KAJ PREDVIDEVA SANACIJSKI PROGRAM Leto 1970 predstavlja prelomnico v obstoju Cinkarne in v njenem razvoju. Članom kolektiva so znam ukrepi, ki so bili izvedeni med letom 1970, to je ustavitev proizvodnje cinka ter ustavitev dela v drugih obratih, ki so bili vezani na proizvodnjo v talilnici. Vse te odločitve so spremenile proizvodno strukturo v podjetju in postavile nove naloge vodstvu podjetja in samoupravnim organom. Znano je tudi, da je Cinkarna izdelala sanacijski program v začetku leta 1970, ki je bil potrjen istočasno z zahtevkom, da je nujno začeti izdelavo novega sanacijskega programa, ki bo nakazal tudi perspektivni razvoj podjetja vsaj za 5 do 10 let. Ker je bila ustavljena proizvodnja v ekstraktivni metalurgiji, je bil pristop k izdelavi novega sanacijskega programa v smislu sa-nacijsko-razvojnega programa še bolj nujen in utemeljen. Nenormalno poslovanje med letom 1970 v danes že ustavljenih obratih, je povzročilo nadaljnjo izgubo v letu 1970, kar je bil še dodatni vzrok za pristop k izdelavi sanacijskega programa, ki je bil predložen skupščini občine, republiškemu skladu skupnih rezerv in denarnim zavodom. Z ozirom na to, da je bil program vsebinsko postavljen tudi kot razvojni program in da bi naj dal odgovor, kako uspešno nadomestiti izpadlo, nerentabilno proizvodnjo z novimi proizvodi ali dejavnostmi, rok za oddajo programa je bil zelo kratek, so se-stavljalci programa prišli do zaključka, da je možno izdelati sanacijski program v več fazah — etapah. Tako je sedanji program šele prva faza sanacije in naj bi se do konca leta 1971 dopolnil z drugo fazo, ki bi obdelala vse nakazane nove proizvode s stališča detaljnih tržnih raziskav. Med izdelavo programa je, poleg že omenjenih težav, prišlo do sprememb v gospodarskem in-strumentariju — devalvacija dinarja, spremenjeni režimi uvoza oziroma izvoza, povečanje cen surovinam in uslug. Nujno je bilo potrebno dopolniti že dokončan program z aneksom, ki upošteva vse spremembe, ki so bile znane do 15. marca. Tako sta bila dejansko izdelana dva dela prve faze sanacijskega programa, ki se razlikujeta v posameznih poglavjih, ki upoštevajo nove elemente za izračun rentabilnosti proizvodnje in dodatne podatke, ki so bili v mesecu marcu na razpolago. Izdelava programa je bila zaupana Biroju za operacijske in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. Pri delu so sodelovali predstavniki strokovnih služb Cinkarne, predvsem plansko-analitske službe, finančnega, komercialnega in razvojno-investicijskega sektorja, organizacijske službe in proizvodnih sektorjev. Namen tega sestavka je, da se člani našega kolektiva seznanijo z vsebino sanacijskega programa. Uspešna realizacija je dejansko naša skupna naloga in je ob podpori zunanjih dejavnikov, predvsem mislimo na občinsko skupščino v Celju, naš prispevek k splošnim stabilizacijskim ukrepom, k uspešnejšemu poslovanju in izboljšanju življenjskih pogojev vseh delavcev, ki so še ostali v podjetju, v pričakvoanju boljših dni. Kaj vsebuje sanacijski program? Ustavitev proizvodnje kovinskega cinka je bila že omenjena. Ker je bila odločitev o ustavitvi proizvodnje v talilnici zelo pomembna in je bila sprejeta na osnovi študije, ki jo je izdelal Biro za operacijske in tržne raz- iskave, to je sedanji sestavljalec sanacijskega programa, smo menili, da je ta študija sestavni del sanacijskega programa. V programu je podan kratek povzetek te študije, ki bi naj dala odgovore na naslednja vprašanja: — ekonomska upravičenost obstoja obrata talilnice; — kakšna je perspektiva meta- lurških predelovalnih obratov, če poslujejo s kupljenim cinkom; — kako se odražajo fiksni stroški talilnice, če se prenesejo na predelavo oziroma kakšno je poslovanje brez njih. Iz že znane študije, ki je bila obdelana v štirih variantah, je bilo očitno, da je bil poslovni rezultat na nivoju celotnega podjetja slabši, če talilnica obratuje, kot pa če stoji, na osnovi tega je bil sprejet sklep o ustavitvi tega obrata. Nslednje poglavje prikazuje obstoječe stanje v obratih ustavljene metalurške proizvodnje — v talilnici, keramiki, plinarni, rafi-naciji cinka in pražami s kislino in granulacijo. V tem delu je podana ocena stroškov ustavljanja proizvodnje, možnost koriščenja posameznih naprav in nujnost preureditve cinkove linije nove žveplene kisline na praženje pirita oziroma fero-sulfata. r (Nadaljevanje na 6. strani) gg| GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE g§ ^VAVAAIKlVA%V>VAVAVAV>VAV*Vv.VAvvAv.v>VA.«... ........._______ LETO XVIII. CELJE, 15. MAJA 1971 ŠTEVILKA 1 POSLOVNI REZULTATI V PRVEM TRIMESEČJU Finančni rezultat poslovanja Cinkarne v prvem trimesečju leta 1971 je pozitiven. Ostanek dobička po pokritju sredstev za sklad skupne porabe in razlik v ceni odprodanega materiala iz preteklih let znaša 1,163,129.— dinarjev, kar predstavlja 84,07 % za to razdobje planiranega dobička. V istem razdobju preteklega leta je znašala izguba 5,120.552.— dinarjev. Osnovni razlogi za nedoseganje po finančnem planu predvidenega dobička so: nedoseganje planirane proizvodnje in realizacije, podražitve, ki so nastopile po devalvaciji, katerih pa z izjemo izdelkov iz cinka in svinca (na domačem trgu), zaradi zamrznjenih cen ni bilo mogoče vseh kompenzirati. Obstoječa proizvodnja je morala v tem razdobju pokriti absolutno fiksne stroške zaustavljenih obratov talilnice in rafinacije cinka (amortizacijo, obresti od poslovnega sklada in obresti od investicijskih kreditov) v znesku 2,659.000 dinarjev. Ta dediščina predstavlja izredno težko breme za podjetje, saj onemogoča doseganje večjih skladov, ki bi bili nujno potrebni za čimprejšnjo preusmeritev proizvodnje in izplačila osebnih dohodkov na povprečju panoge. Prodajne cene proti planiranim Doseganje večjih prodajnih cen za grupo proizvodov 4,308.306 din. Doseganje nižjih prodajnih cen za (Nadaljevanje na 2. strani) Realizacija izdelkov in storitev Plan neto realizacije izdelkov in uslug za prvo trimesečje (3/la letnega plana) je dosežen le z 83,5 %, medtem pa je bil plan brutoreali-zacije dosežen z 83,03 %. Razliko predstavlja znižanje planiranih prodajnih stroškov (tranzitni rabati), ki so nižji za 39% od planiranih, kar je poleg ostalega vplivalo na povečanje planiranih netoprodajnih cen. Osnovni plan netorealizacije izdelkov in uslug brez odprodaje materiala pa je bil dosežen z 79 %. Vpliv na doseganje osnovnega plana netorealizacije: Proizvodnja in produktivnost v marcu in kumulativno v prvem trimesečju 1971 Vrednost blagovne proizvodnje dosežena v marcu 1971 je za 0,6 % manjša od one, ki je bila dosežena v februarju tega leta. Vrednost proizvodnje v metalurgiji je padla za 5,2 »/» v primerjavi z ono v februarju. Kljub večji proizvodnji cinko. vega belila, žveplene kisline, cinkovih čašic in zamak cinka od februarske dosežene proizvodnje Je zaradi manjše proizvodnje cinkove pločevine (pomanjkanje cinka in zahteven asortiment) ter zaradi izpada proizvodnje cinkovega prahu, proizvodnja padla. Proizvodnja v kemijskih o-bratih I je bila za 3,1 •/» manjša od one. ki je bila dosežena v februarju. Na to zmanjšanje je vplivala predvsem manjša proizvodnja litopona (slabo stanje peči) in izpad proizvodnje superfosfata — zaradi pomanjkanja fosforitov iz uvoza. Proizvodnja v kemijskem obratu II (organska kemija) je bila v marcu za 17,5 »/« manjša od proizvodnje, ki je bila dosežena v februarju. Ta izpad proizvodnje je posledica pomanjkanja obratnih sredstev. Saj je 31. marca ostalo neizdo-bavljenih naročil v vrednosti 840.000 dinarjev (22,5 ton). V kemijskem obratu II (Mozirje) je bila v mesecu marcu proizvodnja za 5,5 »/o manjša od proizvodnje, ki je bila dosežena v februarju 1971. Večja proizvodnja zemeljskih in VOHA barv ni mogla pokriti izpada, ki je v primerjavi s februarjem nastal v proizvodnji organolnih in premaznih sredstev. Proizvodnja v obratu grafike pa je bila za 42,6 "/o večja od one, ki je bila dosežena v februarju. Porastla je proizvodnja nja vseh proizvodov, ki jih proizvaja ta obrat. Porast proizvodnje je omogočila večja masa obratnih sredstev za grafično proizvodnjo. V primerjavi s prvim trimesečjem leta 1970 je v letošnjih prvih treh mesecih vrednost blagovne proizvodnje manjša za 9,55 °/o, ker gre izključno na račun manjše proizvodnje v metalurških obratih, saj je v lanskem prvem trimesečju še obratovala talilnica z vsemi svojimi obrati. V primerjavi z istim razdob. jem preteklega leta je metalurška proizvodnja padla za 21,8 %, proizvodnja v kemijskem obratu I je ostala na višini iz preteklega leta, proizvodnja kemijskega obrata II je porastla za 20 °/o, proizvodnja v kemijskem obratu III za 4.7 odstotka in proizvodnja grafike za 30 %. Letni plan proizvodnje celotnega podjetja je dosežen z 20,9i odstotka, kar pomeni, da smo za 4 % pod planom. Proizvodnost dela je porastla za 13,5 •/«, saj je bilo povprečno število zaposlenih v prvih treh mesecih letošnjega leta manjša za 23,05 •/• vrednost proizvodnje pa je bila manjša le za 9,55 •/.. (Nadaljevanje na 2. strani) POSLOVNI REZULTATI V PRVEM TRIMESEČJU (Nadaljevanje s 1. strani) grupo proizvodov 579. 510 din. Saldo povečanje plan. realizacije doseganja večjih cen 3,728.796 din. Fizični obseg realizacije proti planiranemu: Nedoseganje planiranega fizičnega obsega prodaje 25,476.101 din. Povečanje planiranega fizičnega obsega prodaje 4,688.839 din. Saldo nedoseganja planiranega fizičnega obsega prodaje znaša 20,787.262 din. Rekapitulacija. Izpad planirane realizacije zaradi nedoseganja planiranega fizičnega obsega znaša 20,787.262 din. Povečanje vrednosti realizacije zaradi doseženih večjih prodajnih cen od planiranih 3,728.796 din. Saldo izpad planirane realizacije znaša 17,058.466 din. Za izpad planiranega fizičnega obsega realizacije sta dva osnovna vzroka. • Zastoj v prodaji predvsem na tuje tržišče — izdelki se nahaja-jo na zalogi. Zaradi tega razloga je izpadla realizacija 1.600 ton cinkove pločevine v vrednosti 8,794.288 dinarjev, cinkovega prahu 585 ton v vrednosti 3,030.300 dinarjev. Zaradi nerešenega problema možnosti kompenzacije v svrho poravnave računov' za prodani cinkov sulfat Viskozi Ložnica je izpadla prodaja cinkovega sulfata v znesku 450.171 dinarjev. Vrednost prodaje cinkove žice pa je za 610.967 dinarjev izpod planirane,. na zalogi je enomesečna proizvodnja. Izpad realizacije premazov za 693.204 dinarjev. Izpadi planirane realizacije iz gornjega naslova znašajo torej 13,578.930 dinarjev. Izpad planiranega izvoza znaša 628.181 dolarjev. Plan izvoza za to razdobje je dosežen le z 51,3 % oziroma 12,83 % letnega plana, kar je osnovni razlog za manjšo realizacijo cinkovih izdelkov. • Izpadi realizacije zaradi manjše proizvodnje od planirane. Vrednost realizacije, ki je izpadla zaradi manjše proizvodnje od planirane znaša 11,897.171 dinarjev. Ti izpadi so nastali v glavnem zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, kar je imelo za posledico pomanjkanje surovin, in pa zaradi izrednih popravil. Največje Izpade realizacije iz teh naslovov zasledimo pri naslednjih proizvo-; dih: zamak cinku, pocinkanih žlebovih, ceveh in kljukah, litoponu, svinčevih oksidih, modri galici, superfosfatu, v celotnem obratu grafike, pri organskih barvilih in uslugah delavnic, za kar pa je delno tudi vplivalo zmanjšanje števila zaposlenih v primerjavi s planiranim. Proizvodnja. Letni plan blagovne proizvodnje je bil dosežen z 20,9 % v primerjavi s preteklim letom pa je bila vrednost blagovne proizvodnje za 9,55 % manjša od one, ki je bila dosežena v preteklem letu. Izpadi proizvodnje posameznih proizvodov so razvidni že iz prejšnjih odstavkov. PREGLED FINANČNEGA REZULTATA ZA PRVO ČETRTLETJE 1971 PO METODI POKRIVANJA DIREKTNIH STROŠKOV « s c e. t J Element finančnega S o s rezultata i£ &s ■- S VJ1 o* letnega plana skupaj predstolpec Doseženo I.—IV./71 skupaj Indeks plan = 100 1. Prodajna vrednost bruto Prodajna vrednost materiala 2. Finančni stroški: — rabati — skonti 82,717.420 2,393.152 150.000 68,609.615 1,449.046 1,444,343 83.03 60,35 2,543.152 157.153 104,70 3. Prodajna vrednost neto 4. Variabilni stroški: — izdelkov in storitev — nab. vrednost materiala Variabilni stroški skupaj 80,174.268 59.270.146 59.270.146 68.457.165 45,882.228 1,197.938 47.080.166 85,38 77,41 79,53 5. Pokritje 6. Fiksni stroški 20,904.122 18,467.238 21,376.999 18,992.806 102,20 102.80 7. Ostanek pokritja 8. Kritje drugih obveznosti iz dohodka: sred. za tek. skup. uporabo 316.315 razlika v ceni materiala 225.000 kritje izgube leta 1969 512.085 razlika med izred. izdat. in doh. — sred. za stanov. izgrad. 1,053.400 2,436.884 2,384.193 522.334 225.000 — 174.464 299.266 1,221.064 97,83 165,10 100,00 115,80 9. Dobiček 1,383.484 1,163.129 84,07 PREGLED DOSEGANJA FINANČNEGA PLANA PO DOHODKOVNEM SISTEMU ZA PRVO TROMESEČJE 1971 rt £.2 Element finančnega o •■= rezultata S® N>* '/4 letnega piana Doseženo I.—III./71 Indeks plan = 100 1. Celotni dohodek 2. Porabljena sredstva 80,174.268 65,728.936 69.318.461 66,317.149 86,45 85,68 3. Dohodek 4. Za pogodbene obveznosti 5. Za zakonske obveznosti 6. Za osebne dohodke 14,445.332 3,075.215 1,025.318 7,907.885 13.001.312 2,SC1.21G 1,055.208 7,160.159 90,00 91,08 102,90 90,51 7. Dobiček 2,436.884 1,984.729 81,44 8. Kritje drugih obvez, iz doh. 1,053.400 821.600 78,00 9. Ostanek dobička 1,383.484 1,163.129 84,07 PRODUKTIVNOST DELA IN POPREČNI OSEBNI DOHODEK ZAPOSLENEGA NA Produktivnost dela: 1970 I.—III. 1971 I— III. Indeks 70 = 100 Vrednost proiz. po stalnih cenah Poprečno štev. zaposlenih 67,288.500 2.061 60,865.534 1.586 90,45 76.95 Vrednost proiz. na zaposlenega 32.648 38.377 117,54 Leto 1970 I- -III. 1971 Indeks 70 =100 Osebni dohodek na zaposlenega na podlagi vkalkuliranih ur 1.096,76 1.232 112,33 Iz pregleda finančnega rezultata je razvidno, da so variabilni stroški nižji od planiranih, zaradi česar je pokritje prvega trimesečja večje od planiranega, t Medtem pa so planirani fiksni stroški prebiti za 2,8 %, to pa izključno zaradi odstopanja od planskih cen materiala, ki je nastalo že v tem razdobju zaradi devalvacije in podražitev na domačem tržišču ter s prenosom dela odstopanja z zalog v obračun. Znesek odstopanja, ki bremeni obračun za prvo trimesečje znaša 3,031.059 dinarjev. Večja odstopanja od planiranih cen v tem razdobju pri naslednjih proizvodih: cink 1,352.525 din, svinec 187.541 din, fosfati 151.360 din, konventrati cinka iz leta 1970 650.000 din, ostalo 179.000 din, prenos iz zalog 482.133 din. Če izločimo iz doseženih fiksnih stroškov za to razdobje odstopanje od planskih cen (ki ni bilo planirano) ugotavljamo, da so doseženi fiksni stroški za 722.773 dinarjev manjši od planiranih. PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V APRILU 1971 (Nadaljevanje s i. strani) Vrednost blagovne proizvodnje, računana po stalnih cenah je bila v aprilu 1971 enaka oni, ki je bila dosežena v marcu kljub manjšemu razpoložljivemu časovnemu fondu. Vendar pa je bil osnovni plan za mesec april dosežen le 80,39°;0. V aprilu nismo dosegli osnovnega plana na-slednijh proizvodov: cinkovega belila (97,93%), žveplene kisline - 60" Be 80,39 %. V aprilu nismo done ((54,20%), cinkove žice (64,79°,o), anod in protek-torjev (66,84 %), natrijevega sulfida (13,71 %), cinkovega (Nadaljevanje na 6. stranii P & | | | Sl ¥ ¥ sp 1 I 1 KRVODAJALSKA AKCIJA Količina potrebne krvi za zdravljenje bolnikov in ponesrečencev v celjski bolnišnici se stalno povečuje tako, da poraba krvi znaša letno že 2.000 litrov, za kar je potrebno nič manj, kot okoli 8.000 krvodajalcev. V lanskem letu sta bili v naši tovarni dve krvodajalski akciji, katerih se je u-deležilo 179 članov našega kolektiva in darovalo 58 litrov krvi. Za zdravljenje samo enega od naših članov kolektiva tov. Gubenšek Leopolda, ki se je zdravil v celjski bolnišnici zaradi težkih opeklin, pa je bilo porabljeno 26 litrov krvi in 77 kompletov suhe plazme, za kar je bilo potrebno 318 krvodajalcev. Glede na to, da poraba krvi v celjski bolnici stalno raste, da je bilo v naši to- varni v preteklem letu število krvodajalcev precej manjše kot doslej, samo za enega bolnika iz naših vrst pa je potrebno skoraj še enkrat toko veliko število krvodajalcev, je poslovni odbor za letošnje leto odobril v Cinkarni tri krvodajalske akcije. Prva je bila izvedena že v mesecu januarju, druga bo v petek 28. maja, tretja pa v jeseni. Občinski odbor RK in transfuzijski oddelek celjske bolnice vljudno vabita člane kolektiva, da se za oddajo krvi prijavijo v čim večjem številu. »Cinliarnarji pridite, izpolnite svojo humano družbeno dolžnost do sočloveka in samega sebe ter darujte kri tistim, ki jo nujno potrebujejo«. Hvaležno vam bodo vrnili, če bo le-ta tudi vam potrebna. Ker prva akcija v letošnjem letu ni bila najuspešnejša, občinski odbor RK ter transfuzijski oddelek bolnice pričakujeta v tej akciji masovnejšo udeležbo. Le s številno udeležbo se bomo primerno in častno oddolžili tistim 318 dobrotnikom, ki so lansko leto darovali svojo kri za bolnika našega kolektiva, mu rešili življenje in vrnili zdravje. S tem, da darujemo kri drugim, jo darujemo tudi zase. | | I i ¥ II m pš m i i Sl m n POSVETOVANJE O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI V MARIBORU (Nadaljevanje V nadaljevanju zapiskov tega posvetovanja želimo prikazati najzanimivejše podajanje posameznih predavateljev tega zbora, ki so dolga leta pripravljali svoje referate in jih osvetlili z vzroki upadanja te dejavnosti. Podajamo izvleček tov. Jožeta Jana, predsednika inovacijske dejavnosti v Sloveniji. Odnosi med inovatorji in gospodarskimi organizacijami: Če spremljamo delo pri tehničnih inovacijah na podlagi prijavljenih domačih izumov, imamo naslednjo situacijo: 1945—1955 porast, 1956—1959 zastoj, po letu 1960 stalno upadanje. Kje so vzroki tako zgodnjega zastoja in potem padanja tehničnih inovacij? V raznih podjetjih so različni razlogi. Zato naslednje zapovrstje ne velja za vse enako, pa tudi vsi dejavniki in razlogi niso izčrpno navedeni. Inovacijsko delo je temeljilo v prvi etapi (v znatni meri pa še sedaj) na osebni iniciativi in izkušnjah posameznikov. Zato je bilo to delo omejeno na manjše posege v tehnologiji, ki so morda bili koristni in pomembni, vendar sorazmerno izvodljivi. Ko se je ta iniciativa izčrpala, ni bilo več dovolj organiziranega raz-iskovalno-razvojnega dela in se je iniciativa zaustavila. Za to delo se nihče ni brigal: — gospodarstvo je ob sprejemu novih tehnologij zaradi več razlogov dalo prioriteto tujim tehnologijam, ker za lastno razvojno-raziskovalno delo ni imelo niti zadosti spodbude, niti sredstev in kadrov; — znanstveni instituti niso imeli, pa tudi danes nimajo dovolj praktično uporabnih nalog, ker v znatni meri delajo v smeri »čiste znanosti«. Velika večina institutov ni posvetila zadostno pozornosti praktičnim tehničnim izumom in večina njih ni vse do danes prijavila niti enega edinega izuma. To zaostajanje je delno razvidno tudi iz delovnega programa zveznega sklada za koordinacijo znanstvenih dejavnosti in podobnih ustanov v državi; — družbeni organi, ki sicer natančno spremljajo gospodarska dogajanja in podrobno pripravljajo potrebne instrumente, se doslej sploh niso vmešavali v potek teh dogajanj. Pogosto je bilo slišati mnenja, da bi se ta vprašanja morala reševati na način, ki ga zahteva delovanje tržišča. Če je torej inovacija za gospodarstvo rentabilna, se bo izkoriščala, če pa ni, naj avtorji sami iščejo kupce za svoje storitve. V taki situaciji ni novi zakon o izumih iz leta 1960 dal nič novega, temveč je le pospešil upadanja na področju izumiteljstva. Priče smo množične orientacije našega gospodarstva k nakupu tu- jih inovacij. Pri tem se manj sklepajo neposredne licenčne pogodbe. Mnogo več licenc se kupuje prikrito, pod posebnimi pogoji cen in prodaje opreme, pod posebnimi pogoji za nabavo surovin, z omejitvijo prodaje na tuja tržišča ipd. Razen splošnih že navedenih razlogov, ki naša podjetja napeljujejo na take aranžmaje, je pomemben činitelj tudi razmerje sil znotraj samoupravljanja. Ugotovili smo že, da vodilna skupina znotraj podjetja nosi v primeru napak pri razširjeni reprodukciji največkrat vso odgovornost. Tako se mora direktor podjetja odločiti: __ — da se tehnologije za modernizacijo ali razširitev podjetja iščejo v tujini. V tem primeru je sorazmerno lahko najti poslovnega partnerja, ki nudi vse gotovo — samo ključe v roke in z vsemi garancijami. Ob takih dogovorih pride pogosto do dolgih potovanj in gostij. Prehod na novo tehnologijo ni v takih primerih ne neprijeten ne tvegan. Vsekakor pa je treba imeti potrebne kredite in plačilna sredstva. Težišče problema je največkrat na zagotavljanju dobre prodaje. Tako celotna naloga ni tehničnega, temveč le komercialnega pomena. Če se med uresničevanjem takega projekta znižajo svetovne cene novega proizvoda ali podražijo surovine, ni za to krivo podjetje, ampak svetovno tržišče. Pogosto se take cene lahko kompenzirajo z višjimi cenami na domačem tržišču, še večkrat pa z nizkimi dohodki delav-vec v proizvodnji. Če pa je padla odločitev, da se modernizacija uresniči z domačimi silami, je naloga veliko težja. Treba je imeti podroben in natančen program razvojnega dela, treba se je seznaniti z novo tehnologijo, izpostaviti se riziku, kaj bo uspelo in kaj ne, postavlja vprašanje izdelave opreme itd. V primeru neuspeha se mora računati tudi s sankcijami, to pa je najpogosteje izguba položaja. Ob takih razmerah in praksi so očitne mnoge prednosti za prehod na novo tehnologijo s tujimi postopki, ne pa z domačimi. Ob taki usmeritvi ni treba v podjetju dosti razmišljati o domačem raz- voju. Če je kaj neznanega, je treba samo vprašati tujega partnerja in nabavljalca. Razen tega se v podjetju popolnoma drugače gleda na to, ali se predlaga tuji elaborat ali neko naše domače delo. Iz tega očitno izhaja, da gospodarstvo šteje domačega avtorja in ustvarjalca ponavadi za manj vrednega partnerja zlasti v poslovnem smislu, ker je v vsakem pogledu odvisen od dobre volje vodstva podjetja ali zavoda. Zaradi nezadostnega lastnega raziskovalnega dela je pogost občutek manjvrednosti in nemoči za organizacijo lastnega ustvar- jalnega dela. Delno je zato kriva tudi razdrobljenost podjetja kakor tudi pomanjkanje organiziranega sodelovanja na področjih, katera bi bila sicer za vse interesantna. Večina dogovorov o sodelovanju in integraciji med podjetji poteka s pozicij, komercialnega poslovanja, delitve tržišča in podobno. Najmanj je dogovor o skupnem informiranju, izmenjavi izkušenj, kontroli surovin, izmenjavi strokovnjakov, skupnih raziskavah, stalnem šolanju kadrov itd. Zato se zelo pogosto dogaja, da taki dogovori ostajajo le na papirju, da zelo malo vplivajo na povečanje produktivnosti oziroma delavcem v proizvodnji prinašajo zelo malo koristi. Pozablja se na to, da moramo napredek v vsaki stroki sprem-' ljati z lastnimi tehničnimi stvaritvami in inovacijami. Dosežki drugih so za nas zelo pogosto ne-prikladni, ker so prilagojeni drugemu tržišču, drugim strokovnim močem in razmeram. Zato je nujno, da stalno aktivno spremljamo razvoj v vseh strokah, ki so za nas aktualne in da vse take izkušnje prilagodimo našim razmeram. To se seveda lahko doseže le z organiziranim razvojno-raziskovalnim delom. V sedanjih razmerah imamo za tako delo malo sredstev na razpolago, pa še ta so razdrobljena. Žal, je še dosti razširjeno gledanje, da je za nas raziskovalno delo luksuz, ki si ga podjetje ne more privoščiti, ker mora reševati vrsto važnejših vprašanj. Zato naši strokovnjaki, ki delajo na razvoju, zelo pogosto izgubljajo voljo in odhajajo. Na drugi strani imamo pojav, da delo majhnih skupin raziskovalcev v podjetjih, kjer le-te vendarle obstojajo, zelo hitro prinaša še kako vredne rezultate, ki se čutijo v našem gospodarstvu in vodijo k povečanju proizvodnje. Zadnje čase se tako delo občutno krepi, ker kaže njegovo aktualnost. V posebej težak položaj prihajajo tisti vodilni kadri, ki so v naših podjetjih sami nosilci inovacij. Po navadi so navzkrižja toliko hujša, kolikor je inovacija pomembnejša in več prispeva k delu samega podjetja. Prihaja do težkih spopadov, v katerih je avtor največkrat osamljen in mu ne preostane nič drugega, kot zapustiti podjetje. V vsej naši državi je znano malo primerov, ko se je takim avtorjem posrečilo uresničiti svoje stvaritve in ostati dalje v svojih podjetjih na vodilnih položajih. Pri vseh teh primerih je posebej očitno, da ni povezave med avtorji in samoupravnimi mehanizmi. Pregled vseh konfliktov med avtorji in gospodarskimi podjetji bi bil preveč obširen. Zato naj navedemo le nekatere značilne primere: — avtorstvo se sploh ne prizna, ne glede na to, katera sredstva bi se morala uporabiti, da bi se oporeklo (kriva pričanja itd.); • — predmet, orodje ali postopek se malo spremeni, s tem pa se poskuša pravemu avtorju odvzeti avtorstvo; — že sklenjena pogodba se odpove ali na drugačen način izigra; — kakršnakoli pogodba se odlaga, dokler avtor ne izgubi voljo za dokazovanje svojih rezultatov in pravic; — modeli, načrti ali orodje se avtorju odvzamejo; — avtor izgubi službo, ker ne odstopa od svojih izumov in dela pri njih; — zavlačuje se izplačilo dogovorjene odškodnine za avtorstvo; — dajo se krivi podatki o ekonomskem učinku inovacije; — dajo se napačni podatki o avtorju in njegovem delu itd. Ker je veliko izumov predmet sporov med avtorji in uporabniki, in ker tako stanje traja že vrsto let, je razumljivo, da se je večina sposobnih avtorjev umaknila s tega področja, kajti izgubila je vsako upanje, da se pri nas sploh da kdaj narediti. Glede inovacijske dejavnosti v svetu so zelo razširjeni tekmovalni know-how po-stopkv-ki se uspešno prodajajo, ..ne 'glede na to, ali so patentirani ali ne. Taki postopki pri nas niso znani. To onemogoča predvsem zakonsko določilo (96. člena 2. odstavek zakona o izumih), ki pravi, da tiste strokovne osebe, katere delajo pri tehničnih problemih po nalogu, nimajo pravice do nadomestila, razen, če je v okviru takega dela prišlo do izuma. Oškodovani avtorji seveda niso stimulirani, da bi razvijali nove postopke, ker je to vedno delo po službeni dolžnosti, za katero normalno dobivajo plačo. Ob tem je je treba vedeti, da na vsakih 10 do 20 novih tehničnih rešitev pride poprečno samo enkrat do izuma, na kateri avtor dobi patent. Razen tega je v navadi praksa, da podjetja vsako inovatorsko delo razlagajo v smislu običajnega, obveznega dela in zanikajo pravico do nadomestila. Vsako delo se namreč pozneje lahko razlaga, da je to bila službena naloga, delo v okviru rednih delovnih nalog, za katero avtorju mimo rednega o-sebnega dohodka ne gre nikakršno nadomestilo. Znani so primeri, ko je avtor zelo pomembne stvaritve zaprosil svoje tovariše v podjetju (risarje, laborante ali ključavničarje), naj prijavijo novi postopek ali rešitev, ker sam kot šef do tega ni imel pravice. Zgodilo se je, da je tako ravnanje bilo javno označeno kot prevara, avtor pa je osramočen odšel v tujino. Zato nihče več ne poskuša storiti kaj podobnega. Pri nas je v dani situaciji logično, da avtor kot skupina ali posameznik ne uživa nikakršnega kredita ne glede na vse, kar je morda že dosegel. Je mnogo primerov, da se je avtor zaradi razvijanja svojega izuma osebno zadolžil na vse strani. Jasno je, da so redki avtorji, ki tak način dela izdrže do konca, ker večina mnogo prej od vsega odneha. Znano je več akcij za financiranje dela avtorjev. Toda vse te akcije so bile špekulantskega značaja, kot zamisel posameznikov, ki so želeli na lahek način priti do zaslužka in vse to na račun pravih avtorjev. Zato so vse take akcije doslej odpadle. (Primer v zadnjem času: Patentinženiring Beograd). KJE BOMO LETOVALI - KOLIKŠEN BO REGRES? Prišel je čas, ko se bo treba odločiti, kam bomo šli na letni oddih. Odločitev ne bo težka, saj lahko izberemo enega izmed sedmih znanih turističnih krajev (Poreč, Crikvenica, Rab, Novalja na otoku Pagu, Biograd na morju, Vodice pri Šibeniku in Supetar na otoku Braču), kjer imamo pogodbeno zagotovljene letoviške kapacitete. Cene dnevnih penzionov so letos zopet »malce poskočile« v primerjavi z lanskim letom — gibljejo se od 32,00 din v predsezoni do 56,35 din v sezoni. Na prvi pogled precej drag dopust, toda če od cene dnevnega penziona odštejemo regres, izgleda zadeva precej drugačna, zlasti še, če se Crikvenica Tudi Crikvenica je znano letovišče ob severnem Jadranu. V počitniškem domu zagrebške tovarne perila »Ramensko« so od 1. 7. do 31. 8. rezervirane tri sobe (dve stare patricijske hiše z značilnimi portali in balkoni ter znameniti mestni park mu dajejo svojevrstno privlačnost. Na Rab vozijo večkrat dnevno trajekti, in sicer iz Jablanca v mesto Rab ter iz Senja v Lopar. V počitniškem domu štorske Železarne bodo rezervirane tri sobe (ena z dvemi in dve s tremi posteljami. Dnevni penzion stane okoli 50,00 din. Novalja na Pagu Kopališče v Supetru na Braču odločimo za letovanje v pred ali posezoni, ko so cene nižje kakor v glavni sezoni, vreme pa je lahko prav tako lepo (ali grdo) in morje primreno toplo za kopanje kakor v glavni sezoni. Oglejmo si torej podrobneje bistvene podatke ! Poreč Poreč je postal svetovno znano letovišče, kjer so v zadnjih letih zgradili vrsto modernih turističnih objektov. Mesto je znano po izrednih naravnih lepotah, ugodni klimi in bogatih kulturno zgodovinskih spomenikih. Turistične in gostinske organizacije vsako leto poskrbijo pestro razvedrilo in rekreacijo v Plavi in Zeleni laguni ter v mestu samem. V naselju Sveti Duh so rezervirane tri sobe (dve z dvema posteljama in ena s tremi). Stanovanje je oddaljeno od lepe plaže ob borovem gozdu pet minut hoda. Približno tako daleč je tudi do restavracije. Cena dnevnega penziona je: — od 1. do 30. 6. in od 1. do 15. 9. — 39,70 din; — od 1. do 10. 7. in od 23. do 31. 8. — 40,75 din; — od 11. 7 do 22. 8. — 56,35 din. 4 CINKARNI! s tremi in ena s štirimi ležišči). Počitniški dom se nahaja ob morju — ima lastno plažo. Turistično društvo prireja pogoste izlete v kraje na otoku Krku, poleg tega pa imajo turisti na voljo tudi razne kulturno zabavne prireditve. Dnevni penzion stane: — za odrasle — 42,00 din; — za otroke od 6. do 12. leta — 33.00 din; — za otroke od 2. do 6. leta — 17.00 din. Rab Rab, tipično meditiransko mesto na istoimenskem otoku je zaradi svoje prijetne klime znan po vsem svetu. Ozke ulice, številne Tudi Novalja je prikupno letovišče s čudovitimi peščenimi plažami Vrtič — nedaleč od stanovanja in nekoliko bolj oddaljenima Straško in Zrče. Kraj je znan tudi po paških specialitetah (paški sir, pršut, dobro in poceni vino _ pravijo, da brez primesi vode). Nedaleč od plaže Vrtič (blizu hotela Liburnija) so rezervirane štiri sobe, in sicer dve z dvema in dve s tremi ležišči) — restavracija je oddaljena okoli 200 metrov. Gostinci zagotavljajo dobro hrano in solidno postrežbo. Cena dnevnega penziona znaša: — od 1. 7. do 31. 8. — 55,80 din; — za otroke od 7. do 15. leta z lastnim ležiščem — 54,90 din; — za otroke do 7. leta z lastnim ležiščem — 38,70 din; — za otroke do 7. leta, če spijo s starši — 27,90 din. Novalja je povezana z Rijeko (z ladjo), z Jablancem (trajekt vozi do Stare Novalje, od tod vozi goste brez avtomobilov kombi — brezplačno) in s Karlobagom (iz Karlobaga vozi trajekt do mesta Paga, ki je 20 kilometrov oddaljeno od Novalje). Biograd na morju Iz majhnega obmorskega naselja se je Biograd v zadnjih letih razvil v lepo urejen letoviški kraj z modernimi hoteli. Zaradi ugodne klime, peščene plaže, ob Kopališče v Vodicah pri Šibeniku C DS o regresu za letni dopust Centralni delavski svet je na seji dne 13. 4. 1971 razpravljal o programu rekreativne dejavnosti. Skladno s pravilnikom in predhodnimi sklepi samoupravnih organov bo tudi letos organizacija in način regresov isti kot pred leti. Skladno s porastom cen je regres v letu 1971 v osnovi za 5,00 din višji. kateri se razprotsira lep borov gozd, število turistov iz leta v leto narašča. V treh vikend hišicah Počitniške skupnosti iz Žalca, ki ležijo v borovem gozdiču nedaleč od plaže, je rezerviranih deset ležišč. Počitniška skupnost ima lastno restavracijo. Cena dnevnega penziona je: — od 1. 7. do 31. 8. — 42,00 din; — za otroke do 10. leta — 21,00 din; — od 1. do 30. 6. in od 1. do 18. 9. — 32,00 din; — za otroke do 10. leta — 16,00 din. Vodice Vodice, prijetno dalmatinsko letovišče leži okoli 15 kilometrov zahodno od Šibenika. Zaradi ugodne lege ob zalivu z nekaj kilometrov dolgimi peščenimi plažami in borovimi gozdiči, je letovišče zelo privlačno za domače in tuje turiste. V minulih dveh letih je bilo zgrajenih nekoliko sodobnih hotelov. V neposredni bližini Vodic so nekatera znamenita mesta s kulturno-zgodovin-skimi in turističnimi zanimivostmi (Šibenik, Trogir, Zadar, Slapovi Krke, Kornatski otoki). Dobrih 200 metrov od plaže je rezerviranih pet sob, in sicer: tri z dvema ležiščema, ena s tremi in se člani kolektiva močno navezali delno zaradi izredno prijetne peščene plaže, obdane z borovim gozdom, delno pa zaradi prijetnega počutja pri gostoljubni družini Papič, kjer že nekaj let najemamo prenočišča. Cena dnevnega penziona znaša: — od 1. 7. do 31. 8. — 47,00 din; — zo otroke do 7. leta z lastnim ležiščem — 32,90 din; — za otroke do 7. leta, če spijo s starši — 23,00 din; — od 1. do 30. 6. in od 1. do 15. 9. — 45,00 din; — za otroke do 7. leta z lastnim ležiščem — 31,50 din; — za otroke do 7. leta, če spijo s starši — 22, 50 din. V cene dnevnih penzionov v vseh naštetih letoviščih je vračunana tudi turistična taksa. Sprememba nasproti dosedanjemu načinu priznavanja regresa je predvsem za tiste, ki se ne bodo odločili za cinkarniške najete kapacitete, temveč v svobodni izbiri kraja letovanja. Ze lansko leto je bilo opaziti močan pritisk takih »letovalcev«, ki so bili na dopustu le na papirju in s tem dobili izplačan regres. Ker pa so v našem pravilniku tovrstna sredstva strogo namenska, je takšno izkoriščanje pridobivanja denarja s ponarejenimi računi neodgovorno do kolektivne ureditve rekreativne dejavnosti. Zaradi boljše evidence, manj spornih in dvomljivih računov in voznih potrdil bo letos priznan regres le vsem tistim, ki bodo prosto letovali v turističnih krajih, kot jih navaja pravilnik in na osnovi obrazca, ki ga pred odhodom prejmejo v družbenem standardu. Izpolnjen obrazec, kot to navaja sklep centralnega delavskega sveta, je poleg računov osnovni dokument za priznavanje regresa. Kdor tega obrazca ne bo imel izpolnjenega, mu regres kljub računom ne bo priznan. Na hrbtni strani obrazca bodo točna navodila, povzeta iz pravilnika in navodil o organizaciji in financiranju rekreativne dejavnosti v Cinkarni. Tudi v regresni lestvici je delna sprememba prav tako za tiste dopustnike, ki bodo prosto izbirali kraj letovanja. Plaža v Novalji (pogled od restavracije proti stanovanju) ____tiZuK.' Ena izmed plaž v Crikvcnici REGRESNA LESTVICA Poprečni bD na družinskega člana 3 mesece pred nastopom dopusta za cinkarniške najete domove prosta izbira kraja letovanja nad 600,00 din 25,00 din 20,00 din od 500,00 do 600,00 din 27,50 din 20,00 din od 400,00 do 500,00 din 30,00 din 20,00 din od 300,00 do 400,00 din 32,50 din 20,00 din od 200,00 do 300,00 din 35,00 din 20,00 din do 200,00 din 37,50 din 20,00 din Za otroke do 10 let se prizna 50 °/o regresa, če ni v pogodbi drugače določen popust za otroke. Za vsako rezervirano ležišče je pri prijavi potrebno vplačati takoj 100,00 din, vsak drug način velja le za informativen in se koriščenje kapacitet lahko odda drugemu interesentu. ena s štirimi ležišči. Prenočišče je sredi poti med plažo in restavracijo. Dnevni penzion stane: — od 1. 7. do 31. 8. — 45,00 din; — za otroke do 10. leta z lastnim ležiščem — 35,50 din; — za otroke do 10. leta, če spijo s starši — 25,75 din. Supetar na Braču V Supetru na Braču, cinkarnar-jem priljubljenem letovišču je rezerviranih dvajset postelj od 1. 6. do 15. 9. Na to letovišče so Počitniško naselje v Biogradu na morju Rebus Neznanec v spodnjicah Takrat sem preživljal prve šolske počitnice ob kopanju za Savinjo. Kopal sem se že prej, a takrat še nisem hodil v šolo in zato so bile tokrat moje prve počitnice. Z bratoma, ki se po letih nista dosti razlikovala od mene, sem se po več ur skupaj namakal v vodi, vse do večera, ko smo na poti domov ugibali, kdo ima od mraza bolj plave ustnice. Ker smo imeli tokrat v najem njivo (saj veste' kako je, trije otroci in ena plača) je mama obsipavala krompir, nas pa je pustila s sosedovim fantom na kopanje. Dosti starejši tudi ta sosedov ni bil od nas, a je že znal plavati in nosil je že dolge hlače s pasom. Jaz sem prve dolge hlače dobil šele drugo leto za prvo obhajilo, pa še te so bile na naramnice. Zato je bilo samo po sebi umevno, da smo sosedovemu Ivanu priznali avtoriteto poveljnika vaške otročadi. Bilo je sredi avgusta, malo pred začetkom obiranja hmelja. Ker se je spodobilo, da smo obirali hmelj pri kmetu, kjer smo jemali mleko, pa tudi za šolske knjige smo si morali prislužiti kakšen dinar, nas je mati pustila ves dan na reko. »Naj imajo otroci še teh nekaj dni počitnic«, si je mislila in nam pripravila tri velike kose kruha za kosilo. Ves dan se ni zgodilo nič posebnega. Zopet smo tekmovali, kdo bo imel bolj plave ustnice, metali kamenje, učili plavati sosedovega cucka, videli kačo, obirali robidnice in s slastjo zmazali vse tri kose kruha. Potem pa se je pričelo mra-čiti. Kopalcev je bilo vedno manj in ko so odšla še tista dekleta, ki si ob soncu niso upala pokazati stegen velikemu številu kopalcev, smo na peščini ostali le še otroci. Kurili smo naplavljeno dračje, čebljali neumnosti, pekli jabolka in si z vodo hladili opečene prste. Toda najbrž le nismo ostali za vodo sami otroci, ko pa se nam je kar na vsem lepem pridružil možakar srednjih let. Nihče ni vedel od kod se je vzel, tako smo bili zaverovani v pečena jabolka. Bil je srednje rasti in nosil je ohlapne spodnje hlače, dolge skoraj do kolena. Nekaj časa smo kritizirali mrzlo vodo, in ko kljub namernemu odmikanju oči le nismo mogli spregledati široko odprtih spodnjic, je zamahnil z roko: »Kaj bi! Saj ga imamo vsi. Le nekateri so (Nadaljevanje na r. strani) CINKARNAR 5 Nove cene za transportne usluge in odpadni nasipni material Poslovni odbor podjetja je konec marca tega leta, na predlog transportnega oddelka sprejel sklep, ki določa in ureja transportne usluge, opravljene prevoze za tuje naročnike in naše delavce z našimi prevoznimi sredstvi. Nadalje je potrdil tudi nove cene za odpadni nasipni material. Poslovni odbor je sprejel naslednji sklep. Tuji naročniki naročajo transportne usluge z naročilnico za komercialno službo. Komercialna služba izda evidenčni list, ki v transportnem oddelku velja kot naročilo transportne usluge in dokument za obračun opravljene usluge. Obračun sestavi transportna služba ter ga odda fakturnemu oddelku komercialnega sektorja za izdajo računa. Člani kolektiva naročajo tako, da poda naročnik zahtevek v komencialni službi, ki izda evidenčni list. Evi- denčni list služi transportni službi kot naročilo usluge in dokument za obračun. Obračun sestavi transportna služba ter ga odda fakturnemu oddelku za izdajo računa. Ob morebitnih elementarnih nezgodah so članom kolektiva lahko odobrene brezplačne transportne usluge. Te usluge bi po preverjanju stanja, naročala sindikalna podružnica s potrditvijo obratovodstva, kjer je član zaposlen. Postopek za odobritev te usluge KAJ PREDVIDEVA SANACIJSKI PROGRAM (Nadaljevanje s 1. strani) Omenili smo že, da je ustavitev proizvodnje v vseh navedenih obratih spremenila proizvodno strukturo podjetja in pogoje poslovanja. Osnovni cilj sanacijskega programa je bil, proučiti in najti vse možnosti za rentabilno poslovanje podjetja. Zato je bila izvršena optimizacija proizvodnega programa, upoštevajoč tudi nove proizvode, za katere so utemeljena investicijska vlaganja. Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) sulfata (96,54%), ultrama-rina (37,50%), superfosfata (81,81 %), analinskih barv (64,51 %), organolov (24,06 °/o), oljnega minija 458,65 o/o), korocinka (12,05 %), kemolit plošč (72,57 %), in tiskarskih barv (76,95%). Do izpada planirane proizvodnje je prišlo zaradi izpada izvoza (pločevina, žica) ter pomanjkanja obratnih sredstev. Kumulativno je v štirih mesecih letošnjega leta o-snovni plan dosežen s 27,59 %, kar pomeni, da smo v zaostanku za 5,73%. Razlogi za to zaostajanje so v glavnem isti kot v mesecu aprilu. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je v letošnjih prvih štirih mesecih proizvodnja manjša za 10,9 %, na kar je vplival izpad proizvodnje v talilnici s pripadajočimi obrati. Zaradi izpada prodaje pločevine na nemškem tržišču je izvoz v močnem zaostanku. V štirih mesecih smo dosegli komaj 16,89 °/o letnega plana, v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je izvoz manjši za 57,45%. Vrednost izvoza je v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašala 871.964 S. Produktivnost dela je kumulativno v štirih mesecih letošnjega leta za 12,74% večja od one, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Optimizacija je bila izdelana na osnovi delitve celotnega proizvodnega programa v štiri blagovne skupine in sicer: — metalurška predelava na osnovi kupljenega cinka; — žveplena kislina in vsi proizvodi, ki so vezani na uporabo kisline; — ostali proizvodi anorganske in organske kemije; — proizvodnja in usluge grafike. Pri izračunu rentabilnosti poslovanja posameznih skupin so upoštevane spremembe, ki so nastale z novimi gospodarskimi instrumenti. Pri analizi poslovanja dejavnosti grafike so bile upoštevane tudi nove investicijske naložbe na osnovi programov, ki so bili izdelani lansko leto. Izračuni so narejeni do vključno leta 1975 in temeljijo na ocenah prodajnih možnosti naše komerciale. Rezultati optimizacije oziroma rentabilnostni izračuni posameznih opredeljenih skupin kažejo, da je pri pogojih poslovanja, ki so bili upoštevani, možno pričakovati stabilizacijo gospodarskih razmer v podjetju, kolikor bi ne obstajale težave in obveznosti podjetja, nastale v preteklih letih iz različnih naslovov, ki breme- □ UH® 'J II nijo in bodo verjetno še naprej bremenile podjetje ter zavirale njegov razvoj. Posebej je poudarjeno vprašanje pomanjkanja obratnih sredstev, kar je danes eden od glavnih zaviralnih momentov za realizacijo predvidenih proizvodnih programov. Ta težava se kaže že v letošnjem poslovanju, ko planirana proizvodnja v posameznih obratih ni bila dosežena samo zaradi pomanjkanja surovin in re-promateriala, ki ga ni bilo mogoče nabaviti samo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Optimizacija proizvodnje, kot je že rečeno, daje ugodne rezultate in kaže, da so finančno vedno bolj interesantni proizvodi predelovalnih dejavnosti in se delež bazičnih proizvodov zmanjšuje. je enak postopku, omenjenemu v prejšnjem odstavku s pripombo, da je usluga brezplačna. Za transpotrno uslugo tujim nsa-ročnikom se zaračuna polna cena transportne usluge za tono/-km ah motorno uro in sicer: — za tovorni avtomobil 3 do 5 ton motorna 52,96 din na uro ali 3,97 din za kilometer; — za poltovorni avtomobil do 2 tone motorna 44,20 din na uro ali 3,18 din za kilometer. Za člane kolektiva veljajo naslednje cene: — za tovorni avtomobil 3 do 5 ton motorna 19,54 din na uro ali 1,46 din za kilometer; — za poltovorni avtomobil do 2 tone motorna 18,39 din na uro ali 1,32 din za kilometer. Poslovni odbor je tudi določil nove cene za odpadni nasipni material. — Ves odpadni nasipni material se tujim naročnikom zaračuna po enotni ceni 10,00 din za m3. Za člane kolektiva je cena odpadnega materiala (nasipnega) 5,00 din za m3. Kolikor je prevoz tega materiala opravljen z našimi tovornimi, poltovornimi avtomobili ali traktorji, se prevoz zaračuna 00 ustrezni ceni s tem, da se k ceni prevoza prištejejo še stroški nakladanja, kolikor so nakladali naši delavci po nalogu vodje transportnega oddelka, oziroma prošnje koristnika. Postopek za to uslugo je naslednji: Transportni oddelek izda na podlagi naročilnice — naročnika dovolilnico za odvoz materiala. Odvoz materiala količinsko kontrolirajo vratarji, oziroma kontrolorji odvoza transportne službe. Obračun odvoza odpadnega nasipnega materiala napravi transportna služba enkrat mesečno po predloženih kontrolnih in evidenčnih listih in odda fakturnemu oddelku, da izda račune. Za naročnike, ki niso člani našega kolektiva, velja isti postopek naročanja odpadnega nasipnega materiala s tem, da ta material predhodno vplačajo pri blagajni podjetja in šele na podlagi potrdila, da je material plačan, prejmejo dovolilnico za odvoz. Zavarovanci - delavci Dne 30. junija 1971 poteče mandat članom skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, zato bomo v času od 1. do 31. maja 1971 izvolili nove člane skupščine, ki bodo zastopali naše interese v zadevah zdravstvenega zavarovanja v okviru naše skupnosti. Novo izvoljena skupščina bo predstavljala zavarovance (delavce, upokojence in samostojne poklice) z območja občin: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec. Njena mandatna doba bo trajala 4 leta. Izvolili jo bodo samoupravni organi vaših organizacij in izvoljeni delegati. Skupščini so v okviru veljavnih predpisov dana široka samoupravna pooblastila, saj lahko s samoupravnimi akti: statutom in sklepi, ureja pravice iz zdravstvenega zavarovanja, določa pogoje za uživanje prvič, usmerja politiko na področju zdravstvenega zavarovanja v okviru skupnosti in samostojno določa obveznosti, to je vrste in višino prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Ker gre za zelo važno odločitev o tem, kdo naj zastopa vaše interese v samoupravi zdravstvenega zavarovanja, ras, vabimo, da po svoji možnosti vplivate na izbiro najboljšega kandidata in da aktivno sodelujete pri izvedbi volitev. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE Sanacijski program predvideva veliko ukrepov, ki bi zagotovili uspešno poslovanje podjetja. Za realizacijo teh ukrepov je nujno zagotoviti močan strokovni kader, ki bo prevzel odgovornost in delo. Ker je problem odhoda strokovnega kadra iz podjetja zelo pereč, program v poglavju »organizacija v podjetju kot integralni del sanacijskega programa« posebej analizira to problematiko. Splošna ugotovitev je, da podjetju primanjkuje predvsem ekonomskih in komercialnih kadrov v komerciali, razvoju in analizi. Glede na trenutno situacijo, da novih kadrov ni mogoče pridobiti za sodelovanje, bi bilo lahko predvidevanje potreb samo deklarativna resolucija, zato je potrebno formirati v okviru sredstev za sanacijo dodatna sredstva za osebne dohodke strokovnih sodelavcev, katere s tem načrtom predvidevamo kot nosilce sanacije. Sistem nagrajevanja je tudi obdelan in so v zaključku poglavja o organizaciji celo predlagani kriteriji za stimulacijo vseh delavcev, ki s vojim delom prispevajo k boljšim rezultatom, kot so predvideni v sanacijskem programu. SODELUJTE V Cinkarnarju II. kongres samoupravljalcev ;,SSiCf ““ Nastajanja samoupravljanja si ne moremo zamisliti brez težkega boja revolucij, spopadov z raznimi oblikami dogmatizma ter nasprotovanj težnjam delavskega razreda po osvoboditvi dela in delovnega človeka, kot gospodarja svoje lastne usode. Naše samoupravljanje je logičen povzetek revolucionarne poti naših narodov od prvega dne zmage naše revolucije. Pojavljalo se je v obliki sodelovanja pri proizvodnih procesih, predvsem pa v delu in vlogi sindikatov. Sprejetje zakona o uvedbi samoupravljanja v letu 1950 kot proizvodnega odnosa v naši družbi je bilo formalnopravnega žnačaja, saj se je ideja'o delavskih svetih oblikovala že dosti prej in je bila posledica spontanega nastajanja razrednega boja za osvoboditev dela in delovnega človeka. upravnega sistema, izražajoč polno odgovornost vseh nosilcev javnih družbenih in ekonomskih funkcij pri nadaljnji krepitvi enakopravnosti in enotnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Zahteval je dosledno izvajanje tistih ustavnih sprememb, ki govore, da je neodtuljiva pravica delovnih ljudi pri razpolaganju Razumljivo je, da so bili prvi koraki polni težav in protislovij, saj za samoupravljanje nismo imeli niti potrebnih proizvodnih in družbenih pogojev, niti vzora, po katerem bi ga lahko oblikovali. Tako se je samoupravljanje prebijalo skozi razne težave centralizma, državno birokratskega — administrativnega, tehnokrat-sko-upravljalskega monopola do resničnega uveljavljanja v vsem našem delavskem razredu in predvsem v njegovi avantgardi — zvezi komunistov. V dvajsetletnem obdobju samoupravljanja se je pokazalo, da so bila pota politične orientacije pravilna in da je edino takšen družbeno ekonomski položaj delavca nujna moralna in materialna spodbuda za hitrejši razvoj. V naši socialistični družbi ne more biti nosilec takega razvoja nobena prisiljenost, temveč edino interes samega delavca — ustvarjalca. Ta delavec je odločilen za nadalnji razvoj, je nosilec in ini-ciator razvoja na vseh ravneh, ne samo kot čista fizična sila dela, temveč kot zavestna ustvarjalna sila s svojimi interesi in sposobnostmi. Rezultati dvajsetletnega obdobja so ta načela potrdila. S samoupravljanjem smo dosegli zelo pozitivne rezultate delitve po delu, angažiranje pri razdelitvi med osebnimi dohodki in dohodki, saj sedaj samoupravljalci — proizvajalci neposredno razpolagajo z več kot 60 odstotki rezultatov dela; v vlogi samoupravljalca je sodelovala več kot tretjina vseh zaposlenih — v tem relativno kratkem obdobju je postala naša država iz čisto nerazvite države srednjeraz-vita industrijska država. Življenjski standard delovnih ljudi je po-rastel, obseg skupne porabe na prebivalca pa se je povečal za več kot 3,7-krat. Ti podatki nedvomno kažejo, da je samoupravljanje kot materialni in družbeni razvoj rajvečja pridobitev časa v smislu humanosti, demokratičnosti in socialističnih odnosov v družbi. Vsi ti uspehi kažejo, da so več kot neosnovane skeptične trditve, da samoupravljanje ogroža razvoj družbe kot celote. Izkazalo se je, da so ravno etatistični in unitaristični ter drugi tokovi tisti, ki zavirajo še hitrejši vzpon proizvajalnih sil in gospodarskih uspehov naše družbe ter samoupravljanja. Iz tega izhaja, da moramo še bolj krepiti in uveljavljati samoupravljanje kot edini možno družbeni sistem, saj edino tako negiramo vse težnje po uveljavljanju birokartsko tehnokratskega monopola in upravljanja z ljudmi, to je s proizvajalci. Tudi II. kongres samoupravljalcev je pokazal vso ustvarjalno moč samoupravljanja kot sistema družbe. Odgovoril je vsem tistim silam, ki hočejo prikazati samoupravljanje kot zavoro ekonomike družbe — odgovoril je s pokazatelji, da se bodo samoupravljalci kakor doslej tudi v prihodnje borili za svojo uveljavitev, da bodo vztrajali pri odpravljanju vseh tistih zaviralnih elementov, ki zavirajo hitrejši napredek, da bodo uresničili še nedogovorjene samoupravne dogovore na vseh ravneh družbene dejavnosti ter tako ustvarili načela, za katera se je delavski razred boril ves čas od svojega nastajanja. Kongres samoupravljalcev je celovito in enotno sprejel- načela nadaljnje krepitve samoupravljanja v naši družbi. Odločno in trdno se je zavzel za odpravo vseh ovir, ki danes še zavirajo do^e—-ganje boljših ekonomskih in drugih dosežkov. Zavzel se je za uvajanje kontrole pri izvajanju vseh sprejetih načel in dogovorov. Podprl je tudi spremembo ustave kot edino možnega načina obljšega in trajnejšega uveljavljanja samo- s pogoji, sredstvi in rezultati njihovega dela. Zahteval je, da se odpravijo vse oblike prilaščanja in ^odtujevanja rezultatov dela ter'neupravičene socialne diferenciacije. Te in' še sedemindvajset resolucij je sprejel drugi kongres samoupravljalcev in tako zagotovil polno in vsestransko uveljavljanje samoupravnega družbenega odnosa v nadaljnji izgradnji socialistične Jugoslavije. EKIPNO ŠAHOVSKO P0DZVEZN0 PRVENSTVO CELJA Ekipno podzvezno prvenstvo Celja za leto 1971 je končano. Ekipni prvak je postal Šahovski klub Celja II. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip. Vsaka ekipa je štela štiri člane. Poleg tekmovanja za prvenstvo je bil po vsakem kolu odigran dvokrožni brzo-turnir Neznanec v spodnjicah (Nadaljevanje s 5. strani) večji od drugih. Sinko, pokaži še ti, da boš videl, da ni nič drugače!« Vsi štirje, s sajami namazani obrazi so se spogledali. Našobil sem usta in cmeravo rekel: »Se mami ne pustim, da bi me videla!« Neznanec je takoj hotel popraviti vzdušje. Pridno je nabiral dračje in kuril ogenj. Zmračilo se je že tako, da so se videle prve zvezde. Sedaj pa res moramo domov. Tako pozno smo ostajali zunaj le v bližini doma, kadar smo se lovili za kupi sena, nikoli pa ne ob' reki. Takrat pa je neznanec predlagal: »Fantje, petsto metrov od tod je še več dračja. Tam bomo pekli ribe, ne pa ta črviva jabolka!« Pobrali smo obleko, avtomobilsko zračnico in počasi korakali po nasipu. »Te lahko peljem« je predlagal možakar, ko je iz grmovja vlekel kolo. »Rajše ne,« me je bilo strah. »Saj ne bo nič hudega, saj se ne bova zvrnila,« me je skušal neznanec prepričati. »Skupaj bomo šli!« je sklenil sosedov Ivan in prijazno nagovoril neznanca: »Vi pa pojdite s kolesom naprej in pripravite ogenj.« Možakar v spodnjicah se je vsedel na bicikl in se počasi odpeljal proti sosednji peščini. Ko je pot zavila med grmovje, smo planili po nasipu v reko. Obleko in mlajšega brata smo naložili na zračnico, mi starejši pa smo vodo »preplavali«, ker nam. ni segla niti do vratu. Na bregu se nismo niti oblekli, kar v kopalkah smo stekli proti domu, tako se nam je mudilo. Takrat pa smo s sosednjega brega slišali cviljenje. Bil je Miško, črna psička, ki se je bala vode in ni upala preplavati reke. »Miško! Miško!« smo jo klicali, cmokali z jezikom, se tolkli po stegnih in celo pljuvali v kamen in ga metali nedaleč stran. Pes pa je le tace namakal v vodo, zaplavati pa ni upal. »Kaj je sedaj!« je zarenčal neznanec, ko je opazil, da smo pobegnili: »Jaz sem že vso kurjavo pripravi’. Počakajte, pridem po vas!« in odložil kolo. Takrat pa je psiček zaplaval in vsi smo že bili pripravljeni, da zdaj, zdaj stečemo proti domu. »A tukaj ste potepini!« je zaklical oče, ko nas je prišel iskat. Sosed je imel s seboj šibo, a jo je takoj odvrgel, ko smo mu povedali nocojšnjo zgodbo, tako, po otroško naivno. Zakurili smo ogenj, pekli koruzo in gledali v plapojoč plamen. Nekaj časa smo ugibali, čigave očete lahko vse naši očetje pretepejo, potem pa smo z odprtimi ustmi poslušali dogodivščine obeh atov, ko sta bila še naših let. Neznanec v spodnjicah pa je zginil tako skrivnostno, kot se je pojavil. Netopirji so se še spreletavali, ko sta nas prišle iskat mami. Le da nista odložili šibe, pa tudi koruza in pečen krompir ju ni prav nič mikal. Moštva so dosegla naslednje število točk (številke v oklepaju) in se uvrstila takole: 1. CSK II. (19), 2. Šempeter (18,5), 3. Žalec (16,5), 4. Šentjur (14), 5. Velenje (13), 6. Cinkarna (12), 7. Rogaška Slatina (11), 8. Zreče (8). Rezultati naše ekipe: Vele- nje : Cinkarna 3:1; Cinkarna : Rog. Slatina 2:2; Zreče : Cinkarna 2,5 : 1,5; Cinkarna : Žalec 1.5 : 2,5; CSK : Cinkarna 2,5 : 1,5; Cinkarna : Šempeter 2:2; Cinkarna : Šentjur 2,5’ : 1,5. Uspehi posameznikov: Največ točk za moštvo je dosegel Dečko Franc, ki je od 7 možnih osvojil 4.5 točke. Sledijo ing. Pipuš Iskren 3,5 točke od 7 možnih, ing. Zelenovič Vlado 2,5 točke od 6 možnih. Mežnar Mirko 1 točko od 2 možnih, ing. Ružič Vojislav 0,5 točke od 2 možnih, Snajder Jože, ki je igral tri partije in Lazič Miodrag 1 partijo, nista osvojila nobene točke. V brzopoteznem tekmovanju so moštva dosegla naslednje število - točk (številke v oklepaju) in se uvrstila takole: 1. Šempeter (39), 2. Žalec (35,5), 3. CSK (32), 4. Cinkarna (27,5), 5. Šentjur (26,5), 6. Velenje (24,5), 7. Rog. Slatina (24), 8. Zreče (15). Cinkarna je dosegla naslednje rezultate: Velenje : Cinkarna 2.5 : 5,5, Cinkarna : Rog. Slatina 2 : 6, Zreče : Cinkarna 2 : 6, Cinkarna : Žalec 4 : 4, CSK : Cinkarna 3,5 : 4,5, Cinkarna : Šempeter 2 : 6, Cinkarna : Šentjur 3.5 : 4,5. V brzopoteznem tekmovanju je najbolje igral ing. Zelenovič Vlado, ki je dosegel 8,5 točk, 8 partij je zmagal, 1 remiziral, 3 partije pa je izgubil. Dečko Franc je igral 14 partij, od tega je 7 partij dobil, 2-krat remiziral, 5 partij pa izgubil, ing. Iskren Pipuš je igral 14 partij, od tega dosegel 5 zmag in 9 partij izgubil. Ing. Ružič je igral 4-krat, od tega 3-krat zmagal in eno partijo remiziral. Lazič Miodrag je igral dve partiji in dvakrat zmagal. Snajder Jože je igral 6 partij in vse. izgubil. Tu moramo poudariti, da je Snajder dosegel tako slab rezultat zato, ker je igral na prvi deski z najmočnejšimi nasprotniki. Ekipno sindikalno prvenstvo Celja v šahu za leto 1971 Tekmovanje je potekalo v treh jakostnih figah (I., II. ip III.). Moštvo Cinkarne je tekmovalo v prvi ligi. Tekmovanje je potekalo na petih deskah. Cas tekmovanja je bil 30 minut za posameznika. Moštvo Cinkarne je nastopalo v postavi: 1. deska Jože Šnajder, 2. deska ing. Iskren Pipuš, 3. deska Franc Dečko, 4. deska ing. Vlado Zelenovič, 5. deska Mirko Mežnar. Rezerva Miodrag Lazič. KADROVSKE VESTI V MESECU MARCU SO PRIŠLI V PODJETJE: Bezjak Franc, Hafizovič Mehmed, Ančič Milan, Hrustič Halid, Ivanc Terezija, Kolar Milan, Ojsteršek Ljudmila, ing. Tukarič Marko, ing. Tukarič Ljiljana, Goličnik Zdravko in Smerc Darja. ODŠLI IZ PODJETJA: Lončarič Silvo, Vršijak Željko. Kranjc Feliks, Ga-jevič Vojislav, Mulavec Slavica, Haj-ster Dragutin, Potočnik Štefan, Stu-bičar Jurij, Vohar Franc, Kovačič Alojz, Lorger Ivan, Rupnik Silvo, So-rič Anton. Dunaj Mirko, Čeplak Martin. Ančič Milan, Hafizovič Mehmed, Kunšek Ivan, Bobek Alojz, Guzej Franc, Cosič Teodor, Mulej Jože, Ferenčak Marija, Kodrun Pavle, Pres-kar Marija, Lupše Magdalena, Lešnik Marija. Ojsteršek Ljudmila, Bevk Dragica, Renčelj Irena, Spec Stanislav, Prevoršek Adolf, Zupanc Edvard, Hrastnik Alojz, Kova_čevič Adam, Megeš Konrad, Padšel Stana, Šentej Vida, Smrečnik Stanislav, Babič Ante, Slemšek Marija in Stojan Zdenko. UPOKOJENI SO BILI: Zupanc Alojz. Kresnik Štefan, Motoh Vinko, Natek Karel, Reberšak Karel, Bezjak Stanislav, Tomažič Ivan in Gorenjak Ivan. V JLA SO ODŠLI: Kolenc Vitko, Čretnik Marjan, Berglez Stanislav, Bregar Marjan in Senegačnik Franc. UMRLA: Horvat Marija. V MESECU APRILU SO PRIŠLI V PODJETJE: Omerza Marija, Turenšek Sonja, Ivanuša Ivan, Ivanuša Jože, Gagalijevič Jovanka, Jevšinek Marija, Fendre Vida, Zupančič Jožefa, Car Nada dipl. ing. in Ramšak Janez. ODŠLI IZ PODJETJA: Naglič Avgust, Valjavec Stjepan, Škorjanc Andrej, Lindaker Jože, Verbič Jože, Ko-toski Risto, Strašek Franc, Pungartnik Anton, Ocvirk Vida, Leskovšek Jože, Fridel Franc, Veber Rudolf, Li-puš Vilko, Steiner Svetozar, Luhn Marjana, Lpčičnik Ivan, Grabler Kristina, Lah Zora, Centrih Peter, Zupanc Franc, Omerza Marija, Zoher Milena, Firer Alojz, Voglar Dušan, Glas Zvonimir, Babič Anto, Kovačevič Ivan, Neslagovič GalTb, Javornik Martin, Tramšak Martin, Plajnšek Ignac, Kovač Jože, Cernec Martin, Zivkovič Uroš, Serdar Saban, Hušič Ibrahim in Urankar Danica. V POKOJ SO ODŠLI: Šterbal Ivan, Kmetec Franc, Vipotnik Franc, Novak Jernej, Jus Franc, Gaber Bogomir, Čretnik Avgust in Mežnar Jakob. Moštvo Cinkarne je igralo takole: Izletnik : Cinkarna 1 :4, Cinkarna : Aero 3 :2, Ingrad : Cinkarna 3 :2, Železarna : Cinkarna 1 :4, Cinkarna : Zlatarna 4.5 : 0,5, Klima : Cinkarna 1,5 :3,5, Cinkarna : Kovinotehna 1,5 :3,5, EMO : Cinkarna 2 : 3. Moštvo se je uvrstilo takole: prvo mesto je zasedla ekipa Ingrada z 29 točkami, 2. mesto Aero 26,5 točk, 3. mesto Cinkarna 25.5 točk, 4. mesto EMO 22,5 točk, 5.,mesto Klima 21,5 točk, 6. mesto Kovinotehna 18,5 točk, 7. mesto Železarna Store 17,5 točk, 8. Kino Union Od 13. do 16. maja PONNY EX-PRESS, ameriški barvni film Od 17. do 19. maja ONI MORIJO SAMO ENKRAT, ameriški barvni film Od 20. do 23. maja ŽENE, francoski barvni film Od 24. do 25. maja ODPADNIK PRERIJE, ameriški barvni film Od 26. do 30. maja MOZ IZ ARIZONE, ameriški barvni film Od 31. maja do 1. junija NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI, nemški barvni film ob 16. uri Od 31. maja do 1. junija INŠPEKTOR MADIGAN, ameriški barvni film ob 18. in 20. uri OD 2. do 4. junija KROGLE IZPOD VEŠAL, angleški barvni film Od 5. do 7. junija ZLATA MLADOST, francoski barvni film Od 8. do 9. junija ZLOMLJENA KRILA, angleški barvni film Od 10. do 13. junija DOLINA SMRTI, ameriški barvni film Od 14. do 16. junija BLAZNOST Kino Metropol Od 13. do 16. maja BEZl ČLOVEK, BEŽI, italijanski barvni film Od 17. do 19. maja PRAVI MOZ ZAHODA, italijanski barvni film Od 20. do 23. maja NO, PA POSODI ŽENO PRIJATELJU, francoski barvni film Od 24. do 26. maja LABIRINT ZLOČINA, francoski barvni film Od 27. do 28. maja OSS 117 V TOKIU, francoski barvni film Od 29. maja do 1. junija ŠEHEREZADA, francoski barvni film Od 2. do 3. junija BREZSRČNI JEZDEC, ameriški barvni film Od 4. do 6. junija KAMASUTRA, nemški barvni film Od 7. do 10. junija KAKTUSOV CVET, ameriški barvni film Od 11. do 14. junija ALI BABA IN SVETA KRONA, italijanski barvni film Od 15. do 16. junija IZKRCAVANJE PRI ANZIJU, italijanski barvni film. mesto Izletnik 14,5 točk, 9. mesto Zlatama 4,5 točk. Naše moštvo je igralo letos nekoliko slabše kakor lansko leto. Predvsem je igralo slabo proti Kovinotehni, kar je bilo odločilnega pomena. Z izgubo tega dvoboja smo se lahko borili še samo za tretje mesto, katerega smo tudi osvojili. Kljub temu pa lahko štejemo to za uspeh pri moštvu, ki je precej oslabljeno nasproti moštvu prejšnjih let. S to uvrstitvijo na tretje mesto so dobili tudi pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo meseca junija. Posamezni rezultati: najboljši uspeh je dosegel ing. Zelenovič, ki je vse partije določil z zmago. Osvojil je 6 točk; Jože Šnajder je osvojil 3 točke od 8 možnih; ing. Iskren Pipuš je osvojil 4 točke od 8 možnih; Franc Dečko je osvojil 5,5 točke od 8 možnih, Mirko Mežnar je osvojil 5,5 točke od 7 možnih; Lazič Miodrag je osvojil 1 točko od 3 možnih. Kino Dom Od 13. do 16. maja TOLPA NASILNEŽEV, japonski barvni film Od 17. do 19. maja JUNAKI TRDNJAVE FORT APACHE, ameriški barvni film (ob 18. in 20. uri) Od 17. do 23. maja NOMADI S SEVERA, ameriški barvni film (ob 16. uri) Od 24. do 27. maja NEKEGA VEČERA NEKI VLAK, francoski barvni film Od 28. do 31. maja JOE JANG SE JE OSVOBODIL, ameriški film Letni kino (predstave ob 20. uri) Od 1. do 2. junija TUJSKA LEGIJA, ameriški barvni film Od 3. do 4. junija ŠTIRJE ZA TEKSAS, ameriški barvni film Od 5. do 6. junija PANCHO VILA JEZDI, ameriški barvni film Od 7. do 8. junija NUNA IZ MONZE, italijanski barvni film Od 9. do 10. junija POZIV REVOL-VERASU, ameriški barvni film Od 11. do 12. junija PRIVATNI DETEKTIV, ameriški barvni film Od 12. do 13. junija MOZ IZ HONG KONGA, francoski barvni film Od 14. do 15. junija V NOČNI VROČINI, ameriški barvni film. Izdaja Cinkarna, metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 22. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje Izračun nagrajevanja po za marec in april s c s Vrednost točke za celotno podjetje 1,00 din o>n5^ |8.5g o-Š s > I. METALURŠKA PROIZVODNJA 1. Plinarna — — — — — — — ■ 2. Pražarne in kisline — novi obrati 3. Pražarne in kisline — stari obrati 4. Cinkovo belilo — — — — — - 5. Baterijske čašice — — — — - 6. Zičarna — — — — — — — ■ 7. Zlebarna — — — — — — — ■ 8. Valjarna — — — — — — — - II. KEMIJSKA PROIZVODNJA 1. Barvila Celje — — — — — - 2. Barve Mozirje 3. Soli in pigmenti — Cinkov sulfat — Kromov galun — Modra galica — — Natrijev sulfid — Barijev sulfid — Svinčevi oksidi — Ultramarin — — Litopon 4. Gnojila in zaščitna sredstva — — — — — Superfosfat — — — — — — — — — Modri baker — — — — — — — — III. GRAFIKA 1. Vodstvo grafike in CIRG — — — — — 2. Kemolit plošče — — — — — — — — 3. Mikrocink plošče — — — — — — — 4. Preparati za grafiko — — — — — — IV. VZDRŽEVANJE 1. Priprava dela — — — — — — — — 2. Strojni obrat — — — — — — — — 3. Elektro obrat — — — — — — — — 4. Gradbeni obrat — — — — — — — — 5. Merilni obrat — — — — — — — — 6. Obrat energetike — — — — — — — V- TRANSPORT — — — — — — — — VI. TEHNIČNA KONTROLA — — — — — VII. UPRAVA — — — — — — — — — VIII. KOMERCIALNI SEKTOR — — — — IX. FINANČNI SEKTOR — — — — — — X. KADROVSKI SEKTOR — — — — — 1. Kadrovska in pomožna služba — — — — 2. Kuhinja — — — — — — — — — — 3. Samski dom — — — — — — — — — 4. Pralnica in šivalnica — — — — — — XI. RAZVOJNO INVESTICIJSKI SEKTOR IN TiO* — — — — — — — — — — 15.00 24.00 23,30 9,50 20,60 18,80 17,94 5,44 22,00 10,00 8,60 20,50 19.00 21,30 9.00 17,90 15.00 16,70 13,80 18.00 10,64 25.00 23.00 20.00 11,40 14,60 16,50 15,90 9,60 5,80 3,16 5.10 7,65 8.10 6,40 6,40 4,90 4.80 3.80 delu 3 P 3-5 3119 OT3 3 > 14.00 23.00 24.00 13,70 14,32 23,20 17.09 12,22 22,00 12,00 18,80 10,00 14.30 12,50 14,10 12,70 20,00 12.30 18,00 20,00 20,00 19.00 20.00 9,10 16,10 19,40 20,00 16,20 8,30 9,60 9,46 10.42 12,09 10.42 10.42 6,62 10,42 Vodje proizvodnje, obratovodje in glavni inženir metalurške ter glavni inženir kemijske proizvodnje oblikujejo svoj osebni dohodek z ozirom na poprečni doseg norm pripadajočih obratov. Ta dos®g se še pomnoži s faktorjem razmerja med planiranimi mesečnimi skupnimi režijskimi in planiranimi mesečnimi variabilnimi stroški ter dejanskimi mesečnimi skupnimi režijskimi in dejanskimi mesečnimi variabilnimi stroški kumulativno za mesec januar, februar, marec 1971. Vodstvo transporta pa oblikuje svoj osebni dohodek z ozirom na razmerje med planiranimi in dejanskimi režijskimi stroški stroškovnih mest transporta kumulativno za mesec januar, februar, marec 1971.