uto im steviiKo m. v unuinni, v loren zz. septembru 1925. Ceno Din 150 Uhaja vsak dan popoldne, Izvzema! nedelje In praznike. — Inaaratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Jnserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenakl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnlitvo: Knaflova ulica stav. 5, primejo. — Telefon štev, 304. Uredništvo: Eaafiova ulica it. 5,I. aadatropfe. — Telefon šle v. 34. IV Poštnina platana v gotovini. Crnogorske svečanosti Velike Črnogorske svečanosti, ki so se te dni začele s prihodom kraljevske dvojice in ki dosežejo svoj vrhunec s prenosom smrtnih ostankov vladike Petra II. Petroviča Njegoša v večni hram na Lovčenu. ki ga je izdelal nas največji kipar Ivan Mestrovič, imajo svoj globok politični in kulturni pomen. V tem posetu Crnigori ob strani kraljevske dvojice vidimo lep primer, kako treba združiti dinastične momente s kulturnimi proslavami. NaŠ kralj ni odšel v Crnogoro. da samo vidi tamošnji narod, da obišče svoje rodno mesto Celinja prenesejo kosti črnogorskega in da naveže stike s črnogorskim narodom. Svoi obisk ie združil z veličastno nacijonalnokul turno manifestacijo: Iz vladike Petra II. Petroviča Njegoša, največjega sina Cmegore m Jugoslavije, jugoslovenskc književnosti in črnogorske zgodovine, v večni hram na epičnem Lovčenu, ki ga je dal sezidati naš kralj Aleksander I. Tej slavnosti prenosa kosti prisostvuje kralj v spremstvu vlade, ministrov, političarjev in naiodličnejših kulturnih delavcev iz cele države. Na Lovčenu bodo govorili naši najboljši književniki o pomenu in življenju vladike Petra II Petroviča, o Njegošu in njegovih delih. Za Črnogoro je Peter II. Petrovič, je Njegoš največji pesnik, črnogorskemu narodu so njegova dela evangelij in vsakdanja duševna hrana. V teh delih najde Črnogorec v smislu svojih pokrajinskih posebnosti in historičnih tradicij vse svoje ideale, nacijonalne in duševne. Črnogorcu je po pravici vsak praznik v proslavo in spomin tega izrednega pesnika črnogorskih čeri in ravnic, največji in kulturni praznik. O Ćrnigori smo sploh imeli slabe pojme: mislili smo: da je to pokrajina, kjer prebivajo ljudje brez globljih duševnih interesov, brez duhovnega živ« Menja, brez idealov. Delo in življenje vladike Petra Njegoša pa obratno sve-doči, na Je črnogorski narod živel globoko življenje, da Je svoje tradicionalno junaštvo i ti hrabrost napajal z velikimi idejami, samostalnosti in svobode, da Je od nekdaj želela veliko ujedinjeno Jugoslavijo. Ko stopa kralj Aleksander I. prvič po ujedinjenju v Črnogoro, druži svoj poset, svoj stik s tamošnjim na rodom z veliko kulturno proslavo vladike Njegoša! To Je globoko kulturno Izpričevalo naše dinastije. Črnogorski prazniki pa ne služijo samo kulturni proslavi in dinastični misli. Imajo še drug pomen, še svojo politično vsebino! Ko je kralj potoval iz Stare Srbije v Črnogoro, je otvoril novo cesto preko gore čakor. Za to pot so se izvršila naravnost gigantska dela. Ministri, kraljevska vlada, politiki in drugo spremstvo naše kraljevske dvojice ima sedaj priliko spoznati vse težnje črnogorskega naroda, ki je zdrav in napreden, dovzeten za vsako dobro stvar. S tem posetom se položi črnogorski pokrajini temelj novega napredka. Predstavniki iz vseh kraiev države se bodo na lastne oči prepričali, kaj potrebuje Črnagora, ako hočemo, da tudi ta pokrajina stopi na not modernega napredka in procvita. Tradicijonalno siromaštvo teh prebivalcev mora izginiti v moderno urejeni državi. Treba bo izsušiti Skadrsko blato, organizirati moder-ni ribolov na Skadrskem jezeru, treba bo ustanavljati moderne kmetijske zadruge, razvijati obrt, ki bo lahko eks-portirala v sosedno Albanijo, pa tudi humanitarne, kulturne in pnosvetne in-siituciie bodo morale vznikati v tej pokrajini, da jo dvignemo na nivo ostalih krajev nase države. Črnogoro čaka še velika bodočnost tujskaprometne industrije itd. Sedanji kraljevski poset pomeni torej nole* spominskih govorov v proslavo Petra Njegoše, noleg dinastičnih vezi kralievske dvojice s črnogorskim na-rodom, še temeljit preobrat za vso bodočnost črnogorske pokrajine. Naša kraljevska vlada ima sedaj priliko, da stori za ta zapuščeni narod vse, kar je potrebno, da se ga usposobi za moderni napredek. Te črnogorske svečanosti so prave konstruktivne svečanost!, namenjene delu in ustvarjanju. Tu se spajajo interesi dinastije s kulturnim procvitem in i materijalnim napredkom našega na-;oda. To je najvišje priznanje, ki ga laško dajemo kraljevskem dvoru In njegovi misiji, ki ga hoče vršiti v sedanjosti in bodočnosti našega nanoda. Tako so bile zamišljene, tako se vrže črnogorske svečanosti. Mi se pridružujemo težnjam sedanje Črnegore in »ozdravljamo Črnogorski narod in nje-fove energične napore za boljšo bodoč- Kraljevo zmasoslaunn pot no Cetinje Impozanten sprejem. — Črnogorski narod poljublja kralja« — Kraljev pozdravni govor. — Cetinje, 20. septembra (Izv.) Vse mesfn se je že pred dnevi zavilo v zastav u cvetje. Po vseh hišah vihrajo drža ne zastave in vsaka najmanjša hišica je okrašena z zelenjem in cvetjem. Na Cetinje je prišlo iz vseh krajev naše države nad 15.000 ljudi. Črnogorski narod je v gostih vrstah prihajal na Cetinje, da pozdravi svojega vladarja in gospodarja. Iz Podgorice je kraj v soboto posetil Danilovgrad in Nikšić. V impozantnem sprevodu se ie kralj vozil po glavni cesti, povsod pozdravljen od naroda. V Danilovgradu so kralja pričakovali ministri dr. S t o j a d i n o v i č. Maksimovič in general T r i f u n o-vič. Nad kraljevimi avtomobili je krožilo 7 aeroplanov. Kralj je obiskal med drugim tudi razna sela tako Čevo in Gorenji Zagorac. Povsod so kralja se-Ijakinje iskreno in naravnost udano pozdravljale. Poljubljale so mu roke in se mu globoko priklanjale. V Gornjem Zagorcu se ie kralju poklonila seljakim.ia. ki ga je pozdravila s kratkimi besedami: »Solnce naše nebeško! Želja in sreča naša! Junak naš! Sablja bridka! NaŠ gospodar! Živel!« Kralj je obiskal tudi rojstno mesto, kjer se je rodila njegova mati princezinja Zorka. V Cetinje je kralj prispel popoldne. Sprejem je bil naravnost veličasten in sijaien. Sprejema se ie udeležilo nad 20.000 ljudi. Zvečer je bil svečan banket in je kralj po pozdravnem govoru načelnika občine imel kratek in značilen govor. Preranslii radikali prati koaliciji RR Radikalni shod v Osijeku zahteva objavo sporazuma R-R* — Slab Radićev nastop v Ženevi« — Beograd, 21. septembra (Izv.) Ni-kakih važnejših političnih dogodkov. Najbolj značilno je, da je začela »Politika«, ki je doslei zagovarjala z vso vnemo koalicijo RR, napadati radičevce. »Politika« objavlja danes obširno poročilo o shodu, ki so ga priredili radikali za prečanske kraje v Osijeku. Tega shoda so se udeležili delegati narodno-radikalne stranke iz Hrvatske, Slavonije. Baranje in Srema. Shodu je predsedoval narodni poslanec dr. Momčilo Ivković, ki je v svojem govoru posebno podčrtaval veliko nezadovoljstvo radi sporazuma med radikali in radi-čevci. Nezadovoljstvo vlada posebno med prečanskimi radikali radi tega, kako se ta sporazum v teh krajih izvaja. Radikali na Hrvatskem in v Slavoniji so nezadovoljni, ker zahtevajo radičev-ci preganjarje državnih uradnikov, ki so bili vedno zvesti državi. Nekateri govorniki so pozneje odločno zahtevali, da se mora sporazum objaviti. Med drugimi so govorili: Kosta Mladeno-v i ć. dr. Boža B e g, dr. S u m a n o v i ć in lija M a r č e k. Zbor je sprejel končno z velikim odobravanjem resolucijo, ki protestira proti preganjanju uradni-štva od strani radičevcev. Od glavnega strankinega vodstva narodno-radikalne stranke zahteva resolucija, da se protokol o sporazumu takoj oficijelno objavi oz. da se vodstvo jasno izjavi o razmerju med radičevci in radikali. Resolucija dalje odločno zahteva, da mora narodno ladikalna stranka zahtevati takojšnjo ustavitev borbe HSS proti radikalom v prečanskih krajih. Resolucija tudi zahteva lekonstrukcijo vlade, v katero ima vstopiti zastopnik narodno - radikalne stranke za Hrvatsko in Slavonijo. Resolucija se ima predložiti predsedniku stranke g. Nikoli P. Pašiču. Shod je končno v resoluciji tudi zahteval, da dobe krajevne organizacije narodno-radikalne stranke za Hrvatsko in Slavonijo odgovor na svoje zahteve v roku dveh mesecev. Poročilo o tem shodu je napravilo v 1^ ogradu precejšnjo senzacijo. Politika^ dalje prinaša iz Ženeve poročilo c nastopu Stepana Radića, Po-roci'o konstatira slab vtis, ki ga le napravil Stepati Padič s svojimi govori v Ženevi. Ženeva uotri Radićev nastop trezno. (>biča:r»o je, da vsakemu govornika na sejali Društva narodov ploskajo. Radić je pa doživel strahovito blamažo. Njegovemu govoru ni nikdo ploskal. »Politika« dalje omenja poročila italijanskega tiska o Radičevem govoru in o vlogi, ki jo igra Radič napram Rusiji. »Politika«' navaja posebno mnenje italijanskega tiska, da vod! Radič politično posredovanjem med Beogradom in Moskvo. Na durgi strani pa sta Pa-šič in d-. Ninčič, ki imata ravno nasprotno mnenje o sovjetski Rusiji. Važen gospodarski kongres 9 Beogradu Izvozna prognoza naooveduje 1 vitev hmeljarske — Beograd, 21. septembra. (Izv.) V dvorani beogradske Borze so bila v soboto in včeraj važna posvetovanja zastopnikov trgovskih, obrtnih in industrijskih korporacij, katerih se je udeležilo nad 100 delegatov iz vseh krajev naše države. Slovenijo sta med drugimi zastopala podpredsednik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Fran Windi-scher in tajnik Zbornice trgovine, obrti in industrije g. dr. Ivan Pless, Vršile so se živahne razprave o vseh za naše gospodarske kroge najbolj važnih vprašanjih. Včeraj dopoldne je bilo zborovanje končano. Zbor je sprejel in odobril 7 poročil in obenem sprejel važne resolucije. Kongres je obenem razmotrival sedanjo izvozno sezono ter na podlagi statističnih podatkov sestavil izvozno prognozo za leto 1926., to je od 1. septembra 1925. do 31. avgusta 1926. Po tej prognozi se ima iz naše države izvoziti: 1.) žitni pridelki 2 milijardi 250 milijonov, 2.) sadje 309 milijonov, 3.) živina in mesni izdelki 2 milijardi 436,300.000. 4.) 0 milijard izvoza. — Za ustano-šole v Žalcu« les in lesni izdelki 1 milijardo 898 milijonov, 5.) industrijski in obrtni izdelki 762,881.000, 6.) razni drugi izdelki 900 milijonov in 7.) ostali predmeti 1 milijarda 443^19.000. Celokupno ugotavlja prognoza, da bo znašal naš uvoz prihodnje leto 10 milijard. Kongres je sprejel tudi razne resolucije, od katerih je treba omeniti naj-glavnejše, in sicer: 1. resolucijo za izenačenje davkov in za zakon o neposrednih davkih. 2.) resolucijo o reformi zakona o zavarovanju delavcev in o reviziji zavarovalnine. 3.) o železniških tarif ih, ki se 1. oktobra znižajo. 4.) resolucije o potrebi vagonov za izvoz lesa, 5.) resolucijo glede izvoznih carin in 6.) resoluciio glede trgovinskih pogodb. Za Slovenijo je bila sprejeta zelo važna resolucija, ker tudi beogradski krogi uvidevaio potrebo racijonalne gojitve hmelja. Ta resolucija zahteva, da se ustanovi v Žalcu na Štajerskem hmeljarska državna šola in da se hmeljarskemu društvu v Žalcu izposluje državna podpora za gojitev hmelja. SHolsn shođ Suetozarlu PrlMfevifa v BunjaluM — Zagreb, 21. septembra (Izv.) Iz Banjaluke prihajajo danes prva poročiia o sijajnem shodu Svetozarja Pribičevi-ća. ki se je vršil v nedeljo 20. t. m. Shoda se je udeležilo nad 5000 oseb, med njimi zelo mnogo radikalov, ki so nezadovoljni s sedanjo vladino politiko. Značilno je. da so se shoda udeležili izraziti ■ i - _______ _ I nost. Njegova bodočnost je tudi naša ; bodočnost ' člani Srnao. Poleg Svetozarja Pribiče-viča so še govorili general Voja Živano-vič. narodni poslanec Kecmanović, minister na razp. dr. Hinko Krizman in mnogi seljaki. Svetozar Pribičevič je v svojem govoru, ki je zelo politično značilen, na-\ajal različna zgodovinska dejstva kako je prišlo do našega ujedinjenja. Na-\ajal ie borbo proti avstro-ogrski monarhiji, ki jo ie vodila nekdanja srbo-hrvatska koalicija, dogodke za časa aneksije Bosne in Hercegovine, veleiz-dainiški pnoces in^končno stališče Narodnega Veča v Zagrebu glede ujedinjenja kakor tudi ženevski pakt, .kj ;« po mnenju Svetozarja Pribičeviča hotel ustvariti nekak dualizem po avstno-ogr-skem tipu, to se pravi Srbe in Jugoslo-vene. Svetozar Pribičevič je v nadalj-nem svojem govoru zavračal vehementne napade »Samouprave« proti njemu, ki mu je pred dnevi ceb zagrozila z zakonom o zaščiti države. Svetozar Pribičevič ne širi med narodom plemenske mržnje, ampak stremi, da se dosledno izvede vidovdanska ustava in narodno ujedinjenje. Zaključek pravniškega kongresa v Beogradu Dr« Danilo Majaron izvoljen za predsednika Udruženja« — Kongres se je izrekel proti poroti. — Beograd, 21. septembra (Izv.) Včeraj ob 9.30 je bila zaključna plenarna seja pravniškega kongresa. Na seji so bile prečitane resolucije štirih sekcij, ki so razpravljale najaktualnejše pravniške probleme. Kongres sta pozdravila med drugimi brzojavno zunanji minister dr. Ninčič in bivši finančni minister dr. Kosta Kumanudi. Kongres je brzojavno pozdravita Udruženje bolgarskih odvetnikov. Prečitane so bile na to resolucije. Prva sekcija, ki razpravlja o problemu za uvedbo lajiškega elementa v kazensko-pravosodje je odločno proti temu. da bi se ustanovile porote. Druga sekcija se ni soglasno izrekla za neomejeno dopustitev prič v civilnopravdnem postopanju. Resoluciji tretje in četrte sekcije se odločno izjavljate za enakopravnost med moškim in ženskim potomstvom v dednem pravu. Končno je bila izvoljena nova uprava. Za predsednika pravniškega Udruženja je bil izvoljen predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani dr. Da/rilo Majaron, za podpredsednika pa vseuČ. profesor dr. Boža M a r k o v i č (Beograd) in dr. Ladislav Polič (Zagreb). Za člane uprave so bili izvoljeni: dr. A r a n g j e 1 o -v i č, Obrad B1 a g o j e v i č, dr. Vero-n a , dr. Ivo P o 1 i t e o, dr. Dušan P e -1 e š , dr. Janko B a b n i k . dr. Metod Dolenc in dr. Rudolf S a j o v i c. Dr. Danilo Majaron se je iskreno zahvalil za izkazano zaupanje. Po kongresu so se sestali odvetniki Jugoslavije ter ustanovili Zvezo odvetnikov, ki je sprejela med drugim resolucijo, da si čirnoreje ima uveljaviti zakon o odvetnikih. Mednarodni invalidski kongres — Ženeva, 20. sept. Mednarodni invalidski kongres je sprejel resolucijo, ki se zavzema za izboljšanje gmotnega položaja avstrijskih, češkoslovaških in jugosloven-sklh Invalidov. Kongres poziva vlado v Beogradu, Pragi in na Dunaju, da potom zakonodaje zaslgurajo položaj invalidov. — Beograd, 21. sept. (Izv.) Iz Ženeve poročajo nekatere podrobnosti o mednarodnem invalidskem kongresu. Našo državo zastopajo trije invalidi med drugimi polkovnik Lazarević m pa g. Marinko (Ljubljana). Kongres se je razdelil v dve sekciji, ki ste nato razpravljale o položaju invalidov v posamenih državah. Na plenarni seji so bile vse resolucije soglasno in z največjim odobravanjem sprejete. Kongresa so se udeležili kot opazovalci tudi nemški invalidi. Ena resolucija zahteva harmonično sodelovanje z Društvom narodov, druga resolucija pa se zavzema za izboljšanje gmotnega položaja avstrijskih, češkoslovaških in jugoslovenskih invalidov. Kongres je sklenil, da prične odločno borbo v prilog gori omenjenih invalidov. Občinske volitve Rezultat v Mostah in v drugih občinah« Včeraj v ueieljo 20. t. m. so se vršile v nekaterih občinah občinske volitve, ki dokazujejo znatno nazadovanje klerikalnih glasov. Po dosedanjih poročilih, ki iih je prejelo uredništvo, so se vršile občinske volitve v Mostah pri Ljubljani, v Križah pri Tržiču in v Šmihelu-Stopiče pri Novem mestu. Vse te občine so znane klerikalne trdnjave in postojanke, toda povsod je opažati veliko nezadovoljstvo prebivalstva proti klerikalni gospodarski politiki tako v Mostah in v ostalih krajih so morali klerikalci nastopiti pod masko raznih lokalnih strank in strančič in se nikjer niso hoteli udeleževati volitev s svojim oficijelnim imenom SLS. V Mostah pri Ljubljani so bile volitve v splošnem mirne. Klika znanega Oražma je napela vse sile, da bi si pridobila svoje vodilno mesto. Vezala se je na vse strani s socijalnimi demokrati, komunisti in narodnimi socijalisti. K-ub temu so klerikalci na- zadovali za 142 glasov, napredujaki (SDS>, pa so napredovali in so priborili 7 mandatov, dočim so preje imeli samo 2. Rezultat volitev je sledeči: 1. ) napredna gospodarska ln delavska Usta (SDS) 170 glasov. 7 mandatov; 2. ) združeni klerikalci, komunisti, na" rodni socijalisti ln socijalni demokrati (gospodarska In delavska Usta) 524 glasov (23 mandatov). 3. ) gospodarska lista Šmartno, to fe samostojni kmetje in klerikalci 82 glasov, 3 mandate. V Križah' pri Tržiču so bile tudi včeraj občinske volitve. Dobili so: 1. SDS 79 glasov (5 mandatov), 2.) lista čevljarjev 41 glasov (2 mandata), 3.) podobčhia Duplje 113 glasov (7 mandatov). Od teh samo dva klerikalna. 4.) delavsko obrtna lista, maska za SLS 74 glasov, 5 mandatov. 5.) podob-čina Stenično 34 glasov, 2 mandata in 6j združeni delavci 72 glasov, 1 mandat in 8. lista dosedanjega župana oficijelna SLS 57 glasov, 3 mandate. Dosedanji občinski ge-rent ima večino 425 glasov, dočlm imajo klerikalci samo 131 v splošnem. Zanimive so bile tudi volitve v dole trski občini Šmihel-StopiČe. Iz lokalnih' ozi-rov je bilo postavljenih tukaj nebroj kandidatskih list. Rezultati: prva Usta 77 (3), druga lista 136 (5), tretja 236 (10), četrta 75 (3), peta 36 (l), šesta 61 (2), sedma 175 (8) fn osma 41 (1). Celotni rezultat v tej občini je, da imajo klerikalci 18 mandatov, naprednjaki pa 15. Tudi v tej občini so klerikalci nazadovali. S^SSbbbbSbbbb ES-KA JOGO TORPEDO BIANCHI 110 l vliek moderna tehnik« najceneje pri Palača Ljubljanske kreditne banke ln Gosposvetska c. H Vsi nadomestni deli ln oprema. CA J. Goreč Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Trami sortirani po noti frc. meja, 14 vag., denar 354, blago 354, zaključki 354, Smezzole: 4.25, 4.50, 4.75, od 8—16 frc. m. denar 550; smrekovi in jelovi hlodi od 25 cm papr. frc. nakl. post. blago 335; bukovo oglje praška frc. Borovnica denar 20. ŽITNI TRG Pšenica domača, fco Ljubljana: je Supramati pravkar odprl Z drhtečo roko je snel svileno pokrivalo — in tisti hip se je razlegel po grobnici krik nepopisnega začudenja. Pred njim je ležala Čudovito lepa ženska. Zdelo se ie, da spi. Bila je razkošno oblečena in do polovice pokrita s rožami, ki se jim ni prav nič poznalo, da leže tu morda že več stoletij. Bile so sveže kakor da iih je nežna roka pravkar natrgala. Iz krste se Je Širila neka čudna, dušeča vonjava, ki jo je poznal Supramati že iz tajne sobe, kjer je našel Lffiano. Isto je bilo tudi v vseh drugih krstah. V zadnji krsti ie počivala Eleonora, s katero se je Narajana poročil takrat, ko se je zadnjič mudil v gradu. Tudi ona je bila prekrasna. Supramati se ni mogel dovolj načuditi, zakaj j njegov prednik ni rešil nobene ljubice, dasi mu je I bilo na razpolago tako mogočno sredstvo. — Kako nerada je umrla ta uboga Eleonora! I Princa je ljubila tako, da je kar norela, če je le po-| mislila o ločitvi. Tudi on je bridko plakal. Venomer >3 je poljubljal in šepetal: »Kolika sreča bi bila zame, o Eleonora, če bi mogel umreti s teboj!« — je pripovedoval Tortose in nazival zapored imena vseh krasotic, ki so počivale v teh krstah. Nato ie vzel svešo rožo ter se prekrižal, rekoč* — Bog se usmili duše mojega ubogega gospoda! Nikoli nisem hotel verjeti, da je bil v zvezi s hudičem, toda ta roža mi ne gre iz glave. Brez božje ali satanove pomoči roža ne more ostati sveža tri — ali štiristo let. — Pomirite se, Tortose! Hudič nima s temj rožami nič opraviti. Znanost je pomagala ohraniti te rože in telesa. Pač bi pa lahko porabil Narajana to znanje v boljše namene. Ko je bil končan ogled, je Supramati po kosilu v pogovoru s Tortosom izrazil svoje začudenje, da tu ni laboratorij kakor v Bretagni. dasi se je Narajana često in dolgo mudil v tem gradu. — Tu je laboratorij. Vhod je iz knjižnice, le vrata so skrita pod oboji, — je odgovoru oskrbnik. Prosveta Donesek k visoški kroniki Vsakemu čitatelju te najlepše kmetske povesti iz naše preteklosti je znano, da je dr. Ivan Tavčar zamislil vas Davče kot torišče nemške kolonizacije v loškfh hribih, kamor je postav?! tudi Jeremijo VVulffinga, enega glavnih junakov svoje povesti. Dr. Tavčar je tu poetično obdelai misel ali bolje rečno podmeno, da izhaja ime »Davča« od ondi naseljenih Dajčarjev (Deutsche), to je Fincev hi da je tudi njegovo ime Tavčar izvajati od Deutscher. To podmeno pa ne potrjujejo niti jezikoslovni, niti zgodovinski razlogi. Od vseh vasi v Selški doKni je bila Davča najpozneje naseljena; zgodflo se je to koncem 16. m začetkom 17. stoletja, kakor lahko ugotovimo iz urbarjev loškega gospodstva iz leta 1560., ki Davč niti kot vas, rorti kot selfšČa ne omenja; nekateri novi rovti, ki so se napravili nad Robidnico proti Davčam, so še vpisani pod Tllebovše, županijo Oslice. Med prvimi temi rovtarji najdemo v navedenem urbarju Gregorja Btovctna, Matevža Govekarja, Jurija Ken-do in Matiia Kendo, torej samo slovenska tmena. Urbar iz leta 1630. sicer že omenja Davčo kot samostojno županijo (ofiicium), vendar izrecno pripominja: V tej županiji ne bivajo kmetje, ki so že pred davnim časom se tu naselili, marveč le rovtarji, ki so se šele pred 60. leti polagoma sem priselili. Prebivajo jako visoko v gorah, tako da jim časih zaradi mraza ali predolgo ležečega aH prezgodnjega snega žito ne dozori. Leta 1630. je bilo v Davci IS mladih kmetij, ki so nastale fz rovtov; od teh so bile (po predpisanem davku sodeč) največje: Jakob Prezelj, Križe Preželi, Peter Šoštar, Miha S o r č a n, (kojega posestvo je kupil Boštjan Ambrožič za 500 cekinov), Simon Tušek (še danes se imenuje hrib nedaleč od Črnega vrha na desnem bregu nad sotesko davškega potoka »Tu-škov hrib« ter meji sedaj na Italijo), Hilarij V i č e k, Špela P o m 1 n i k, Valentin P e -t e r n e 1, Ivan M t h e 1 i č, Jurii J e m e c (obenem župan), Marija Frohrich, Matija Šturm, Štefan FroMich. Kakor razvidno iz tega seznama, je večina teh rovtarjev slovenskega imena in porekla. Nemška so le imena Frohlich, Šturm In morda tudi Preselj. Ni izključeno, da so se nekateri izmed njih priselili iz bližnje Sorice, kjer najdemo leta 1630. Štefana Frohlicha in Štefana in Tomaža Preželjna. V tem se torej pisateljeva fantazija ni zmotila, ko je v Davčo postavila tudi nemški knjetski dom. A ti maloštevilni Nemci niso mogli dati Davči ime, ker jih je bilo v primeri z doselienimi slovenskimi rovtarji premalo. Davča ni bila nikdar »Dajča« (to jezikoslovni nemogočnosti izpeljati Davčo Dd »deutscc, govorimo pozneje). Tudi ime VVulffing je pisateljeva fantiazija prosto prestavila tušem. VVulffingu se nahaja le okoli Škofje Loke in so bavarskega pokolenja; nemški naseljenci v teh krajih pa so bil! Tirolei iz Indije (Inmchena), ki jih je bri-ženski Škof Emihon leta 1383., torej dobrih 200 let po bavarski kdondzacifr okoli Škofie Loke, poklical v tedaj še popolnoma neobdelane golščave pod Ratitovcem in Lajnarjem. Mejo nemški kolonizaciji tvori tu natanko potok in potem reka Sorica. kar se Še danes vidi iz nazivov gora in hribov, ki so na levem bregu še danes skoraj vsi nemškega izvora, dočim so hribi in vrhovi na desnem bregu, torej v Davči in njeni okolici, slovenski. Davčo obdajajo proti Goriški sledeči vrhovi: Hoč\ Porezen, Hum, VeKka Kopa, Crmprovka. Lubniški vrh, Tu-škov hrib, DavSfci vrh, Črni vrh, proti So-rici najdemo imena: Kovk, V grapi, Za hribom; takoj na drugem, torej levem bregu Sorice pa Imena Schartenhrigd. Hiblerko-gel. Rost, Kuppe, Kogel, Leitneck, Stomant (Steinwand), Bindak (\Vindeck), Stanpoh (Steinbach), i k} drže v nepretrgani verigi čez vasi Sorico, Spodnje in Zgornje Danje, Zafcrdo, Torko in Ravne gori do Ratitovca, čigar posamni vrhovi in planine so skoraj vse nemškega izvora. Ta nemška tirolska kolonizacija je obsegala vse ravnokar navedene vasi, kjer so bili Nemci kompaktno naseffenl ter preskočila Tovkarsko sedlo, tako da je bila tudi vas Prtovč na vzhodnem pobočju Ratitovca popolnoma, sosedna vas. Podlomek pa deloma nemška. V smeri proti Bohinjski Bistrici je segal ta nemški otok do Nemškega Rovta na zapadnem predgorju Ratitovca, ki je bil ves nemški, a se je hitreje poslovenil, in do Ravn, ki so bile deloma nemške. To je bila nemška kolonizacija v loških hribih, pravimejše okolu Ratitovca. Ti Nemci so bili vsi tirolskega porekla- Bavarci pa so bili našel i eni vsi v ravnini okoli Stare Loke do Kranja in sicer v Stari Loki, Be-štru (VVestern), Binklju (VVinkei), Trnju (am Domach), Sv. Duhu (Obern), Moškri-nu (Matschrgram), Čmgrobu (Ehrengrue-ben), Pevnu (Jagerndorf), Dorfarjfh (Dor-ferer) — tu najdemo v urbarju iz leta 1560. Petra in Pavla VVulffinga, Virmaših (Er-mern), Starem dvoru (Altenhoffen), Žabnlci (Saffnitz), Bitnjah (Veichting), Suhi (Zau-chen), Lipici (Kleinsaffnitz) in Stražišcu (Drasisch), Pungart (Baumgarten), Puštal. Imena Bavarcev in Torolcev so popolnoma različna in se še danes lahko ločijo. Bavarskega izvora so sledeča imena: Hartmann, Hawmartn, današnji Roman, Schrfrer, Triller, Kestner, Langauer (Logon-der), Langerholc, Turner, Zfherl, VVutfing (Vilfan), Cegnar (Zechner), Wmd*scher, Leutgeb, Osterman, Hainricher, Hafner, Kašman, Papler, Perner, Rath (= Rant), Spmdler, VVachter, Kunsti, Ca* (Cof), Baj-zelj (Weisl). Rapp (Rasp), VVohlgemuth, VVeniger (Benigar), PretnaT (Brettner), šink, Finžgar (Vintschger), Hofmaim, Hu-r • Cafnen (Zeichner), Guzelj. -olskega izvora so sledeča imena ter -rrčnikl, ako jfc najdemo Izven so- riške županije, pozneje preselili v dolino, odnosno v Loko: Kofler, Fajfar (Pfeifer), Pegan (Pe-haimb), Frolich, Markerl (Marki), Kejžar, Geiger, Janch, Trojer, Pregelj (Presl), Er-hardt, Žnidar (Scheinder), Šrrrid (Schmid), Kramar (Kramer), Thaler, Weber, Jenšter-le. Kemperle, Gartner, Gasser, Pintar (Binder). Da povzamemo dosedaj dognano: Meja bavarske kolonizacije je šla iz Stare Loke do Trate, odtod ob sedanji železniški progi do Stražišča, odtod pod vrhovi Javor-nika čez Planico in Križnegore (vštevši to zadnjo vas in Cavmo, zopet nazaj na Be-šter pri Stari Loki; meja tirolske kolonizacije pa je šla od Sorice ves čas ob levem bregu selske Sore do Jesenovca vzhodno od Zalega loga (rum Stuobn), odtod po grapi Plenšak na Prtovč in Podlonk, odtod na Pečano rn v smeri do Etohinjske Bistrice do Nemškega Rovta, od tu južno nazaj do Sorice. Kakor vidimo, Davče v tem ozemlju ni. Dokazano ie torej, da ime »Davča« niti iz zgodovinskonarodnopisnih, niti iz zemljepisnih In kraje slovnih razlogov ne more imeti svojega izvoraod »Dajčarjev«, torej nemških naseljencev, ker teh v tem ozemlju nikoli nj bilo toliko naseljenih, da bi tvorili posebno v pimeri k kompaktnemu nemškemu narodnemu otočiču sorske županfje posebnost. Razrešiti je le še vprašanje, ali je jezikoslovno mogoče Davčo in Davčarje izvajati Iz naziva »deutsch«, odnosno Az slovenskega dajčar ali tajčar. Po soglasni sodbi uglednih jezikoslovcev (univ. prof. Ramovš, prof. Koštial) ie to popolnoma nemogoče. Da hi se kraj sam nazival od »davc«, to je »daleč«, ie nezmiselno, ker je vsak kraj sebi najfriižji. ta izključeno je pa tudi. da bi to vas drugi tako imenovali, ker se v selški dolini in tudi na Tolminskem, kjer bi to vas morebiti tako nazivali, gorenjski »v« za »1« le zelo redko izgovarja in ker ondi nlkdo ne pravi »davč«, marveč zdaleč« ati »deleč*. (Konec krtri) — Radivoj Peter lin - Petruška: Znamenje. Pesmi. V lastni založbi. 1925. Strani 56. Med največje lirike spadata gotovo Villon in Verlaine, oba nestalna klateža in nemirna Ahasvera. Ta vrsta duhov se je posebno razmnožfla ob Murgerjevrh časih, v prvi polovici preteklega stoletja. Pri nas imamo dva izrazita zastopnika bohemskega životar jenja, oba prikupna služitelja lahko-krile Modrice: to sta Golar in Peterlin, ki sta ob vedri spomladanski modrini dala slovo zatohli šolski modrosti in neodvisno sprovajta svojo fantazijo po belem svetu. Peterlin - Petruška, avtor pesniške zbirke »Po cesti fn stepi«, dvakratni vojaški begun, je prebil blizu dvajset let po tu;ini, največ po širni Rusiji, kjer je menda nekoč potrkal pri pokojnem Levu Nikola je viču Tolstem, nadah*e po sosednih državah. Tako je pred vojno priobčil »Slovan« eno njegovih popevk, zloženo na Švedskem: pesnik se šeta po parku, čuje šuštenje svilnatih oblek in se mu zazdi, kakor bi se kaj dobrega cvrlo v ponvi; v ribniku sredi vrta zapazi luno in se mu zazdi, kakor da je hleb sira... Taki dojmi dovolj jasno pričajo, da je moral naš bohem pogostoma dokaj drago plačevati svojo neomejeno svobodo. A kaj zato! To mu je v krvi, popotnik je bfl in popotnik ostane. Če bi se bila razpasla že do nas najnovejša paTiška literarna moda, da pisec sam pospremeni svoje delo s primernim naznanilom med ljudi, bi naš Petruška brez dvoma poudaril to svojo potezo, ki preveva tudi sedanjo knh'žico, jI da'e naslov in poznanja na premnogih straneh. Pod kakšno zvezdo... sam ne vem, kako sem bfl ustvarjen: nestalen sem vesel bohem, rad kosam se z viharjem. Navzlic svojemu neznatnemu obsegu prinaša »Znamenje« dovolj obširno lestvico čuvstev in izkustev: nežno refleksijo, pretehtano žrvljensko modrost, rahločutna opazovanja in celo epski navdahnjeno Salo-rr.ejo. V svoje slike iz narave vplete včasi šaljivo, šegavo opazko: Z napetim lokom dremlje Amor tam, od mraza mu ročice so zelene; če greste mimo. to zatrdim vam, device ne zadene prav nobene. Srčkane drobnjave so zložene v gladkih kiticah, vselej preprostih, enkrat samo imate skoro sonet pred seboj: »Ves dan sneži«. Prav ljubko zveni »Romanca«, medtem ko je »Ruska romanca« uspel prevod. V celoti pa. naj vam prepišem naslednje štirl-vrstičnice prežete z narodnhn duhom: Dolgi in pusti so dnevi, kam z njimi, nihče ne ve, kot v pratiki kvaterner ribe nerodno v oči ti štrle. Oh, in ta bela Ljubljana s svojo debelo meglo, mokra, čemerna, zaspana, povejte, kam neki bi z njo? — Pojdimo v Kamnik po slamnik: tamkaj se solnce susi, od jutra pa tja do večera na zlatih nrtJh vist Pojdimo v Tunjce po punce, po rdeče, okrogle, brhke1, tam se igralo In pelo naše bo otožno sreč! An*. D. — Sienkiewiczev spomenik v Varšavi. Poljska postavi v Varšavi spomenik svojemu Sienkiewiczu. Prlpravljarni odbor za postavitev spomenika je dal te dni Izpodr bodo za ustanovitev novih krajevnih odborov, da se vsa zadeva pospeši. Spomenik bo veličasten, zato pa bo stal ogromno sveto, katero treba nabrati. Glede na sedanjo gospodarsko tesnost v Poljski ni pričakovati postavitve spomenika Se tako kmalu, lOO-GODlSfOE ISKUSTVO 1 PROKUŠANI RECEPTI DAJU UVJEK PAEDNOST / LEONHARDI-EVOM MASTILU TUSEVIMA L1EPIVIMA SOIAMA ZA STAMPItlB FAĐRTKACnA ZA 1UQOSLAVI]Ui PENKALA TVORNICE EDMUNO MOSTER I DHUO O. D. ZAGREB Sport Gorsko kolesarsko -rvenstvo Jr ' si vije. Včeraj se je vršila na prosi Vrhnika km 20 do km 26 dirka za gorsko prvenstvo Jugoslavije. Na startu se je prijavilo okoli 25 dirkočev, startalo jih ie Pa samo okoli 20. Dirke so se udeležili klubi Orao, Ilirija, ASK. Primorje, Edelweis, Perun (Maribor) in Zvonček (Ptui). Dirka na klasrčno lepi progi je privabila na Vrhniko nebroj športnikov in izletnikov, prisotvovalo pa ji je tudi mnogoštevilno občinstvo z Vrhnike. Točno ob 15. je dal starter znamenje. Že od starta dalje je pričela ostra borba med dtrkači, ki so se kmalu ločili v dve skupim. V prvi so vozili favoriti Kranjc, Šolar, Kos-matfn, Hvala, Glavič itd. Šolar je fmel smolo, da je že pri prvem kilometrov padel, kar je postalo zanj usodno. Ostali so se odtrgali, vendar mu je uspelo že pri km 3 dohiteti prvo skupmo ter je bi! skupno s Kranjcem ter Ramšakom na vodstvu. V kras-ne.n flnishu so dirkači pridrveli na cil\ kot prvi Krajne (Orao, Zagreb) v 14.32, drugi Ramšak (Zvonček, Ptuj). Ker se ni pravočasno prijavil, pripade drugo mesto gosp. Šolar jb, ki je bil tretji. — Vsi trije so bfli oddaljeni drug od drugega komaj za pol kolesa dolžine. Nato so sledili: Glavič (Primorje). Podboj (Ilirija), Kosmatin (Primorje), Jontes, Bfač:č itd. Pred glavno dirko so startali domačini Vrhufčani. Prvi je prispel na cilj Erjavec J., 2. Vidmar Fran, 3. Kette 4. Kraševc, 5. Urbančič, 6. Mihevc. Po dirki je bfl obhod dirkačev na Vrhniko, kjer so bili pogoščeni, obenem pa so jim bila razdeljena darila. Gorsko prvenstvo Jugoslavije si je priboril Kranjc, ki je prejel lep lovor;ev venec in krasen pokal, prvak Slovenije je Ramšak (Zvonček, Ptuj, prvak Kolesarskega kluba Ilirije Josip Šolar, prvak ASK. Primorje Glavič. Vsem zmagovalcem so bila od strani podsaveza ter klubov izročena častna darila, nato pa je bila cela skupina fotografirana. Prireditev je uspela zlasti v propagandnem oziru sijajno, aranžma je bil brezhiben, kar je predvsem zasluga agilnih gospodov Gorjanca, Brumata itd., kakoT Kolesarskega podsaveza samega. Kolesarska dirka društva «Sava»* Letos meseca januarja ustanovljeno kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« je pod predsedstvom agilnega predsednika g. Batjela včeraj priredilo kolesarsko tekmo, ki je prav dobro uspela, če je treba upoštevati mladost društva. Dirkalna tekma se je vršila v Štirih skupinah. Glavne dirke Kranj-Tržič od km 2 v Zg. Šiški se je udeležilo 11 kolesarjev. Proga znaša 80 km. Ta skupina je bila najzanimivejša. Četvorica kolesarjev se je kmalu od Kranja začela boriti za zmago. Pri km 30 je bila situacija ta, da je prvi vozil Vinko S t r o h-s a c k, za njim S1 a m i č Herman, Nago-d e Franc in Grabeč Ivan. Vsi so se ves čas do Tržiča menjavali in povsod z lahkoto vozili. Skupina je v Zg. Šiški startala ob 14.13 in so prvi dirkači prispeli v Tržič ob navzočnosti tržiškega prebivalstva pri 42 km ob 13.24. V Tržič so prispeli prvi Vinko Strohsak, drugi Fran Nagode, tretji Slamič Herman, četrt! Grabeč rvan, peti Milko Slamič, šesti Anton Ciuha. Četverica gori omenjenih kolesarjev se je ves čas borila za zmago. Nazaj grede se je zgodil Hermanu Slamiču defekt kolesa, ki mu pa je onemogočil, da še nadalje tekmuje. V Zg. Šiški pri km 2 so ob zvokih vodiške godbe pozdravljali mnogoštevilni prijatelji kolesarskega sporta zmagovalce Od te skupine so prvi dospeli: kot zmagovalec Fran Nagode, ki je rabil za progo 80 km 2.47, sledili so: Vmko Strohsack 2.51.50, Ivan Grabeč 2.58.51; Anton Cinka 3.0.11 in peti Milko Slamič 3.16.38. Drugo dirkaško skupino je tvorilo dru-štvo »Zaria«, ki je dirkalo na progi Siška-Kranj in nazal v daljavi 44 km. Kot prvi je prispel nazaj na cflj Ivan Vrbinc v času 1.30.55, drugi je bfl Pavel S m r e-kar (1.36.12) m tretji Maks Trtnik v času 1.42.54. Tretjo skupino kolesarskih dirkačev so tvorili invalidi, ki so dirkali na progi Šiška-Medvode in nazaj, 16 km, in je kot zmagovel prišel Rozman Ivan v času 0.39.9, drugi Fran Preša 0.40.20 In tretji Fran Sevnik 0.42.30. Kot zadnja skupina je bila damska, ki je dirkala na progi * 4 km. Piva je prišla na cilj Albina K r ž i n (0.11.7), druga Draga Po tokar (0.11.14) in tretja Fani Baijel (0.11.19) Pri km 2 je občinstvo z navdušenjem pozdravljalo zmagovalce in pozneje se je vršilo srečkanje. Tri številke so zadele lepe dobitke in sicer številka 3978 kolo, §U 1579 voziček in št 3927 še zadnje darilo. Pred otvoritvijo kolesarske dirke je društvo »Sava« priredilo z vodiško godbo primeren sprevod po mestu s Šentjakobskega trga, kjer se je zbralo okoli 68 kolesarjev in koles ar ic ASK Primorje ; SK Jadran 5 s 0 (3 : 0). Včerajšnje tekme za olimpijski foncf niso privabile na igrišče Ilirije tako številnega občinstva, kakor bi bile deloma zaslužile. Morda je temu kriva okolnost, da Ilirija ni nastopila proti Hermesu s prvim moštvom, vsled česar je tekma izgubila vsako zanimivost. Pač pa je naslednja tekma med Primorjem in Jadranom nudila občinstvu prav napeto ta zanimivo igro. Obe moštvi sta predložili takoj od začetka jadrn tempo in ga vzr1 žali do zadnje minute. Jadran je tudi topot pokazal vse svoje priznane vrline: hitrost Kcre, razdiralno obrambo in krepki foruard. Po drugi strani pa je tudi Primorje vtrdilo svoj glas in si z včerajšnjim rezultatom in igro osvojilo simpatije občinstva. V vseh črtah je pokazalo nenadni napredek: borilo se je z elanom, kombiniralo smotreno, od golmana do fonvarda ie nastopilo kot homogena, brezhibna enota. Vsi goli so padli iz premišljene kombinacije in iz ostrih strelov. V prvem polčasu je Primorje v skoro absolutni premoči, v drugem polčasu se Jadran presenetljivo znajde ta Ima deloma igro v rokah, proti koncu je zopet Primorje v napadu. O tekmi sami ne bomo podrobno poročali. Kdor ji je prisostvoval, je videl napredek našega nogometa, tako pri Jadranu kakor pri Primorju. Vsekakor je bila včerajšnja tekma ena najlepših zadnjega časa. Gole so zabili Erman 4 in Ur-šič Sodij je objektivno, točno in premišljeno g. Strnad, ki je danes brez vsakega dvoma najboljši ljubljanski sodnik. Naj le tako dalje varuje svoj dober glas in pazi na sodniško poštenost in objektivnost, pa je lahko prepričan, da ga čaka še lepa sodniška karijera. Igralo se je z obeh strani vseskozi fair. Brez dvoma sta moštvi v tem oziru naravnost vzorni. V predtekmi je nastopila rezerva Ilirije proti Hermesu, ki je zmagal po neinteresantni igri s 3:0. Ilirija je igrala z ambicijo, je pa odpovedala pred golom. Hermes se ni natezal. Sodnik g. Modsina dober. V soboto sta nastopili rezerva Ilirije in Primorja. Zmagala je prva s 7:1. — Primorje še nima radi odsotnosti akademikov kompletne rezerve skupaj (prvo moštvo bivšega Laska) in je igrala z drugo rezervno garnituro. Kljub temu je rezultat z ozirom na skoro paritetno igro visok. Lahkoatletični miting za prvenstvo srednjih šol« Včeraj dopoldne se je vršil na igrišču ASK Primorje letošnji lahkoadeučrti miting za prvenstvo srednjih šol v Sloveniji. Startalo je 50 tekmovalcev petero srednjih zavodov iz Ljubljane. Prvo mesto je dosegla realka z 32 točkami, drugo srednja tehnična šola s 30 točkami, tretje mesto drži državna gimnazija z 9 točkami, med tem ko si zadnji dve mesti delita trgovska akademija m državna trgovska šola s po 5 točkami. Rezultati so letos mnogo boljši napram lanskim. Dosežen je celo nov slovenski rekord. 100 m: VVeibl (tr. š.) 11.7, Bizjak, Pesek. 800 m: Srhar (r.) 3.9.4, nov slovenski rekord, Roth, Bizjak. 3000 m: Slapničar (s. t s\) 10.9, Roth, Čamernik. Skok v daljavo: Pesek (r.) 5.54, Janovski, Gruntar. Skok v višino: BorŠtnar (s t. š.) 155 cm, Stre-kelj, Gruntar. Skok s palico: Strekelj (r.) 280, Kolnik, Lah. Kroglja: Slamič (s. t. š.) 9.64, Jenko, Košnik. Disk: Slamič 52,55, Ser-šen, Burja. Kopje: Erman J. (r.) 38.01, Gruntar, Borštnar. Včerajšnje nogometne tekme. — Trst, Ljubljanska Ilirija je v Trstu igrala proti Club Sportiva Ponziana in izgubila z 2:1. — BndlmpeSta: Avstrija - Madžarska 1:1. — Dunaj. WAF - Hertha 2:1, Simme-ring - Rapid 2:1! Snortclub - Vienna 5:1!. Admira - International 5J> — Gradec. Amateure (Dunaj) - Sturm GAC komb 7:0. ~ Brno: Židenice - Viktorija Žižkov 3:2. — Zagreb. Prvenstvene: Oradjanski » Sparta 3:3, Concordia - Croatica 2:0, Hašk - železničarji 6:2! — Hazena: Zagreb : Olimpija (Reka) - Viktorija 12:4. — Ljubljana: Atena - Primorje 24:0. — Maribor: Ilirija - Maribor 4:1. — Zveza slovanskih turistovskih društev. Na predlog kluba Čehoslovaškili turistov in Poljskega Tovarzistwa Tatrzanske-ga so se sestali delegati slovanskih turistovskih društev v dneh 12. do 14. t. m. v Tat-rah (Starem Smokovcu in Zakopanem), zastopajoč: Blgarsko Turističcsko Družestvo, Bolgarija, Klub Češkoslovenskih turistu v Pragi, Cehoslovaška, Slov. planinsko društvo v Ljubljani, Jugoslavija, in Poljska To-warzist\vo Tatrzanskiego iz Krakova, Poljska. Sklenili so soglasno ustanoviti zvezo slovanskih turistovskih društev, katera b! delovala na kulturnem zbližanju <.iarodov slovanskih z medsebojnim podpiranjem planinstva, zaščite gorske prirode in narodopisne vrednosti. Zveza izbere odbor, katerega sedež je določen v letu 1926. v Ceho-slovaški, leta 1927. v Poljski, leta 1928. v Jugoslaviji fn leta 1929. v Bolgariji. — Novosadski atletski klub priredi dne 4. oktobra v proslavo svoic 20!etnice velika lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Novega Sada. Julijska Uralina — Italijanske vojaške vaje na naSi meli. V Julijski krajini imajo vojaške vaje. Zamišljene so v največjem »obsegu. Razni intantenjski in artiljerijski polki so postavljeni proti meji v idrijski dolini, v postojnski in bistriški kotlini okoli Klane in nu Učki gori. Konjeniki in biciklisti 11. strelskega polka se gibljejo Po vsem teritoriju Julijske krajine, alpi-ni pa se vadi)j v jrorovju. Proti koncu septembra se Čete združijo in tevrše skupno več vaj. v katerih stopi v ospredje artiljerija. Vaje bodo na viSinah, ki zapirajo na severu postojnsko kotlino. z velikim številom baterij raznih kalibrov, z nekaj bataljoni infanterije s strojnimi puškami, unijskrmi oddelki in letali. Vojaštvu se bo nudila prilika bitke. Vaje so zasnovane na situacijo resnične vojne. Posle, ki jih vrše v vojni brze čete, bodo opravili dva kavalerijska polka in ed binkliški polk z artiljeiijski-mi oddelki. Po prvem oktobru se čete vrnejo v svoje garnizije. Na Gorenjskem se čute neprestano grmenje topov, kakor za časa svetovne vojne. Te vojaške vaje so seveda (dernoiristracija) proti Jugoslaviji. —j Razstava p&ov v Gorici. Dne 15. t. m. se je vršila razstava psov, na kateri je bilo 45 lepih plemenskih živali raznih vrat. Razdeljenih je bilo U daril. —j Roperji. Pri Puli so ▼ soboto roparji, pet po številu, ustavili avtomobil, v katerem so bili inž. Reininger in rudniški ravna teli Becker ter župnik Čurković. Becker je imef s seboj denar za rudarje. Roparji 90 pobrali 25.000 lir in potem izginili. Orožniki iščejo bandite. —j 25Ietnico svojega službovanja v Trnovem je praznoval 8. t. m. ondotnd gospod dekan dr. I. K r ž i š n i k. Rodil se je leta 1865. v Sv. Lenartu nad Skoijo Loko. —j Sprejemni Izpiti na tolminskem učiteljišču se prično dne 2. oktobra t. U Isti dan je določen tudi za sposobnostne M dodatne izpite. PonavlMhri izpiti za učiteljske mature se prično 1. oktobra. —j Bovec dobi novega občinskega tajnika. Dosedanji tajnik, ki razume dobro vse občinsko poslovanie, bo moral oditi, ker nima tistega predpisanega izpita. Prosilcev za tajniško službo je polno. —i Preskrba Trsta z mlekom. V Trstu bo prodajanje mleka na drobno prepovedano in občinska uprava hoče dobavo mleka za mesto preurediti s posebno organizacijo. Sedaj se baje prinaša preveč pokvarjenega in pre\-eč vodenega mleka. Na tržaškem županstvu mislijo, da znaša škoda vsled tega na leto okoli 10 mihjonov Irr. Nova uredba glede dobave mleka stopi v veljavo s prihodnjim novim letom. Zadeti bodo ž njo slovenski okolicam", kraški in istrski mlekarji. Ti b» se morali krepko organizirati rn poskrbeti za donašanje samo dobrega in svežega mleka. Nova uredba nikakor ne sme brtj v škodo poštenih slovenskih kmetovalcev! —j Granate Je izaraznjeval 2Sletni rva* Prosenik, doma iz občine Hrast pri MetMkf, zaposlen pri neki italijanski tvrdki. ki se peča z nabiranjem vojnega streliva v mestni okoltc. V soboto Je Prosendk delal kakor navadno, drugi dan se je hotel vrniti domov v Slovenijo. Ko je prišel do njega delovodja MatHazzi, se je granata razpočila in oba razmesarila. Prosenika so pokopali v Stan-dTežu ob velik! udeležbi občinstva. —j Vsakdanja žrtev. V Spodnji Idriji ic stopal po polju 251erni Fr?« Skvarča. Zade' je na ročno bombo, ki je eksplodirala in ubila nesrečnega mlađega moža. —j Za pomoč bedni Istri. Gospod dr. Mirko Vratovič je posredoval pri poljskem prefektu za pomoč bednemu kmetskomu prebivalstvu. V vinorodnih krajih je filoksera uničila ves pridelek, od severne do južne Istre so zadeti vsi kraji po filokseri ali po škodi, provzročeni po toči, okoli Pod-grada in Ilirske Bistrice drvja svinjska kuga, na Pazin-ščmi. PoTeščini in Buzeštiiii vlada beda in bolezen. Sledil ie dolg pogovor in prefekt ie obljubil, da se zavzame z vso silo za pomoč seljakom. —j Radi razpečevanja kokaina so bfli obsojeni pred kazenskim sodiščem v Oortci O. Culot na eu mesec rn 38 dni zapora ter glebe 922 lir, Michelangelo Fivale na en mesec 29 dni in 833 lir globe ter Luigo Mazrot-ti na 25 dni zapora in globo 416 lir. Gorfčan Culot trdi, da je nedolžen in da sta si soob-toženca izmislila, da jima ie on preskrbej Dnevni koncerti: V kavarni od 5 do 7* 1 ure ponoči. V kleti , 6 , It m m V restavraciji „ 7 „ 12 „ , Ob nedeljah in praznikih zajutrkovalni koncert v restavraciji. DAMSKA KAPELA RESTAVRACIJI „ZVEZDA. Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla ledila. se priporočata Fran in Roza Krapež. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Za slovanski jezik pri bogoslužju. Pišejo nam: Pri vprašanju, ali naj se dalje ohrani ali pusti latinščina pri nas kot obredni jezik, je največje važnosti značaj jezika, njegova polnozvoč-nost in graviteta, lastnosti, ki lahko dvigajo svečanost bogoslužja. Vsled fonetičnih in ritmičnih lepot so latinščino uporabljali celo pri posvetnih aktih in njeni panegiriki so prepričani, da se celo blaženi v nebesih razgovarjajo latinski. Toda vsaka stvar ima tudi svojo drugo plat. Če se govori latinski med ljudmi, ki razumejo jezik, povzdigne že deklamacija sama učinek; drugo pa je, če so poslušalci navadni ljudje, zlasti (razposajena mladina. Kako lahko nerazumevanje pri njih povzroči pačenje! 'Naj navedemo nekaj vzgledov, ki smo jih nabrali pri nekem potovanju po čeških pokrajinah. Vaška mladina se je na paši zabavala s tem, da je zavijala besede in stavke, ki jih je slišala v cerkvi. Tako je nastalo iz »Dominus vobi-scum« — »ehvtte ho v tom kožišku; dalje iz »Dona nobis paeem« — švee uho-dll s tkalcem«; dalje iz »Sed libera nos a malo« — »sedm liber masa mjlo«. Iz hvalnice »Pange lingua gloriosi« je nastalo »pan Jelinek holi hrozi«, in iz nadaljnjega verza »Novo cedat ritui« — »novy cedjk lituji. Pri tem se zgodi, da se norčujejo iz duhovnika samega, n. pr. pri kitici: Pater noster! — Upar kostel, — Zabil kneze. — Proč tam leze? — Pro penize! — Najslabše pri tem je, da je ena beseda iz gori omenjene hvalnice, sacramentum, postala kletev — sakrament; seveda je pri tem zveza z latinsko kletvijo »saeer esto«. Iz navedenih vzgledov sledi, da bi se nihče ne trpal tako brezbožno potvoriti molitve, Če bi jo razumel. Latinščina je pri romanskih narodih p r a j e z i k in je zaradi tega upravičeno, da jo slišjo v cerkvi, dočim bi pri Slovanih jezik njihovih prvoučiteljev branil molitev pred profanacijo in zlorabo. In to bi gotovo -služilo a d maiorem Dei gloriam! — Znamenje časa ... Iz Novega mesta nam poročajo: »Narodna čitalnica« bo imela v torek 22. septembra svoj Izredni občni zbor. Na dnevnem redu je edina točka: Razdružitev »Narodne čitalnice«. — Narodno življenje, ki se je inekoč v Novem mestu tako bujno razvijalo, že več let sem peša, umira. Pov-Sodi vlada mrtvilo, nobenega dela ne na narodnem, ne na političnem, ne na kulturnem polju ni opažati. Nikogar ni, ki J>i se lotil dela, da bi napravil konec tej splošni apatičnosti in brezbrižnosti, ki pomen j a smrt. A Novo mesto hoče biti duševna metropola Dolenjske, a jo, kar se tiče narodnega in kulturnega rdela, prekaša že zadnja gorska vas! žalostno! In vendar je tu gimnazija, okrajno glavarstvo, okrožno in okrajno sodišče, torej obilica inteligence. A med temi inteligenti ni nikogar, ki bi se hotel posvetiti narodnemu in kulturnemu delu? Zdi se tako. Zato se ni Ču-'diti, ako sedaj propada še to, kar so pred dolgimi desetletji ustvarili idealni rodoljubi. Sedaj naj izgine še »Narodna čitalnica«, ki je bila v najtežjih časih ognjišče vsega narodnega in družabnega življenja v Novem mestu! Ali bi ne bila to sramota za vse Novo mesto? Ali je v Novem mestu že vse tako raz-orano in zastrupljeno- da ne čuti nihče več potrebe po narodnem in družabnem središču? Ne moremo tega verjeti, ker bi bil to znak, da Novo mesto propada, da je izgubilo pravico, da se imenuje metropola Dolenjske! Nadejamo se, da je v Novem mestu vsaj še peščica mož, ki ne bodo trpeli, da bi se Novo mesto, ki je svoje dni prednjačilo med slovenskimi mesti, tako osramoti pred slovensko javnostjo. Zato pravimo: Naj živi »Narodna čitalnica«! — Dopust velikega župana. G. veliki župan dr. Vilko Baltič nastopi s prihdonjim tednom daljši dopust in odpadejo radi tega Ido nadaljnega sprejema. Za Časa njegove osotnosti ga zastopa g. načelnik Janko Kre-menšek. — Iz prosvetne službe. Imenovani so: za stalnega ravnatelja na meščanski šoli v Slov. Bistrici ravnatelj meščanske šole v Vojniku Melhijor Ris m al; za stalno strokovno učiteljico na moški meščanski šoli v Krškem učiteljica Marija Tavčar; za učitelja glasbe in petja na državnem učiteljišču v Ljubljani učitelj glasbe v Ljubljani Adolf G r e b en i n g. — Vpokojitve v naši vojski. Vpokojeni so bivši častniki avstro - ogrske vojske topniški kapitan Edvard Leva k, kapitan avstro - ogrske vojne mornarice Miroslav Plohi in mornariški komisar II. razreda Vladimir Kmet - Bergant. _Iz carinske službe. Imenovani so: pri glavni carinarnici v Mariboru za carinika upravnik carinarnice v Dravogradu Va. sili j Marko vič, pri glavni carinarnici v Dravogradu za revizorja tajnik generalne direkcije carin Sima Petrovič, ri sporedni carinarnici v Tržiču za arhivskega uradnika arhivski uradnik carinarnice v Suboti-cl Gvozden P a n t e 1 i 6. — Iz našega državljanstva je izstopila Marija Jerič, vpokojenka iz Prostojeva, pristopna v CermožiŠ, šrnarsko - rogaškega okraja. — Za tujskoprometno propagando potom pagfe železniških vozov. Zveza za tvl- 21. septembra 1925. ski promet nam sporoča: Železniška uprava namerava potom Novinarske agencije v Beogradu razobesiti po naših železniških vozovih I. in II. r., ki cirkulirajo na mednarodnih progah, reprezentančne slike naših letovišč, kopališč, zdravilišč, večjih hotelskih podjetij itd. Slike, namenjene za notranjost kupejev, bodo imele izmero 16 in pol X 22, one za hodnike pa 16 in pol X 43 in pol. Slike, ki predstavljajo naše kraje in naravne krasote v splošnem, bo podjetje afiširalo brezplačno, za razobešanje drugih slik bo pa treba prispevati majhno odškodnino. Zveza za tujski promet namerava v ta namen zbrati primeren materijal ter se obrača na vse tujskoprometne interesente, prometna in olepševalna društva, lastnike hotelov in kopališč ter zdravilišč ter na vse javne in privatne faktorje, ki jim je razvoj našega tujskega prometa pri srcu, s prošnjo, da ji blagovolijo poslati fotografije, ki bodo služile v to svrho. Posebno so naprošeni oni, ki so že poslali Zvezi lepe slike, ki so se deloma uporabile pri razstavi na velesejmu, da od vsake teh fotografij pošljejo čim preje mogoče še po en izvod na naslov Zveze za tujski promet v Ljubljani, Dunajska cesta št. 1. (Lj. kred. banka). — Neupravičena uporaba stanovskega naslova »Inženjer« (ing*) hi preprečevanje zlorab. Udruženje jugoslovenskih inženjera i arhitekta, sekcija Ljubljana, opozarja, da je uporaba stanovskega naslova »inženjer« zakonito zaščitena z naredbo z dne 14. marca 1917, drž. zak. št. 130, tako, da smejo le upravičenci postavljati pred svoje ime in priimek kratico »ing.«. Neupravičena uporaba tega naslova ter vsaka drugačna uporaba besede inženjer v kakršnihkoli označbah in službenih nazivih kakor n. pr. »inženjersko podjetje«, »nadinženjer«, »inženjerska pisarna« in podobno je po tej naredbi pod kaznijo prepovedana. Upravičenci za uporabo stanovskega naslova »ing.« so pa le oni, ki so položili vse državne izpite na tehniški visoki šoli, oziroma na visoki šoli tehniške smeri ter imajo torej popolno akademsko izobrazbo. Izjeme od tega pravila so se dovoljevale le v prehodni dobi. Vzlic tej naredbi se pa množe slučaji, da si neupravičene osebe, v prvi vrsti tujci, ki včasih nimajo niti nižje tehniške izobrazbe protizakonito laste nasTov »inžemer«. Domači inženjer ji, predvsem oni, ki so pravkar položili izpite, v premnogih slučajih zastonj iščejo službe pri raznih podjetjih, ki zaposlujejo včasih celo take tujce, kateri si neupravičeno laste naslov »inženjer« ter jih proglašajo za nenadomestljive »specijaliste«. Sploh je izraz »specijalist« v tej ali oni teh-aični stroki oni plot, za paterega se mnoga, pod tujim vplivom stoieča podjetja skrivajo vselej, kadar se jih po zakonu sili na odpust inozemcev, katerih mesta naj bi zavzeli domači inženjer ji. Treba je pa pomisliti, da so ti »specijalisti« nekoč tudi bili začetniki. So med njimi tudi taki, ki so pred kratkim šele v Jugoslaviji začeli svojo specijalno karijero. Ako se natančnejše preiščejo njihove sposobnosti, se pride navadno do rezultata, da je dotičnemu podjetju zopet uspelo zaposliti tujca, ki odjeda kruh najmanj ravno tako sposobnemu domačemu inženjerju, ki se pod takimi okolnostmi zastonj peha za dobro službo in obupuje nad uspešnostjo tozadevnih zakonitih določil. Udruženje jugoslovenskih inženjera i arhitekta, sekcija Ljubljana, s skrbjo opazuje naraščanje tžkoč, ki jih morajo premagovati domači mženjerji pri iskanju služb v tuzemstvu. Vsi nezaposleni hiženijerji se vabijo, da takoj sporoče tej sekciji svoje točne naslove z navedbo stroke, kdaj in kje so položili izpite. Isto naj store odslej vsi mženjerji, ki postanejo brezposelni in vsi nanovo absolvirani inženjerji. Sekcija Ljubljana neobhodno rabi pregled nezaposlenih domačih inženjerjev v težki borbi za zakonito zajamčene pravice domačinov. Vsi inženjerji, kateri doznajo za neupravičeno uporabo naslova »inženjer«, naj to vselej javijo podpisani sekciji, ki za zahtevala, da se kršenje zakonite naredbe kaznuje. — Udruženje jugoslov. inženjera i arhitekta, sekcija Ljubljana. — Rezervni oficirji Iz Slovenije, ki na svoječasno prošnjo še niso bili sprejeti v jugoslovensko vojsko, se opozarjajo, aa morejo na podlagi pravil in po sklepu Iz-iednega zbora z dne 15. septembra 1925 postati redni Člani Udruženja rezervnih oficira i ratnika, ako izpolnijo v Čl. 11. pravfl za vsakega rednega člana predpisane pogoje. Kdor hoče postati član, naj to po dopisnici javi pododboru v Ljubljani, nakar bo prejel pristopne tiskovine. Podpisani pododbor si je nadel nalogo, da bo za take redne člane pri vseh merodajnih" činiteljiK deloval na tem, da se skoro sprejmejo v Jugoslovensko vojsko. Udruženje rezervnih oficira i ratnika — pododbor Ljubljana, (poštni predal). — Čudno poletje. Pišejo nam: Vsakdo se čudi letos nenavadnim vremenskim po* javom. Ti vremenski pojavi pa so zlasti čud* ni v gorskih krajih. Nekaj slučajev iz za d* njih štirinajstih dni. Takoj po Malem Šmar* nu 8. septembra je nastopil v teh krajih mraz. Pričelo je deževati in 10. septembra popoldne je v se ve rnoza padnem delu Slove* nije, v Kranjski gori in Ratečah snežilo, kakor bi «berače trgal»; po kratkem času je bilo vse belo in par centimetrov visok sneg je ležal še 11. septembra. Nato je v dolini izginil, dočim so vrhovi gora ostali pobeljeni se ve« teden. 16. in 17. septembra pa je mraz ponovno pritisnil tako močno. ELITNI KINO MATICA Telefon Itev. 124 Umetniški orkester svira pri vseh predstavah Cisto Suzana ali Sžparž Stev. 6 Veseloigra v S delanjih Motto; Ples, devojke tobarina vlečejo očeta, strica, sina ... da so zamrznile mlakuže in celo v posodah, napolnjenih z vodo, ki so stale po dvoriščih, je nastal nad XA cm debel led. 19. septem* bra je bilo še vedno precej hladno, ali ven« dar še primerno, ne kakor prejšnje dni. V nedeljo pa se je okrenilo. Solnce je jelo pripekati kakor o sv. Jakobu in nastal je tako soparen dan, posebno v planinah, ka* kor ga planinci skoraj ne pomnijo tekom preteklega poletja. Med poletjem ni bilo opaziti v gorah posebno mnogo kač, včeraj pa jih je bilo vse polno povsodi ob solnčnih gorskih pobočjih. Najbrže so si hotele pre* greti od zadnjega mraza otrplo telo in so zato prilezle na solnce. Bili so to večinoma gadje, katere je iz doline izpodrinil precej večji in jačji modras. Radi zgodaj zapad« lega snega in mraza so goveda, ki jih na* vadno o sv. Mihaelu priženejo s planin, pri* gnali letos že pred štirinajstimi dnevi. Tudi ovce, ki ostanejo druga leta do začetka ali celo srede oktobra v planinah, že sedaj pa* sejo v nižavah v bližini vasi. — Poset ameriškega učenjaka. V Dubrovnik je prispel g. Shotvell, profesor univerze Kolumbija v Newyorku, ki je obenem direktor Carnegiejevega instituta za mednarodni mir. Institut je g. Shotvella odposlal v Evropo radi proučavanja mirovnih pokretov in razmer v Evropi. Iz Dubrovnika odpotuje v Beograd in v ostala središča naše države. — Izstop iz organizacije likovnih umetnikov. Znani akademski slikar in grafičar profesor Milenko D. Gjurič je izstopil iz »Strokovne organizacije jugoslovenskih likovnih umetnikov«. — Dan čistoče v Splitu. Mestna občina v Splitu je sklenila, da je dne 25. t. m. v Splitu dan čistoče^ter je izdala tozadeven apel na prebivalstvo. Mestno poverjeništvo bo ta dan obhodila vse mesto, pregledalo vsa javna in zasebna poslopja, dvorišča, trs govine, delavnice, šole, stanovanja in siro* mašno deco. Vsak prebivalec Splita od naj* manjšega deteta do najstarejšega ima ure« diti svoje stanovanje, hišo in okolico. Hiše in otroci, ki bodo najčistejši, prejmejo na* grade. Nagrade bodo razdeljene: smetar* jem najčistejših mestnih ulic po 500 Din, lastnikom najčistejših hiš in dvorišč po 200 dinarjev, lastnikom najčistejše delavnice po 200 Din, 20 najčistejšim otrokom po 50 Din itd. Sličen dan čistoče bi bil umesten tudi v Ljubljani. — Smrtna kosa. Po dolgem bolehanju je v soboto zvečer umrl na Vranskem gosp. Karel ^chwentner, trgovec in posestnik. Pokojnik je bil brat ljubljanskega knji-gotržca g. Lavoslava Schwentnerja in tast g. dr. Julija Fellaherja, sodnika v Ljubljani. Bil je ena najmarkantnejŠih oseb na Vranskem in z njegovim imenom je v tesni zvezi ves napredek tega lepega slovenskega trga. Kar se je v zadnjih desetletjih storilo dobrega in koristnega na Vranskem na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju, nosi večinoma pečat Schwentnerjevega dela, njegove inicijative in njegovega truda. Zato so ga spoštovali in uvaževali vsi. Zaupanje soobčanov ga je poklicalo na čelo trške občine. Županske posle je opravljal nad 15 let v splošno zadovoljnost vseh občanov. Ko je vsled preobloženosti z drugimi poslei odložil to častno mesto, ga je občinski odbor v priznanje njegovih zaslug za občino m trg izvolil za častnega občana. Po njegovi injcijativi je bila ustanovljena Posojilnica, kateri je načeloval in vodil od nje stanovitve. Pod njegovim veščim in požrtvovalnim vodstvom se je zrazviia v cvetoč zavod. Pokojnik Pa se je udejstvoval tudi na kulturnem in humanitarnem polju. Bil je idealen, delaven načelnik Narodne čitalnice in navdušen sotrudnik in podpornik pevskega društva »Vranske Vile«, ki je ped desetletij poleg kamniške »Lire« slovela kot eno najboljših in najdelavnejših slovenskih pevskih društev. Za zasluge, ki si jih je pridobil za to društvo, ga je »Vranska Vila« izvolila za svojega častnega člana. Z njegovim sodelovanjem je bflo ustanovljeno tudi Gasilno društvo, kateremu je dolga leta načeloval. V priznanje požrtvovalnega njegovega delovanja ga je društvo izbralo za častnega člana. Sploh je bila Schwentnerjeva hiša ognjišče vse narodnega in prosvetnega dela na Vranskem. Po svoj! pristni slovanski gostojlubnosti je slovela daleč naokoli. Njena vrata so bila vsfkdar vsakomur odprta. Pokojnik je bil navdušen Slovenec in prepričan naprednjak. Tem svojim idealom ie ostal zvest v najtežjih časih. Bil je mož-značaj, neomajen v svojih narodnih in naprednih nazorih. V tem duhu je vzgojil tudi vso svojo rodbino, ki je še danes steber vsega narodnega in prosvetnega dela na Vranskem, ki je izkazoval samo dobrote, ni seveda imel nobenega sovražnika. Zato je žalost za tem zaslužnem možu splošna na Vranskem, ki izgubi ž njim svojega najboljšega in najzasluženeišega soobčana. Pogreb bo torek ob 10. Bodi vrlemu možu, odličnemu somišljeniku ohranjen časten in trajen spomin, njegovi spoštovani rodbini naše iskreno soSalje! — Danes zjutraj je umrla gospa Julija Andrejk a, soproga podpol-' kovnika v p. g, Jerneja Andrejke m mati g. vladnega svetnika dr. Rudolf Andrejke in podpolkovnika g. Viktorja Andrejke. Pokojnica je bila srčnoblaga gospa, U je živela zgolj svoji rodbini. Vsi, H so jo po- znali, so jo ljubili in visoko spoštovali kot damo izrednih srčnih vrlin. Pogreb bo dne 22. t. m. Ob 8. zjutraj blagoslovijo pepel na Miklošičevi cesti 16. ter ga prepeljejo na Rov, kjei ga polože k večnemu počitku. Bodi pokojnici ohranjen prijazen spomin, njeni cenjeni rodbini naše iskreno sožaije. — Dne 19. t. m. je mrl po dolgi, hudi bolezni in operaciji v deželni bolnici gospod Nikolaj M a z u r a n, davčni upravitelj v P. Kot uradnik je služboval v Krškem, Škotji loki, Trebniem in nad 16 let kot davčni upravitelj na Brdu. Pokojni je bil dolga leta občinski svetovalec občine Prevoje, predsednik ondotne mlekarne in načelnik cestnega odbora. Bil je odločen somišljenik napredne stranke in dolgoletni naročnik našega lista. Vsak, kj ga je poznal, ga ohrani v blagem spominu. Bodi mu zemljica lahka! —»Onim, ki so dobrega srca. Vojni invalid s 100 odstotki delanezmožnosti (ima obe nogi visoko nad koleni amputirani), oženjen, s sedmimi in šoloobveznimi otroki (najmlajši sedem mesecev star), bolehno ženo, brez vsakega premoženja, z mesečno invalidnino 122 Din 50 par, se nahaja v največji bedi in trka tem potom aa dobra, človekoljubna srca. Hvaležno sprejme vsak, tudi najmanjši dar, bodisi v gotovini, obleki za njega ali šoloobvezne otroke obojsga spola, ali v živilih. Naslov: Gojko 22, pošta Kamnik. — Misterijozen mrtvec v Kamniških phinin&h. Dne 15. septembra t. 1. je bilo v gozdu «Gaberska peč» na planinski poti Kamniška Bistrica * Velika planina najdeno okostje neznanega moškega, ki je tam ver* jetno izvršil samomor. Truplo je bilo popolnoma strohnelo, ostalo je samo okostje, de* loma razpadla obleka in čevlji. Po okostju, predvsem pa po polnoštevilnih in zdravih zobeh je soditi, da je bil neznani mrtvec star okoli 30 let. Po obleki sodeč, je moral biti prekupčevalec, trgovski sotrudnik aH kaj stičnega. Mrtvec je ležal na omenjenem mestu že najmanj osem mesecev. Oblečen je bil neznanec v karirasti športni suknjič, temnobarvan telovnik, črne jahalne hlače, na nogah pa je imet črne čevlje iz boks* usnja. Pri mrtvecu so našli v žepu telovnika koledarček, svinčnik ter malo okroglo ogle* dalce. Dokumentov neznanec ni imel pri sebi. Kdor bi vedel o neznanem mrtvecu navesti kake podatke, naj to javi orožniški postaji v T' Tiniku. — Umcr v Rečinovcih. V slavonski vasi Račinovci se je spri 23 letni mesar G juro Dineš v gostilni s cigani Vasom, Pavlom in Gjurom Stojanovičem. Dineš je namreč ne* davno pretepel njihovega očeta. Med prepi* rom je Dineš enega cigana sunil z nogo, na* kar so vsi trije navalili nanj in ga z noži tako obdelali, da je bil takoj mrtev. Dobil je 15 sunkov. — Drzen razbojniški napad. Pretekli te« den so neznani zločinci na poti Ohrid*Resan ustavili avtomobil, v katerem so se vozili bogati trgovci Herid Zejnuk, Zejfel Alić in drugi. Zločinci so bili oblečeni v uniformo srbskih vojakov, v resnici so pa bili obmej* ni arnavtski roparji. Trgovca so oropali za 119 angleških funtov, 192 turških zlatih lir, 500 francoskih frankov in 2,700.000 Din. — Nato so rekli «hvala» in pobegnili. Oblasti so uvedle zasledovanje. — Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 23. oktobra 1925 II. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu črez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru deželne ceste I. vrste Bled-Bohrni-ska Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu«. 1663n — Najnovejše bluze, otroške in damske obleke priporoča Krištof ič-B u čar. OBLEKE kupite nalceneje pri mm. Josip Rojina, Ljubljana Iz Ljubljane — Pocenitev kuha v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo je vnovič pozvalo ljubljanske peke, da znižajo cene kruhu. Ker je tržno nadzorstvo postavilo ceno, kakršne peki aiso mogli spejeti, so se ti obrnili na trgovsko in obrtno zbornico ter ji predložili kalkulacijski načrt, po katerem naj bi se napravil nov ključ za prodajo kruha. Dne 18. t. m. so se zglasili ljubljanski peki pri tržnem nadzorstvu. Na tem sestanku je prišlo po dolgi stvarni razpravi do medsebojnega sporazuma ter do sklepa, da se do druge regulacije cen izpremeni izjemoma težo kruhu, ker za ceno H in H kg kruha m drobiža. Cena kruhu bo počenši z 21. septembrom sledeča: 1 kg belega kruha Din 5.75, 48 dkg (namesto pol kg) Din 2.75, 22 dkg namesto H kg) Din 1.25; 1 kg črnega in rženega kruha Din 4.75, 48 dkg (namestts pol) Din 2.25, 21 dkg (namesto Vi kg) en dinar. Cena zemljam ostane kos po 50 para. Vsi peki ne smejo do nadaljnega peči kruha iv drogi, kakor zgoraj označeni teži ter mora vsakdo imeti na vidnem kraju cenik s težo in ceno kruha. Z ozhom na novi kal-kiilacijski načrt in določitev novega ključa se je sklenflo, da se ta načrt predloži posebnemu odboru, ki *a naj prouči po strokov- njakih ter potem na anketi, zastopani po tem odboru in pekih, določi nov ključ za prodajo kruha v Ljubljani. — Čudno postopanje. Pišejo nam: Ka* kor je znano, bi se moral vršiti v nedeljo dne 20. t. m. ob 11. dopoldne na telovadišču Sokola I. na Taboru promenadni koncert godbe zveze jugoslovenskih železničarjev. Promenadni koncert bi se moral vršiti na izrecno prošnjo br. Ludvika, višjega nad« zornika in postajenačclnika na glavnem ko« lodvoru, ki je ob priliki svojega godu od* klonil podoknico z željo, naj godba priredi eno prihodnjih nedelj promenadni koncert na Taboru. Sokol L je v to svrho postavil na sredi telovadišča stole, okrog telovadišča pa klopi za občinstvo. Okrog H 12. dopol* dne je prišla godba na trg Tabor in se usta* vila pred telovadiščem in pričela tam igrati. Na vprašanje članov prireditvenega odseka Sokola I., zakaj igra godba zunaj telova* dišča in ne na telovadišču, so nekateri člani godbe izjavili, da igrajo na telovadišču samo za plačilo. Del narodnozavadnih godbenikov je nato kratkomalo odšel. Ta nastop godbe je izzval med zbranim številnim občinstvom splošno ogorčenje. Godba jc nato dalje koncertirala, seveda ne pred narodnozaved; nim občinstvom, marveč zgolj v zabavo oo. Iazaristom. Obžalovanja vredno je, da ne* resni in nerazsodni ljudje terorizirajo dru* štvo, katerega naloga pač ni, da bi obstru* iralo proti Sokolstvu. Obenem pa so se postavili po robu g. Ludviku, ki je sam želel, da se vrši promenadni koncert na telovadi* šču. Celokupna javnost pričakuje, da odboi godbe pojasni, zakaj se ni vrših koncert ni telovadišču. — Zdravniška služba. Okrožn; urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika za zdrav« stveni okoliš Gornja Radgona. Ker v gor* % nji Radogni ni sistemizirano mesto okrož« nega zdravnika in ker dosedanji zdravnil kot tuj državljan nima pravice izvrševat prakse in se izseli, se nudi domačim zdrav« nikom ugodna prilika za naselitev. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu.« — Plesne vaje bode prirejalo rrgovsk« društvo Merkur v Ljubljani vsako soboto \ areni Narodnega doma, počenši s 3. oktobrom tega leta. Prijave sprejema društvena pisarna. Gradišče 17/1., vsak dan od 6. do 7 ure zvečer. — Odbor. 166* — Ljubljansko prostovoljno gasilno In reševalno društvo priredi v nedeljo dne 4 oktobra t. 1. svojo tretjo vinsko trgatev v prostorih Mestnega doma. Ker je priredi« tev namenjena v prid društvene bolniške blagajne, prosimo tovariška društva, nav opuste ta dan svoje morebitne prireditve dobrohotno občinstvo pa najvljudneje va« bimo, da se te prireditve v čim večjerr Številu udeleži in s tem podpre naše člove« koljubno delo. Veselični odbor. 1665/r — Darilo. Uprava našega lista je prejela za Ciril - Metodovo družbo Din 500, ki jih je darovala g. Milka mesto cvetja na krsm ge. Josipine Arko v Zagrebu. Srčna hvala! Iz Celja. —c Osebna vest. Oblastni referent za srednje in strokovne šole g. prof. Mrav« ljak v Mariboru je razrešen in na njegove mesto je bil imenovan g. profesor dr. P e č o v n i k. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarje« vi cesti. —c FHatelistično društvo »Orfent« Ima zopet redne društvene sestanke vsak četrtek ob 8. uri zvečer. Prvi sestanek se vrši v Četrtek dne 24. t. m. v društeni sobi. Iz Maribora —m Smrtna nesreča pri Sv. Jakobu. Na Hlapju pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je pri lomljenju kamenja zasulo Frana Soba. 181etnega sina tamošnjega posestnika. Nc« sreča je povsod vzbudila splošno sočutje ker je bil pokojni miren in prijazen mla« denič. Sokol «— Proshva 1000 letnice hrvatskega kra* tjestva pri Sokolu I. V soboto zvečer je pri* redil Sokol I. v svojih društvenih prostorih sijajno uspelo proslavo lOOOletnice hrvat* skega kraljestva. Vsi prostori so bili natrpa* no polni članstva in narodnega občinstva. Slavnostni govornik br. dr. Ivan Lah je v markantnih besedah predaval o kralju Toj mislavu in 1000 letnici hrvatskega kralje* stva. Njegovemu predavanju so vsi navzoči sledili pazno in z največjim zanimanjem. Po končanem predavanju so vsi vzklikali: aSla= va kralju Tomislavu!» in «Živel naš kralj Aleksander I.» Nato se je vršila animirana sokolska zabava, katere čisti dobiček se jc shranil za zletni fond VIIL vsesokolskega zleta v Pragi. /. //. Opozorilo S tem opozarjam svoje cenjene naroč* nike in občinstvo sploh, da gosp. A. Stadler ni več pri meni in nima pravice za mojo tvrdko nabirati naročila ali prevzemati de* nar. — Opozarjam še, da zavaja stranke s tem, da moje tvrdkc ne imenuje s pobaun imenom. Ljubljana, 21. septembra 1925. Anton Šimenc, industrija ščetarskih izdelkov, Ljubljana, Gosposka ulica 10. 1665/n Inserirajte v »Slov. Narodu"! Stev. 214 SLOVENSKI NAROD* une 22 septembra lszo. 3trarT3. Gospodarstvo Nova železniška tarifa Kakor smo že poročali, stopi 1. oktobra v veljavo nova unificirana železniška tarifa, s katero hoče prometno ministrstvo Majšati prevoz blaga. Nova tarifa se deli na 1. Službeni pravilnik; 2. železniško tarifo 1. del, odredbe o izvrševanju tarife; 3. železniško tarifo II. del, tarifne odredbe, klasifikacija blaga in sporedne takse; 4. lokalno tarifo A. Odredbe in tarife za normalne, ozke in lokalne proge, kakor tudi za izvoz in izjemne ukrepe; 5. lokalno tarifo B. Tabela za izračunanie vozarine na vseh progah državnih železnic; 6. Dolžinar za celokupno mrežo državnih železnic. Nova tarifa uvaja predvojno klasificiranje blaga za najvažnejše prevozne predmete, obenem pa spremembo tarifiranja za večino predmetov tako, da se nova tarifa znatno razlikuje od sedanje. Za važnejše predmete velja sledeča nova klasifikacija: žito A—A—Iz T. 1; stročnati plodovi II~ A—Iz. T. 1; moka A—A—Iz. T. 1; seno in slama Iz—B—C; sveže slive II.—A—B; suhe slrve II.—A—A; marmelada II.—A—A; riž II.—A—A; jajca II.—II.—II.; sveže meso II. A—A. Les: hlodi do 2.5 m II.—A—C; hlodi nad 2.5 m II—A—Iz. T. 2; oblani les II. —A—Iz. T. 2; drva za kurjavo II.—A—C; doge in deščice do 1.25 m in 20 mm debele H. —A—C; doge za sode II—A—Iz. T. 2. Železo: sirovo II—A—C; fazonirano II.—A —B; železne cevi II—A—B; železna žica IL—A—B; žeblji II.—A—B; železni stroji n—A—A; poljedelski stroji II—A—B; Rude ta kovine: železna ruda II.—A—Iz. T 3; cink sirovi II.—A—B; baker sirovi II.—A -A. Češkoslovaški izvoz v avgustu V soboto je izdal Statistični urad ČSR izkaz o izvozu v avgustu. Po velikem porastu v juliju je izvoz v avgustu nekoliko nazadoval. Njegova vrednost znaša 1 milijardo 338309.430 KČ, dočim je znašal v juliju 1.467,257.085 Kč, v avgustu 1924 pa I. 111,007.852 Kč. Letošnji avgustovski izvoz je razen majskega, ki je bil še za 12 milijonov manjši, doslej najnižji. Najbolj je nazadoval izvoz sladkorja, dalje premoga in lesa, stekla in steklenih izdelkov, železa In železnine, dočim se je izvoz volnenega blaga, bombažev ine in usnjarstva znatno zvišal. Sladkorja se je izvozilo za 92,786.584 Kč, dočim je znašala ta postavka v juliju 146,202.939 Kč. Vendar pa je navzlic temu Izvoz sladkorja velik, ker je bil druga leta ob tem času minimalen. Lani je znašal v avgustu samo 40,860.576 Kč. Vrednost izvoženega premoga in lesa je padla od 189 mil. 719.360 Kč v juliju na 141,229.844 Kč, kar je letos najnižja svota. Lanski izvoz v avgustu je znašal 168,633.535 Kč. Izvoz stekla in steklenih izdelkov se je znižal od III, 454.665 v juliju na 89,499.261 Kč. Razmeroma znatno je nazadoval tudi izvoz železa in železnih izdelkov in sicer od rekordnih 118,762.311 Kč v juliju na 82,125.749 Kč. Lani je znašal v avgustu 85,638.427 Kč. Nasprotno se je pa znatno povečal izvoz bombaževine in bombaževih izdelkov in sicer za 36 milijonov Kč. Vrednost izvoza tega blaga je znašala letos v avgustu 286 mil. 788.313 Kč, lani pa 176,345.056 Kč. Izvoz volne in volnenega blaga je znašal v juliju 150,558.302 Kč, v avgustu 163,944.565 Kč, lani pa 137,991.463 Kč. Izvoz kož, ki je v juliju rapidno padel na 40,494.231 Kč, se je sedaj zvišal na 50,978,223 Kč. Izvoz papirja je ostal malone neizpremenjen in je znašal 26,605.349 Kč. Lani je znašal 20 mil. 654.550 Kč. Vrednost celokupnega izvoza od januarja do vštevši avgust znaša 11.735,201.069 Kč, dočim je znašala lani v tem času samo 10.254,559.287 Kč. Od tega odpade na blago v carinskem seznamu letos 795 mil. 711.326 Kč. Največ odpade na bombaževi-no, in sicer 2.022,489.788 Kč, na volneno blago 1.133,176.985 Kč, na sladkor 1 milijarda 501,993.381 Kč, na premog in drva 1 milijarda 335,498.931, na steklo in steklene izdelke 824,596.820 Kč, na železo In železne izdelke 779,895.218 Kč, na kože 366,630.582 Kč, na konopljo, lan in juto 425,842.202 Kč, na živila 501,971.512 Kč, na stroje in poe-dine dele 232,704.875. Največ je uvažala iz CSR zopet Nemčija (za 314,659.079 Kč ali 18.36 %); dalje Avstrija (za 229,118.169 Kč ali 13.41 %); Madžarska (za 96,429.909 Kč ali 7.81 %) in Anglija (za 92,408.364 Kč ali 7.65 %). —g Izgledi za izvoz moke. Od 1. septembra dalje se plačuje za uvoz inozemske moke 4 zlate dinarje carine (t. j. 44 papirnatih dinarjev). Navzlic temu je tuja moka pri nas za 30—4— Din cenejša nego moka iz domačih mlinov. Človek bi mislil, da naša država sploh ne bo mogla izvažati moke. V resnici pa je drugače. Naša moka ie po kakovosti boljša in v inozemstvu jo kupujejo raje kot ameriško. Poleg tega so cene pšenice zadnje čase padle in mlini se lahko preskrbe s cenenim žitom. In vendar je izvoz moke iz Jugoslavije zelo otežko-čen. Naš promet še ni normalen, pa tudi železniški tarifi so previsoki. Poleg tega konvenira inozemskemu interesentu izvažati iz Jugoslavije pšenico in jo mleti doma. Za izvoz pšenice je določena carina 1.50 zl. Din = 16.50 Din. To je tako malo, da konvenira na pr. madžarskim mlinom uvažati našo pšenico in jo mleti doma. Ker so se pocenili poljedelski pridelki za 20—30 %, bi se morala znižati tudi železniška tarifa. Samo tedaj bi mogli biti pogoji za izvoz moke povoljnL Sedaj je položaj zelo slab. Dočim smo izvozili 1. 1924 343 vagonov moke, smo jo izvozili v prvi polovici letošnjega leta samo za 87.6 milijonov dinarjev. —g Jugoslovensko-holandska trgovina leta 1924. Po holandskl statistiko je izvo-' a Jugoslavija lani na Holandsko 4825 ton . a. v vrednosti 942.000 hol. goldinarjev u 1023 3487 ton v vrednosti 611.000 «ldj. Holandska je izvozila v Jugoslavijo lani 5509 ton blaga v vrednosti 671 ^00 gld 0. 1923 pa 2042 ton za 596.000 gld." —g Naša letina. Mednarodni poljedelski urad v Rimu le dobil od naše vlade brzojavno obvestilo, po katerem bo znašala letošnja letina v Jugoslaviji (v oklepaju odstotki v primeri z lansko letino): pšenice 22,403.000 kvintalov (142.5 %), rži 2,140.000 (152.5), ječmena 4,000.000 (136.3), ovsa 3,681.000 (122.0). —g Trgovinska pogodba s ČSR. Praški listi doznavajo, da se prično pogajanja za trgovinsko pogodbo med ČSR in Jugoslavijo že prihodnji mesec. —g Naš Izvoz po rekah. Po statističnih podatkih brodarskega sindikata so dobili tzvozničarji na razpolago v avgustu 216 parnikov s skupno težo 3435 vagonov. Od tega odpade na Donavo 102 parnika s tonažo 3970 vagonov, na Tiso 7 parnikov s tonažo 205 vagonov in na kanale 33 parnikov v tonažo 1245 vagonov. — O oskrunjenju vojaškega pokopališča v Vrtojbi pri Gorici so pisali italijanski listi in fašisti so pripravljali že kazenski pohod nad Slovence v Vrtojbi. Pokazalo pa se je, da so vojaki, ki so izkopavali grobove, da se prenesejo trupla drugam, nagrobne kamne premetavali in razbili nekaj napisov. To je neovržno dognano. Skru-njenja s strani Slovencev ni bilo nobenega ne v Vrtojbi in ne nikjer drugodi ne poprej in ne sedaj in ga nikdar ne bo, ker Slovenec ni tako surov, da bi zagrešil kaj takega. Tudi na Krnu niso bili storili Slovenci ničesar. Italijanska oblast se je prepričala, da je tisto poškodbo povzročila strela, toda takrat je moralo nekaj Slovencev v ječo, čeprav je vsakdo vedel, da so nedolžni. Vrtojbenski slučaj se je k sreča pravočasno pojasnil . . Če se bodo nadaljevala taka obdolževjanja in stvarjale take napetosti, ne bo Julijska krajina nikdar most sporazuma z Jugoslavijo! —g Pridelek koruze v Ukrajini bo znašal letos okoli 2 molijona ton in prekaša letini iz leta 1923. in 1925. Letos bo eksporta okoli 700.000 ton. —g Nezaposlenost na Angleškem. Število v registrih delovnega ministrstva vpisanih brezposelnih na Angleškem 'e znašalo 7. septembra 1,45.500, to je 8802 manj kakor pretekli teden in 181.850 več kakor v odgovarjajoči dobi lanskega leta. Vlada je Imenovala komisijo, ki bo preiskala vedno množečo se zlorabo dobivanja brezposelne podpore. —g Ameriški baker. Po uradnih poročilih se je pridelalo v avgustu v Zedinjenih državah bakra 220.058.000 funtov. Razpoši-Ijatev je znašala 241,388.000. Zaloge v tem mesecu so se znižale za 27,330.000 in znašajo sedaj 154,686.000. To so v povojnem času najnižje zaloge bakra. Odposlalo se ga je v avgustu največ v Nemčijo in sicer 11.349 ton. —g Oddaja trt. Po odlogu ministra za poljedelstvo in vode z dne 17. avgusta se glede oddaje trt za prihodnjo saditev Iz vseh državnih ustanov (trtnic) razglaša tole: 1. V letošnji jeseni in prihodnji pomladi bo prodajna cena v vseh državnih trtrricah za 1000 trt ta-le: L vrste po 100 dinarjev; TT. vrsto po 35 dinarjev; b) za sajenke (ko-reneiaki) amer. trt:' I. vrste po 250 dinarjev, II. vrste po 75 dinarjev; c) za cepljenke (cepljene sajenke): I. vrste po 1500 dinarjev, II. vrste se ne prodajajo, temveč se zopet vlože v trtnice; d) za ključe (cepiče) domače trte, 80 cm dolge, 80 dinarjev. 2. Gornje cene se, kolikor se nanašajo na ključe amer. trte, za 100% zvišajo, to je za ključe I. vrste od 100 Din *na 200 Din, ključe II. vrste od 35 dinarjev na 70 dinarjev hi sicer za one naročnike, ki jih vzamejo več kot 5000 za vlaganje v trtnice, da se dobavijo sajenke oziroma cepljenke za prodajo. 3. Sreske in okrožne trtnice, ki nimajo dovolj budžetnih sredstev, dobe lako ključe in sajenice iz državnih trtnic brezplačno in to po odredbi oddelka za vinogradarstvo in sadjarstvo. 4. V trtnicah, kjer je povpraševanje po trtah večje, nego se jih je pridelalo, se vpišejo poedini privatni naročniki kvečjemu za 1000 cepljenk ali 20000 sajenk, oziroma 5000 ključev. 5. Osebam, ki potrebujejo naročene trte za razširjenje ali Izpopolnitev že obstoječih vinogradov, ni potreba predlagati ob naročilu trt potrdil sreske-ga ekonoma o količfcii apna v dotičnem zemljišču; dovolj je, če navedejo v prošnji, katero podlogo se rabili doslej na dotičnem zemljišču ter naj se nahaja že prej nasajeni vinograd v dobrem stanju. 6. Glede čl 15., točke L pravilnika za izvršenje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, velja za letos izjema, da naročniki ključev in sajenk niso dolžni predložiti predpisanega potrdila pristojnih občinskih županstev, da potrebujejo trte za izključno saditev na lastnih zemljiščih. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. septembra t. L ponudbe za dobavo kalibriranih verig, za dobavo furnirja ter za dobavo gumbov (Heftknopfe) in sukanca za sedlarje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stružnic; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega železa ter glede dobave raznega tekstilnega blaga; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave usnja ter jermen za stroje. — Dne 13. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave klmgerita, asbesta in grafitnega materijala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega tekstilnega blaga za tapeciranje vagonov ter glede dobave kolesnih obročev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 6000 kilogramov mila. — Dne 14. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev (Rohr-We*tmaschine, Rohr-Emwalzmasohine, Blech - Rteht- nad Spann-maschine): on dfrekcf* 4r*avn* Mmraic v Ljubljani glede dobave okroglega bakra ter glede dobave repičnega olja. — Dne 15. oktobra t L pri dJrekciM državna železnic v Subotici glede dobave materijala za plinsko razsvetljavo ta glede dobave nakovic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu v Ljubljani glede dobave opazne pločevine. Dne 16. oktobra t. L pri direkciji državnih žeieznic v Sarajevu glede dobave kartonskih kart In tiskarskega papirja; pri direkciji dr- žavnih železnic v Subotici glede dobave električnega instaliciiskega materijala; pri iMiekciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave vijačnih zapenjačev; pri direkciji ržavnega rudnika v Zabnkovct pri Celju glede dobave strojnega in cHindrovega olja ter bencina. Predmetni oglasi z natančnimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono Kdo je odkril Ameriko ? Moderne metode proučevanja zgodovinskih virov so omajale že marsikatero človeško slavo, ki se je zdela večna. Zdaj so začeli učenjaki dvomiti celo o tem, da je Kolumb odkril Ameriko. Zdi se namreč, da je bil ta kontinent znan nekaterim mornarjem že davno prej, predno je priplul tja Kolumb. Profesor harvardske univerze Leo VViener je prizadel Kolumbu s svojo knjigo »Afrika in odkritje Amerike« težko rano. De la Ronciere, Cortesao, Babcock in drugi učenjaki so prišli glede odkritja Amerike k enakim zaključkom kakor VViener, Babcock reasumira, da je mogoče dokazati: 1. Irci so odkrili Novo Zemljo pred Norvežani; 2. Islandci in Norvežani so odkrili Ameriko okrog 1. 1000; 3. Bretonci so dospeli do ameriške obale okrog g. 1367; 4. mornarji, ki so pluli od iberskega otoka, so dospeli na Kubo 1. 1425 ; 5. 1. 1443 je več mornarjev preplulo At^antični ocean od Zelenega rtiča (Afrika) do Južne Amerike. VViener je jezikoslovec, ki obvlada 26 živih in mnogo klasičnih jezikov. On je ugotovil, da imajo vsa indijanska narečja skupno deblo. Toda lahko si mislimo njegovo začudenje, ko je našel v teh narečjih mnogo besed francoskega, angleškega, portugalskega, španskega in celo arabskega izvora. Po temeljitih študijah je VViener končno dokazal, da so prišle te besede v indi-janščino okrog 1. 1290, t. z. 202 leti pred Kolumbovim odkritjem Amerike. Nekateri arabski običaji so se pojavili pri Indijancih 1. 1050 in 1100. L. 1489 je plid diepski kapitan Jan Cousin k rtiču Dobre Nade ter se napotil dalje ob afriški obali proti Braziliji in nazaj v Dieppe; pri tem ni izgubil od svoje posadke nobenega moža. Ta Cousin je bil sploh zelo podjeten mornar in je odkril mnogo novih kontinentov. Dokazano Je tudi, da so bili njegovi ožji rojaki v stalnih trgovskih stikih z Gvinejo in vso zapadnoafriško obalo najmanj 100 let pred Kolumbovim rojstvom. Trgovali so z Ameriko, odkoder so izvažali zlato, slonovo kost, dragulje in razne dišave. Ta trgovina je bila tajna. Nihče ni vedel, kam plujejo diepske ladje. Amerike torej ni odkril Kolumb. i nogavic g žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato) „ključ" da se prepričate, kako en par traja kakor Štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. os* v Tycho Brache in njegov nebesni globus Od mnogih velikih astronomskih instrumentov (v celem 28), ki jih je Tycho Brache dal delati in jih postavil v Urani-borgu na Danskem, je vzbudil največjo senzacijo njegov veliki planetni globus. Ta globus je bil tako velik in zanimiv, da Je ž njim Tycho Brache še več zaslovel kot s svojimi astronomskimi iznajdbami. Got-torbski globus, ki so ga L 1713. prepeljali v Rusijo, je meril v premeru tri metre, pa se kljub temu niti od daleč ni mogel primerjati z globusom TychQ Bracha. Dandanes so globusi preživela stvar, ki spadajo samo še v muzeje. Prej pa je tak globus pomenil najvažnejši pripomoček ostronoma. Tycho Brache se je tako zaljubil v to svojo astronomsko napravo, da je zanjo žrtvoval v tedanjih časih ogromno svoto 5000 taleriev. Kot merilo velikosti te svote nam lahko služi to, da je Tycho Brache prejemal od kralja Friderika II. 500 talerjev letne plače. Po daljšem iskanju je Tvcho Brachu uspelo, da najde primernega učenca v osebi nekega Petra Aurttabra, ki mu je izdelal ogromno krogi j o s premerom 1 in pol metra. Globus je bil sestavljen Iz dobro posušenih plošč, ki so bile znotraj pritrjene z železnimi drogi. Največja skrb je Brache polagal na to, da onemogoči skrivljenje plošč. Globus je moral biti radi tega popolnoma suh. Nato Sele so začeli na njem z astronomskimi vpiski in črtanji. Nadaljno delo je obstojalo v tem, da se krogi j a, odnosno nje površina primerno razdeli. Na krogljo so pritrdili razne medene figure, ki so predstavljale nebesna telesa. Tycho Brache je postavil to ogromno kroljo na stativ iz železa in medi. Nato Je kdoljo z največjimi težkočami prepeljal v Kopenhagen. Pritrjevanje zvezd ter sestavljanje tozadevnih slik je trajalo ve* let Globus Je bil izgotovljen tele I. 1598. Tega leta je Tvcho Brache zapustil Dansko ter odnesel globus in ostale svoje astronomske instrumente v Prago. Tu se Je nastanil v letnem dvorcu »Belvedere«, ki mu ga je poklonil njegov novi zaščitnik kralj Rudolf II. Kasneje se je preseli! v bUJnJl Benacki ter si tamkaj uredil novi Urani-borg. Po Tvcho Brachovi smrti t 1601. |e njegove knjige in instrumente pokupil kralj Rudolf H. Najprvo so dediči zahtevali WfiDQO 4«J*cUu. mmete «e se zadovoljili z 20.000. Kot kraljeva lastnina se je vsa Tycho Bracbova zapuščina prepeljala na Dunaj. L. 1654. so jezuit je pokupili del te zapuščine ter jo razdelili po svojih šolah, tedaj imenovanih kolegih v Avstriji in Nemčiji. Na ta način si lahko razlagamo, da je vojvoda Ulrik, sin Kristjana IV. našel v Šleziji v tamošnjem jezuitskem kolegiju veliki globus Tvcho Bracha. Takoj je globus prepeljal v Kopenhagen, kjer je postal predmet splošnega zanimanja. Car Peter Veliki je ponujal za ta globus ogromne svote. Kralj Friderik pa je nasprotoval prodaji in globus Je ostal v Kopenhagenu. O priliki velikega požara 1 1728. je zgorel observatorij, kjer se je nahajal globus, tako da je od tega zanimivega instrumenta ostal samo medeni obroč in nekaj zlitega železa. O globusu obstojajo trije opisi, ki se skladajo v poedinostih. Tako imamo ohranjen vsaj pismen spomin na največji instrument astronomije 16. stoletja. Tvcho Brache se je rodil 14. decembra 1546. na Danskem. Najprvo je študiral v Kopenhagnu, potem v Leipzigu. Roditelji so ga silili, da je študiral pravo. Tajno pa se je marljivo bavil z astronomijo in si pri tem pomagal z enostavnimi, praktičnimi instrumenti. Po končanih pravnih študijah se je napotil v svet in potoval po Evropi. Po povratku v Dansko 1. 1565. je podedoval očetovo imetje in se popolnoma posvetil astronomiji. Najprvo je odšel v VVitten-berg, kasneje v Rostock in nato v Augs? burg. Njegovo ime je že po 1. 1570. postalo slavno po celi Evropi. Po smrti očeta se je napotil v neki samostan, kjer je odkril novo zvezdo v ozvezdju Kasiopeje. Nato je na željo kralja Friderika II. predaval v Kokenhagenu matematiko. Odtod se je napotil v Nemčijo, Švico in Italijo. Ker se je kralj Friderik II. zbal, da Tvcho Brache ostane v Baslu, mu je podaril otok Hveu v Sundu. Poklonil mu je tudi gori navedeno letno plačo in obljubil, da sezida Tycho Brachu vse potrebne stavbe in instrumente. Na ta način je na tem otoku nastala naselbina, odnosno gradič, imenovan Uraniborg, na katerega je bil Tvcho Brache zelo ponosen. K njemu so romali učenjaki in ostronomi iz vsega sveta, da nadaljujejo študije pri tedaj najveljavnej-šem astronomu Evrope. L. 1595. je uspelo njegovim nasprotnikom, da so ga pregnali iz Danske, nakar je stopil v službo pri kralju Rudolfu II. v Pragi. V tej službi je umrl L 1601. Načrt modernega mesta Vzhod od nekdaj ljubi tople bajke in izgublja čas v pletenju meglenih pripovedk Vzhod rad živi v mehkih sanjali, ki so brez praktične vrednosti. Vzhodni človek se vsede na tla, prekriža noge, zapali lulo, srka opij in zapravlja dragoceni čas s sladkimi polusanjami. Med tem pa zapad dela in ustvarja. Zapad ustvarja, vzhod pa sanjari. Zapad je ustvaril moderno veletrgovino, moderno tehniko, moderno umetnost Zapad pazljivo sledi potrebam modernega življenja. Tradicije propadajo pod pritiskom modernega socijalnega življenja in se umikajo novim oblikam soživljenja. Dandanes obstoja na zapadu velik pokret »Novega duha« (EspirH nouveau). Voditelji pokreta si stavljalo zelo visoke, često tuđi nerešljive naloge. Poglabljajo se v potrebe moderne družbe in snujejo načrte novega načina človeškega življenja in delovanja. Pokret sloni na temeljni misli: na reformi in izpremembi življenja v pravcu modernih zahtev. Nezdrave tradicije se morajo porušiti. Nad celokupnim življenjem naj zavladajo moderne tehnične iznajdbe in znanstveni izsledki. 2e pred svetovno vojno se je zapad nahajal pred velikim vprašanjem, ki je po svetovni vojni postalo še mnogo bolj pereče, namreč vprašanje velikih mest s tremi ali celo sedmhni milijoni prebivalcev. Velemesta se razprostirajo na 30 do 40 km daleč. Radi preobilice prometa zastaja promet dandanes na pr. na glavnih križiščih velikih mest, kjer se pojavljajo često take gneče, da treba čakati po 10 do 20 minut, predno vozilo lahko odrine dalje. Načrt modernega velemesta, kakoršno bi odgovarjalo novim zdravstvenim in prometnim potrebam, so razstavili na pariški dekorativni razstavi tudi slavni predstavniki gornjega modernega pokreta. Načrt Je sestavljen v idejah »Novega duha«. Predstavlja nekakšno študijo o 3 milijonskem mestu tal o stavbah, kakor bi se morale zidati, da bi zadovoljevale potrebam in zahtevam modernega časa. S takim načrtom trimilijonskega mesta se mora na pr. rešiti sledeča vprašani t: a) povečanje prometnih prilik, b) razdelitev mestnega središča in c) povečanje parkov, igrišč in športnih prostorov. Velemesto naj bi po tem načrtu presekali dve ulici, široki po 120 metrov. V sredini mesta bi se križale. Na tem mestu bi se nahajala tudi osrednja postaja. K njej bi vodila vsa moderna prometna sredstva. Centralna postaja bi se nahajala ravno v sredini mesta. Postaja bi imela nad zemljo in pod zemljo po tri nadstropja. Najnižje nadstropje pod zemljo bi služilo ekspresnim vlakom V drugem nadstropju bi se nahajala postajališča za predmestne vlake. V prvem pa postajališče za mestne vlake. Glavne ulice bi dobile posebno nadstropje Iz betona, po katerem bi dirjali naj-hitrelši avtomobili in bi se vršile tudi ve- like avtomobilske arke. V sredini mesta bi se nahajal aerodrom z moderno opremljenimi postajami za letala in zračne ladje. Drugi del načrta je posvečen vprašanju stanovanj. Tu se nahaja najprvo načrt za del mesta, ki bi služIl poslovnemu svetu. Ta del mesta naj bi obstojal iz samih nebotičnikov (40 do 5o). Nahajal bi se v sredini mesta okolu centralne postaje. Vsaki nebotičnik bi imel obliko križa, radi stabilnosti in svetlobe. V 40 nadstropjih bi vsak dan uradovalo po 40.000 ljudi. Nebotičniki bi bili brez parterjev. Pod zgradbo bi peljale široke ceste. V tem delu mesta bi izgradbe zavzemale le 5% površine, 95% bi odpadlo na parke in športne prostore, ki bi se na ta način nahajali tik ob zgradbah. Drugi del mesta je namenjen stanovanjem. Tu bi se vzdigovale velike, petnadstropne vile. Okolu vsake vile bi se razprostirali široki parki in vrti. Vsako stanev ranje bi bilo popolnoma samostalno. Obstojalo bi iz dveh nadstropij. V enem nadstropju bi se nahajale salon, soba za goste, kuhinja, soba za delo, v drugem nadstropju pa 2 do 3 spalnice. Steklene fasade bi omogočale pogled na park. V tem delu mesta bi 50% površine bilo namenjenih zgradbam za stanovanja, ostanek za parke in vrte. Ce se pogleda na načrt takega mesta, se zdi, kakor da se mesto nahaja v velikem gozdu. Povsod zelenje, parki, športna igrišča. Poleg tega teoretičnega In v neki meri fantastičnega načrta, ki se pa bo baje izvedel v Braziliji v Jutžni Ameriki in sicer pri moderniziranju mesta San Paolo, se nahajajo na pariški dekorativni razstavi v tozadevnem paviljonu pokreta »Moderni duhe po podrobni načrti, ki naj omogočijo reformo Pariza in sicer na ta način, da bi se neki mestni deli porušili in na njih mesto zgradile ceste in nebotičniki po zgornjem načrtu, dočim bi ostal stari Pariz s svojimi znamenitimi historičnimi stavbami neokrnjen. * Saksonski prestolonaslednik Jezuit. »Schlesische Ztg.« poroča, da vstopi bivši saksonski prestolonaslednik k jezuitom in prične letošnjo jesen svoje študije v Feld-kirehnu na Predarlskem. * Danski Izdatki za socijalne svrhe. V letošnjem finančnem letu znašajo na Danskem izdatki za socijalne naprave, zlasti starostno zavarovanje, oskrbo bolnikov in revežev 250 milijonov kron. Zveza danskih davkoplačevalcev se protivi naraščanju izdatkov za socijalne svrhe, opirajoč se v glavnem na argument, da Danska v primeri z drugimi sosednimi deželami nerazmerno mnogo troši za socijalno skrbstvo. Z izdatkom 76 K za vsakega prebivalca stoh" visoko nad Švedsko z 32 in nad Norveško z 39 kronami. * Mesto Amsterdam je proslavilo 14. t m. jubilej svojega 6501etnega obstoja. Tem povodom so se vršile velike svečanosti. * Viljemov e premičnine na Kri u na pro. daj. Iz Aten naznanjajo, da pridejo na dražbo vse premičnine v krasnem gradu Ahi-lejcnu na otoku Krtu, ki je bil, kakor znano, last nemškega cesarja Viljema. Grad je boi kupil od avstrijske cesarice Elizabete. Razprodaja le se bodo na j raznovrstne jše stvari, vse pač, kar je v gradu in tega je mnogo, pričenši z 28. t. ni. Razprodaja bo trajala štiri tedne. Gradu pa grška vlada ne proda, marveč ga pridrži še nadalje zase. * Fašisti proti framasonom. Kakor znano, so si fasistovska stranka in framasonske lože v Italiji hudo v laseh. Fašisti bi radi popolnoma ubili moč framasonov. toda to je Wžka, stvar, ker je fraroasonska sila razširjena in tudi dandanašnji še tako velika, da se fašisti strašijo pred njo. Te dni so izvedeli, da sta framasona tudi dva nameščenca poslanske zbornice Di Francia In Caclolli, prvi je bil celo naprosil svojega predstojnika, da sme zapustiti službo in se udeležiti framasonskega zborovanja v palači Giustiniani. Oba imenovana uradnika sta suspendirana. Fašistovski lasti trde, da je baš med uradniškim osobjem poslanske zbornice mnogo framasonov. * Ako čevlji govore. Avstrijski cesar Ferdinand ni mogel prenašati škripanja čevljev. Nekega dne je stal v predsobi visok general in čakal na avdijenco. Hodil Je po sobi moško gor in dol in premišljal, kako bo govoril s cesarjem. Njegovi čevlji so pri tem krepko škripali. Tu pa se kar naenkrat odpro vrata in sredi njih se pokaže cesar Ferdinand s silno jeznim obrazom. Nahrulil Je generala takole: »Kjer čevlji govore, tam nimam jaz nič povedati in mislite si, kakor da sva se že raz-govorila.« Zaloputnil je vrata in general s škrlpajočimi čevlji je opravil svojo »avdijenco«. * Ameriški narodni parkL Narodni parki v Združenih državah so veliki okraji, cele obsežne pokrajine, zlasti na zapadu, b se odlikujejo po svoji naravni in divji lepoti ter so reserviranii za zabavišče ameriškega ljudstva. Ti parki so lastama ameriškega ljudstva in ne smejo nikdar prcKi v privatne roke. Število obiskovalcev teh parkov raste vsako leto. Zlasti odkar narašča Število ljudi, ki prihajajo tja poleti s svojimi avtomobili tudi iz najoddal.enejših krajev Združene države. Mnogi pripeljejo s seboj svoje šotore in razne potrebščine. Vlada jim daje na razpolago brezplačno rabo takozvanih avtomobilskih »kemp«, kjer je preskrbljeno za sanitarne prfKke, razsvetljavo, tekočo vodo in druge udobnosti. Ceni se, da bo koncem letošnje potovalne sezone število obiskovalcev narod-nHi parkov in spomenikov znašalo dva milijona. * Slep turist. Iz Sremnacha na Brenner-ju rx>ročajo: Dne 9. t. m. je pose t II neki popolnoma slep gospod, vojni krvaikl, H Mo-nakovega v družbi nekoliko turistov m v spremstvu svojega vodilnega psa kočo na se Kompletna montaža BRACA FiSCHER D. D. ZAGREB, Pantovčak 1 b Kaša ljubljena mamica, gospa JULIJA ANDREJKA danes ob 7. uri, previđena s tolažili sv. vere, mirno v gospodu zaspala. Nje življenje je bilo ena sama velika ljubezen do nas. Truplo nepozabne pokojnice se bo blagoslovilo dne 22. septembra ob 8. uri pred hišo žalosti Miklošičeva cesta 16, na kar se prepelje v rodbinsko grobnico na Rovu k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se vrše v petek, dne 25. septembra ob 10. uri v cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, dne 21. septembra 1925. Jornoj Androjko polkovnik v. p. soprog. Rudolf, Viktor Molka, MIlana Mllloa, Vara, Marko g sinova snahi vnuki. 3 atoli •slami. M »tulilo v posredovala« in socialne namene občinstva, vsak« beseda BO par. HaJamanJSi zneeok Din S. IMILIOGLHSI Zenitvs, donisovanio tor oglasi atrorjo trgov- •kep* znaiala, vsaka beseda Din 1'-. MaJnaanJSI znesek Din 10 Ključavničarski pomočnik (mlajša moč) izurjen in zanesljiv, zaposlen v več* ji tovarni — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Dooisi pod «Dobra moč 3470» na upravo «SIov. Naroda?). Prodajalka izurjena v mešani stroki — išče službo na deželi, kjer bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Dos pisi pod Prodaj alka/3469 na upravo «Slov. Nar-». Prodajalka manufakturne stroke, pr* vorstna moč, z večletno prakso — išče službo pri večji tvrdki. — Ponudbe pod «Manufaktura 3455» na upravo «SIov. Nar.». Trg. pomočnik vojaščine prost, išče slu ž* bo v manufakturni trgo* vini ali gre za potnika. — Ponudbe pod «Zmož* na moč/3517» na upravo «SIov. Naroda/>. Prodajalka, poštena in pridna. i>rurje* na v mešani stroki, 'šče službo v trgovini v me/ stu ali na deželi. Gre tu* di za blagajničarko. — Dopisi pod Poštena,351S na upravo «SI. Naroda*. Vpokojenec 45 let star, išče službo gozdnega čuvaja pri več« jem posestvu. — Dopisi pod «Vpoko jenec /3456» na upravo «Slov. Nar.». Knjigovodkinjo starejšo moč lesne stro* kein gozdnega ću« vaja — se sprejme. — Ponudbe z navedbo za* htev je nasloviti pod «Veleposestvo/3504» na upravo aSIov. Naroda«. Kot začetnica želi vstopiti v pisarno ali za blagajničarko gospo* dična, zmožna stroj epi s* j a ter slovenskega in nemškega jezika. Nasto* pi lahko takoj. — Po* nudbe pod ^Začetnica 3514» na upravo «Sloven* skega Naroda». Strojnik starejša moč, vešč vseh popravil — išče službe. — Dopisi pod «Strojnik 3516» na upravo «Slovens skega Naroda». Brivski pomočnik starejša moč — se takoj sprejme. — Ponudbe s prepisi spričeval poslati pod »Brivski pomočnik 3490» na upravo a Slov. Naroda». Trg. pomočniki sc sprejmejo takoj ali no šestih tednih, in sicer: dva mešane stroke z dc* bro predvojno prakso, simpatičnega nastopa in 1 izučen v čevljarskih potrebščinah (orodju in drobnariji). — Navesti reference kje služboval Ponudbe po možnosti s sliko in zahtevo plače na upravo «Slov. Naroda» pod «Sela/174/L». Večja parcela ob Dunajski cesti — na* prodaj po ugodni ceni. Naslov pove uprava «S1. Naroda*. 3515 Spalnica (skoro nova) in nekaj drugega pohištva — se radi selitve takoj proda. — Ponudbe pod ^Spalni* ca/3513» na urnravo «S1. Narcda». Spalnica Iz trdega lesa in kuhinj* ska oprava — vse v do* brem stanju — se radi selitve takoj proda. — Ponudbe pod »Spalnica 3457« na upravo »Sloven* skega Naroda». I Cokaii i Pekarija se išče v najem ali se ku* pi v mestu ali v večjem industrijskem kraju. — Ponudbe pod *Pekarija 3491» na upravo «Slovens skega Naroda«. I Stanovanja j Na stanovanje in hrano se sprejme go* spod. — Naslov pove uprava mSL Nar.». 3520 Na stanovanje in hrano se sprejmejo trije gospodje. — Dopisi pod «750/3471» na upra* vo «Slov. Naroda«. Orožnik išče stanovanje ene sobe s kuhinjo in pritiklina* mi. — Dopisi pod «Ok* tober?3486» na upravo «Slov. Naroda«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v središču mesta išče glav* ni urednik Rasto Pusto* slemsek. — Ponudbe na upravo *SIov. Narodna. 3492 Stanovanje 3—4 sob s pritiklinami v novi hiši v mestu ali na periferiji mesta — išče miren zakonski par. Pla* čam dobro, event. dam rjt sojilo. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda« pod ^Prosto stanovanje 3487». Soba s kuhinjo in pritiklinami sc odda s 1. oktobrom stranki brez otrok. — Plača se zadeto naprej. Na ogled od 10.—12. ln 'J.—3. po* poldne. — Naslov pove uprava jo. T Tglaševanje in p pravila za Glasbena tico in Konservatorij sc izvršujejo od moje hrrct ke. — Izdelovalec I 1 jev, TVarbinek, Hilscr v va ulica 5. i kadite preveč! II ■ V nevarnost spravljate svoje zdravje in te'esno dobrobit! 11 Nezmerno kajenje je vzrok številnih bolezni], kakor: srčne ■ napake, bronhiride, migrene, laži-angine, nerveznosti, zaapnenj? B žil, zastrupi j en je z nikotinom itd. Da se odvadite kajenja, vzemite dnevno nekaj kapljic H „FUMACOT" in ugotovili bodete v kratkem posebne W telesno dobrobit — Cena zavoju Din 80. — Dobi se v lekarnah; ako ne, so obrnit« na samoizdelovalko : Gesellschaft ffir chemisehe und metallurgische Industrien WIEN 89 b, VVissgrillgasse 5/8 3479 Novo došlo I Češko in angleško prvovrstno blago ===== za jesensko sezono. ====== Obleke po meri in najnovejšem kroju izdeluje najsolidneje in najceneje STEVO GOMBOC, krojaški atelje LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 9/11 Tužnim srcem naznanjamo, da je naš nepozabljeni, dobri oče, oziroma dedek, gospod Dr. Josip Sernec odvetnik u Celju 3511 ■ dne 18. septembra ob polnoči, po kratki mučni bolezni v 82. letu starosti, zaspal na veke. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 20. septembra 1925 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Celjske okolice. Celje, dne 18. septembra 1925. Gabrijela Marko, Melinija Koderman, Dr. Gvidon Sernec, Dr. Janko Sernec, Olga Sernec, Ljudmila Sernec, otroci. Marica Sernec roj. Podgorelec, Olga Sernec roj. Šorii, snahi. Dr Matija Marko, Dr, Karel Kodermam, zeta. Breda Koderman, Vladko. Gabrijela, Ivo. Stanko Marko, Zvonimir. Terezija, Gvidon, Vlasta Sernec, vnuki Urejuje: Josip Zupančiu — fsrodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Zs inseratni del lista: Oton OiristoIT-^Vai v Ljubljani.