - 0.25 Sanje brez meja HTV 2 17.00 Video strani -17.10 TV program -17.15 TV koledar -17.25 Dotik smrti (serija) -18.15 Arena (oddaja o športu) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Popolni tujci (humor, serija 5/22) -20.40 Dotik smrti (serija 2/4) - 21.30 Dok. serija - 22.05 Sestre (serija 17/22) - 22.50 Hr top 20 (zabavnoglasbena oddaja) SREDA, 8. III. SLOVENIJA 1 9.15-0.35 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 21/26 10.25 AZIJSKA MAGISTRALA, jap. dok. serija, 4/5 11.15 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 11-40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SETA ang. dok. nadalj, 12/13 12.05 NA ŠTIRIH KOLESIH, ang. dok. oddaja, 8/12 13.00 POROČILA 15.50 DOKTOR FINLAY, Škot. nadalj, 3/6 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUWIGANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 BELLE VAN ZUYLEN, nizoz. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 22.40 ŽARIŠČE 23.05 SOVA ENO LETO V PROVANSI, angl. naniz, 8/12 UMOR, JE NAPISALA amer. naniz, 17/21 SLOVENIJA 2 Opomba: 21.30 do 22.30 posnetek SP v umetnostnem drsanju (pari) 12.50 Video strani-13.00 Euronews-15.12 Zgodbe iz školjke -15.50 Tedenski izbor: Most -16.35 Videošpon -17.20 Sova (ponov.): Naravnost fantastično (angl. naniz, 1/12); 1750 Umor, je napisala (amer. naniz, 16/21) -18.45 Arhiv zemlje (amer. poljudnoznan. oddaja 5/14) -19.10 Podarim-dobim -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.30 Slovenci v zamejstvu - 23.00 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 377. dela) -11.05 Fresno (ponov. 2. dela amer. nadalj) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -16.05 TV prodaja -16.15 Male živali -16.35 Upravljanje (ponov. dok. naniz.) -17.05 Živeti danes (ponov. oddaje) -18.00 Album show (glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (378. del) - 20.00 Tropska vročica (18. del amer. naniz.) - 21.00 Poročila - 20.05 Zadeto (oddaja o akt. dogod.) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.40 Album show (ponov. glasbene oddaje)-23.45 CMT • Kdor se mi prilizuje, je moj sovražnik. Kdor me graja, je moj učitelj. (Kitajski pregovor) ČETRTEK, 2.3. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 11.15 Svetovana oddaja - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Hard and hcavy PETEK, 3.3. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Grmski vulkan -17.00 Sra-kin TV izbor -18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Pozdrav v studiu: Tomaž Čižman - 22.00 Kviz z cvcrgrccni SOBOTA, 4.3. 5.30 Dobro jutro-6.45 Kmetijski nasvcti-8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Pasji kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrz-likar odgovarja -11.00 Poročila -12.00 Obvcs-tila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.15 Obisk: Jože Holzman, izdelovalec citer-17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila-18.30 Otroška oddaja - 20.00 Čestitke - 21.00 Super veselica in obisk: Tomaž Plahutnik in koledanika NEDELJA, 5.3. 8.00 Dobro jutro - 8.30 Kuharske mojstrovine Petra Bevca - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.05 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Nagradni kviz: Gregorjev sejem -18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca in gost: Gianni Rijavec - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 6.3. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi-15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Popevka tedna-17.00 Aktualna oddaja -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 19.00 Rockovnik - 22.00 Folk glasbaAzijc -23.00 Koncert: Clan-nad ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -13.30Vremeinmi -4.00-15.00Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Kinc-toskop, Rock studio, Altcrgodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kro-nika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13 JO Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZglasbc - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK, 7.3. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Poročila - 18.15 Računalniška oddaja: Cyberspacc - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Janko Veber (Kočevje) - 22.00 Ritmični blucs - 23.00 Ncw agc glasba SREDA, 8.3. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00,10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 22.00 Countiy in bluegrass - 23.00 Fiesta latina glasba TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja-12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje studio %ru.ov^ Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista - V!'. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Janezu Avblju iz Limbarske Gore. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Na zdravje prijatlom - ANS. VIHARNIK 2 (3) Zato sva najraje doma - FANTJE TREH DOLIN 3(1) Ne grem domov - IGOR IN ZLATI ZVOKI 4 (5) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH 7 5 (7) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA IN PODLIPŠKI FANTJE 6 (4) Cvet mamine ljubezni - ANS. SLOVENSKI ODMEV 7 (9) Slovenske lisičke - ANS. HENČEK 8 (6) Abraham - ANS. ŠIBOVNIK 9 (8) Franček veseljak - ANS. PLANIKA 10 (-) Prav lepo je res na deželi - ANS. SLOVENIJA Predlog za prihodnji teden: Ne bom te prosil - ANS. BRODNIKI KUPON ŠT. 9 Glasujem za__ Moj naslov___ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto ■L*7 (2377). 2. ntarca 1995 DOLENJSKI LIST 17 DEŽURNE TRGOVINE DOLENJSKI LIST Da bi na Dolenjskem vsi zvedeli za vas, oglašujte v Dolenjskem listu! T&lz 068/323-6 lO Fax: 068/322-898 str®] mobite 68310 ŠENTJERNEJ, tel.: I 068/ 42-118 Iščemo sodelavce za zastopanje in prodajo investicijske in biro opreme. Zanimivo in kreativno delovno mesto je za nedoločen čas. Zaželjeno je, da ste doma iz enega od regijskih središč. Tehnična ali ekonomska izobrazba vam bo v pomoč. Cenjene ponudbe s kratkim opisom vaših izkušenj pošljite v osmih dneh pod šifro »investicije«. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO TRGOVINA Be-Com od petka, 3. 3.1995,tudi v vašem mestu. Trgovina z izdelki BETI in KOMETA. Otvoritev bo ob 10. uri na Glavnem trgu 14 (Dom obrtnikov). Kvaliteta priznana, cene ugodne! Vabljeni! z' "N V soboto, 4. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, UL Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vila, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog V nedeljo, 5. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragov- ska, Market Diska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market _____________________________________________ Svet Doma počitka Metlika razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DOMA Za direktorja doma je lahko imenovan, kdor poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: - končana VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe v skladu z 69. členom Zakona o socialnem varstvu (UR. LIST RS, št. 54/92) ali strokovne izobrazbe ekonomske smeri - najmanj pet let delovnih izkušenj - strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva - predložitev programa dela doma. Mandat traja štiri leta. Čas prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v roku 30 dni po preteku roka objave. Vloge je treba dostaviti z navedeno dokumentacijo na Dom počitka Metlika, Mestni trg 16, Metlika, z oznako “za razpis direktorja”. VIZIJA - EDINA DRUŽBA ZA CERTIFIKATE NA DOLENJSKEM, V POSAVJU, BELI KRAJINI IN NA KOČEVSKEM, KI JO VODIJO DOMAČI LJUDJE VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto v tej številki Dolenjskega lista in nekaterih naslednjih objavlja odgovore na nekatera vprašanja v zvezi s certifikati in delovanjem pooblaščenih investicijskih družb oz. skladov. Vse bralce vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko (068)323-260, nam pišete ali osebno pridete na naše vpisno mesto na sedežu in na vseh predstavništvih Zavarovalnice Tilie in poskušali vam bomo odgovoriti na vaša vprašanja. Do kdaj lahko državljani Republike Slovenije vložijo svoje lastniške certifikate? Zaradi počasnega lastninjenja slovenskih podjetij je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj sprejelo sklep o podaljšanju veljavnosti certifikatov, ki jih imajo državljani Republike Slovenije. Vsi tisti, ki certifikate še niso vložili, lahko to storijo najkasneje do 31.12.1995, kar pomeni, da je veljavnost lastniških certifikatov podaljšana za šest mesecev. Menimo, da je ta ukrep pravilen in potreben, saj je lastninjenje podjetij, ki imajo družbeni kapital, osnovni namen lastninskega preoblikovanja. Glede na zgoraj omenjeno podaljšanje veljavnosti lastniških certifikatov, je tudi VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto dala na agencijo za trg vrednostnih papirjev vlogo za pridobitev dovoljenja za ustanovitev še ene pooblaščene investicijske družbe oz. sklada. Nov sklad se bo imenoval DPB VIZIJA 1, pooblaščena investicijska družba, d.d., Novo mesto. Ime je podobno, kot gaje imela prva pooblaščena investicijska družba, edina razlika je le v tem, da ima na koncu imena številko 1. Za tako ime smo se odločili predvsem zato, ker nameravamo obe pooblaščeni investicijski družbi združiti in tako formirati močnejši in konkurenčnejši sklad. Razpisanega bo imel za 4.000,000.000 tolaijev osnovnega kapitala in vsi tisti, ki se še niso odločili in vložili lastniškega certifikata, bodo svoj certifikat lahko vložili v DPB VIZIJO 1, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto. Do kdaj bodo pooblaščene investicijske družbe lahko zamenjale certifikate za delnice slovenskih podjetji? Sklad Republike Slovenije za razvoj bo organiziral 2. javno dražbo v sredo, 8. marca 1995. Na tej javni dražbi bodo prodajali pakete delnic okoli loj) slovenskih podjetij. Prodajale se bodo delnice naslednjih podjetij: Lek Ljubljana, Droga Portorož, Kolinska Ljubljana, Kemofarmacija Ljubljana, Merkur Kranj, Zlatarne Celje in še vrsta drugih. S področja Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevja bodo na 2. javni dražbi naprodaj delnice naslednjih podjetij: Trimo Trebnje, Transport Krško, Trikon Kočevje, Radio Studio D, Lesokov Brežice, Kostak Krško, Komet Metlika, IGM Strešnik Dobruška vas in Gramiz Kočevje. Tudi DPB VIZIJA, pooblaščena investicijska družba, d.d, Novo mesto bo sodelovala na tej javni dražbi in poskušala kupiti delnice podjetij, ki so za nas zanimiva oz. pomembna v skladu z investicijsko politiko, ki smo si jo zastavili na začetku. TRGOVINA TOE BREŽICE, Tovarniška 2 obvešča cenjene kupce, da bo zaradi nujnih del bencinski servis v Metliki v času od 3. marca do 3. aprila 1995 zaprt. Prosimo za razumevanje. HETERNK ^Posoda za trse čase / /*N?\ _... , LASTNIKI GOZDOV, >l,re! KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. I [t KRKN ZDRAVILIŠČA, d.o.o. NOVO MESTO OBJAVLJA prosto delovno mesto ŠOFERJA OSEBNEGA AVTOMOBILA v vodstvu družbe Zaposlili bomo mlajšega kandidata — ki ima izkušnje kot poklicni voznik oz. voznik osebnega avtomobila — je zanesljiv, točen, prijazen, diskreten in komunikativen in ima USTREZNO STROKOVNO USPOSOBUENOST: — IV. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic voznika avtomehanika — pogovorno obvlada nemški jezik, zaželeno je tudi znanje italijanščine. Kandidate, ki v tem delu vidijo izziv, vabimo, da pisne prijave z dokazili in sliko pošljejo v kadrovsko službo podjetja na naslov: KRKA,TOVARNA ZDRAVIL, Šmarješka cesta 6, 68000 Novo mesto. Na istem naslovu lahko dobijo tudi vse informacije. Standard Konfekcija, d.o.o., Novo mesto - v stečaju objavlja javno prodajo z zbiranjem ponudb celotne stečajne mase, in sicer konfekcijskih oblačil, perila, zaves, pletenin, galanterijskega blaga, čistilnih sredstev, kozmetike, posode in gospodinjskih potrebščin kot celote za najnižjo ponujeno ceno 24.196.000,00 SIT. Podrobnejše informacije glede izklicne cene, načina in pogojev prodaje je mogoče dobiti pri stečajni upraviteljici ge. Cveti Matjašič na tel. (068) 23-936 od 7. do 10, ure vsak dan, ogled stečajne mase pa je možen po predhodnem dogovoru s stečajno upraviteljico. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi v časopisu Dolenjski list. CPI Kovinarska, Krško, d.o.o. CKŽ137, 68270 Krško DIREKTOR PODJETJA objavlja prosti delovni mesti 1. vodje pravno-kadrovske službe, 1 delavec 2. pravnega referenta - pripravnika, 1 delavec Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: -‘ visoka strokovna izobrazba (VII. stopnja) pravne smeri - diplomirani pravnik - pravosodni izpit (zaželjeno) - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj -2 vodilne sposobnosti ■ visoka strokovna izobrazba (VII. stopnja) pravne smeri - diplomirani pravnik Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Rok za prijave, ki jih je potrebno skupaj z dokazili in krajšim življenjepisom dostaviti v zaprti ovojnici ter z oznako “Prijava na razpis”, je 8 (osem) dni po objavi v javnih glasilih. O izbiri bodo kandidati obveščeni v nadaljnjem roku 15 dni. Delovno mesto je prosto - takoj! TURISTIČNO DRUŠTVO KOČEVJE TZO 69 61330 KOČEVJE razpisuje prosta dela tajnika in blagajnika Turističnega društva Kočevje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - višja ali visoka izobrazba etnološke, ekonomske ali upravne smeri - aktivno znanje enega tujega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Turistično društvo Kočevje, T20 69,61330 Kočevje, s pripisom “za razpisno komisijo". PIONIR M KO, d.d., NOVO MESTO Kočevarjeva ulica 1 68000 NOVO MESTO Direktor PIONIRJA MKO v skladu z določili 31. člena Statuta PIONIRJA MKO, d.d., razpisuje prosto delovno mesto: trgovskega poslovodje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poiZ' kusnim delom Pogoji za zasedbo: trgovski poslovodja, V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri Prijave s kratkim življenjepisom in dosedanjimi delovnim' izkušnjami prejemamo 8 dni po objavi na naslov: PIONIR MKO, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Kočevarjeva ulica L 68000 Novo mesto. Informacije na telefon: (068) 323-826 ali 322-271 GREGORJEV KMETIJSKI SEJEM PRI AGROSERVISU V NOVEM MESTU od 10. do 12. marca 1995 med 9. in 19. uro. VSE ZA KMETOVANJE, VRTIČKARSTVO, ČEBELARJENJE IN GOZDARSTVO! Vabljeni! Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto 1 Direktor podjetja SUGROS, d.o.o. objavlja prosto delovno mesto: PRODAJALCA (2 delavca) Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoji - IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri - ustrezne delovne izkušnje pri prodaji živilskega in neživilskeg3 blaga - tečaj higienskega minimuma - 60 dni poizkusnega dela Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev posl0' ti najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: SUGROS, d.o.o., Trgovsko podjetje, Cesta v Trnovlje 10 a, Celje O odločitvi bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri konkurenčna PONUDBA ZA OBČANE IN OBRTNIKE Želite z družino na zimske počitnice? Bi radi kupili nov avto? Morda pa potrebujete pri svojem delu boljšo opremo? Imate kakšne druge želje ali pa potrebujete gotovino? S pomočjo SKB banke vam bo uspelo! Znižali smo namreč obrestne mere za kratkoročna in dolgoročna posojila občanom in obrtnikom. Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke •n na zelenem telefonu: 080 15 15. m SKI MIKA 1,1. MOLEK •*.*' H V IS N O PRODAJNI ('INTIM GRADAC AVTOSERVIS • AVTODELI • AVTOVLEKA • RENT-A-CAR lz'd žrebanja med našimi kupci avtomobilov ŠKODA: 2 ?nVie6ka ?ever — Marentičeva 30, Metlika 3 Ani! SReh?r ~ Deskova vas 13, Stari trg ob Kolpi 4 FW „°?ul,n — Osojnik 24, Semič 5 Anini! d?’!, — Ragovska 22, Novo mesto 6 ^arič 1 ~ Podzemelj 2, Gradac i Mil? beš/anec — Rakovec 1, Metlika • ""Uka Kočar — Mestne njive 3, Novo mesto oalnH AruTAuJ!?bii0 za na9rado obisk in 3''5?- 12®” ll95.KEGA S1JMA W?enevi 2O0D6a-5A8V2O42IL58P352anSki ** 5' TESNILA Tovarna motornih tesnil, d.o.o. Velika Loka vabi k sodelovanju ~~ področju stroIniatva 23 de,° na razvojnem Pogoji: ~ aif,°ka šola' s,r°jna smer Posebn^Sj6 .raČUnalniških P^gramov 3-mesečno poskusno delo ska^užba TkFQMii°AZTi°nl?^vaniu P°9°iev sprejema kadrov- BgsmiBttftSSUft m roku. andidati bodo o izbiri obveščeni v za- Agr^LLBre^ED'TNA SLUŽBA gfc&TNfslIžBE lefi^'fobrazba ekonomske ali pravne smeri in najmanj 2 - sren °vnih Skušenj izkušenj izobrazba ustrezne smeri in 6 let delovnih Povode?*' morajo imeti delovne izkušnje iz vodenja in raču-ieniekal, Prošnje lahko oddajo v roku 8 dni po objavi v Do-Po ,0 ie vključno do 9.3.1995, na sedežu H KS AB, 0 izhi°dkobzidiem 39' 68250 Brežice. razpisnega ° k 3nC*'C*a,i odve^en' v r°ku ^5 dn' P° poteku Mercator - Kmečka zadruga Sevnica M y.*'ntski prodajni akciji So L?.at?r:Kmečke zadruge Sevnica D,ie izžrebane naslednje glavne nagrade: 2 n?9rada: Pralni stroj - izžrebana številka kupona: 001315 3. na9rada: barvni televizor - izžrebana številka kupona: 001005 “grada: svinjska polovica - izžrebana številka kupona: 001412 CaSw?/1a9rade so objavljene na vseh prodajnih mestih Mer-Nan Kmečke zadruge Sevnica. SavJu- 'abko prevzamete na sedežu zadruge v Sevnici, na aSSfk!cesti 20/b. V 30. dneh. s<^Pnini dobitnikom čestitamo! 9 (2377), 2. marca ^ SPM M m šEr-rr-jERME-j d.o.o. - autoalarmi - oprema lokalov in diskotek - autoakustika - profesionalna ozvočenja - hišni alarmni sistemi - geo-katodna zaščita proti rji obvešča svoje celjene stranke in poslovne partnerje, da se odslej nahajamo na novi lokacgi: spM ^ Resljeva c. 4 Kostanjevica na Krki tel: 0608/87-023 AVTO KLINIKA, a,,. Aleš PETERLIN Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu)! Posebna ponudba: * športne vzmeti in zračni filtri ^AMEX * aluminijasta platišča FOJNMDJMMET^ za vse tipe vozil Informacije na telefon (068)323-035 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE ZAPORI LJUBLJANA, ODDELEK ZAPOROV V NOVEM MESTU Jerebova 1,68000 Novo mesto objavlja za potrebe Oddelka zaporov v Novem mestu prosta delovna mesta ŠTIRIH POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB (PAZNIKOV) za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški spol. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da ni bil obsojen na kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje dela v KPD, daje državljan RS in aktivno obvlada slovenski jezik. Delovno razmerje je za nedoločen čas, poskusno delo traja 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Ministrstvo za pravosodje, Zapori Ljubljana, Oddelek zaporov v Novem mestu, Jerebova 1, 68000 Novo mesto. i ČfovcC POMEMBNO OBVESTILO! SUMMIT MOTORS Ljubljana, d.o.o., generalni zastopnik za program FORD v Sloveniji obvešča cenjene stranke, da Avto-hit, d.o.o., Podbevškova 4,68000 Novo mesto NI več pooblaščeni trgovec za: * prodajo vozil FORD; * opravljanje servisnih storitev za vozila FORD; * uveljavljanje garancij za vozila FORD. Cenjene stranke prosimo, da se za omenjene storitve obrnejo na ostale pooblaščene trgovce in serviserje na področju Dolenjske. PSC PAIČ, Krška vas, tel.: 0608/61-450; Servis Groznik Trebnje, tel.: 068/44-701; PSC Stepan, Črnomelj, teh ’ 068/52-407; AT & R, d.o.o., Sevnica, tel.: 0608/41 -350. NOVI ESCORT 1,6 ČLX, ABS, AIRCO, AIRBAG samo 31.990 DEM FORD DAEWOO-RACER MITSUBISHI Fiesta od 19.250 DEM Base od 19.200 DEM Colt od 22.650 DEM Escorl od 24.500 DEM GSI od 21.900 DEM Pajero od 46.000 DEM Mondeo 1,834.100 DEM Eclipse 48.000 DEM Cene veljajo do registracije. KREDIT R+13%, LEASING polog 22%, doba 5 let KVALITETNE SERVISNE STORITVE IN ORIGINALNI DELI o Po°b,aščeni Pr°dajalec AVTO HIT Novo mesto Podbevškova 4, tel/fax 068/26-077 in prodajalci v Kočevju Trebnjem, Brežicah in Senovem. 1 SKODA * NA ZALOGI OMEJENA KOLIČINA VOZIL FAVORIT, FORMAN, PICK UP Z UGODNIMI POPUSTI • V PRODAJI ŽE NOVA ŠKODA FEIICIA • UGODNI KREDITI (R+12.5%) NA ENO 00 TREH LET • LEASING, STARO ZA NOVO • DARILO OB NAKUPU POOBLAŠČfN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA INFORMACIJE: NOVO MESTO: NOVI IRGi. TEL.: 068 322 006, TREBNJE: POD GRADOM 9. TEL.: 068 44 025 KO PRIČAKUJETE VEC, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO ! K sodelovanju vabimo delavke, ki bi v manjšem POČITNIŠKEM DOMU V PIRANU opravljale pogodbena dela: KUHARICE za samostojno opravljanje in vodenje kuhinjskih del SERVIRKE - KUHINJSKE POMOČNICE za serviranje hrane, prodajo pijač, pomoč pri delu v kuhinji in pri pospravljanju KUHINJSKE POMOČNICE za pomoč pri kuhinjskih opravilih, pospravljanju sob in drugih prostorov. Prednost pri sklenitvi pogodbe imajo delavke z izkušnjami pri podobnih delih. Delo traja od 1. junija do 15. septembra 1995. Kandidatke naj pisne ponudbe z opisom delovnih izkušenj pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DZS, d.d., 61000 LJUBLJANA, MALI TRG 6, KADROVSKI ODDELEK šb^IMARUTI ---17 800 OTY STAR s katalizatorjem in dodatno opremo cena do registracije: 11.390 DEM MANUT1 Prodaja EMINENT d.o.o, Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 CKŽ 51, Krško, tel.: (0608) 22-950. Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 elvo(li.,«i.0 trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071 * električni kabli * elektroinstalacijski material * bela tehnika * rezervni deli * gospodinjski aparati * akustika * lestenci in svetila * telefonija N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom. trgovsko podjetje ________________________ NOVO MESTO d.o.o. - J. jubljanska 27-68000 Novo maslo ATI/< PRODAJA VOZIL AriTTJIA d.o.o. Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 Milavčeva 4, Brežice Tel./fax: 0608/61-975 .ROVER 600 NAJBOLJŠI V SVOJEM RAZREDU Kredit na 4 leta brez pologa za vsa vozila! POSEBNA PONUDBA — SUPER CENE ROVER 111 SL: 1119 ccm, 60 KM ROVER 216 SLI: kompletna oprema, klima ROVER 416 SLI: GSI: 1590 ccm, 111 KM, kompletna oprema, klima ROVER 620 Sl: kompletna oprema, klima ROVER 820 Tl: kompletna oprema, klima NOVOST: FIAT PUNTO 55 S Garancija 1 leto po nakupu! GORNJEDOLENJSKA VINSKA CESTA - O tej cesti, ki naj bi med drugim povezala vinorodne kraje Malkovec - Studenec - Primož, so se na Zgornjih Vodolah na gostoljubni domačiji Rudija Celestine pogovarjali vinogradniki ter predstavniki sevniSke kmetijske svetovalne službe, sevniške kmečke zadruge in občine (na posnetku). Dogovorili so se, da bo potrebno izdelati 5-letni program, ki bo terjal tudi posodobitev ceste Telče - Laze - Primož. Kdor bo vključen v ta projekt, bo imel prednosti. Za predsednika odbora, ki bo moral tudi finančno ovrednotiti sprejet program, so izbrali Ivana Pungerčarja z Malkovca, člani pa so Alojz Rupar (Zavratec), Kristijan Janc (Studenec), Vlado Zgonec (Češnjice), Jože Papež (Spodnje Vodale), Janez Valant (Kaplja vas), Marjan Jamšek (Malkovec), Ida Stušek (Tržišče), Matija Resnik (Rogačice), Franc Mavrč (Mala Hubajnica) in Franc Ilaš (Telče). (Foto: P. P) 15 LUTK IN IGRIC - V črnomaljski knjižnici so otrokom precej popestrili zimske počitnice brez snega. Pripravili so frizersko, slikarsko in lutkovno delavnico. Slednja je trajala kar tri dni, saj so otroci - bilo jih je kar 15 - sami izdelovali lutke, napisali lutkovno igrico in jo na koncu še zaigrali. Tovrstna delavnica, ki je bila letos prvič, je pod mentorstvom Brede in Darka Kočevarja ter Irene Muc dobro uspela, tako pa so se mladi lutkarji pohvalili pred fotografskim objektivom s svojimi izdelki. (Foto: M.B.-J.) /je Avto tr izpušne cevi tel. (068) 322-643, 322-278 86 LET TEREZIJE MODIC - Terezija izhaja iz družine Udovič v Šentjanžu, kjer je bilo 7 otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Šentjanžu. Ze kot 11-letno dekle je morala služiti po gostilnah, da si je lahko kupila obleko in najnujnejše za šolo. Leta 1939 se je poročila z Ivanom, čez čas sta si kupila hišo in nekaj zemlje na Pretoki. Čez 7 let se jima je rodila hčerka, po enjstih letih zakona pa ji je mož umrl. Večkrat je šla k hčerki v Zagreb, kjer je tudi živela in so imeli trgovino ter cvetličarno, nato pa so se preselili v Umag, kjer imajo gostilno. Lani so ji odpovedale noge, prebolela je več pljučnic, pa vendar je zelo ljubka in prijazna. Ima tudi izreden spomin. Na sliki je ob praznovanju 80. rojstnega dne. (R. Majer) ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, prababica, tašča in teta MARIJA -MICKA BRULC roj. Turk iz Stopič 21 Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, stali ob nas v trenutkih slovesa od pokojnice, darovali cvetje in sveče ter v velikem številu pospremili pokojno na njeno zadnjo pot, izrekamo iskreno zahvalo. Zahvala gospodu proštu Lapu iz prošnje Kapitelj za opravljen obred in pevcem iz Šmihela. Žalujoči: vsi njeni Stopiče, 27. 2. 1995 V SPOMIN 28. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi PETAR GOLEŠ iz Rosalnic 71 pri Metliki Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče ■ EMILIJE PETELIN iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo sosedom,prijateljem in znancem, ki ste jo v časuv bolezni pogosto obiskovali, osebju Doma starejših občanov Šmihel za nego in skrb. Posebna zahvala sodelavcem Pošte Trebnje, Tesnil Velika Loka in Občine Trebnje, g. kaplanu za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste se od pokojne v tako velikem številu poslovili. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, očka, dedek in stric JANEZ DURINI roj. 19.10.1929 iz Novega mesta Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem za pisno in ustno izraženo sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. dr. Bošnjaku, dr. Šuštaršičevi ter osebju Nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice. Hvala tudi Cestnemu podjetju Novo mesto ter sektorjem v Kočevju in Črnomlju za vence in izrečeno sožalje. Hvala borčevskemu govorniku za ganljive besede, g. župniku patru Urbaniji za lepo opravljen obred in odigrano Tišino. Srčna hvala vsem sosedom Glavnega trga kakor tudi sosedom z Dobličke gore za darovano cvetje in zvonjenje. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Vsi njegovi V SPOMIN Smrti ni... le tiha. dolga noč. V srcu bolečina, v duši žalost neizmerna. (A. Mežnaršič) Mineva 5 let, odkar nas je za vedno v žalosti in brez slovesa zapustil SLAVO AVGUŠTIN iz Metlike ZAHVALA V 92. letu starosti je odšla k večnemu počitku draga mama FRANCKA BRUDAR iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem, ki ste našo mamo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazih sožalje, darovali cvetje in sveče ter se poslovili ob njeni krsti. Hvala pevcem za lepo odpete žalostinke, gospodu proštu za ganljiv govor in opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ljubila si življenje, ljubila si dom. a v strašnem trpljenju odšla si v večni dom. V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta MARIJA ERJAVEC iz Štefana pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan- cem in sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter jo v ta- ko velikem številu spremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo ge. Lojzki Pene, kolektivu KZ Trebnje, dr. Zn Žnidaršiču, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni RADIO MHz W)(bn(b Radio KRKA Adamičeva 2, 68000 Novo mesto AGENCIJA ♦VSEVED* Naj bo življenje prijetnejše ZAPOSLITEV IŠČE: — ekonomski tehnik — prometni tehnik — kemijski tehnik — elektro tehnik — trgovec — mag. veterine vitja upravna iola delo na domu (šiviljstvo, pakiranje, masira- nje) Vsi, ki nudite ali tičete zaposlitev, kličite (068) 322-333, 323-222. VISOKO REN0MIRAN0 PODJETJE PONUJA MOŽNOST POGODBENEGA DELA! ZAHTEVANA NAJMANJ SREDNJEŠOLSKA IZOBRAZBA. PLAČILO PO REZULTATIH DELA! VSE INFORMACIJE: ČRNOMELJ, RESTAVRACIJA GRAD, TOREK, 7. MARCA, OB 19. URI! DOLENJSKI UST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 1990 - 1995 Njegova dela so ostala in nas spominjajo na našega ljubljenega, dobrega, skrbnega in nepozabnega moža, očeta in tasta. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter se v mislih in besedah spomnite nanj. Njegovi: žena Zvonka, sinova Vlado z družino in Boris OSMRTNICA V 84. letu starosti je umrla naša upokojena sodelavka MARIJA BRULC iz Stopič Od pokojnice smo se poslovili v soboto, 25. februarja, na pokopališču v Stopičah. Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o. Novo mesto ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, I sem. spomnite se, kako trpel s in večni mir mi zaželite. JANEZ KOCJAN Stopno 10, Škocjan Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in prija' teljem za izrečeno sožalje, cvetje in vso pomoč. Zahvala DothO Impoljca, Pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, peV' cem, govornici, g. župniku in vsem, ki ste našega Janeza pospre' mili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi \ ZAHVALA Vse življenje si garal, vse za dom in družino dal, sedaj ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. V 84. letu starosti je nenadoma prenehalo biti srce našemu dragemu očetu in staremu očetu IVANU ARHU Gržeča vas 8, Leskovec sedo(me’sveče in svete hvaliuiemn „ ste j1a*° mamo pospremili na zadnji poti. Zatre Dame in nnfP'°rU Pro^tu- gospodu vikarju, sestram de No-in Internem odd/dv^//1? °.ktetu' Hvala tudi osebiu Kirurškega Zavoda za^Hra. f ka bolni^nice v Novem mestu, sodelavcem zdravstveno varstvo Novo mesto in kolektivu Dolenjskih lekarn. Sin Dušan z družino ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek in stric JOŽE KIC iz Potočne vasi JR m Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Potočarju za poslovilne besede, trobentaču, pevcem iz Šmihela in gasilcem. Vsi njegovi kA V SPOMIN Vse mine in se spremeni, le spomin nate, draga mama, ne zbledi. 1. marca minevajo žalostna štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama Marija strajnar Šentjernejska 51 Hvala vsem, ki ji prinašate cvetje, prižigate svečke in jo imate v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA V 55. letu starosti me je mnogo prezgodaj zapustil dragi ata , ALOJZ RETELJ __ ]H^| iz Lipnika 5 pri Trebnjem "utkinh?poJartVnIjŠž?rodn,ik.0,n’ Uijatc|je,m in kancem za izkazano pomoč v teh težkih tre-llvaljujem GD I utr, m SVeČe lcr tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se za- Kaplanu za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Sin Slavko in ostalo sorodstvo všiTeJi upanja!npijenja, ZAHVALA >>i,iroke nam podala, bolezen je bila močnejša od življenja. rrih naših hnfostnln Niti zbogom nisi rekla v srcih naših boš ostala. V 38. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša žena, mamica, sestra, teta in svakinja KAROLINA SENIČAR roj. Gorše s Krke 67, Novo mesto svečeln ff zahvalJujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, Cvetje, Osehii, rsfrazeno sož?!ie ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na zadnji poti. Hvala zdravnikom in Hvala pevcem iz Šmihela in g. patru Felicijanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Jože, hčerka Brigita, sorodstvo in vsi, ki so jo imeli radi I Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za hišo in družino dala, le sledi ostale so povsod od deta tvojih pridnih rok. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 41. letu starosti tragično zapustila naša draga mami, žena, hčerka, sestra in teta MILENA ZALETEL roj. Habinc z Blata 23, Trebnje Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vaščanom Blata in Sela pri Mirni, kolektivom Temenica, TPE Trebnje, Dana Mirna, 7.c raz-redu z razredničarko VVZ Trebnje za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala družim Kavšek in družinama Zaletel ter teti Julki za pomoč pri organizaciji pogreba. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma g. Tonetu Po-v .tu m ge. Manji Tratar za tolažilne besede, pevcem za zapete žalostinke, g. Mitju Prijatelju za zaigrano Tišino in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mož Rajko, sinovi Uroš, Andrej, mali Klemen in ostalo sorodstvo O ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA MOLETA iz Sevnega na Trški gori čutimo neizmerno hvaležnost do vseh, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, nam pisno in ustno razili sožalje, našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Lepa hvala lovcem LD Škocjan in Otočec, organizaciji ZB Otočec, Društvu invalidov Novo mesto, g. proštu Lapu za lep pogrebni obred, govornikoma za izrečene besede slovesa ter pevcem za zapete žalostinke. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom prija-teljem, sodelavcem Dolenjke Novo mesto in Droge Portorož ter kolektivu Agroservisa Novo mesto. Hvala sestri ge. Nevenki za obiske in nego na domu ter vsem, ki ste našega očeta obiskovali v času njegove bolezni, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. __________ Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 3. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, stari ati JERNEJ ŠUŠTAR z Vrhovega 1 Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Žalujoči: žena in otroci z družinami (2377), 2. marca 1995 Eč-p/T q-p rs ir^ rs r\n U/7 M ^MtAnnra/nM TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM IjLEiII^LIiLKJ W/A\e) ^ZAALIvJ L! LKjUZAa — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 2. marca - Neža Petek, 3. marca - Marin Sobota, 4. marca - Kazimir Nedelja, 5. marca - Jadran Ponedeljek, 6. marca - Nika Torek, 8. marca - Tomaž, dan žena Sreda, 9. marca - Janez ČRNOMELJ: 3.3. (ob 20. uri) in 4.3. (ob 18. in 20. uri) amer. romantična komedija Ljubezen v troje. 5.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Nevarna ženska. LUNINE MENE 9. marca ob 11.14 - prvi krajec kino BREŽICE: 2. in 3.3. (ob 18. in 20. uri) ter 4. in 5.3. (ob 18. uri) akcijska komedija Maska. Od 4. do 6.3. (ob 20. uri) triler Vran. 8.3. (ob 20. uri) amer. romantična komedija Ljubezen v troje. KOSTANJEVICA: 4.3. (ob 18. in 20. uri) film Lahko se zgodi. 5.3. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Specialist. KRŠKO: 3.3. (ob 20. uri) in 5.3. (ob 18. uri) ameriški film Vran. METLIKA: 3. in 4.3. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Nevarna ženska. 5.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Ljubezen v troje. NOVO MESTO: Od 2. do 8.3. (ob 16., 18. in 20. uri) premiera romantične drame Frankenstein. TREBNJE: 3. in 4.3. (ob 19. uri) komedija Vikend pri Bemiju. 5.3. (ob 18. uri) film Oko za oko. • KVIZ, drama (Quiz Shovv, ZDA, 1994,130minut, režija: Robert Red-ford) Petdeseta so bila prvo zlato obdobje televizije, novega medija, ki je svoj razmah najprej doživel v ZDA. V najbolj perspektivni in progresivni državi na svetu je nastajal najbolj perspektivni in progresivni medij vseh časov. Ker pa jeza vsako veliko zmago potrebna velika žrtev, je seveda po začetni pravljici prišlo do prve prevare gledalcev. Od takrat naprej so se tv hiše lahkotnemu šarmu manipulacije stežka in poredkoma uprle. Tv kvizi so bili vedno zelo gledane oddaje, kajti v njih nastopajo navadni ljudje, sosedje in znanci. Z nastopom si vsakdo lahko zagotovi svojih 15 minut slave in eventualno denarno nagrado. KVIZ je zgodba o najuspešnejšem kvizu ameriške mreže NBC v letu 1957. Po nekaj zmagovitih tednih Herbieju Stemplu -igra ga odlični John Turturro - nevrotičnemu pohlepnemu Zidu iz socialno deplasiranega Queensa, producent naroči nepravilen odgovor, ki ga izloči iz igre. Novi vseved in večni zmagovalec postane Charles Van Doren, ki v zameno za dober denar in slavo oportunistično pristane na goljufivo igro. Ker je za razliko od Stempla mlajši, lepotec, anglosaksonski belec, uglajen predavatelj iz ugledne družine literatov, intelektualec s šarmom, postane nacionalni heroj. Vsak teden prinaša v domove 50 milijonov reprizo ameriškega sna, s katerim se poistovetijo gledalci, ki za eno uro postanejo lepi, uglajeni, izobraženi, predvsem pa slavni in bogati. Vulgarne množice je vedno znova fascinirala fantastična možnost takojšnjega žaslužka, enciklopedično poznavanje vsega živega in neživega pa so imeli le za nujno zlo. Ta kviz je gledal tudi Richard Go-odwin, parlamentarni preiskovalec, katerega zgodba je služila kot predloga za scenarij. V vlogi poštenega in deloholičnega židovskega diplomanta s Harvarda nastopa Rob Morrow (Joel Fleischman iz Severnih obzorij). "Tam nekaj smrdi," si pravi, odide v New York, vsem teži do onemoglosti in odkrije prevaro desetletja. Tv hiša je sodelujočim vnaprej povedala vprašanja in odgovore, torej manipulirala z realnostjo, saj si je umetno oz. kontrolirano povečevala napetost pred ekrani in gledanost. TV je že takrat ustvarjala in odpuščala heroje. S parlamentarno preiskavo Go-odwin ni dosegel svojega pravičnega cilja: obtožbe NBC-ja. TV se je prvič pokazala kot nedotakljiva. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji ENOOSNI TRAKTOR diesel, 14 KM, s priključki, prodam. * (0608)33-009. 1763 TRAKTOR ŠTORE s kabino, do 4.000 DEM, kupim. * 83-640. 1774 TRAKTOR ZETOR, 50 KM; s prednjim pogonom, prodam. * (0608)33-319. 1785 TRAKTOR URSUS 335 s kabino, 2660 ur, z dobrim motorjem, prodam za 3700 DEM. * 40-066. 1802 DVE traktorski prikolici, dve gumi 13.6 x 28 in nemški silokombajn prodam. 9 <0608)43-264. 1813 KOSO z grebenom Muta Lamburdini prodam. Rifelj, Črešnjice 26, Otočec. 1818 420 L hladilni bazen za mleko ugodno prodam. * (064)730-051. 1824 TRAKTOR URSUS C 335, letnik 1990, nujno prodam. Lunder, Radovlja 36, Dolenjske Toplice. 1856 PREŠO na kamen in mlatilnico ugodno prodam. * (0608)32-169. 1883 TRAKTOR IMT 539 prodam. * 40-063. 1885 OBRAČALNIK 200, solidno ohranjen, prodam za 350 DEM. Rifelj, Lešnica 10, C točcc. 1896 STIHL KOSILNICE na laks FS - 26, 32.200 SIT, FS - 44 44.900 SIT, drobilec Viking, 40.500 SIT, sobni termostat 1.800 SIT. Trgovina Kulovec, Uršna sela, * 65-636. 1909 TRAČNO ŽAGO in trifazni cirkular prodam, kupim pa predsetvenik, 220 cm. * 76-171. 1910 PREVOZNO mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. * 43-898. 1917 KROŽNE BRANE Olt na 20 diskov, malo rabljene, prodam. 9 42-311. 1920 /1 DOLENJSKI LIST h IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rastja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barielj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za L polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. lelnolž.OOO tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. dmga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefaz (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. \ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. FREZO, 160 M, kardan, s sklopko, ugodno prodam. * 64-537, zvečer. 2014 KOMPLETNO KOSO s priključki, skoraj novo, za motokultivator Labin Progres, prodam. * (0608)80-134, zjutraj ali zvečer. 2016 ČRPALKO za hidrofor s trifaznim motorjem ugodno prodam. Jože Slapšck, Trebeč 42, Artiče, » 64-533. 2018 NEMŠKI DVOBRAZDNI OBRAČALNI plug, zelo lepo orje, kombiniran, sadno -grozdni mlin na ročni pogon z aluminijastimi valji, ročno reporeznico, travniške brane in bele mlinske kamne, premera 80 cm, s kompletnim mlinskim železjem prodam. Mlin lahko tudi naredim ali obnovim. * (0608)82-584. 2019 kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. * (061)441-522, po 20. uri. 766 STARE RAZGLEDNICE, pisma in dopisnice, lahko tudi cele arhive, kupim. * (0608)63-111. 1810 100 KOM. rdeče strešne opeke Novi Be-čej kupim. * 78-214, po 18. uri. 1815 DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B duri kupim. Ivan Turk, Sela pri Ratežu 21, Otočec. 1819 IZVENKRMNI MOTOR Tomos 18 in prikolico za čoln kupim. 9 (0608)79-323, Tom. 1888 TELE, staro 3 tedne, kupim in ugodno prodam seno. * 40-133. 1942 motorna vozila AUDI 80,2.0,16 V, letnik 90, črn metalik, z opremo prodam ali menjam. ® 068/ 25-115. NISSAN SUNNY 1,6/SLX, letnik 10/87, prodam. * 068/45-312. DVE KOSILNICI BCS za 1000 in 1500 DEM ter R 4, letnik 1982, registriran do 2/96, za 1300 DEM prodam. * 68-209. 1922 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 730 s plugom prodam. ® (061)805-109. 1925 MOLZNI STROJ, močnejši, na 2 vrča, ter slamoreznico Spaizcr ugodno prodam. * (0608)32-453. 1928 TRAČNI OBRAČALNIK 220, nov, in bukova drva prodam. ® 78-147. 1929 TRAKTOR TV 18 prodam. * 45-393. 1931 TRAKTOR Zetor 5011, letnik 1984, silokombajn SK 80, kosilnico, disk 165, ugodno prodam. Jože Selak, Dolenja vas 1, Otočec. 1939 MALO RABLJENE trakstorske verige ugodno prodam. * 43-646. 1954 KOSILNICO BCS, starejši letnik, in mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. Habjan, Vrh 18, Višnja Gora. 1956 PUHALNIK SEKAČ in večjo količino domačega žganja prodam. * 85-733. 1980 NAKLADALKO Sip, 17 m3, dobro ohranjeno, in dvobrazdni plug prodam. Angelca Mole, Gomila 7, Mirna. 1983 TRAKTOR UNIMOG, letnik 1952, vozen, in stružnico Pireks, letnik 1963 s hidravlično vpenjalno napravo in orodji prodam. * 21-575. 1989 TRAKTOR Tomo Vinkovič 826, star 3 mesece, prodam. * 81-503. 2005 ŽIVINSKO PRIKOLICO in osbvino 16, z gumami, kombiniran cirkular, šrotar, brus (3 faze), nosač silažnih bal, kiper svečo pa menjam za kravo in doplačam. 9 22-627. 2006 TRAKTOR FIAT 300, 28 KM, malo rabljen, prodam. * 51-349. 2009 KOSO za kultivator Honda in moped avtomatik, skoraj nov, prodam. Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej. 2010 GOLF D, letnik 1983, ugodno prodam. 9 28-861. 1867 MARUTI SUZUKI 800, star 2 do 3 leta, kupim. 9 26-282. 1869 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, registrirano do 22.2.1996, prodam. 9 22-370. OSEBNI AVTO Passat 1600 L, letnik 1974, motor generalno obnovljen, neregistriran, prodam za 1700 DEM. 9 25-706 ali 25-531. 1878 LADO KARAVAN, letnik 1989, prodam. * 23-512. 1884 HROŠČA 1303 S, registriranega do 12/95, prodam. * (0608)22-169, dopoldan. Maja. 1886 AUDI 90, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam. 9 (0608)87-018 ali (068)85-802. 1891 APN 6, letnik 1988, prodam. Dušan Te-ropšič, Črešnjice 21, Otočec. 1893 R 5 GTD, letnik 1990, francoski, 72.000 km, vse opcije, ugodno prodam. 9 22-861. 1894 ŠKODO 105 L, letnik 1986, 75.000 km, garažirano, registrirano do 7/95, prodam za 1700 DEM. 9 321-914, po 15. uri. 1901 R 4 GTL, letnik 12/86, rdeč, prodam ali menjam za juga. 9 52-246. 1902 R 4 GTL, letnik 1986/87 in 126 P, letnik 1988 prodam. 9 85-734. 1908 KOMBI IMV Renault 1600, dobro ohra- njen, prodam. 9 78-233 ali 78-091, po 18. uri. 1919 TAVRIO, letnik 1990, zelene barve, prodam. * 65-337. 1754 PASSAT 1.8, letnik 1990, katalizator, električna sončna streha, meglenke, avtoradio, prevoženih 83.000 km, odlično ohranjen, prodam za 19.000 DEM. 9 45-674. 1758 R 5 CAMPUS, letnik 4/92, kovinske zelene barve, tonirana stekla, prodam za 10.700 DEM. * 44-156. 1759 Z 101 skala 55, letnik 12/88, prodam. 9 65-314, dopoldan. 1762 MINI 1000, letnik 1977, registriran, ugodno prodam za 1300 DEM. * 43-767*. APN 6 S, letnik 1993, sive barve, 5 prestav, dobro ohranjen, prodam ali menjam za CTX. Košljar, Trška gora 43 a, Otočec. 1777 126 P, letnik 1989, registriran do 8/95, dobro ohranjen, na novo lakiran, prodam za 2500 DEM. * 24-771. 1778 FIAT UNO 1.0 ie, letnik 1993, registriran do 9/95, prodam. * 78-520. 1790 MOTORNO KOLO KTM kros 125 V, v okvari, in gumi voz s platišči 13 - 145 prodam. * 41-071. 1793 SUZUKI SWIFT 1.3 GL, letnik 1992/93, turkizne kovinske barve, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam. Marija Brzin, Ul. ZDO 17, Mirna. 1798 LADO KARAVAN 1200, letnik 1983, registrirano do 30.5.1995, prodam. 9 48-591. VVARTBURG 353 w karavan, letnik 1988, 48.000 km, prvi lastnik, prodam. Pungerčar, 9 42-206. 1800 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 11/95, za 3800 DEM in jugo 55, letnik 1989, rdeč, registriran do 8/95, prodam za 4.000 DEM. 9 40-066. 1803 Z 640 AN, letnik 1979, ohranjeno, prvi lastnik, 4 T, 4 leta nevoženo, prodam. 9 57-739. 1811 126 P, letnik 1986 za 1050 DEM in moško kolo na 10 prestav prodam. Jože Zagorc, Gor. Vrhpolje 37, Šentjernej. 1816 ZA 126 P prodam motor, obnovljen menjalnik, akumulator ter druge rezervne dele. * 42-249. 1820 TOVORNI AVTO Z 650 prodam. 9 83-373. 1828 Z 101, letnik 1986, prodam za 1500 DEM. 9 27-563. 1829 GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 8/95, prodam. Jože Golob, Ždinja vas 23. 1834 R 19 LS, 1400 ccm, 69.000 km, radio, sončna streha, nove gume, registriran za celo leto, prvi lastnik, prodam. 9 (0608)64-109. 1835 126 P, letnik 1987, registriran do 8/95, prodam. Ljubi, Ždinja vas 7, Novo mesto. JUGO KORAL 45, letnik 1990, registriran do 10/95, prodam. 9 58-082. 1840 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. 9 42-186. 1860 Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 11/95, prodam. 9 73-408. 1862 R 4 GTL, letnik 1990, prodam. 9 27-168. 1864 PEUGEOT 106 XR, letnik 1992, registriran do 8/95, bele barve, prodam. * 24-064. Z 101, letnik 1986, 50.000 km, prodam. 9 26-J43. 1923 GOLF D, S paket, letnik 1985, nujno prodam. 9 84-237. 1926 Z 101, letnik 1987, prodam za 2000 DEM. Zraven dam tudi motor v okvari. 9 85-887 1930 JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 11/95, ugodno prodam. 9 25-165. 1934 HYUNDAI 1.3 LS, kovinsko siv, odlično ohranjen, nikoli karamboliran, prodam za 10.200 DEM. * 78-410. 1938 AVTOODPAD MEGLIČ, Prečna, * 323-295, odkupuje poškodovane in rabljene avtomobile. Naprodaj pa so: lada 1300, letnik 1982, BMW 316, letnik 1984, Z 101, letnik 1987, Z 128, letnik 1989, alfa sud, letnik 1977, kombi kasonar 850, letnik 1982, in mercedes 207 D furgon, letnik 1979. 1948 OPEL KADETT 13, solza, letnik 1989, nujno prodam. Lavrič, Jakčeva 10, (Majde Šilc), Novo mesto. 1952 JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, zelene barve, prodam za 2500 DEM. 9 44-090. 1957 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. * 85-819. 1960 R 4 GTL, letnik 1986, registriran za celo leto, prodam. 9 52-807. 1965 R 4 ali jugo do vrednosti 3.000 DEM, lahko tudi karamboliran, kupim. 9 26-863. 1972 Z 750, letnik 1985, prodam. * 41-089. 1974 GOLF JX D, letnik 1989, bel, 5 V, prodam. * 25-633. 1975 KOMBI IMV 1600 BR, letnik 5/79, registriran do 5/95, prodam za 1500 DEM. 9 26-689. 1992 OPEL KADETT, letnik 1971, registriran do konca 10/95, ugodno prodam. * 23-943. 1996 JUGO KORAL 45, letnik 1989, ter suhe smrekove plohe za fižol prodam. * (0609) 621-512. 1998 VVARTBURG, letnik 1987, registriran do 7/95, prodam za 1200 DEM. 9 (0608)75-405. 1999 R CLIO, letnik 1993, 16.000 km, RT oprema, ugodno prodam. V račun vzamem R 4. * 27-497. 2001 OPEL KADETT karavan, prodam ali menjam za smrekov les. 9 57-145. 2002 GOLF, letnik 1982, registriran do oktobra, prodam. 9 76-433. 2011 FORD ESCORT, letnik 1981, registriran do 11.1.1996, z dodatno opremo prodam. 9 45-485. 2015 obvestila Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in krqj:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. Rabiti d.o.o. ijqodNo! 68000 Novo mesto Rozmanova 34 tel/fax: (068)321-355 RAČUNALNIŠKI SISTEM □ 486DX/66/540/4/C • osnovna plošča 486DX/256KB • procesor 486DX/66 CYRIX • procesorski hladilnik • VGA S3 805 1MB VLB • kontrole r AT bus + HO VLB • RAM simm 4MB, 70ns, 72pin • trdi disk CONNER 540MB, 12ms • gibki disk 1,4MB, 3,5" • ohišje mini tower • tipkovnica MITSUMI s SLO znaki • monitor barvni 14", LR, NI, 1024x768, 0,28 • miška s 3 tipkami in podloga samo 149.900 sit (s prometnim davkom) VIKEND, 5 x6m,s 1700m2 vinograda, v okolici Metlike, zelo lepa lega, prodam. 9 (061)272-607. 1789 DVA GOZDA v Mirenski dolini, 5 ha in 18 ha, prodam. * (0608)80-160. 1801 V BREŽICAH prodam nedograjeno sta- novansjsko hišo (3. faza), primerno za kakršnokoli obrt. * (0608)62-812. 1804 ZAZIDLJIVO PARCELO na obmoočju Novega mesta ali okolice (do 8 km) kupim. * 43-688, popoldan. 1805 KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom v Gor. Suhadolu prodam. Ana Bratkovič, Mihovo 18, Šentjernej, * 84-391. 1806 NEDOKONČANO stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v Brežicah, primerno za obrt, prodam. * (0608)62-812, zvečer. 1814 ZAZIDLJIVO PARCELO v izmeri 546 m2, z dokumentacijo, v okolici Mirne Peči prodam. * 64-334, po 15. uri. 1826 V LOKAH pri Zalogu, k.o. Straža, prodam njivo, 35 a. * 24-867. 1831 PARCELO, 25 a, primerno za vikend, prodam za 2500 DEM. * 28-458. 1871 VINOGRAD, 10 a, v Semiški gori, oddam v najem. * (063)541-987. 1874 VINOGRAD na Telčah prodam. 9 76-303. 1877 ZAZIDLJIVO PARCELO z vinogradom, 25 a, v Berčicah pri Metliki, na izredni lokaciji, prodam. 9 53-040, po 14. uri. 1880 STAREJŠO HIŠO z okolico, v centru Metlike, prodam. * 58-171 ali 59-430. V KARTELJEVEM prodam vinogW ” staro zidanico, travnik in gozd. 9 65-l?J;‘ P I8f VINOGRAD v Grabrovcu, primerno11 vikend, prodam. Anton Šime, Prista^ VINOGRAD z zidanico, brunarico«! 2 po ter garažo, 845 m2, v Drči pri Pletcrtj. prodam najboljšemu ponudniku. * M k 517. f HIŠO, primerno za kmečki turizem^ kakršnokoli obrt, zelo ugodno prodam-, n fra: »NUJNO«. . u VINOGRAD v Jelenskem vrhu v i*m 11 a, na žici, prodam. Cena po dogovt5, .9* \ r0 3l„7,DZ‘KO' 3-vratno,-,---- € ELBrKte * 57-7%. 1786 hi "oranje kom^ OMAR,CE. zunanje in ,Vl P° ugodni n- OjPloino opremljene, prodam tt Irvajam Možna dostava in montaža. ^(061)75i^23 C*c*ctro‘n^ta*ac‘js^a dela. & 50flftNBKI CERTIFIKAT v vrednosti S Marjan Sl l. Prodam po polovični ceni. KOLjp, c’.**atci 29 b, Brusnice. 1791 Scna, ročnrf3 Vx,no8rad in 1500 kg dobrega ^ u8odn0 nr.jUŠCncga in spravljenega, zelo rttf nice9 •mo*Tn’ 3o^e Kranjc, Male Brus-< o3-687. 1792 L grad Dnvf^^^ KOLJE in suho za vino->5 138 * (061)666-064 ali (0608)87- 7’ SENO x 1795 ‘Sd da»n. * su§eno in spravljeno, pro- SSf*«’--1- Zt\ 10 T «.« *• 18 sena in vino prodam. « /13-851. 1809 in m^f^uidetno, leska, bukev, gabex uutt w prodam. * (061)857-392. kORli»« P" Prodam , v sl°rJih ali v zrnju ter pš sij. ' Jancz Švajger, Šolska 3. C: 1812 >§eni- Jmo- 1817 co _______________ j 3 ERlZERsinr r *817 ^art1 « ?i qo*» ^ “Jake za pranje las pro- , ^HTnJco’ 04 13X do 19 nre. 1822 ?°2l0 L. v«sečo, možnost tehtanja 2tdet in i,,?'?-* Pfimcrno za tehtanje svinj 063)47l-o^et,Jsk|h Pridelkov, prodam. * dam. *25^!-,GNOJ ‘n brcJ° kravo pro- . 11 HL kru< 1827 HCn°» ročnn tra*ctorski obračalnik ter seno78'3“'^"°' ZCl°UBodno ,p8r3°0 ?S i05'Tprsfam. »ikr0r8uzo ,er mcnja,18nik2 Okolico 203 ^>° ^ ^*T/kg in nakladalno 2,5 * IN i < Prodam- * 85-017. 1836 in boju oa termoakumulacijske J cr> «0 1, prodam. * 20-530. n T£UČkn 1837 k?djtljnjo rp: ’ s.taro 8 tednov, primerno za Urn’ Obrh it,n VOZ kdervagen prodam. ^5#a0nomSXm.™ 0 • Laknice 3, Mokronog. ia' 8tTs°«lf:No harmoniko Mciodi- C ^ 76^i»ft Prodam ali menjam za C, F, » ^ARMhkL >842 ; v 8*a5cn0 l Lubas, Kucler ali Flajs, 3 I ^a>,8tei?TPr0dani ccr.tif,katc v ,9'l63 bi* za polovično ceno. ,j. l* M3' ža >844 >(?«te?5-,“Ve,aleSa^ 2!5,italiian PlATORJE 140-120-100-80 » c (JhprS-iC’Vsak P° 1 komad, prodam. l MlzA^n«k, Dobrava 85, Otočec. 1857 Uh cii tra6no žago, delno lesene kCc 5 n* novo« prodam. Jože Švigelj, da6"‘cifep|ju. 1858 18 % 41 'rCA, težkega cca 140 kg. prosi StNo j« 56 1861 V’ Nov 0,avo Prodam. Lesjak. Ragov- ^'SSsENDp.M.-.iS r* Oor. vCa’ starega 8 do 10 tednov. Hr k Jf^lVlRiv»Iicncc 1 • N°v° mesto. 186 I eL^RAN otroški voziček prodar 11' lahko na 2 čeka. * 27-394. I na c iCKd. m t. /-jth. So i!!!0}.23 žganjekuho, rabljen samo 1 1K(?11° prodam. * 42-754. 1872 ^40 'ICO domače izdelave prodam. J.*0tE| Ir 1873 'n mizo prodam. Možna ^ gradbcni material. * (0608)82- ^SlJJ®*.22* 23 m 24 c°l* in ventilator 11 a^‘ Prcvctravanjc sena prodam. dJ^Ov^’ ^a^n' Novo mesto. iiJJ^EOnEKORDER Selečo pro- by ^^^Mlal'na obroke- 52-S81, V0SŠIČA. težka po 110 kg, in ko-V%*JC prodam. * 73-195. 1892 domača krma, 130 kg, pro-1897 i w no, virštanjski okoliš, prodam. 1 123, zvečer. VEČ BIKCEV 150 do 270 kg, prodam. Evstah Golob, Volčje Njive 11, Mirna. 1899 DOBRO OHRANJEN električen štedilnik in star likalnik na oglje prodam. * 23-812. 1900 KOSTANJEVO KOLJE prodam. * 78-412. 1914 SUHE smrekove plohe in polhovo olje prodam. W 324-235. 1915 BREJO KRAVO prodam. ® 42-990. 1916 ŠTEDILNIK za etažno centralno in strešno opeko Strešnik prodam. ® 324-249. 1933 KRAVO SIVKO, drugič brejo, prodam. « 84-341. 1935 HLADILNO SKRINJO, 310 1, moško gorsko kolo in dvoje usnjene otroške čevlje št. 30 prodam. « 24-044, popoldan. 1941 OSTREŠJE (grušt), 12 x 10 m, s pripadajočimi deskami in letvami ugodno prodam. « 48-463. 1944 GUMI VOZ, 15 col, prodam. « 85-771. 1945 POSTELJICO z jogijem, rabljeno, prodam. « 23-539. 1946 KVALITETNO mešano belo in rdeče vi-P(063)808-1950 6 M3 bukovih drv prodam. « 43-820. 1953 PRODAJA sadnih sadik in okrasnega grmičevja. « 68-110. 1955 CVIČEK in belo vino rumeni plaveč ugodno prodam. « (0608)21-310, popoldan. 1961 650 KOM. strešne opeke, enkrat valovite, izdelava Teropšči, prodam. Tone Klemenčič, Pangrč Grm 2, Brusnice. 1964 DVE KRAVI, eno rjavo -belo, eno črno, prodam. « 78-290. 1968 AJDOVO MOKO prodam. Janez Turk, Vel. Slatnik 7, * 26-900. 1969 TELIČKA, starega 10 dni, obdelano kostanjevo kolje, prašiča, 100 kg, in nemško samonakladalno prikolico prodam. « 78-086. 1970 RABLJENO OKNO s polkni, 140 x 150 cm, in 3 t sena prodam. « 76-301. 1971 PEČ NA PETROLEJ, game boy, in otroški kimono ugodno prodam. Kandij-ska 62, Novo mesto. 1973 KRAVO s teden dni starim teletom in stiskalnico grozdja na kamen, obnovljeno, prodam. « 49-329. 1976 KRAVO SIVKO, dobro mlekarico, prodam. * 76-528. 1977 LESNI BRIKETI, primerni za vse vrste peči. 1000 kg briketov nadomesti 5 m drv, pri izgorevanju pa ostane le 1 = pepela. 1000 kg stane 13.000 SIT. Engel Brik, Ratež 58, « 85-801. 1978 4 T sena prodam. « 83-013. 1979 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT in kvalitetno vino cviček prodam. «81-839. 1981 KVALITETEN hlevski gnoj prodam. Jožica Renko, Slinovce 1, Kostanjevica na Krki. 1985 PRIKLJUČEK za izdelovanje ladijskega poda z dvema motorjema ugodno prodam. Marko Režek, Deskova vas 3, Stari trg ob Kolpi. 1986 TELICO, brejo 3 mesece, in 2 prikolici hlevskega gnoja prodam. Kosec, Češča vas 22, Novo mesto. 1987 KRAVO za zakol ali za nadaljnjo rejo prodam. Jakše, Podgrad 24. 1988 V795" NOVO KUH,NJO Orhideja, natural, dolžine 160 cm, in nove sončne kolektorje IMP 100 x 200 cm, z bojlerjem, prodam. « 21-575. 1990 TRAČNO ŽAGO z tydravličnim pomikom in zapenjanjem prodam. « 85-009. MLADO KRAVO, drugič brejo 9 mesecev, prodam. « 73-039. 1994 NEMŠKE OVČARJE z odličnim rodovnikom, tetovirane in cepljene, prodam. Mira Judež, Zajčji Vrh 14, Novo mesto. 1995 FRAJTONARICO Melodija, Be, Es, As, prodam. « 78-401. 1997 KOBILO, staro 7 let, brejo 8 mesecev, vozno, prodam. Jože Draginc, Konec 11 a, Novo mesto. 2000 KOMPLETNA VRATA Inles, velikosti 2 x 80 ,»zapakirana, vezana, prodam. « 49-352. 2003 PRAŠIČKE, težke 20 do 25 kg, in 5 velikih, težkih 100 kg, prodam. « 73-532. TELIČKO, staro 8 tednov, in bikca, starega 5 mesecev, prodam ali menjam za kravo. «42-759. 2012 DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B, Melodija, prodam. Slavko Jerman, Gor. Laknice 19, «49-371. 2013 PRENOSNI KOMPRESOR, 100-litrski rezervoar, in Z 750 prodam ali menjam za živino - teleta. « (0601)81-626, po 15. uri. 2017 1500 kg KORUZE prodam. « 52-952. 2021 VINO, bizeljsko belo in rdeče iz okolice Pišec, prodam. « (0608)65-526. 2023 ZELO DOBRO OHRANJEN fotokopirni stroj Canon N F 270 prodamo.« 324-523, od 13. do 15. ure. 2025 razno PONUJAMO VAM steklopihaške usluge Za laboratorije, kemijo, rezanje in krivljenje steklenih cevi. Jože Kristan, s.p.. Gor. Ponikve 25, Trebnje, Fax: 44-679, « 44-763. 1784 MIZARSKE STORITVE (stopnice, pohištvo, obloge itd.) izdelujem in montiram. « 27-101. 1797 INŠTRUIRAM matematiko za osnovno šolo. « 25-683. 1807 POSLOVNA PROSTORA, 28 m2, za pisarniško ali obrtno dejavnost, 2 km iz Novega mesta, oddam. « 323-785. 1821 V CENTRU MESTA oddam manjši lokal. «21-581. 1825 LOKAL na Dilančevi ul. 7 prodam. « 321-815, vsak dan od 17. do 19. ure. 1852 LUKSUZNO opremljeno pisarno, 65 m2, oddam. « 324-196. 1853 INŠTRUKCIJE angleškega jezika za osnovno in srednjo šolo dobro in poceni nudim. « 25-708. 1859 STROKOVNO in kvalitetno opravljamo slikopieskarska dela, polaganje keramičnih ploščic ter talne in stenske obloge. Garancija 3 do 10 let. « 67-168. 1875 MLAJŠA DRUŽINA nudi vso oskrbo in pomoč starejši osebi brez naslednikov, lahko tudi s kmetijo, v Brežicah ali okolici. Šifra: »POMAGAJMO SI«. 1882 NOV oprcmlje lokal, 25 m2. na Novem trgu, oddam ali prodam. « 24-815 ali 25-439.. 1890 VEDNO VEČ GRADITEI JEV se odloča za strojne omete. Razmislite tudi vi! Zahtevajte prospekt! « (062)724-707, od 8. do 15. ure. 1903 (2377), 2. marca 1995 STROJNE OMETE izdelujemo v Sloveniji 15 let. Letos jih bomo izdelali 100.000 m2. Lahko tudi vam! «(062)724-123, od 8. do 15. ure. 1904 OMETI IN FASADE Baumit Styrian. « (062)724-123, od 8. do 15. ure. 1905 DOBRO VPELJAN frizerski salon v Novem mestu oddam v najem. « 21-544. 1912 PROFESOR KEMIJE inštruira kemijo za vse stopnje in pripravlja za maturo. « 25-211, popoldan. 1921 BIFE ALOJZIJA KOVAČ, Dvor 1, Dvor, odjavljam obrt, ker prevzame sin Vlado Kovač. 1943 TRGOVINA ROGELJ, Rdeči Kal, vam nudi obutev po ugodni ceni. « 40-764. AVTOPREVOZE do 1500 kg, doma in v tujini, opravljamo. Anton Pirkovič, Gor. Vrhpolje 94, « 42-259. 1991 ODJAVLJAM prenehanje poslovanja LAGUNA s.p., pisarniške storitve in zastopništvo, Smolenja vas 33 a, Novo mesto, s 1.3.1995. 2022 službo dobi ŠIVILJO z znanjem krojenja redno zaposlim. « 46-505. 1772 PIZZERIA PRI KLEPCU v Črnomlju zaposli kuharja ali peka. « 58-437. 1794 TAKOJ ZAPOSLIMO dekle za delo v kava baru. « 83-131. 1845 ŠOFERJE za razvoz pic iščemo. Pogoj: osebni avto. Dobra stimulacija! « 24-415 ali osebno v Halo alo na Drski, Novo mesto. 1847 POTREBUJEMO VEČ PRIDNIH prodajalcev za prodajo tekstilnih izdelkov na terenu. « 321-815, vsak dan od 17. do 19. ure. 1849 POTREBUJEMO več dobrih šivilj. « 321-815, vsak dan od 17. do 19. ure. 1850 Z APRILOM iščemo varstvo za 11 - mesečnega fantka v bližini Revoza. « 51-215. 1913 KV NATAKARICO, Slovenko, mlajšo, zaposli gostilna v Ljubljani. « (061)373-396. 1918 DEKLE, gostinko, redno ali honorarno zaposlimo za delo v okrepčevalnici.« 323-295. 1927 PRODAJALKO v novoodprti trgovini z obutvijo v Črnomlju zaposlimo. « 58-233, ali 50-002, zvečer. 1936 TRGOVSKO PODJETJE ZRNO, Gmaj na 6 a, Raka, zaposli trgovca, po možnosti kmetijske stroke. « (0608)75-410. 1947 NATAKARJE in natakarice za delo za šankom iščemo. Dnevni bar - nočni klub Atlantis,« 323-801 ali osebno v Atlantisu. 1958 OPTIKA - optičarko v Novem mestu in Črnomlju zaposlimo. « Okulistika, 78-027. 1963 NATAKARICO za delo v strežbi zaposlimo. Pizzeria Koala, Vavta vas 4 a, « 84-516. 1967 DELO DOBI voznik C in E kategorije z enoletno prakso vožnje po zahodni Evropi. «44-297. 2004 TAKOJ ZAPOSLIMO delavce za delo v kamnoseštvu, KV ali za priučitev. « « (064)47-845. 2008 NATAKARICO ali natakarja, lahko tudi pripravnico, redno zaposlim. « 83-188. službo išče DELO na domu iščem ter prodam srno, staro 9 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku. 1755 REDNO ZAPOSLITEV kot navadna delavka v okolici Novega mesta iščem. « 84-317. 1775 ADMINISTRATORKA išče zaposlitev. Imam izkušnje z računalnikom. « 73-209. 1843 KAKRŠNOKOLI DELO na domu, lah-ko tudi malo težje, vzamem. Jožica Renko, Slinovce 1, Kostanjevica na Krki. 1984 stanovanja HIŠO, lahko tudi starejšo, vzamem v najem. Šifra: »RAZUMEVANJE«. 1752 DVOSOBNO STANOVANJE na Ul. Slavka Gruma, takoj plačljivo ali na tri obroke, vseljivo 8/96, prodam. * 27-.547, po 19. uri. i833 GARSONJERO, 26.5 m2, na Ragovski v Novem mestu, centralna, topla voda, telefon, KATV, prodam za 33.000 DEM. * 342-019, od ponedeljka do petka, v soboto in nedeljo pa 20-523. 1846 V NAJEM ODDAM dvosobno stanova- nje na Seidlovi cesti. V 23-006, od 18. do 20. ure. 1851 DVOSOBNO STANOVANJE, 54 m2, na Jakčevi 12, Novo mesto, prodam. * 27-747. 1854 V BREŽICAH nujno vzamem v najem manjše stanovanjc. * (0608)65-179 ali (0608)62-067. 1937 HIŠO, lahko starejšo, ali stanovanje v Novem mestu ali okolici kupimo. S 78-027. 1962 SADIKE VRTNIC PRVE KVALITETE pošiljamo po povzetju v kolekciji 10 kom.na vaš naslov. Cena 3.500 SIT + poštnina. DREVESNICA Anka Dolinšek, Črešenjevec 22, 62352 Selnica ob Dravi, tel. 062/ 671-114. PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. , 0608/82-945. v___________________________^ Prodajalca, mehanika koles, redno zaposlimo. Kolo center, Jedinščlca 15, Novo mesto, tel. (068) 25-280, popoldan.__________ KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, S.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Možnost plačila na obroke. Informacije na tel. (068) 52-492. SALON RENATA Nega In podaljševanje nohtov, žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. (068) 28-138 ^ Jedinščica 18, Novo mesto y Cenjene uporabnike naših storitev obveščamo, da podarjamo izdelavo tetetonske instalacije naslednjim strankam: • NIKICALALIČ, Potok 12, v vrednosti 6.562 tolarjev • MARTIN GLAVAN, Resa 34, Straža, v vrednosti 1,838 tolarjev • BOJAN LUKAN, Ob Krki, Straža, v vrednosti 7.061 tolarjev • DRUŽINA KOŠIR, Gradiška 41, Straža, v vrednosti 5.150 tolarjev Upamo, da telefoni brezhibno delujejo. ROBERTS elektronik Novomeška 79, Straža, tel. 84-030 m ttefrs CLUB- SAk Mitja ZUPAN, s.p. ! Cvelbarjeva 7 NOVO MESTO * • • CjfiLfi OTVORITEV ed j umi, s. HAMIi ws, DE 20- URI. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Otočcu, Vavti vasi, Soteski, Žužemberku, Rebri, Trebnjem, Dol. Podborštu, Selih pri Šentjerneju, Šmarjeti, Gazicah, Smolenii vasi, Krškem, Brestanici — na Sutni, Dol. Boš-tanju, Raki, Bučki, Šentjanžu, Podborštu pri Šentjanžu, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevju, Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu, Zdolah pri Krškem, Telče na Križu, Mokronogu, Krškem, Mirni Peči; stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani; lokale: v Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni, Novem mestu; poslovne prostore: v Novem mestu, Mokronogu, Krškem, Straži pri Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju; vikende: v Semiču, Tanči Gori, Soteski, Starem Ljtibnu, Zagradu pri Škocjanu, Trščini, Gačah, Kartc-Ijevem, Kamenski in Mavrlenu, Vinjem vrhu, Šentjurski gori, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Zaplazu; parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Trebnjem, Dolnji Nemški vasi, Stopičah, Vrhu nad Šentrupertom, Stari vasi pri Brežicah, Brusnicah, Mihovcu pri Podgradu, Semiču in Straži za vikende, Dol.’ Suhadolu, Zagradski gori pri Škoc-janu z že začeto gradnjo; v najem oddamo: lokali in pisarne v Novem mestu, Krškem, Metliki; Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. url KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE In mladinska oddaja MKC TV Avto-moto Novo mesto, d.o.o., Avtošola Šentjernej, organizira tečaj iz CPP za vse kategorije v ponedeljek, 6. marca, ob 16. uri v osnovni šoli Šentjernejl Vabljeni! Avto-moto Novo mesto, d.o.o., odda v Novem mestu prostore v izmeri 80 mz in 40 m2, primerne za trgovinsko ali podobno dejavnost. Avto-moto, d.o.o., Zwittrova 1, ^ Novo mesto, tel. (068) 322-159. ^ ' UMETNI KAMEN ' ZA OBLAGANJE FASAD PO NAJUGODNEJŠIH CENAH Svetlo siv.........600 SIT Temno siv z belimi odtenki............700 SIT Bel................800 SIT Izdelujemo tudi druge barve in barvne kombinacije, mogoča dostava na dom in polaganje. KOŠMRLJ, s.p. MENIŠKA VAS 7 DOL. TOPLICE Tel.: 65-557_________ ROHR-BLITZ Ld.o.o.. - KANAL TV PftSOLCDI SESANJE IN čllčiNJI POO VOOMM PRITISKOM &SČENJE SENC INSKIH, OLJNIH IN MASCOSNIH LOVILCEV - INV Vko# sd ČISTIMO , Tj.T- i ^ Z11 TEL:' 1:0608/41 616, 81 955 DEŽURSTVO:22 050 ŠOLA TUJIH JEZIKOV 068/341-434 Vpis v tečaje od 10. — 16. ure AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja vozilREMMJ13T — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil ob nakupu novega vozila CLIO si izberete darilo v vrednosti 35.000 SIT NOVO UGODNI KREDITI obresti že od R+12,5% I nTjugodnej^T LEASING V SLOVENIJI polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2.3, 4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 ODPRAVITE plešavost zavedno! Lipohair - svetovni hit. «(061)57-18-75. NOVI TRG (vhod v garažne prostore) Komisijsko prodajo rabljenih rezervnih delov za Zastavo, GoH, Renault. Na zalogi novi deli: stekla, blatniki, pokrovi motorja, luči za Jugo, Golf, Renault 4, R 5. Rezervni deli za TOMOS. Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montažo avto gum. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 Piščanci, enomesečni, beli, ^ težki, ter 6-tedenske jarkice! Prodaja 4., 5. In 6. marca. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, tel. (068) 42-524. Ekteam, d.o.o. Ljubljana 61113 Slovenčeva 23 Tel.: 061/1685201 1684301 fax 1686021 Nudimo zaposlitev KOMERCIALNEMU PREDSTAVNIKU, veščemu prodaje reklamnih in promocijskih artiklov ter poslovnih daril. Ce želite biti stimulirani od vaših sposobnosti v prodaji in če ste kreativni pri poslu, se javite na zgornji naslov do 25. marca 1995; Skupna naložba — Vaš uspeh — Naš uspeh — Vaše zadovoljstvo y EhiNENT d.o.„. VOZILA (S> HYUnDRI • ACCENT 1,3 S; 3V 17.500 DEM • ACCENT 1,3 LS: 5V 18.990 DEM • ACCENT 1,5 GLS; 4V22.500 DEM • GRACE (kombi) 25.600 DEM Pet let prodaje avtomobilov HYUNDAI V SLOVENIJI • LANTRA16 V že od 23.990.00 DEM Prodajna mesta: Eminent, Dol. Kamence 61, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto, tel.: 068/28-950 • PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950, pe Črnomelj, Belokranjska 16, tel.: 068/51-378. GOSTIŠČE HRIBAR (motel) TREBNJE obvešča stranke, da smo obogatili ponudbo z novimi jedmi: — puranji steak s curry sadno omako — telečji medaljon v gor-gonzolovi omaki — rostbeaf na žaru z zelenim poprom — morske ribe (škampi, orada, morski list, zobatec, losos) — žabji kraki in polži Se priporočamo! Tel.: 068/44-018 DO LADE BREZ DENARJA karavan — 31.500, samara — že od 33.500, niva 1600 — 40.000, niva 1700 — 47.500 SIT mesečno. Možen 5-tetni leasing s 25% pologa. Tel. 068/324-424. Nerjavečo — ROSTFREI žico za vinograde prodajamo. Tel. 061 /273-366, vsak dan, od 8. do 17. ure, razen sobote. Cena 865 SIT/kg. Nudimo najugodnejše kredite za nakup avtomobilov. Izbira avtomobilov po želji. Tel. 068/324-424. DOLENJSKI LIST K* ITI juS »jHiHamgfCTUiiM Martin Novšak Najbolje je za kolektiv, če v njem vlada ugodno ozračje, ko zaposleni radi prihajajo na delo, ker so z njim in sodelavci zadovoljni, ne pa le ali predvsem zaradi plače. Tako nekako razmišlja po hierarhiji tretji človek krške nuklearke, direktor inženiringa NE Krško, 37-letni diplomirani inženir Martin Novšak z Loga. Ne zavrača pobud sodelavcev, še več, spodbuja jih k tvornemu sodelovanju pri odgovornem delu. Toda ko se enkrat s sodelavci demokratično dogovori, kako določene ideje udejaniti, je konec demokracije, kajti, kot pravi, dobro loči med anarhijo in demokracijo. Moti ga, ker marsikje obravnavajo delavce kot stroje. Meni, da primer Tama ni daleč od takega odnosa do delovne sile, pri tem pa odgovorni pozabljajo na ogromni kapital, ki se skriva v znanju teh delavcev in v industrijski tradiciji Maribora. Zdi se mu, da postaja zelo kritično, kadar je ljudski dejavnik zanemarjen. Tudi Drnovškova vlada po njegovem misli predvsem in preveč na kapital. Martinovo otroštvo je potekalo v krščanski vzgoji, kajti na Logu je bil vpliv salezijancev z Radne vedno močan. Družina Novšakovih je bila zmeraj “črna", medtem koso bili soimenjaki v Boštanju “rdeči. ” Novšak ni za skrajnost, za nikakršen fundamentalizem, marveč za strpnost med ljudmi in za človeško solidarnost. Nikoli ni bil v partiji ali kakšni drugi stranki, niti zdaj, v samostojni Sloveniji, ni član nobene stranke, čeprav je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral na listi SKD in bil izvoljen za svetnika. Na občinskem s\’etu v Sevnici so mu zaupali funkcijo predsednika sveta. Ne kani zganjati kakšne visoke politike, ampak lokalno, komunalno. Spoznal je, da manj ko se politika meša v gospodarstvo, bolje je. Vsaka partija terja od svojih članov disciplino. Oče, ki je bil miner v kamnolomu, je Martinu vcepil samodisciplino, čeravno Novšak v isti sapi dodaja, da to še ne pomeni, da bi bil redoljuben kot ženske. V tej njegovi izjavi je nekaj skromnosti, kajti brez redoljubno-sti bi bil Martin gotovo težko kos zahtevnemu usposabljanju po končani srednji tehniški šoli v Krškem in Elektrotehični fakulteti v Ljubljani. V Jedrski elektrarni Krško, kjer se je zaposlil leta 1982, je strokovno postopno rastel in napredoval. Bil je tudi v deveterici Slovencev na 4-mesečnem usposabljanju za operaterja v ZDA; Filipinci, Korejci in Brazilci so za enak obseg izobraževanja potrebovali leto dni, saj so imeli ti veliko težav že z angleščino. Novšak je prepričan, da so Slovencem zelo koristili podobno težki izpiti v domovini pri dr. Milanu Čopiču. Od 21 Korejcev sta v ZDA le dva naredila izpit in pridobila t.i. hladno licenco, od 40 Slovencev pa sta le dva padla. Novšak je bil med drugim tudi več kot tri leta vodja proizvodnje v NE. V inženiringu, ki ga vodi, ima podrejenih 100 (30 po pogodbi) sodelavcev, od doktorja in štirih magistrov do 60 sodelavcev z visoko izobrazbo itd. V ZDA imajo za podobne namene v nuklearki 350 ljudi, toda Američani postorijo sami 90 odstotkov opravil, v Krškem pa okrog 40 odstotkov. Novšak je uspešno končal študij na MBA na Brdu. Svoj prosti čas posveča družini in čebelarjenju. Tu najde svoj mir, svoj drugi svet. RAVEL PERC Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kdo bo med odsotnostjo čuval žene poslancev? Pri vodnjaku so prijazni - V Žužemberku spet poka - V Atlantis ob 11. zvečer - Kdo bo pisal točke policistom? Še dobro, da vroča telefonska linija Dolenjskega lista v četrtek zvečer ne traja dve uri, sicer bi bila zadnja stran časopisa polna pripomb in pohval naših klicateljev in zvestih bralcev. Ana Sašek iz Metlike je že drugi teden zapored klicala v naše uredništvo in nas pokarala, da se slabo spoznamo na zemljevid. O pogrešanem Francu Nemaniču je bilo vse lepo in prav napisano, dodala pa je, da je vse svoje življenje kot krojač živel v vasi Radoviči pri Metliki, in ne v Radoviči, kot smo zapisali. Za napako se oproščamo. Bralka iz Podbočja je vprašala, ali so slovenski poslanci res preveč zaposleni, zlasti nekateri iz Posavja, da morajo potem dušni pastirji poskrbeti tudi za telesni blagor njihovih osamljenih družic. Sonja z Mestnih njiv nas je opomnila, da novinarji Dolenjskega lista nič ne opazimo in pohvalimo prizadevanja novomeške restavracije Pri vodnjaku. Ne le to, da so malice prvovrstne, osebje je nadvse prijazno do gostov in ob različnih priložnostih se potrudi in prostore restavracije kar-seda lično uredi. Še posebej lepo in prijazno je bilo za Valentinovo in za pusta. Prava škoda je, da “Ribja” ni več tako obiskana, kot je bila včasih. Lojze Gusior iz Cerkelj ve, zakaj je elektrika tako draga. V jedrski elektrarni v Krškem je že od decembra meseca cena skodelice črne kavice r Halo, tukaj DOLENJSKI LIST' Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, du je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam borno, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. kar 250 tolarjev. Delavci je spijejo veliko, sami pa je ne smejo kuhati, čeprav bi jih lahko stala precej manj, saj 10 dkg stane le 160 tolarjev. Krajan iz Tbžišča opozarja na onesnaževanje, ki ga z odlaganjem odpadkov in starih, nerabljenih kovinskih predmetov povzročajo prebi-val-ci tega kraja v sevniški občini. Polovico jih plačuje odvoz komunalnih odpadkov, preostali pa vozijo kar v bližino potoka 1 linja, ki sc nekaj deset metrov naprej izliva v reko Mirno. Kori iz Žužemberka je skupaj z nekaj jeznimi občani že obupal nad zasebnim peskokopom v Žužemberku. “Na svetu krajevne skupnosti je bilo zagotovljeno, da se ne bo več vrtalo, sedaj pa je spet vse preluknjano in napolnjeno z eksplozivom. Spet se bodo tresle hiše, pokalo bo in ropotalo”, pove hkrati z željo, da bi rad vedel, kdo je spet izdal dovoljenje. R. B. z Mestnih njihv v Novem mestu še vedno moti prisotnost diskoteke Atlantis v mestu. Mladi se v jutranjih urah vračajo domov, razmetavajo oglasne table, prevračajo posode za smeti, prepevajo, preklinjajo in še marsikaj je slišati, predvsem pa budijo poštene državljane. Policije ni nikjer! Sprašuje se tudi, zakaj srednješolski učitelji nič ne reagirajo. Nad policisti se jezi tudi krajan iz Gotne vasi, kije upravičeno zamolčal svoje ime. Sprašuje se, kdo bo pisal točke policistom, ki so prav tako krvavi pod kožo. Policist z belo “petko” vozi v gotensko dolino s tako hitrostjo, da očividcem zastaja dih, za nameček pa včasih prehiteva tudi čez polno črto. Policisti tudi večkrat parkirajo za rumeno črto pri trgovini; sami gredo na kozarček v bližnji bife, ta čas pa morajo pešci hoditi po cesti. Gospod Kolenc iz Zaloga pri Škocjanu se kot lovec jezi zaradi brezbrižnosti Dolenjskega veterinarskega zavoda do steklih lisic. Pred časom je javil, da je ustrelil že drugo steklo lisico, pa so mu rekli: “Kaj pa je potem!” V mesto je ni hotel peljati, saj je tja in nazaj 40 kilometrov, zato je žival zakopal ob misli, kako drugače sc pri tem delu obnašajo veterinarji iz Kočevja, o čemer je bral v prejšnji številki Dolenjskega lista. Starejšo Novomeščanko zanima, kaj je s pevskim zborom Dušana Jereba, ki naj bi prihodnje leto slavil 50- letnico. Tudi mi zbora že kakšno leto nismo slišali, zato smo povprašali enega od mlajših pevcev, Marjana Urbasa. Povedal nam je, daje zmanjkalo pevcev, še posebej so pogrešali tenorje. V pevski sobi Doma kulture se dobivajo vsak prvi torek zvečer v mesecu in se predvsem pogovarjajo. Čakajo, da jih bo nekdo le spravil skupaj, jih glasovno okrepil in spet popeljal novim nastopom nasproti. Zdravko iz Jurne vasi prek našega časopisa prosi svojega sovaščana, naj pusti rasti njegove smreke in naj jih ne zasekuje zato, da bo dobil smolo za “šopanje” prašičev. Trdno upa, da bo nepridiprava enkrat le zalotil pri delu, kar ne bo ostalo brez posledic. Vaščanka z Mlake pri Kočevski Reki nas sprašuje, če morda mi vemo, ali bo vodovod, ki so ga pred časom napeljali do vojaških objektov, zavil tudi v njihove hiše, kot jim je bilo obljubljeno. Vse to kaže, da so na dogovor pozabili, sicer ne bi že zagrnili jarkov, pospravili strojev in odšli. Zapišimo še klic Janeza Cvirna iz okolice Brežic, ki se pridružuje vsem tistim, ki so razočarani nad današnjo oblastjo in nad bodočimi kapitalisti, ker so najprej zapravili tovarne, jih potem privatizirali, delavce, ki so tovarne zgradili, pa pustili na cesti. J. P. RIBJE SPECIALITETE V DOL. TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - V restavraciji Rog v Dolenjskih Toplicah so se včeraj, na pepelnično sredo, začeli dnevi ribjih specialitet, ki bodo trajali do nedelje, 5. marca. V soboto in nedeljo bodo pripravili tudi družinska kosila s kvalitetnimi svežimi morskimi ribami, in to za zelo primerno ceno. Sicer so vsak dan v tem času od poldne do enajstih zvečer na voljo školjke, hobotnica, sipa v solati, marinirane sardele, rižota in široki rezanci z morskimi sadeži, ribji brodet, kvalitetne bele morske ribe, kot so morski list, brancin, zobatec, škar-pena in še kaj. • Najboljše v človekovem življenju so njegova mala, neimenovana, pozabljena dela dobrote in ljubezni. (Wordsworth) H m • ^ J! IPfll itlll 7Q La -§£2 Ic *!i mr SLJL ek “Pri Kuklju” v Velikih Laščah smo se srečali na debeli četrtek z dolenjsko kuhinjo __________in z dr. Borisem Kuharjem, avtorjem knjige o dolenjski kuhinji ^ POL KOSOBRINA - Na fotografiji sta Tone Pelc (desno) in Marjan Papež, dva od štirih muzikantov in “krivca", da je Kosobrin sploh shodil na glasbeni poti. Kosobrin iz Prevol Suhokrajnski narodnozabavni ansambel z lastnimi skladbami bi se rad uveljavil PREVOLE - Na Prevolah je doma narodnozabavni ansambel Kosobrin, ki ga vodi Tone Pelc in v katerem igrajo poleg Toneta še Maijan Papež, Davorin Kastelic in Milan Zupančič. Kosobrin bi rad postal znan širšemu krogu poslušalcev ter oboževalcev in oboževalk in led v tej smeri je prebit. Prevolski muzikantje že izvajajo 4 lastne skladbe, od katerih imata dve tudi besedilo. Tekst je tak, da gane oba spola, saj ima ena skladba naslov Veseli fantje in druga Prava ljubezen. Besedili in melodiji je napisal Tone, ki se take vrste ustvarjanju ne misli odpovedati. Na splošno velja, da se po Kosobrinu pretaka kri s tako močjo, ki nekako obeta. Kosobrin je začel glasbeno kariero pred kakimi osmimi leti, ko sta igrala Tone in Marjan. Duo je kmalu dobil tretjega člana in potem še četrtega. “Nehali ne bomo, edino če se bomo skregali,” je danes njihovo geslo. Fantje raje mislijo na vzpon. Za začetek bi se radi predatavili javnosti na tekmovanju ansamblov, kot je tisto na Muljavi. Pozneje pa še kje višje. Krajinski muzikanti so prišli do imena čisto po naključju. Bilo je pred leti, ko je duo Tone & Marjan vadil na Ratju. Fanta sta imela na glavi visoke planinske klobuke, Marjanu je bila pognala bradica. Ko ju je taka videla Marjanova mama, je rekla: “Taka sta kot Kosobrina.” Krst je bil sicer nenačrtovan, ampak ime ansambla je obveljalo: Kosobrin. M. LUZAR VELIKE LAŠČE - “Že Janez Trdina je zapisal, da so tri najboljše stvari: vinska kapljica, svinjska rebrca in ženska stegenca,” je na letošnjem otvoritvenem pustnem srečanju 23. februarja v gostilni “Pri Kuklju” v Velikih Laščah med drugim dejal dr. • REGIJSKI FESTIVAL V LAŠČAH - Na zaključnem festivalu ljubljanske regije pod naslovom “'Ilirizmu pomaga le lastna glava”, ki bo 14. marca v Velikih Laščah, se bo predstavilo 12 šol, ki so izdelale najboljše projektne naloge na to temo. Med temi šolami so poleg šole Primoža Tkubarja iz Velikih Lašč še šola Zbora odposlancev iz Kočevja ter šoli iz Vasi-Fare in Litije, ostale šole pa so izven območja širše Dolenjske. Vsaka šola bo imela na razpolago za turistično predstavitev svojega območja po 10 minut. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo na isto temo. Boris Kuhar, avtor prve knjige o dolenjski kuhinji, ki bo v kratkem izšla. To bo prva knjiga v okviru projekta predstavitve 30 kuhinj slovenskih kulinaričnih regij in zanje je zbral že okoli 1.200 do 1.500 kuharskih receptov domačih jedi. Najprej je dokončal prav knjigo o dolenjski kuhinji, v kateri bo 120 receptov od vrhunskih do preprostih jedi, nato pa pridejo na vrsto ostale regije. Avtorje na kratko predstavil nekatere jedi dolenjske kuhinje, s katerimi so na tistem srečanju postregli vabljenim gostom, npr.: špehovka, šivanka (od besede šivanje), dolenjski štruklji z raznimi nadevi, dolenjski VRATA ODPIRA ANDREAS' CLUB NOVO MESTO - Poskusiti ni greh! - in kljub malemu milijonu bifejev, bistrojev, barčkov, gostišč in gostiln, kolikor jih premore dolenjska metropola, se je še mladi podjetnik Mitja Zupan odločil odpreti lokal, Andrea's club imenovan. Na Bregu, točneje v Cvelbarjevi 7, kjer so se pred leti dokaj hitro zaprla vrata lokala Jabolko, Župan svojemu gostinskemu klubu, ki ga bo odprl jutri ob 20. uri, prerokuje daljše življenje, ne nazadnje zato, ker bo skušal poslovati po klubskih pravilih. PUSTNI ROP NOVO MESTO - Če ni na pustni torek prišlo v Novem mestu do nobenega ropa v banki ali menjalnici, gre to pripisati samo sreči neprevidnih ali neinventivnosti roparjev. Če bi bil jaz ropar, take priložnosti že ne bi zamudil. Kuj je lažjega kol v dnevu, ko naokoli teka toliko maškar in je bolj sumljiv tisti, ki ni namaškaran, kot oni, ki je v kostumu in z zakrinkanim obrazom, kakšen “arabskišejk” v banki izpod rjuhe potegne pištolo, ustrahuje blagajničarko in ostalo osebje, pobere denar in se izgubi v gneči. Za vogalom odvrže masko in opravo in - zdravo. POLICISTI V KARATEJU SEVNICA - V športni dvorani osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici so delavci UNZ Krško ob pomoči domačega karate kluba vzorno izpeljali državno prvenstvo slovenskih policistov v karateju. Med 74 tekmovalci sta se izkazala tudi Sijvo Koželj iz UNZ Kr-ško, 1. kyu, ki je v finalu bojev do 75 kg premagal Dolenjca Roka Cvetka iz UNZ Novo mesto, 1. kyu. To sta hkrati tudi najvidnejša dosežka dolenjskih in posavskih karateistov. Med ekipami so bili Krčani peti in Novomeščani šesti. žlikrofi, svinjsko meso na razne načine, pečeni zajec, suhe slive v žganju itd. Poudaril je, da je kot Štajerec ljubitelj boemske Dolenjske in se ob tem spomnil Trubarja, Levstika in Stritarja, naših velikih književnikov, ki so bili rojeni v neposredni bližini Velikih Lašč. Domače Kulturno-umetniško društvo Primož Trubarje za to priložnost pripravilo prijeten kulturni program. Nastopili so pevci in harmonikarja Žužkov Lojz in Zalarjev Miha, medtem ko je program povezoval Andrej Perhaj, ki je predstavil še nekatere vraže s tega območja. Seveda so go- ste, ki so se prijetno počutili ob dobrih jedeh in dobri kapljici, obiskal? tudi maškare. Bilo je prijetno, zato so gostje » pobudo dr. Kuharja in tv novinarja Bulca sklenili, da se spet dobijo tu na prihodnji debeli četrtek. Za res lep® enkraten večer se je dr. Kuhar zahvalil še gostilničarki gospe Vanji ® možu Peru ter KUD Primož TVubaj' Prireditve so se udeležili mnogi kulturni in turistični delavci iz Ljubljane in od drugod, med njimi tudi prej1' sednik Turistične zveze Slovenije dr-Marjan Rožič. pR[NjC DEBELI ČETRTEK V LAŠČAH - "Pri Kuklju”je dr. Boris Kuharpredsttj svojo knjigo o dolenjski kuhinji, ki je v tisku, domači kulturniki so pripravili p jeten program, gostje so bili postreženi z dolenjskimi jedmi, za zaključek p“ prišle na obisk še maškare. (Foto: J. Primc) Si i nišam Franc Župan z Javorovice je izdelal že devet poldrug* meter dolgih maket dolenjskih toplarjev - Plete tud* JAVOROVICA - Slovenske krajine si skoraj da ne moremo zamisliti brez kozolca. Ta mojstrovina ljudskega stavbarstva je nepogrešljiv del slovenske istovetnosti, zato je pogled na propadajoče stare kozolce po travnikih in ob poljih toliko bolj boleč. Res da rastejo novi, a ti so zvečine enbstavni kozolci z betonskimi stebri. Novih toplarjev, lepotcev Dolenjske, skoraj ni videti. A če tisti resnični kozolci propadajo in izginjajo, njihovi nadomestki ne. Ni malo takih spretnežev, ki so si doma sami izrezljali manjšo maketo kozolca. Nekateri, kot je denimo arhitekt Bo-ran Hrclja, so izdelali prave maketne študije slovenskih kozolcev. Franc Župan z Javorovice pa je med izdelovalci kozolcev najbrž nekaj posebnega. V mladosti je postavljal prave, zdaj pa izdeluje poldrugi meter velike makete toplarjev. Župan je s 66 leti starosti neutruden, njegove roke ne poznajo počitka, čeprav ga že več kot 30 let spremlja bolezen sklepov. Prestal je devet operacij, zamenjali so mu sklep v ramenu in v kolkih, bergle so bile tri desetletja njegove vsakodnevne spremljevalke. Vendar se ni dal. Opravljal je skoraj vsa dela na kmetiji, daje šestčlanska družina preživela. Zdaj je nekoliko več prostega časa, še posebno, kadar je slabo vreme, in Franc, ki brezdelja ne prenese, je začel izdelovati košare, koše, grablje in nazadnje še kozolce. Ne več tistih velikih, kakršne je pomagal postavljati nekdaj, še posebno po vojni, ko so na kmetijah morali zamenjati požgane in uničene, ampak njihove zmanjšane podobe. Najbolj so mu pri srcu toplarji. Doslej jih je izdelal de- ------2 vet, a doma ima enega samega, ki ga je izdelal to zimo. Ostali so sorodniki po vsej Sloveniji. ... “Za toplar na štiri štante je treba narediti sto šihtov, kot smo li. To je pomenilo, da je deset to delalo polnih deset dni. Takrat se) vse stesalo in žagalo ročno, saj i" ' tork še ni bilo,” pripoveduje Župj® “Pomanjšan toplar, kot jih zdaj ()fj lam, pa zahteva deset šihtov. Se pl®Vj daje zanj potrebnih polnih deset o dela, če se seveda ne bi ukvarja1 ničimer drugim. A zadnjega sem lal okrogla dva meseca, vsak da0 r malem.” J Če so toplarji njegova ljubezen, nima praktične uporabe, Pa košare, koši, pletene steklenice, g” bije in drugo, kar s prav tako sp”, nosijo in ličnostjo izdeluje, uporan . Koliko jih je izdelal, ne ve, malo J, ni bilo. Pridne roke pač veliko nar6" 1 M. MARK^ TA BO OSTAL DOMA -Župan z maketo toplarja, ki jeieNj' lal to zimo. Prejšnji so šli, tega po obdržal zase. En škec (oziroma skeč) Drugo leto po vojni sem od sindikata metliške Kmetijske zadruge prejel tole vljudno pisanje: Tovariš Dular, ker ti to znaš, prosimo, da nam do sobote napišeš v zadružnem smislu en škec! Smrt fašizmu - svoboda narodu! Brajkovec tajnik Nisem napisal knjige Soseda je naročila otrokom, naj ne kričijo, češ da moram imeti mir, ker pišem knjige. Pa pride petletni Marko in me vpraša: “Stric, kaj ste danes že napisali knjigo?" “Ne, nisem jo!" mu odkritosrčno povem. “Dobro, bom pa jutri prišel, ” mi razumevajoče odgovori fantič in jo zadovoljen mahne na vrt. “Tekoče zadeve” Ne vem, če je bilo res, vendar moj stanovski kolega Janez Dragoš trdi, da sem govoril, da smo po sindikalnem sestanku prosvetnih delavcev v Črnomlju potem še v grajski restavraciji skoraj tri ure reševali “tekoče zadeve". Pri polnih litrih, kajpak! Že mogoče! Če smo jih, je bilo to najbrž potrebno. )Uw4 v- ' ’ N«" j Predlog J Čez nekaj dni bosta imela s,a%i zakonca 25. obletnico poroke, pa P j žena možu: n.f I “In kako, predlagaš, bova pražb la najino srebrno poroko?“ J. Mož nekoliko pomisli pa odg0'1 j “Če že moram kaj predlagati P ^ j lagam, da raje počakava še pet ‘e najino tridesetletno vojno... ” Kaj naj kupi Upokojenec je sklenil postati j,; češ sedaj je enkratna pritožno^ postanem lovec, saj imam dovolj c j Odšel je v veliko blagovnico, do ■■ kupil vse, kar potrebuje lovec. ‘r ^i jalcu je povedal svojo željo, to P‘ je takole svetoval: ,Nt "Puško in strelivo boste lahko ^ j li v našem prvem nadstropju, “\.v,> oblačila v drugem, lovsko obu ^ tretjem nadstropju, svežo divjačtn ^, lahko vedno kupite v naši posebb ; sariji spodaj v kleti."