\ Šolski časopis Preproste besede šolsko leto 2013/2014 Prispevki in fotografije: učenci in učitelji OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Naslovnica: učenci 5. razreda (Karin Berk, Anja Ribič, Nadja Ziherl, Domen Brcar) pod mentorstvom Marjane Ogrinc Uredniški odbor časopisa: Jaka Darovec, Janja Jerovšek, Katja Končina, Marjana Ogrinc Izdala OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Tisk: ARTPRO d.o.o. Število izvodov: 250 Šentrupert, junij 2014 OBUDILI SMO PREPROSTE BESEDE Kdo ne pozna Preprostih besed? Starši se boste takoj spomnili nekdanjega šolskega časopisa, otroci pesmice Toneta Pavčka. Pesnik je že daljnega leta 1971 privolil, da se lahko tako imenuje glasilo učencev osnovne šole Šentrupert. Pri izdajanju takratnih Preprostih besed ste sodelovali tudi mnogi starši naših sedanjih učencev. Prve Preproste besede so zagledale luč sveta 10. maja 1971. Sprva je bilo to glasilo članov novinarskega krožka, že kmalu pa je preraslo v glasilo učencev šentruperske šole. Vse prispevke, ki so jih učenci napisali, je popravila mentorica novinarskega krožka Danica Zupan, tipkanje je pripadlo uredniku, mnogo prispevkov pa so učenci napisali na roke na matrice. Napake niso bile dovoljene, saj je bilo potrebno vso stran napisati znova. Ko je bilo vse gradivo zbrano, so matrice razmnožili na ciklograf. Zapleteno, kajne, predvsem pa verjetno ne veste, kaj je matrica in kakšen stroj je ciklograf... Zadnja, 77. številka Preprostih besed, je izšla v knjižni obliki 10. oktobra 2001. V njej je preprosta pesem Toneta Pavčka kot počastitev sklepne številke: ZA PREPROSTE BESEDE Kadar beseda seda na svoje pravo mesto, v dobro ali pa v hudo, je to preprosto čudo. Toda nekje na Dolenjskem, kjer preprostost besed sega do raja, ta čudež že tisoč let traja. Po trinajstih letih so pred vami naše Preproste besede. Želeli smo obuditi šolski časopis, saj tudi danes učenci ustvarjate, imate kaj povedati in sporočiti. Skozi vse leto ste ob pomoči svojih učiteljev aktivno sodelovali pri življenju in delu šole, ustvarjali prispevke, dokumentirali dogodke. Te Preproste besede so prikaz življenja šolskega utripa skozi vse leto in mislim, da jih boste z veseljem pregledali in nesli domov, kjer jih bodo z zanimanjem prebrali tudi vaši starši, babice, dedki in še kdo. Naj bo ta prva številka spodbuda za delo vnaprej, saj bo tudi v naslednjem šolskem letu nastajalo gradivo, ki ga bo vredno sestaviti v nove Preproste besede. Mira Brezovar, ravnateljica Učenci 1. razreda so pripovedovali... V prvem razredu smo sodelovali v projektu Zlati sonček. Večkrat smo odšli na pohode, najbolj pa mi je bilo všeč, ko smo se vozili s kolesom. Pri pouku smo izdelovali prometne znake, nato pa smo se na igrišču vozili z avtomobili. Paziti smo morali na upoštevanje prometnih znakov. Bilo Ob kulturnem dnevu smo naredili zelo zabavne podobe (pop a rt) našega pesnika Franceta Prešerna. Ker so ga klicali doktor Fig, smo tudi mi naredili Prešernove čokoladne fige. Bile so zelo dobre. Martin Medved Marce! Prijatelj Jan Bartol j Izdelali smo hišico počutja. Vsako jutro smo svojo lutko postavili v ustrezen prostor. V šoli sem bila največkrat nasmejana in dobre volje. Zala Kotar Všeč mi je bilo, ko smo v Ljubljani drsali. Tam smo se igrali igrice. Všeč mi je bila igrica morski pes in hobotnica. Jaz sem bil riba. Lovro Nemec Najbolj mi je bilo všeč, ko smo odšli na drsanje v Ljubljano. Tam smo dobili drsalke. Drsati nisem znal, zato sem večkrat padel, a sem bil vseeno vesel. Preživeli smo lep dan. Nejc Borštnar Za materinski dan smo naše mamice naredili šatuljo iz odpadnega materiala, jo okrasili in vanjo položili zapestnico, so lepi mamice pa zelo vesele. Nastali izdelki, so bile Alex Fajfar Pri pouku smo večkrat odšli na sprehod in opazovali naravo. Ob gozdu smo iskali znanilce pomladi. Zelo rad sem izdeloval herbarij drevesnih vrst. Alen Flere Pri spoznavanju okolja smo sadili rastline. Posadila sem fižol, ki je zelo hitro zrastel. Bil je med največjimi v razredu. Sana Golob V e ko tednu smo se v šoli pogovarjali o vodi. Všeč mi je bilo, ko smo naredili peščeni čistilni filter. Potrebovali smo vato, oglje, pesek in mivko. V plastenko smo natočili umazano vodo, na dno pa je pritekla čista. Hana Dragar V letošnjem letu smo imeli lutkovni abonma. V vrtcu smo si ogledali tri predstave, imeli smo se lepo. Tajda Grmovšek Za zaključno ekskurzijo smo odšli v Piran. MI Videli smo veliko morskih živali: Al! morske zvezde, kače, ježe, rake in veliko različnih ribic. 1 Od vseh živali so mi bile najbolj všeč ribice in rakci. Zelo sem bil vesel dolge vožnje z avtobusom do Pirana in nazaj. Mark Božič itVt Za pusta smo se našemili. V pustni povorki smo se odpravili tudi po Šentrupertu in dobili veliko sladkarij. Našemljen sem bil v viteza. Žan Simončič Obiskal nas je dr. Klutz, čarovnik iz Avstralije. Pripravil je zanimivo predstavo, na kateri smo plesali in se veliko smejali. Tina Cugelj Pri pouku smo veliko ustvarjali. Naredili smo veliko zanimivih izdelkov. Najbolj so mi bili všeč mavrični baloni. Alja Zaplatar Pri pouku se radi igramo, zato smo izdelali igračo iz odpadnega materiala. Naredili smo vrtavko. Staro zgoščenko smo polepili s kolaž papirjem, v sredino prilepili plutovinast zamašek in vanj zapičili leseno paličico. Nato smo tekmovali, čigava vrtavka se vrti najdlje. David Gregorčič Komaj sem čakala, da bomo obravnavali črko A, ker je to moja prva črka v imenu. Zelo mi je bilo všeč, ker smo pri pouku pridni učenci zbirali čebelice in kmalu sem jih imela poln vagonček. Alja Koščak Ker sem pri risanju in barvanju zelo natančen, sem naredil veliko voščilnic za božič in novo leto. Snežaki na voščilnicah so mi bili zelo všeč. Jan Majcen V šoli sem se naučila veliko stvari, zato sem vesela. Dobro znam računati in pisati. Špela Bartol j V šoli sem najraje računal. Pri likovni vzgoji pa sem naredil lepega metulja. Tjaž Djaip Bartol j Všeč mi je bilo, ko smo z učiteljico Miro risali pikapolonice. Pikapolonicam smo narisati sedem pik. Moja je bila tako velika, da je nisem mogla cele pobarvati. Manca Lokar V šoli sem spoznal veliko novih prijateljev. Zelo mi je všeč, ker lahko v šolo prinesem igrače. Uživam, ko delam nove stvari iz različnih materialov. Matic Uhan PESMICA O POMLADI Prišla j6 porvdacč lm.am.jo zelo rad. lAožlte cvetijo, travce zelernjo. Mzloasto je vreme, tega ramam rad. Ah, pa tu.dl to me ne zmoti, teer pomlad je moj naj lepši letni čas. htavuz Dragar OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert___ Tudi v 2. razredu se je dogajalo ... Ze tradicionalno se na gregorjevo odpravimo k Bistrici, da po vodi spustimo gregorčke in z njimi lučke in tako simbolično pozdravimo pomlad. Tudi letos so drugošolci v šolo prinesli svoje gregorčke iz naravnih in razgradljivih materialov in skupaj smo se odpravili k potoku. Naši drugošolci so pod vodstvom učiteljice Mire Vukolič jeseni pridno kuhali različne vrste marmelad, s katerimi so se predstavili tudi na 1. Festivalu marmelade v Deželi kozolcev. Recept za jabolčno marmelado so predstavili tudi v otroški oddaji Infodrom. sestanku pa so jo predstavili tudi svojim staršem. V tednu Pike Nogavičke so drugošolci samostojno in samoiniciativno pripravili predstavo Pika v cirkusu, ki so jo zaigrali pred učenci drugih razredov, na roditeljskem Novinarski krožek je sodeloval na literarnem natečaju Z domišljijo na potep. Izkazala se je drugošolka Ema Erna Weber z zgodbo Vila Zarja. V roke je prejela svojo prvo slikanico, v kateri je poleg njene zgodbe objavljena tudi zgodba učenke Tine Brcar. Učenci so od marca do sredine maja spoznavali zdravilne rastline iz bližnje okolice, jih nabrali in stisnili, nalepili na liste in opisali njihove zdravilne učinke ter pripravo. Na koncu so postali bogatejši za čudovit herbarij, poznavanje 10 zdravilnih rastlin in nekaj receptov. V tednu RK smo se udeležili akcije Pokloni zvezek. Učenci so predlagali, da bi akcijo nadaljevali in za svoje vrstnike zbirali še ostale šolske potrebščine. V tem času pa je prišlo obvestilo in prošnja za pomoč ljudem v Srbiji, ki so jih prizadele poplave. Naš razred se je spremenil v sprejemnico oblačil, živil in ostalih predmetov. Naši zobki so najčistejši na šoli© Učenci 3. razreda se imamo v šoli prav prijetno ... V letošnjem šolskem letu nam bosta v spominu najbolj ostali šola v naravi, ki je potekala v Termah Čatež, in ekskurzija v Slovenski šolski muzej. V šolski muzej smo se odpravili v četrtek, 29. maja 2014. Pa si poglejmo nekaj vtisov učencev: »Najbolj sem si zapomnil staro učilnico in pouk, pri katerem smo sodelovali. To je bil pouk naših babic in dedkov. Učenik je bil zelo strog. Če nismo poslušali, smo morali klečati v kotu na koruzi, sedeti v oslovski klopi ali pa smo dobili lesenega osla okoli vratu. Učenika in šibe sem se bal. Takšnega pouka si danes ne bi želel.« Miha Prijatelj »Meni je bila v šolskem muzeju najbolj všeč šolska ura. Pravzaprav, všeč so mi bile naslednje stvari: učenik, njegov starinski jezik, osel, koruza v kotu in steklene vitrine, v katerih so bili razstavljeni šolski predmeti na Slovenskem skozi stoletja in makete prvih učilnic. Želel bi si še kdaj obiskati tako zanimiv muzej.« Ga! Pevec »Zelo mi je bilo všeč, da smo zaigrali učno uro naših babic in dedkov. Učenik je bil strog in resen. V učilnici sta bila leseni osel in koruza. Na koruzi je klečal tisti učenec, ki ni bil priden. Po učni uri smo si ogledali razstavo pisal nekoč in danes. Spomnim se črne tablice, na katero so s trskami praskali črke. Tablica je bila prevlečena s sajami.« Denis Lokar Klančar Pred 4. razredom je dišalo celo leto Znanje za življenje ... ... je tudi poskrbeti za svoje zdravje. Na stari način, ko še ni bilo tovarn zdravil in lekarn v vsakem malem mestu. V 4. razredu smo se odločili izkoristiti naravo, ki nas obkroža, in iz nje vzeti tisto, kar smemo. Tako smo nabirali pljučnik, trpotec, cvetove in koreninice jegliča, bezgove cvetove, vijolice, smrekove vršičke. Rastline smo skrbno posušili in pospravili v zaprte steklene kozarce. Smrekove vršičke smo v kozarcih pomešali s sladkorjem oziroma z medom. Postavili smo jih na okensko polico, da toplo sonce opravi svoje delo. Ko bo sladkor stopljen, bomo vse skupaj precedili skozi krpo. Sirup, ki bo pri tem nastal, bomo shranili v hladen prostor. Vse te izdelke (čaj, sirup) bomo ponudili na vsakoletnem bazarju v šoli v prihodnjem šolskem letu, ravno v obdobju, ko naravna zdravila najbolj potrebujemo. Božična peka ... enega zanimivejših šolskih dni - tehniški dan - smo četrtošolci preživeli v kuhinji. Pekli smo različne piškote, primerne za božične praznike, najbolj pa so nam bili všeč praženi orehi, za katere vam lahko izdamo recept. V ponvi počasi pražimo orehova jedrca, nato dodamo precej kristalnega sladkorja. Na nizki temperaturi sladkor topimo, pražimo in ves čas mešamo. Proti koncu praženja dodamo malce več cimeta v prahu, ki orehe lepo odišavi, ne smemo pa pozabiti, da cimet blagodejno vpliva tudi na našo prebavo. Postopek je končan, ko je sladkor stopljen, spremeni barvo in so vsa jedrca obdana z njim. Orehe stresemo na peki papir, da se ohladijo. Ohlajene z rokami preprosto razdrobimo, če se sprimejo v kepice. Naša peka piškotov je bila malce posebna tudi zato, ker smo nekatere sestavine zamenjali z bolj zdravimi. Pri vsakem receptu smo uporabili pirino polnovredno moko, namesto belega sladkorja smo uporabili rjavega v kombinaciji z medom, dodali smo veliko zdravih začimb: cimet, piment, klinčke, muškatni orešek ... Vsi dobro poznate piškote Domači prijatelj kot tudi postopek izdelave. Mi pa vam lahko izdamo malo drugačen seznam sestavin: ±0 dag yjavega s,lad\zoga, i vfl mXlij ev s,lad teo r, 15" dag orehov, arašidov In LežnUeov, teožčfeL tervu/ve čokolade (približno dve vrstiti), veliko umeta v prahu., 2.0 dag motee, polovico pecilnega praštea. V 5. razredu ustvarjamo ... Valentinovo Tukaj že je Valentin, da nam ključ od korenin, narava vsa se prebudi, v grmovju ptiček zažgoli. Zaljubljencev to praznik je in vseh, ki radi imamo se. Si lepe želje zaželimo in malenkosti si podarimo. Karmen Povše Bistrica Včasih sem bil potoček, lep in čist, sedaj pa sem umazan kot s črnilom popackan list. Včasih so občudovali in ljubili me, sedaj pa vame mečejo smeti umazane. Jaz sem potoček hudo zapacan, zato očistite me in veselo bom tekel v nov dan. Tinkara Ramovš Rojstvo reke 'V izviru reka se rodi, potem po hribu poskočno zdrči. A ko pride do doline, ji ta zamisel v glavo šine: »O, le zakaj bi na vso moč drvela, o, le zakaj bi le naprej hitela? Saj tukaj lepa je dolina, v dolini pa cvetoča je ravnina.« Dobra naša reka teče zdaj počasi, se steka v svoj konec, v ponor pri vasi. A ogromen ponor jo pogoltno požre, zdaj teče pod zemljo, dokler na površje spet ne prispe. Vojko Hysz Odkrila sem Ameriko Ležala sem na ležalniku ob bazenu na naši terasi. Brala sem pustolovsko knjigo o mačku Findusu. Knjiga me je pritegnila, a sonce je bilo močnejše. Zadremala sem in kar naenkrat sem se znašla na ladji. Pomencala sem si oči in zagledala polno neznanih mrkih obrazov. Skrivoma sem začela raziskovati ladjo. Ugotovila sem, da sem na ladji enega izmed večjih raziskovalcev našega časa. Z zanimanjem sem si ogledala vso opremo, ki jo je premogla ladja. 4 3 Takrat sem spoznala, da sem na ladji s Krištofom Kolumbom in njegovimi sodelavci. Pokazal mi je zemljevid sveta, kjer je imel vrisana vsa njegova potovanja. Povedal mi je, da sem priča njegovemu največjemu odkritju, saj je pravkar odkril Indijo. Stalni spremljevalci naše plovbe in odkritja so bili kiti in druge morske živali. Z navdušenjem sem opazovala njihov »ples« v morju. Ko so skakali iz vode, si moral imeti veliko srečo, da te niso zmočili. e l Pred nami sem zagledala ogromen otok. Nisem mogla verjeti svojim očem in spoznanju, da sem prav jaz tista, ki sem sodelovala pri veličastnem odkritju. X, s> X m % Tudi sama sem bila deležna vodne ohladitve. Takrat sem pred seboj zagledala svojega brata, ki se je nadvse trudil, da bi me s skoki v vodo vsaj enkrat poškropil. Tako se je zaključilo moje Dopotovanje s Krištofom Kolumbom. Slikovni roman Odkrila sem Ameriko je napisala NegiSokač Tujejezični kotiček Pouk tujega jezika so v letošnjem šolskem letu zaznamovale štiri stvari. Prva je bila porodniška odsotnost učiteljice Tinkare Rogelj, proti koncu leta pa tudi njene zamenjave Tine Praznik. Še dobro, da je preostali učiteij Jaka Darovec moški, bi lahko rekli. Druga stvar, ki jo moramo izpostaviti, je obisk gospoda Schelia Nielsna, poznanega tudi pod umetniškim imenom dr. Klutz. Ta v Pragi živeči Avstralec je 18. marca na naši šoli izvedel kar tri angleške predstave za učence celotne šole. Najprej so v njegovih norčijah uživali učenci prve triade, učenci druge triade so se učili o avstralskih živalih, učenci tretje triade pa so bolj podrobno spoznali avstralsko zgodovino in kulturo, poskusili njihov tipični namaz, ki sliši na ime Vegemite, in igrali na avtentičen avstralski didžeridu. Predstave so bile zelo zabavne in poučne, učenci pa so veseli komentirali, da bi moral biti tak vsakdanji pouk tujega jezika. Tretja stvar, ki bi jo izpostavili, je zelo visoko udeležba na angleški in nemški bralni znački, ki sta potekali prvi in drugi teden v marcu. Nemške bralne značke se je udeležilo 39 učencev in učenk, ena učenka je osvojila zlato priznanje, 16 učencev in učenk pa srebrno. Angleške bralne značke od 4. do 9. razreda pa se je udeležilo 81 učencev in učenk. Podelili smo kar 21 zlatih in 35 srebrnih priznanj. et L O». Kot bi rekli Angleži »last but not least« pa ne smemo izpostaviti naj tujejezičnega dogodka v letošnjem šolskem letu, dvodnevne ekskurzije na Dunaj, ki jo je organiziral učitelj Jaka Darovec. Ta je potekala v aprilu, udeležilo pa se je 30 učencev in učenk tretje triade, ki obiskuje izbirni predmet nemščina. Najbolje, da kar preberemo vtise udeležencev, kot pa se spodobi, so njihova besedila napisana tudi v angleščini in nemščini. Izlet na Dunaj Bilo je 11. 4. 2014, ko se nas je skupina 30 učencev iz 7., 8. in 9. razreda odpravila na dvodnevno ekskurzijo na Dunaj. Ura je bila 5.30, ko smo se vsi še napol speči in sanjavi odpeljali iz domačega Šentruperta. Z nami sta odšla tudi učitelj Jaka Darovec in učiteljica Alenka Drobnič, nehote pa smo s sabo odpeljali še sonce in doma pustili dež. Kasneje se nam je pridružil še vodič Miha, ki nam je vso pot predaval o Dunaju in njegovi zgodovini ter znamenitostih. Prvi dan je bil zanimiv, saj smo si ogledali in spoznali precejšen del njegove zgodovine; naravoslovni muzej, umetnostni muzej, ulico Graben, cerkev sv. Štefana ter poletno rezidenco Habsburške monarhije Belvedere in kip Marije Terezije. Seveda pa nismo pozabili zabave - zvečer smo se s podzemno OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert železnico odpeljali v zabaviščni park Prater, kjer smo si kri napolnili z adrenalinom, kar pa je imelo posledice pri spanju še dolgo v noč. © Po zajtrku v motelu, kjer smo bili nastanjeni, smo se odpeljali v park Schonbrunn. Tu smo imeli veliko prostega časa, ki smo ga lahko izkoristili z ogledi živalskega vrta, labirintov, čudovitih vrtov in vodnjakov. Kasneje smo imeli še voden ogled schonbrunnske palače, kjer smo lahko videli sobane Marije Terezije in njenega moža Jožefa, potem pa smo naredili še kratek ogled Hundertwasserjeve hiše in se z lepimi spomini in doživetji odpravili proti Sloveniji. Pot ni bila dolga, saj smo prepevali, si pripovedovali anekdote - v naši perfektni nemščini © - in se predvsem zabavali. Imeli smo se zelo lepo in tudi učitelja, vodič in voznik so nas pohvalili. To zgodbo bomo vsekakor ponovili naslednje leto. © Anamarija Gole Unser Schulausflug nach Wien von Am 11. April haben wir, die Schuler der siebten bis neunten Klasse, die osterreichische Hauptstadt Wien besucht. Schon um halb sechs morgens ging es los. Nach einer langen Fahrt sind wir alle in voller Aufregung angekommen. Zuerst haben wir das Winterschloss Belvedere besucht. Da haben wir das Schloss nur von auBen beobachtet. Dann ging es schon ganz schnell weiter. Vom Bus haben wir die Opera und noch viele andere Gebaude gesehen. Dann war es endlich so weit, wir kamen am Maria-Theresia-Denkmal an. Bine groBe Statue mit ganz vielen Details. Wenn du bei dem Denkmal nach rechts geschaut hast, hast du das Naturhistorische Museum gesehen, und auf der anderen Seite war das Kunsthistorische Museum. Wir hatten eine Menge Zeit und haben alles bis zum letzten Detail beobachtet. Unsere Reise ging weiter bis zum Zentrum Wiens. Wir haben uns die Stephansdom Kathedrale angesehen. Leider nur vom auBen. Wir hatten dann wieder frei und konnten in die Bekleidungsgeschafte gehen, aber es war dort ziemlich teuer. Danach sind wir zu unserem Hotel gefahren. SL.- in...» ■Mmmmmmmmrnu, wa. iii iii ■■■n aeeieiereaeiiiiiaii ■ i»a | Ji 111 11 il i i i i i ij -'4444*U MEININGER Hotel Wien war der Name des Hotels. Wir haben uns frisch gemacht, etwas Kleines gegessen und dann ging es auch schon wieder weiter. Mit der U-Bahn haben sind wir bis zur siebten Station gefahren. Und dann waren wir endlich da. Der Prater ist ein Vergnugungspark, wo wir ganze vier Stunden hatten, um alles zu testen. Als das alles vorbei war, waren wir alle schon ganz mude und fuhren zuruck in Hotel. Schlafen konnten wir nicht lange, weil uns das Fruhstuck schon um sieben Uhr morgens am nachsten Tag erwartet hatte. Die gepackten Sachen waren wieder in den Bus und wir in unseren Bussitzen. Unsere Wien Besichtigung ging weiter. Wir besichtigten eines der schonsten Schlosser Europas. Schonbrunn ist ein riesiges Objekt mit einem wundervollen Ga rte n. Wir hatten Zeit, um sich alles anzuschauen, von auBen wie auch von innen. Fur einige der Schuler war es interessant, fur andere halt weniger. Dann hatten wir zur Kronung unserer Reise noch eine Besichtigung des Hundertwasser Hauses. Das ist ein Kunsthaus, wir durften es aber nur vom auBen beobachten und fotografieren. Die Reise nach Hause war lang, aber wir haben uns die Zeit verkurzt mit Liedern, haben gelacht und damit war die Reise leider schon zu schnell zu Ende. Wien ist eine tolle Stadt und ich vverde gerne nochmals hinfahren, um die Stadt noch weiter zu entdecken. Julija Košak OUR SCHOOL TRIP TO VIENNA On Friday, llth April at 5.30 we started our journey to Vienna. We d rove for six hours. While we were on the road, we stopped three times: the first stop was in Celje, where we picked our guide. Then we further stopped once in Slovenia and once in Austria. When we came to Vienna, we first went to Belvedere. Then we continued to Maria Theresa Square. On the left and right side of the square there are two buildings, which look the same. In one of them is the Natural History Museum and in the other the Art History Museum. We had one and half hour and we could look inside of that two museums. When the time ran out, we went for a walk to the historic center of the city. Our first stop was the Hofburg Palače. There is now a giant library. Then we saw the Roman ruins and around them were lots of yoked horses. Then we continued our walk to Graben. This is probably the most famous Street in Vienna. It has lots of famous Stores. We went past some statues, for example the Plague Column. After that we arrived to St Stephen's Cathedral. There we again had some free time and we could go wherever we wanted. When two hours passed, we went to our hotel by bus. There we had some free time until 8 o'clock, when we went on the underground railway. We got out of the train at Praterstern station, near Prater. This is a giant theme park. We had lots of great time there until 11 o'clock when we went back to our hotel. Ti red, but stili full of adrenaline, we went to bed. On the next day we had breakfast at 7 o'clock. At 8 o'clock we got on the bus to Schonbrunn. We first went to Schonbrunn's ZOO. We had 5 hours of visiting time, because this ZOO is the biggest in Europe. It has lots of animals, from giraffes, polar bears and wolfs to snakes and lots of different birds. We had enough time to see ali of Schonbrunn's garden. There we could see a giant pool with statues from the Antič period, lots of flowers, three labyrinths, one more giant building on the hili behind the Schonbrunn Palače and two pools, one bigger than the other. At 2 o'clock we had a guided tour of the Schonbrunn Palače. We saw giant royal roomswith lots of gold and paintings. The last stop on our journey in Vienna was HundertwasseCs house, a strange building, which shows lots of imagination. Then we went horne. Our journey was awesome. Rok Breznikar FLL tekmovanje Z učenci, ki obiskujejo lego krožek, smo se prijavili na FLL tekmovanje. FLL izziv je sestavljen iz treh delov: tekme robotov, projekta in temeljnih vrednot. Pripravili smo projekt Besnenje narave -spontani požari v naravi, upoštevali smo temeljne vrednote (smo ekipa, si pomagamo, odkrivamo nove stvari, se zabavamo) in sestavili ter sprogramirali robota. Poimenovali smo ga Rupert. Ekipo pa smo poimenovali Lego mojstri. Več na uradni spletni strani FLL Slovenije (FIRST ® LEGO ® League Slovenia): http://www.fll.si Kemijske delavnice V torek, 25. 2. 2014, med zimskimi počitnicami, se nas je sedem bodočih kemikov iz 8. in 9. razreda udeležilo kemijske delavnice pod vodstvom učiteljice Irene Anžur Brcar. Morali smo biti zelo previdni, da bi se po počitnicah sploh lahko vrnili v šolo, saj bi se zlahka zgodilo, da bi »po nesreči« pognali šolo v zrak. Izvedli smo nekaj preprostih in nekaj zelo zapletenih poskusov, med njimi najnevarnejše plamenske reakcije, kjer smo opazovali, kako se obarvajo nekatere soli alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin. Najbolj nam je bilo všeč, da smo poskuse lahko izvajali sami, učiteljica nam je dala le natančna navodila in nadzorovala naše delo. Skoraj smo zaspali ob etru, ki so ga včasih uporabljali za narkozo, merili smo pH različnih tekočin in ob tem zelo uživali. Po zanimivem popoldnevu smo šolo zapustili v takšnem stanju, kot smo jo dobili. Tina Brcar in Sara Krnc Zgodovinsko-geografski kotiček Ogled razstave Vitez, dama in zmaj V okviru predmeta zgodovina smo 3. 10. 2013 izvedli izvenšolsko dejavnost za učence 8. in 9. razreda. Obiskali smo Narodni muzej Slovenije in si gledali razstavo Vitez, dama in zmaj. Razstava je učence popeljala v miselnost in družbeno okolje naših srednjeveških prednikov. Spoznali so vsakdanjik jJTN pripadnika plemiškega rfS* oziroma vojaškega stanu v srednjem veku ter njegovo JUL duhovno zapuščino. Oklep, izdelan v delavnici nurnberškega mojstra Valentina Siebenburgerja ok. 1535. Ostroga; Najdba iz struge Ljubljanice pri Podpeči; 1. polovica 15. stoletja. Poznosrednjeveški meč iz struge Ljubljanice, začetek 15. stoletja. Dan samostojnosti in enotnosti V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti smo 24. decembra 2013 bili priča šolski proslavi. Povezovalci programa Jaša Dragar, Lan Berk in Nuša Flere so osrednjo temo prireditve - domoljubje - predstavili z narodnega in širšega pogleda. Vezno besedilo so popestrili z recitacijami domoljubnih pesmi in mislimi slovenskih literarnih ustvarjalcev. Zaključni del prireditve nas je popeljal v prelomno leto 1990 in 1991, do težko pričakovane samostojnosti in lastne države. Tehnika in šola Pri predmetu tehnika in tehnologija smo bili praktično ustvarjalni skozi celo šolsko leto, saj smo izdelovalni najrazličnejše izdelke iz papirja, kartona, umetne mase, lesa in kovin ter na ta način spoznavali orodja, stroje, delovne operacije za izdelavo le-teh izdelkov. V 6. razredu smo izdelovali mostove iz papirnih profilov, iz kartona smo izdelali škatle za nakit, iz origamija sestavili škatlo za sladkarije, iz lesa izdelali gugalnico prevesnico in za zaključek ustvarjali še po lastnih željah L^/ in naredili najrazličnejše izdelke iz lesa - avto, jadrnico, obešalo za ključe, samokolnico ... Delavni in kreativni so bili tudi učenci 7. razreda, saj so nadgradili svoje znanje iz preteklega leta in ustvarili nove zanimive izdelke, ki pa so bili tokrat izdelani iz umetnih gradiv. Iz stiropora so izdelali snežinke in zvezde, iz granulata obeske za ključe in iz akrilne plošče stojalo za pisala. Izpod rok osmošolcev pa sta nastala izdelka bakrena zvezda za novoletno okrasitev in svečniki iz aluminija za popestritev mrzlih zimskih večerov. V tem šolskem letu se je izvajal tehnični krožek. V času krožka so tako z veliko truda in ustvarjalnosti nastali zanimivi končni izdelki, Likovni uspehi Ilustracije na zgodbico Sosed pod stropom. Tudi letos so se učenke (Julija Košak 8. razred, Sara Krnc 9. razred in Marija Krnc 8. razred) udeležile likovnega natečaja, ki ga skupaj z našo šolo organizira oz. razpisuje Občina Šentrupert. Učenke so ustvarile komplet treh ilustracij, med katerimi je bila ena med njimi naslovnica. Sarine ilustracije so se uvrstile med pet najboljših v njeni kategoriji. učenci pa so hkrati poglabljali in nadgradili že pridobljeno znanje iz predmeta tehnika in tehnologija. Izdelali smo: • 3D leve iz kartona in stiropora, • letala iz stiropora, • kozolce iz lesa, • tangrame iz lesa in papirja, • različne modele iz Fischer zbirk. V mesecu novembru je bila izpeljana delavnica za nadarjene, kjer so učenci izdelovali ročni eko papir za voščilnice in škatle za piškote iz valovite lepenke. Učenci so z veseljem spoznavali postopek ročne izdelave papirja in bili ponosni na svoj končni izdelek - voščilnico. 25. Otroški likovni ekstempore Med tradicionalne in medijsko najodmevnejše dogodke sodi tudi srečanje mladih likovnih ustvarjalcev - mednarodni otroški likovni extempore. Vsako leto se tega celodnevnega srečanja udeleži od 80 do 100 otrok. Letošnja prireditev je bila 25. aprila, mladim ustvarjalcem pa so tokrat za likovni izziv postavili poslikavo lesenih TIPIČNIH KOSTANJEVIŠKIH ČOLNOV, ki so ga uspešno opravile osmošolke Lara Zidar, Julija Košak in Anamarija Gole. Likovni natečaj Cinkarne Celje; iz odpadne palete narejen počivalnik-klopca Učenci 8. razreda so v znamenju recikliranja iz starega v novo naredili leseno klopco. Natečaj je razpisalo podjetje Cinkarna Celje, ki je tudi priskrbela stare palete. Planica 2014 Naši osnovnošolci so sodelovali na letošnjem likovnem natečaju Planica in otroci, kjer so se uspešno uvrstili med deset nagrajenih šol. Za nagrado so si prislužili brezplačen ogled smučarskih poletov v dolini pod Poncami. 3. tradicionalni literarni in likovni natečaj - Šolski center Šentjur Temi tokratnega natečaja sta bili Lepo je res na deželi in Kmetijska mehanizacija nekoč in danes. V svojih delih so se učenci torej ukvarjali s podeželjem in kmečkimi opravili. Njihova dela odstirajo njihovo doživljanje narave, podeželja in dela, ki je povezano s kmetijstvom. Na natečaj je prispelo 185 del, od tega 36 literarnih in 149 likovnih. Po pregledu vseh likovnih del se je komisija odločila za podelitev enakovrednih nagrad, in sicer je eno nagrado prejel likovni izdelek iz prvega triletja, dve nagradi sta bili podeljeni za likovna izdelka iz drugega triletja in dve iz tretjega triletja osnovne šole. Nagrado iz tretjega triletja je za svoj likovni izdelek prejel Anže Lukek iz 7. razreda. Zaključek natečaja Naravne in druge nesreče - voda Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Novo mesto je v četrtek, 17. aprila 2014 organizirala prireditev ob razglasitvi rezultatov 18. regijskega natečaja za najboljša likovna in literarna dela v šolskem letu 2013/14 na temo Naravne in druge nesreče - voda, kaj storiti, da nesreče ne bo. Nagrajenci natečaja so prejeli priznanja in nagrade. Prireditev je potekala v prostorih Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. V 4. skupini likovnih del -učenci III. triletja sta priznanje in nagrado prejeli tudi naši učenki Anamarija Gole in Julija Košak. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert __ 46. likovni svet otrok Šoštanj Razstava Likovni svet otrok ima predvsem dva pomena. Prvi je predstaviti izvirna dela otrok, ki nastajajo pod strokovnim vodstvom likovnih pedagogov, učiteljic in vzgojiteljic pri urah likovne umetnosti in so pomembna za razvoj likovne umetnost v osnovni šoli. Drugi pomen te razstave pa je splošno-kulturni. Vsako leto so predstavljena dela, ki so najpomembnejši mejniki v razvoju sodobne likovne umetnosti in pričajo o likovno-ustvarjalnem delu otrok od 1. do 9. razreda osnovne šole, od leta 1991 pa tudi predšolskih otrok. Letos razstavni prostor na OŠ Šoštanj krasi tudi likovno delo učenke Veronike Markeljc iz 6. razreda. 16. bienale otroške grafike na temo Dober odtis Prva osnovna šola Žalec je pod pokroviteljstvom Občine Žalec pripravila že 16. bienale slovenske otroške grafike, na katerem je sodelovala tudi naša šola. Prostore OŠ Žalec krasi grafika (barvni linorez), ki jo je ustvaril učenec 9. razreda Miha Benede. Tudi letos je na razpis bienala z motom Dobri odtisi prispelo lepo število grafičnih listov. Mladinski pevski zbor V petek,4. 4. 2014, je v Dobrniču potekala območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov POMLADNA LADJA. V MPZ naše šole je zapelo 25 pevk. Program: • prir. Viktor Mihelčič, ROŽA NA VRTU (ljudska) • SIYAHAMBA (Zulujska tradicionalna) • Jure Robežnik, prir. Pavel Dolenc, TI SI MOJA LJUBEZEN (Elza Budau) Na klavirju je zbor spremljala korepetitorka Saša Božič, na tolkalih pa jih je spremljal učitelj Jaka Darovec. Zborovodkinja je učiteljica Manca Černe. Strokovna spremljevalka dr. Dragica Zvar, ki je spremljala nastope, je glede na težavnostno stopnjo izvedenega programa podala pohvalno strokovno mnenje zboru in klavirski spremljavi. Zapeli smo v novih majicah, ki smo jih bili zelo veseli in so pripomogle k celostnemu urejenemu izgledu zbora. V iztekajočem šolskem letu je MPZ sodeloval na številnih šolskih prireditvah. Ob koncu šolskega leta pa nas čakajo še nastop na prireditvi Šola se predstavi in nastop ob otvoritvi sklopa koncertov Poletje v Šentrupertu. Utrinki iz podaljšanega bivanja V oddelku podaljšanega bivanja smo bili ustvarjalni skozi celotno šolsko leto, saj smo si dneve popestrili z izdelovanjem najrazličnejših izdelkov, ki pa so bili vezani na letne čase, praznike, dogodke ... Ko pa se je pokazala priložnost za bivanje na prostem, smo to znali tudi dobro izkoristiti. Izdelali smo: snežake iz odpadnih kartonastih škatel in snega, volnene kapice, svečnike iz odpadnih steklenih kozarcev, čebele, panje za čebele, junglo, srčke za Valentinovo, igluje, pingvine, ježke iz testa in kostanjevih bodic, pustne maske, velikonočne pirhe in zajce, rokavice z napisi ... Sladkanje v podaljšanem bivanju Z učenci, ki so vključeni v 3. in 4. skupino podaljšanega bivanja, smo se letos nekajkrat odpravili v gospodinjsko učilnico. Pripravili smo nekaj sladkih dobrot: pirine palačinke z marmelado ali čokoladnim namazom, mafine z nutelo in čokoladne kroglice. Poskrbeli pa smo tudi za osvežitev s sadno solato, svežo naravno limonado in bananinim sladoledom z jogurtom. A2? * Sem ter tja Tradicionalni slovenski zajtrk Na naši šoli in v vrtcu smo tudi letos izvedli tradicionalni slovenski zajtrk. Otrokom smo ponudili domače maslo, mleko in jabolka z okoliških kmetij. Med nam je podarilo Čebelarsko društvo Šentrupert, za kar smo jim zelo hvaležni. Čebelar Peter Kurent je otrokom predstavil delo čebelarskega društva in pomen uživanja medu za zdravje. Dr. Monika Cvetkov je za vse učence izvedla enourno predavanje z delavnico. Otroci so zajtrk z veseljem pojedli in si zaželeli, da bi bilo takšnih dogodkov med šolskim letom več. Dan Zemlje Učenci 6. razreda smo se s stojnico predstavili na prireditvi ob dnevu Zemlje 22. 4. 2014 v Novem mestu. Tam je bilo veliko šol. A nismo bili samo šolarji, bili so tudi taborniki, dijaki in celo vrtičkarji. Vsaka šola je imela svojo stojnico in vsaka je imela svojo temo. Naš razred je izvajal delavnico na temo VODNI ČLOVEK. Učenci, ki so se je udeležili, so pobarvali obris človeka in s tem pokazali, koliko vode sestavlja človeško telo. Saj vsi vemo, da telo človeka sestavlja od 70% do 85 % vode. Voda je tudi sestavni del vseh ostalih živih bitij. Naša stojnica je predstavljala izdelke na temo voda, ki smo jih izdelali učenci v marcu v okviru ekotedna. Spremljale so nas učiteljice Katja, Alenka in Barbara. Bilo je super! Veronika Markelc Voda Voda, ki po strugi teče, ki vse kamenčke po dnu razmeče, tista voda je zlato, za živali, rastline in moje teio. Za njo skrbeti vedno treba je, saj vir našega življenja je. Negi So kač Izlet v Mirabilandijo V petek, 6. 9. 2013, kar na začetku šolskega leta, smo si deveta rji privoščili izlet in se s košem veselja in razigranosti odpravili na dolgo pot proti Italiji. Kljub poletni vročini smo na avtobusu zganjali norčije in na vse p retege uživali. Po izčrpni 6-urni vožnji smo končno prišli na naš težko pričakovani cilj: Mirabilandija, dežela adrenalina. Ko smo zagledali vse tiste velikanske proge, smo se razpršili kot čreda brez pastirja in čez nekaj trenutkov že kričali na vlakcu smrti. Čeprav po navadi fantje veljajo za korajžne, pri nas Preproste besede že ni tako. Da bi vi videli, kako jim je razbijalo srce, ko so se vrnili iz hiše strahov ali kako so se jim šibila kolena na vrhu prostega pada. Res nepopisno. Pa tudi pedagoginja Marta je včasih raje zatisnila oči in se prepustila višini. Ko nam je bilo vroče, smo se ohladili na vodnih atrakcijah, potem pa odšli v centrifugo (vlakec smrti), da smo se posušili. Žal se vse lepo enkrat konča in tako smo se tudi mi ob koncu dneva doživetij odpravili proti domu. V naših srcih pa bo za vedno ostal ta prijetni trenutek medsebojnega druženja in zabave. Teja Podlogar Intervju: Tinini literarni prispevki med najboljšimi Tina Brcar, učenka 9. razreda, je i/ letošnjem šolskem letu sodelovala na različnih literarnih natečajih. Kar na treh pa se je uvrstila med najboljše. Za svojo literarno ustvarjanje je prejela zlato priznanje Rošev! dnevi, priznanje na festivalu otroške poezije Rim a raj a in na natečaju Moja domovina. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert __________________________ _ _________________ Kje dobiš navdih, da pišeš? Navdih dobivam iz vsega okoli sebe: iz narave, glasbe, knjig, pogovora, ljudi ... S pisanjem sem začela v sedmem razredu in za vsako zgodbo sem navdih dobila drugje. Pomeni mi zelo veliko, saj lahko s tem izrazim svoje mnenje in na papir izlijem svoja čustva. Za literarni prispevek z naslovom Mavrični tobogan si prejela zlato priznanje. Gre za znanstveno-fantastično zgodbo. Kje si dobila idejo zanjo oziroma od kod si črpala snov? Idejo za zgodbo mi je dala starejša sestra, ko sva šli na sprehod. Učiteljica mi je za natečaj povedala šele en teden pred rokom za oddajo literarnih del, zato najprej nisem imela namena sodelovati, saj sem mislila, da mi zgodbe v tako kratkem času ne bo uspelo napisati. A vseeno sem ta natečaj ves čas imela v mislih, zato sem sestro vprašala za nasvet. Ker se mi je njena ideja zdela odlična, sem jo malo spremenila, preuredila in nastala je zgodba kar na dvanajstih straneh. Kako to, da si se odločila za znanstveno-fantastiko in ne za resnično zgodbo? Vse zgodbe, ki sem jih do sedaj napisala, so realistične, zato sem se odločila, da se preizkusim še v pisanju znanstveno-fantastične. Poleg tega mi je bilo všeč, da sem lahko uporabila svojo domišljijo in ustvarila nov, neresničen svet, v katerem se dogaja, kar sama želim. V zgodbi se glavni junak poveže z Nezemljani in poveže tudi dva planeta. Ali je v tem tudi kaj simbolike? V zgodbi se glavni junak poveže s prebivalcem drugega planeta, ki naj bi bil pomanjšana različica Zemlje. S tem sem želela povedati, da nam bo morda nekega dne res uspelo najti še druga živa bitja v vesolju, seveda na drugačen način, kot je predstavljeno v knjigi. Ker pa se mi zdi, da to še ne bo tako kmalu, lahko do takrat ljudje samo sanjamo o tem in si izmišljujemo različne zgodbe. Ti tudi sicer rada pišeš in ustvarjaš. Kaj lahko danes mladim pomeni literarno ustvarjanje? Meni literarno ustvarjanje pomeni veliko, saj sem ob pisanju knjige nekdo drug. Lahko se poglobim v težave glavnega junaka, si izmislim čisto svoj razplet zgodbe in izrazim čustva, ki so skrita v meni. Ob tem pozabim na svoje težave. Zelo rada tudi bereš, mnogi mladi pa danes žal ne najdejo več časa za branje. Kaj lahko po tvojem mnenju mlad človek danes najde v branju? Ob branju se ti poveča besedni zaklad, v knjigah najdeš različne odgovore na vprašanja o najstništvu, prijateljstvu ... Jaz rada berem, ker se lahko podam po idejah nekoga drugega. Seveda si zgodbe ne predstavljam tako, kot si jo je pisatelj, ampak jo vidim tako, kot jo sama razumem. Zato mi je branje bolj všeč kot gledanje filmov, saj moraš pri branju uporabiti še svojo domišljijo. Imaš morda kakšen nasvet za učence, da bi začeli več brati in se morda nekateri poskusili tudi v pisanju? Kot je v pesmi zapisal Tone Pavček: »Branje pomeni početi podvige.« Če se želiš povzpeti visoko, potem beri, če pa se želiš povzpeti še višje, beri in piši. Tina, hvala za prijeten pogovor. Želim ti še veliko bralnih užitkov in literarnih uspehov. Pogovarjala se je Zala Šturm. Nekaj Tininega ustvarjanja za pokušino Kaj je nežnost? Nežen je lahko pogled, ki poslan je iz srca. Lahko le bežen je nasmeh, ki prijatelj ti ga da. Nežnost se skriva v drobnih rečeh, v toplih besedah in dejanjih. V prijaznem stisku roke, ob novih spoznanjih. Nežen je tudi ptice glas, da kar naježi se ti koža. Ali pa žarek sonca toplega, ki te po obrazu boža. Kaj pa najbolj nežno je? Najbolj nežen in iskren je mamin poljub in očetov objem. Odlomek iz Mavričnega tobogana: Bil je petek, ko je končno napočil moj težko pričakovani deseti rojstni dan. Zbudil sem se, preden je sonce pokukalo izza obzorja, in presrečen sem stekel v dnevno sobo. Seveda sem bil globoko razočaran, takoj ko sem opazil, da v njej ni še nikogar. Jezen sem stekel v spalnico staršev, kjer je počivala le mama, saj se oče še ni vrnil iz službe. Vrgel sem se na posteljo poleg nje in jo zbudil iz globokega sna. Po poplavi jeznih besed, ki je sledila, sem sklenil, da bi jo bilo bolje pustiti pri miru. Takoj sem vedel, da bom doživel najslabši rojstni dan v svojem življenju. Občutek sem imel, da mi starši ne bodo dali darila in da mi teta ne bo naredila najboljše torte na svetu. Bile so prestrašeni misli malega dečka, a na žalost resnične. Preproste besede V moji majceni sobi sem se vrgel na mehko posteljo in poskušal zaspati. Ko sem se naslednjič ozrl proti uri, je odbila točno deset. »Čez šest minut bom torej star deset let!« sem pomislil ves navdušen. Kazalec se je premikal tako počasi, da se mi je minuta vlekla kot ura. A naposled je le minilo tistih šest minut in takrat sem jo prvič zagledal. Kot mavrica pisana svetloba je zameglila pogled na mojo sobo, a bil sem neskončno vesel. Občutek sem dobil, kot da je vredno živeti le še zaradi te svetlobe. Od takrat sem jo videval vse pogosteje. Moja domovina Na hribu živim in vsak dan v dolino strmim. Pokrajina lepša kot kjerkoli drugje, domači kraj, zasidran si v moje srce. Do koder sežejo moje oči razprostirajo se gozdovi, njive in travniki; v dolini pa potoček žubori, se v vetru ziblje, se v sončnih žarkih blešči. Če že majhen kotiček domovine takšno lepoto pozna, kako krasna in bogata je šele cela Slovenija? Moja domovina sploh ni velika, je pa zato zelo raznolika. Z gorovij se spustiš v doline, ob morju pa najdeš celo soline. Vsakdo najbolje počuti se doma, kjer lahko joka in se smehlja, kjer svoj jezik govori in med prijaznimi ljudmi živi. Zato naj nihče se v svet ne poda, saj ni lepšega koščka sveta, kot je naša Slovenija. Kratke zgodbe učencev 6. a razreda Bila je sobota zjutraj. Star sem bil pet let. Očka me je prosil, naj se oblečem, ker bomo šli v Ljubljano po nakupih. Kmalu smo prišli v nakupovalni center. Tam je bilo ogromno zanimivih stvari. Hodili smo po trgovini in prišli do oddelka z igračami. Bilo jih je veliko, želel sem si pogledati prav vse. Hotel sem imeti lego kocke in vprašal mamico, če jih lahko kupimo. Rekla mi je, da jih ne moremo, ker so predrage. Bil sem jezen in žalosten. Prepričeval sem jo, a ona mi je rekla, naj jih vrnem in da gremo naprej. To igračo sem si močno želel, zato je nisem ubogal. Mami in oči sta odšla naprej, jaz pa sem jo še kar gledal. Bila sta čedalje dlje, mene pa je bilo čedalje bolj strah. Bal sem se, da bi me kdo vzel. Strah me je premagal, stekel sem proti njima. Med tekom sem razbil steklenico soka, ki je padla s police. Obstal sem in gledal steklenico. Takrat mi je srce nehalo biti. Dvignil sem pogled in videl množico ljudi, ki je strmela vame. Srce mi je začelo biti 300 na uro in bilo me je še bolj strah. Takoj so se mi ulile solze, bal sem se, da bo prodajalka poklicala policijo in da bom šel v zapor. Tekel sem k mamici in ves prestrašen vpil: »Nisem bil jaz, sama je padla!« Mami me je mirila. Potem je s prodajalko pospravila razbito steklenico soka. Plačali smo in odšli. Lego kock seveda nisem dobil, a sem bil vseeno vesel, ker nisem šel v zapor. Mami me je nežno pogledala, se mi nasmejala in me objela. Počutil sem se kot najsrečnejši otrok na svetu. Obljubil sem ji, da bom drugič bolj pazljiv. Žan Breznikar & - Oko spomina Bili smo na počitnicah v Grčiji. Vse se je začelo z lepim sončnim dnevom. Mimogrede, takrat sem bila stara deset let. Naša družina se je odpravila na plažo. Z bratom sva se zelo zabavala v vodi, kajti valovi so bili zelo, zelo veliki. Očija sva končno prepričala, da se je zabaval z nama. Nenadoma pa je prišel tako velik in močan val, da je mojemu bratcu odplaknilo rokavček. Šla sem za njim. Oči je rekel, naj pridem nazaj, da bom bratca odpeljala ven, on pa se je odpravil na lov za rokavčkom. Šla sem nazaj in bratca skušala spraviti iz vode. Valovi so bili tako veliki, da nisva mogla priti na plažo, čeprav je bila voda plitka. Potiskali so naju proti skalam. Splezali sva na skalo. Bratec je začel jokati, ker se je bal. Ko so ostali videli, kaj se dogaja, sta prišla reševalec in mami in naju rešila s skale. Opraskala sem si koleno, a me ni bolelo, saj mi ga je reševalec oskrbel. Navsezadnje je oči ujel rokavček in vse se je dobro končalo. Neža Flere & Nekega sončnega dne smo odšli na obisk k stricu. Tja zahajam rad, ker imam tam majhni sestrični in bratranca. Bilo je lepo vreme, zato sva s sestro odšla ven pazit mlajšega bratranca Vida. Je majhen in navihan fant, in prav zato se dobro razumeva. Zunaj ima veliko prostora za igro, gugalnico, peskovnik, avtomobilčke ... Igrali smo se na pesku in se zelo zabavali. Kmalu pa se je Vid domislil, da bi se vozil z avtomobilčkom. Usedel se je nanj in midva s sestro sva mu prepevala. Zabaval se je ob pesmicah in zraven glasno hupal. Kar naenkrat pa se je pognal po hribu. Videl sem ga, kako drvi proti ovinku. Takoj sem videl, da ga ne bo mogel speljati. Tekel sem za njim, kakor so me nesle noge, a ga nisem mogel ujeti. Izginil je za ovinek. Ko sem ga končno zagledal, je ležal na tleh. Ustrašil sem se, kaj mu je. Jokal je in jokal, jaz pa sem se bal, da je kaj hudega, saj je imel čisto krvava usta. Takoj je prišla njegova mami in ga potolažila. Hujše poškodbe ni bilo, a za vedno sem si zapomnil, da ga, ko ga pazim, ne smem izpustiti iz rok, Jan Rejc & Bila sem še majhna, ko se je to zgodilo, a se tega dogodka še zmeraj spominjam. Peljali smo se na morje. Moja brata in jaz smo se v avtu igrali, naenkrat pa se znajdemo v gruči tovornjakov. Zraven nas je vozil tovornjakar, ki je bil zaspan in je vijugal po pasu. V tistem trenutku sem si zaželela, da bi se zbudil. Kmalu so začeli vsi trobiti in počasi prebudili tovornjakarja, ki je mirno nadaljeval vožnjo. Bili smo veseli, saj nismo bili več v nevarnosti, da bi nas zmečkal. Na morje smo srečno prišli in kmalu sem bila že v vodi. Takrat me je bilo zelo strah, ker bi nas tovornjakar lahko zmečkal, in tudi tistega zvoka, ko so vsi šoferji trobili, ne bom pozabila. Klara Bačar & Nekega pomladnega dne sem vstal, si pomel oči in šel na zajtrk. Ko sem pojedel, sva šla z bratrancem ven. Prišla je babica in mi zaklicala: »Žan, pojdi v hlev po grablje!« Nerad sem jo ubogal, saj sem se hleva bal. V njem smo hranili staro šaro. Prestrašen sem stopal proti hlevu. Z __ Preproste besede vsakim korakom so se mi bolj tresle noge. Okrog mene je bilo železo, gume, stare omare in čevlji, pločevinke in ure, ki so govorile: »Tik tak tik tak ...« Ko sem prišel do grabelj, sem jih hitro pograbil. Hotel sem oditi iz hleva, pa je predme skočila črna mačka. Že v naslednjem trenutku je nad mojo glavo švignila ptica, ki je imela na stebru gnezdo. Ko sem že ves prestrašen skoraj prišel ven, je zazvonila ura. Skočil sem do stropa in jo hitro popihal iz hleva. Zunaj me je pričakal bratranec. Takoj sem si oddahnil. Po desetih minutah igre sem ta grozljivi prizor že skoraj pozabil. & Za n Kostanjevec Nekega sončnega dne se je naša družina odpeljala v Trebnje. Ustavili smo se na bencinski črpalki, da bi natočili gorivo. Oči je rekel bratu: »Matej, pojdi ti.« Odgovoril mu je: »Ne grem jaz, naj gre enkrat Matic.« Zelo sem se razveselil, saj tega še nikoli nisem počel. Hitro, veselo in ponosno sem šel napolnit rezervoar, potem pa še plačat gorivo. Dobre volje sem se vrnil v avtomobil. Usedel sem se in brat me je vprašal: »Katero gorivo si natočil?« Povedal sem mu: »Bencin. « Prijel se je za glavo, jaz pa nisem vedel, zakaj. Jezen mi je pojasnil: »V ta avtomobil se natoči nafto!« Vsi so bili zaskrbljeni, jaz pa bi se takrat najraje vdrl v zemljo. Oči se je spomnil, da bi bilo avtomobil najbolje peljati na servis za BMW-je, ker smo imeli to vozilo. Ko smo prišli tja, so rezervoar izpraznili in vanj natočili pravo gorivo. OŠ dr^Pavla Lunačka Šentrupert Po neljubem dogodku smo se ustavili še v trgovini in domov prišli srečni. Šele takrat se mi je kamen odvalil od srca. Tega dogodka ne bom pozabil še vrsto let. Matic Kurent & So se vam že kdaj tresle hlače? No, meni so se že velikokrat. Ne morem pa pozabiti strahu, ki mi je zatresel hlače v mojih zgodnjih letih. »Joj, kako si pogumen!« me je pogosto pohvalila mama. Saj ne govorim, da nisem bil. Šel sem sam v gozd, velikokrat prespal pri dedku v Radečah, hodil sam v temačno klet Dedek, mamin oče, ki živi v naši hiši, je pred leti praznoval svoj 60. rojstni dan. Skupaj smo se veselili, dokler mu niso prijatelji prinesli za darilo »grozljive« čarovnice iz blaga. Že ko sem jo prvič ugledal, me je zmrazilo. Proti večeru je dedek čarovnico obesil na strop v kleti. Seveda jaz tega nisem videl. Nekoč mi je mama naročila, naj grem v klet po kompot, da bi ga pojedli zraven štrukljev. Nikoli nisem maral iti v klet. A sem vseeno šel. Prišel sem pred vrata, obrnil ključ in vstopil. Roke so se mi potile, ko sem prižgal svečo. To, kar me je pričakalo za vrati in se zasvetilo v soju svetlobe, je bilo nekaj najbolj strašnega, kar sem kdaj videl. Zakričal sem, zaprl vrata kleti in zbežal v hišo. Mama me je vprašala, kaj je narobe, in prestrašen sem ji povedal, da me je napadla čarovnica. Mama pa se je samo zasmejala. Tega strahu je bilo konec, ko se je vrvica na čarovnici strgala in jo je dedek vrgel v smeti. Danes se temu dogodku samo še smejim. Jaša Dragar Kaj vse diši in cveti v 6. KAJ VSE DIŠI? Diši cvet kot slasten med, dišijo dobrote, ko v pečici pečejo se, diši narava kot pokošena trava, a meni najlepše diši, ko petica v redovalnici se blešči. Patricija Sedlar Diši narava, diši morje, dišita sadje in zelenjava. Nekaterim diši rum, da imajo še večji pogum. Meso zadiši, ko iz pečice na tvoj krožnik prileti. b razredu? Oče na travnik odhiti, travo pokosi, njen vonj - saj veste - tisti po sveže pokošeni travi mi čutila z lepim vonjem preplavi. Lan Berk Dišijo nove omare, dišijo slike, dišijo cvetlice, diši lep sončen dan, diši oprano perilo, diši mamin parfum, dišijo zvezde na nebu, diši pokošena trava, dišijo vrtnice na gredi ... Najbolj mi diši mamin objem. Barbara Škarja KAJ VSE CVETI? Cvetijo dedki, cvetijo medvedki, cvetijo jedi, cvetijo izumitelji. Cvetijo ure, cvetijo figure, cvetijo računalniki, cvetijo samostalniki, cveti šola in rokometaš iz gola. Cvetijo skloni, cvetijo sloni, cvetijo obleke, cvetijo princese, cvetijo robniki, cvetijo zobniki, cveti zaklad in sončna pomlad. Veronika Markete Nekaj učencev že misli na poletje in morje ... OB MORJU Barke se zibajo tam v pristanu, morje prebuja se, sonce ga greje. Palme se zibajo v rahlem vetriču, jaz opazujem galebe na nebu. KO ZADIŠI PO POLETJU KAJ JE MAJHNO? Poleti vrtnice cveto, žabe pesmi nam regljajo, s koso travo pokosimo in veselje si delimo. Junij - krasen je ta mesec, konec šolskega je leta, spričevalo se obeta, ob počitku si moči naberem in septembra se v novo šolsko leto zaženem. Rok Šepec Kaj je mala luč? Lučka. Kaj je mala tabla? Tablica. Kaj je mala metla? Metlica. Kaj je mali cekin? Cekinček. Kaj je mala tašča? Taščica. Kaj so male vile? Vilice. Kaj je mali boben? Bobenček. Kaj je mali spomin? Spominčica. Kaj je mala Ljubljana? Ljubljanica. Kaj je mali Martin? Martinček. Kaj je mali Jure? Jurček. Eva Koščak, Viktor Mijatovič, Patricija Sedlar, Borut Zapiatar Nekaj zagledam tam v daljavi; glej ga, delfina ... A že plava k obali. Nejc Cesar Tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje V šolskem letu 2013/2014 je potekalo 37. tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje v organizaciji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Šolsko tekmovanje je bilo 5. decembra 2013, regijsko tekmovanje pa je potekalo 23. januarja 2014 na OŠ v Dobovi. Tema tekmovanja: V naročju besed Bronasto priznanje so osvojili: • 2. razred: Ema Erna Weber, Maja Hlebec, Katarina Lamovšek, Lara Njeguš in Zarja Iva Kirm • 3. razred: Patricija Kaičič, Gal Pevec, Miha Gregorčič in Jošt Sovine • 4. razred: Damjana Lamovšek, Ida Ramovš, Pika Jerko • 5. razred: Vojko Hysz, Domen Brcar, Megi Sokač, Tinkara Ramovš in Lea Uhan • 6. razred: Jaša Dragar, Eva Koščak, Viktor Mijatovič, Lan Berk, Žan Kostanjevec in Patricija Sedlar • 7. razred: Ajda Krnc in Kristjan Strah • 8. razred: Anamarija Gole, Urban Berk in Lara Zidar • 9. razred: Tina Brcar Na področno tekmovanje sta se uvrstili Anamarija Gole in Tina Brcar ter osvojili srebrno priznanje. Vodja tekmovanja: Janja Jerovšek Tekmovanja iz matematike in fizike Tekmovanje v znanju fizike za Stefanovo priznanje Šolskega tekmovanja v znanju fizike se je udeležilo 19 učencev 8. in 9. razreda. Bronasto Stefanovo priznanje so osvojili Rok Breznikar, Anamarija Gole in Rok Bačar iz 8. razreda in Anja Ziherl ter Tina Brcar iz 9. — — uvu—u'—:J•_— L Lir '■__ razreda. Rok Breznikar in Anja Ziherl sta se uvrstila na področno tekmovanje in osvojila srebrno Stefanovo priznanje. Vodja tekmovanja: Jože Tratar 50. tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Vegovo priznanje Šolskega tekmovanja v znanju matematike se je udeležilo 137 učencev od 1. do 9. razreda. Bronasto Vegovo priznanje so osvojili: • Jan Majcen, David Gregorčič, Alja Koščak, Lovro Nemec, Filip Prijatelj, Žan Simončič, Nejc Borštnar, Sana Golob, Zala Kotar • Ema Krnc, Slavko Hysz, Ema Erna Weber, Zarja Berk, Gregor Bohte, Anže Černelič, Maja Hlebec, Zarja Iva Kirm • Gal Pevec, Miha Zakrajšek, Miha Prijatelj • Matjaž Strajnar, Anže Kostanjevec • Vojko Hysz, Manca Jaklič, Anja Ribič, Nadja Ziherl • Klara Bačar, David Udovč, Eva Koščak, Lan Berk, Jan Rejc, Žan Kostanjevec, Matic Kurent • Staš Hysz, Ajda Krnc, Lejla Majkič • Rok Breznikar, Lara Zidar, Anamarija Gole, Žiga Krnc, Urban Berk • Tina Brcar, Ed Hasanovič, Luka Bačar, Anja Ziherl Na področno tekmovanje so se uvrstili: Staš Hysz, Ajda Krnc, Rok Breznikar, Lara Zidar, Anamarija Gole, Tina Brcar, Ed Hasanovič, Luka Bačar in Anja Ziherl. Srebrno Vegovo priznanje so osvojili: Staš Hysz 7. r., Anamarija Gole 8. r., Rok Breznikar 8. r., Tina Brcar 9. r., Ed Hasanovič 9. r. Anamarija Gole se je uvrstila na državno tekmovanje. Vodja tekmovanja: Katja Končina Hitro in zanesljivo računanje Tudi v letošnjem letu se je naša šola pridružila tekmovanju Hitro in zanesljivo računanje. Najboljši trije učenci po treh krogih so osvojili šolsko priznanje: • 2. razred: Svit Berk, Živa Uhan, Slavko Hysz • 4. razred: Anže Kostanjevec, Matjaž Strajnar, Diana Jaki • 5. razred: Rok Lovše, Domen Brcar, Vojko Hysz • 6. razred: Rok Šepec, Žan Kostanjevec, Matic Kurent • 7. razred: Matej Strajnar, Simon Strajnar, Kristjan Strah • 8. razred: Urban Berk, Žiga Krnc, Rok Breznikar • 9. razred: Teja Podlogar, Tina Brcar, Ed Hasanovič Za šolsko tekmovanje štejejo le rezultati doseženi v šoli. V hitrem in zanesljivem računanju se lahko urite na http://si.lefo.net/. Vodja tekmovanja: Jože Tratar Logika Šolsko tekmovanje iz znanja logike je potekalo v petek, 27. septembra 2013. Tekmovanja se je udeležilo 52 učencev naše šole od 4. do 9. razreda. Staš Hysz, Anamarija Gole in Tajda Koščak so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 19. oktobra 2013. Bronasto priznanje so osvojili: • 4. razred: Matjaž Strajnar; • 5. razred: Nadja Ziherl, Vojko Hysz, Megi Sokač, Domen Brcar, Manca Jaklič, Megy Lokar Klančar, Lan Konestabo, Tilen Jeršin; • 6. razred: Eva Koščak; • 7. razred: Staš Hysz, Patricija Gorjup, Matej Strajnar, Kristjan Strah; • 8. razred: Anamarija Gole; • 9. razred: Tajda Koščak, Tina Brcar. Vodja tekmovanja: Jože Tratar Tekmovanje v znanja o sladkorni bolezni V letošnjem šolskem letu je potekalo 15. tekmovanje učencev v znanju o sladkorni bolezni. Tudi letos je potekalo pod vodstvom Zveze društev diabetikov Slovenije. Šolsko tekmovanje je bilo 4. oktobra 2013. Udeležilo se ga je 19 tekmovalcev 8. in 9. razreda. Bronasto priznanje so dosegli: Tina BRCAR, Teja PODLOGAR, Rok BREZNIKAR, Nastja BREZNIKAR, Anamarija GOLE, Katja JEROVŠEK, Marija GORENC, Sara KRNC, Urban BERK in Andreja STARIČ. Na državno tekmovanje, ki je potekalo 9. novembra 2013 na OŠ Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju, so se uvrstili Tina Brcar, Teja Podlogar in Rok Breznikar. Največ znanja sta pokazali Tina in Teja, ki sta osvojili zlati priznanji. Vodja tekmovanja: Irena A. Brcar Tekmovanje iz kemije za Preglova priznanja Šolsko tekmovanje iz znanja kemije je potekalo 20. januarja 2014. Udeležilo se ga je sedem učencev 8. in deset učencev 9. razreda. Bronasto Preglovo priznanje so osvojili Rok Breznikar, Andreja Starič, Žiga Krnc, Anamarija Gole iz 8. razreda in Ed Hasanovič, Tina Brcar, Sara Krnc in Zala Šturm iz 9. razreda. Na državno tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Stopiče 8. marca, so se uvrstili Rok, Andreja, Žiga, Ed, Tina in Sara. Kljub intenzivnim pripravam na tekmovanje in velikim željam učencev smo letos ostali brez priznanj na državnem tekmovanju. Učenci so teste dobro rešili, vendar so bile meje zanje malo previsoko postavljene. Mentorica: Irena A. Brcar Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo priznanje Tekmovanje je potekalo v organizaciji Prirodoslovnega društva Slovenije, letošnja tema tekmovanja pa so bile kače Slovenije. Šolsko tekmovanje smo izvedli 23. oktobra 2013. Udeležilo se ga je enajst učencev 8. in deset učencev 9. razreda. Trije učenci so dosegli bronasto priznanje: Nastja Breznikar, Rok Breznikar in Marija Gorenc. Trije učenci pa so se udeležili tudi državnega tekmovanja 6. decembra 2013 na OŠ Stična: • Ed Hasanovič (9. r.) in Anamarija Gole (8. r.) sta dosegla bronasto priznanje; • Učenka Tina Brcar (9. r.) je dosegla srebrno priznanje. Mentorica: Barbara Bec Bekrič Tekmovanje iz zgodovine V torek, 10. 12. 2013, je na šoli potekalo šolsko tekmovanje iz znanja zgodovine. Tema v tem šolskem letu je bila »Začetki in razvoj radia, televizije in filma na Slovenskem.« Od enajstih prijavljenih učencev je šest učencev osvojilo več kot 50 % možnih točk: Nastja Breznikar, Teja Podlogar, Marija Gorenc, Katja Jerovšek, Marija Krnc. Učenki z najvišjim številom točk, Nastja Breznikar in Teja Podlogar, sta se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 4. 2. 2014 na OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč. Mentorica: Alenka Drobnič Športna tekmovanja Področno prvenstvo v košarki za starejše učenke Naše košarkarice so se 7. 12. 2013 udeležile področnega prvenstva v Novem mestu in zasedle odlično 3. mesto za OŠ Grm in OŠ Bršljin. Medobčinsko prvenstvo v nogometu za mlajše dečke Nogometna ekipa mlajših dečkov, ki jo sestavljajo Matej Strajnar, Kristjan Urana, Žan Marcel Jerovšek, Aleksander Povše, Anže Lukek, Žan Bizjak, Enej Kirm, Matic Kurent, Nik Gorenc, Jan Rejc in Rok Lovše, so se 5. januarja v Trebnjem udeležili medobčinskega prvenstva. Po borbeni in kvalitetni igri so osvojili prvo mesto in se tako uvrstili na področno prvenstvo. Področno prvenstvo v malem nogometu za mlajše učence 18. marca se je ekipa mlajših učencev udeležila področnega prvenstva v malem nogometu, ki je potekalo v Črnomlju. V konkurenci osmih ekip so igrali v malem finalu in zasedli končno 4. mesto. Medobčinsko prvenstvo v krosu Na medobčinskem prvenstvu v krosu, ki je potekalo 6. 5. 2014 na Mirni, je naša šola v skupnem seštevku osvojila odlično drugo mesto za učenci OŠ Trebnje. Udeleženci, ki so osvojili odličja: • 2. mesto: Anže Kostanjevec (2003), • 2. mesto: Klara Brodnik (2003), • 2. mesto: Matic Kurent (2002), • 2. mesto: Teja Podlogar (1999), • 3. mesto: Enej Kirm (2002), • 3. mesto: Kristjan Urana (2001). Področno prvenstvo v atletiki Preproste besede Naši učenci in učence so dosegli lepe rezultate, izpostavljamo uvrstitve do 10. mesta: • Anja Ziherl - 300 m: 46.92 s; 4. mesto • Katja Jerovšek - 1000 m: 3.36.4 min; 4. mesto • Julija Košak - 1000 m: 3.45.6 min; 5. mesto • Ines Jaklič - 60 m: 8.89 s; 5. mesto • Eva Koščak - 300 m: 49.33 s; 5. mesto • Teja Muller - 60 m: 9.01 s; 6. mesto • Anže Lukek - 300 m: 47.69 s; 9. mesto Medobčinsko prvenstvo v atletiki in igri med dvema ognjema za pete in četrte razrede Bil sem organizator športnega dogodka, ki so ga spremljali lepo vreme in odlične uvrstitve naših učencev, še zlasti deklet. Anja Ribič je zmagala v atletskem troboju, druga pa je bila Klara Brodnik. Na 600 m je bila ponovno druga Klara, tretje mesto pa je pripadlo Teji Lukek. Pri fantih je bil v troboju odličen drugi Jure Prijatelj, tretji pa Vojko Hysz. V konkurenci petih osnovnih šol so prvo mesto zasedla naša dekleta, fantje pa so bili tretji. Tudi to tekmovanje je potrdilo, da imamo na šoli kar nekaj obetavnih in nadarjenih tekmovalcev. Vodja tekmovanja: Igor Silvester 27. 5. je v Novem mestu potekalo področno prvenstvo v atletiki. 2^ uuu Ugotovi, katera mesta in države se skrivajo v povedih. Margarina Becel je zelo zdrava. Te kaj srbi, Jan? Prestavili smo omaro, ko smo belili. Težko je stati bos na pesku. Če škatla pade na tla, se bodo razbile steklenice v njej. Simona kosi travo. Na omari bo risba. »A si še cel?« je prestrašeno vprašala mama. Gledalci Perpetuuma Jazzile so bili navdušeni nad koncertom. Franci, Jaka in Matjaž so šli v športno trgovino. Sestavili učenci: Rok Šepec, Maruša Černelič, Tine Ribič, Barbara Škarja, Edi Hasanovič, Žan Luke k, Matija Bed e n e, Nejc Cesar, Eva Koščak in Enej Kirm. (efpuej^ 'jadij '3h30 'Joquew 'oyeuoM 'eysdo 'eusog 'oycueM 'efiqjs 'dipo) Šala Bilo je pri glasbeni umetnosti v 6. b razredu. Učiteljica razlaga, kdo je dirigent in kakšno vlogo ima. Učencem pokaže sliko, na kateri dirigent dirigira orkestru. Učenka reče: »Joj, saj je na invalidskem vozičku!« Uganke Zapisan je v knjigi in nas lepega vedenja uči. Če ga otrok ne upošteva, jih po riti dobi. Ustvarjala je delo, ki izraža ga vsak; nekateri skozi glasbo, gledališče in ples, drugi skozi slikanje pokrajin in teles. Zelo pomembna tekočina, ki po telesih naših se preliva. Kdor misli, da je kri, naj povem - rdeča ni. Brez njega življenje smisel zgubi, zato ga varujmo, da nas ne zapusti. Ko pride, se ga vsi razvesele, ko odide, vsi točijo solze. Na ljubezen te spominja, si z njo podobnosti deli. Ponazarja jo lahko žival, če seveda groba ni. Pameten človek nas jo uči, v šoli učitelj nam jo deli. Če pa dve črki ji dodaš,vrsto zob imaš. Skupina ljudi, ki pod isto streho živi. Na svetu ne vlada, čeprav morala bi. Odganja jo vlada, ki krivico dopusti. Tina Brcar isouDiAejd 'euizmp 'afuafiAiz 'isojpouj 'jsouzau 'afAejpz 'epoA 'isouApeajy 'uojuoq Križanka 1 14 15 16 17 18 2 3 4 5 6 19 7 8 24 20 21 22 9 25 10 11 23 12 13 VODORAVNO 1 poklic dr. Pavla Lunačka 2 če (ang.) 3 slov. reka in tudi športni klub 4 podzemna železnica 5 nogometna zveza 6 ime očeta dr. Pavla Lunačka 7 cucelj 8 3. oseba množine 9 avtocesta 10 ati, očka 11 paket 12 rojstni kraj moža, po katerem se imenuje naša šola 13 barva igralnih kart 24 zmagovalec NAVPIČNO 1 družabna igra (metanje v tarčo) 4 študij dr. Pavla Lunačka 10 osnovna šola 14 osvobodilna fronta 15 plima in ... 16 slika z versko vsebino (pravoslavno) 17 spremljevalke pubertete 18 šolski oddelek 19 priimek začetnika porodničarstva na Slovenskem 20 Slovenska akademija znanosti in umetnosti 21 ime dr. Lunačka 22 partizansko ime dr. Lunačka 23 začetnici avtorja križanke 25 taca Poletni horoskop OVEN To poletje bo zate še posebej razburljivo, saj ga boš delil/a s sebi ljubo osebo. Dobro se boš razumel/a z vsemi družinskimi člani in s prijatelji. A osebe, ki ti je naklonjena, ne smeš precenjevati. BIK Imej odprte oči, ker se ti lahko zgodi kaj nepredvidljivega. Ne pozabi na svoje stare prijatelje. Sonce že močno pripeka, zato skrbi za kožo in se ne izpostavljaj soncu brez zaščitnega faktorja 30. DVOJČKA Črne misli se ti bodo podile po glavi. Nad tabo pa bo črn oblak, poln jeze in maščevanja. Zateci se k najboljšemu prijatelju. Zaupaj tudi staršem. Proti koncu julija bodo skozi oblake posijalo sonce in čakajo te prijaznejši dnevi. RAK Poletne počitnice bodo zate nepozabne. Zvezde so ti naklonjene in prav rado se ti bo zgodilo, za se boš do ušes zaljubil/a. Ne izgubi pameti! LEV Pred teboj so lepi sončni dnevi, polni zabave in dogodivščin. S prijatelji boš užival/a ob bazenu. Ne pozabi na športne aktivnosti, samo plavanje ni dovolj. V drugi polovici avgusta se pripravi na šolo, da ti ne bo že na začetku zmanjkalo energije za šolsko delo. DEVICA Doživel/a boš poletno romanco, vendar ti bo konec meseca julija povzročala veliko težav. Zaradi ljubezni se boš oddaljil/a od prijateljev in staršev. Ne zapiraj se v svojo sobo, uživaj na svežem zraku in spoznavaj lepoto domače pokrajine. TEHTNICA Za teboj je naporen mesec, poln stresov in pritiskov s strani šole in staršev. Življenje se ti bo v juliju obrnilo na bolje. Na morju boš neizmerno užival/a, dobil/a boš nove prijatelje. Pazi, komu zaupaš, ker te prijatelj lahko pusti na cedilu. Ob polni luni boš imel/a nekaj ljubezenskih težav. ŠKORPIJON Ne obremenjuj se z novicami, ki jih slišiš o svoji simpatiji. Vedi, da imajo ljudje včasih svoje skrite namene, ko govorijo take stvari. Preveri, kaj se zares skriva za tvojim hrbtom. STRELEC Če boš sledil/a svojim sanjam, boš v avgustu spoznal/a ljubezen, ki ti bo zmešala glavo in povzročila kar nekaj težav pri starših. Zato puščico usmeri v pravo smer. KOZOROG Druženja z nekaterimi ljudmi, rojenimi v znamenjih raka ali leva, te lahko močno utrudijo. Pričakovali bodo, da se boš prilagajal/a drugim. Razmišljaj tako, da bodo tvoje misli pozitivno naravnane. VODNAR Pozabi na naporne dneve v šoli. Prepusti se sanjarjenju, uživaj ob kepicah slastnega sladoleda. Preberi kakšno knjigo ali si oglej dober film. Druži se z družinski člani, saj jim pomeniš več, kot sam/a misliš. RIBI Šolsko leto bo kmalu za teboj in imel/a boš čas za poletno lenarjenje. Spoznal /a boš veliko novih prijateljev in če se boš prepustil/a toku sreče, boš našel/našla tudi ljubezen. Družina te bo pri tem podpirala. S prijatelji boš imel/a manjše zaplete. zapisale učenke 9. razreda Vsebina Učenci 1. razreda so pripovedovali................ Tudi v 2. razredu se je dogajalo.................. Učenci 3. razreda se imamo v šoli prav prijetno... Pred 4. razredom je dišalo celo leto.............. V 5. razredu ustvarjamo........................... Tujejezični kotiček............................... FLL tekmovanje.................................... Kemijske delavnice................................ Zgodovinsko-geografski kotiček.................... Tehnika in šola................................... Likovni uspehi.................................... Mladinski pevski zbor............................. Utrinki iz podaljšanega bivanja................... Sem ter tja....................................... Intervju: Tinini literarni prispevki med najboljšimi. Kratke zgodbe učencev 6. a razreda - Oko spomina Kaj vse diši in cveti v 6. b razredu?............. Tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Tekmovanja iz matematike in fizike................ Tekmovanje v znanja o sladkorni bolezni........... Tekmovanje iz kemije za Preglova priznanja........ Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo priznanje Tekmovanje iz zgodovine........................... Športna tekmovanja................................ -—C.: v. „ . ....................................... ..3 ..3 ..6 ..8 ..9 10 13 16 16 17 17 18 20 21 22 23 26 28 30 30 30 31 31 32 32 32 34 • • Am' /TVl/ yvn/ amiv ...KER SMO z DRVtIMO LEPO ALEX .ke:R goH zuW. MATIC f f > . f * v XdiW ZTV4. Mlv /YVtly^Ail^ J(i^cV