r ¦Stli Hochlftbl. k. k. Hofbibliothek,
M**;;
St. 4.
„Sof a" izhaja vsak Setvrtek in velja
s poSto prejemana all v Gorici na dom
poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
Cetvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanililt iti prav tako pri „$o-
tlanicah" se placuje za navaduo tristop-
no vrsto:
8 kr, ?e se tiska 1 krat ------------7.....-7r-,-i—ir—»~3".....7,-----------'~
0    „    ,.    n,      „    2    "
Za veLe 6rke po prostorn.
Wien
V Gorici, 26. januarja 1877
Tedaj.VII
lella «*-
Posamezne Stevilke st dobitajo po 10 soldov v Go?^ni^R|jaiiirnki t g«« sposki ulici ij&o^^^l^ k)cpn,!. — v Trstu v tobajg " senna 60".
Narofinina/lS^ti^SSKaBii^Mi* blflgo» voljno poSiljajp. p^^asffivoTa: Viktor Dolenec v Gomj. J^gRokopisi se ne vraeajo; dopisi naj se blagovoljno fran-knjejo. •— Delalcem in drogitn nepre-iuozuim se naiofiwinazniza, alcoit ogl»* se pri uredni&tvu.
Cilasilo shwenskega politiencga druStva goriskega za brambo iiarodiiili pravic.
Politieni polozaj v Evropi.
Uze ilavno prifakovani, noslavni konoc konferen-Cnili obravnavanj v Carigradu dozivcli smo veudar prcbli tedeu. TurSki voliki svet sklonil jc joduoglasno, kakor smo uze v zadnji stevilki porocali, raje z me-tfcni v roki umreti nego neeastni jarciu, kojoga jej je diplomacija kovala. pustiti si naloziti in ga nositi. To tern sklepn bil je vsemu nadaljonemu diplomatizi-ranju koncc storjen in kedor misli, da je sc mogoLe luirnim ali diplomatieuim potom rcsiti orijoittalno vpra-kinje, ta se gotovo moti. Na pravcm mostn je torej sedaj izpecgovoriti uekoliko besedic o tern, icsar nam je pri&ikovati do pribodnje pomladi.
Vse naSe neinsko-avstrijsko tasopisje Sinatra broz-uspesnost fcoufcrenfriih obravnavanj in odiocno odbitjc tirjatcv po visoki porti no toliko kot fijasko' celo. ev-ropske diplomacije, nogo li kot obcutljivo morali&io zau&nieo, katero je dala Tuirija Uusiji. Mi iiismo si-ccr po poluem toga mnenja, roravuo ne tajinio, da mora biti po torn turskem nnu Husija jako zaljo.ua bolj nogo katerakoli drugib vclevlasti, ker so ravno zuvevzone thjatvo pribajaie od Husije; nikakor pa nis-wmo onoga nuMi^nja. <la body na vse to Kusija inirna ostala, tomvi'6 prcpriOani smo, da si vzamo zadosi':o-«jat kolikor ga joj treba, tarn, kjcr ga do sodaj uij mogla cola uvrop&ka diplomacija dobiti. ileum bi pa bila Kusija toliko milijonov rubljev potrosila za mubi-liziranje tolike vojske ob l'rutu in ob vznozji Kavka-za, Le bi no mislila ravno na to, da si z orozjem v roci pridobif kar tirja in fesar se jej noex* dati po lopom potu porazumiji'UjaV Comu bi l>ilo troba sc vedno vefi kopiiiti vojnik tmiu ob L'rutu? Uze je bi-lo do sedaj, kakor smo |iisaJi, ob rumunskoj meji z glavuim taborjem v Kiseucvu 274.000 moz nabranib, a sedaj nabrane je zopet za KiSenevom se 120.000 mof, reserve. Cemu bi bil na dalje niski car v najno-vejem easu zavkazal, naj se mobilizira 12 regimentov pestev in 3 rcgimentc konjikov tele.»ne garde ? KoneC-uo spominjajmo se Sc mozafih carjevih besed. katerth se je posluzil ob pozdravljonji m^kc elite v Muskvi. Tern dejauskim resnicam, meuiino, nam uij treba ilos-tavljati nikacoga kometitara, jasno dovelj same govore.
Pra^aiijc je Ie sedaj St». katero stali.soe zavze-mojo napram bodoLim vojevitim dogodkom na Iialka-nu druge evropske vlasti.
Cl'i^to naravno jo, da aas v porvi wrsti zaninia, kaj bode Avstrija poCenjala, kajti ue glede na to, da
LISTEK.
Vaclav Josip Mencl (Menzel).
^ivotopis, sp. Fr, Zakrajski. (Kadalje.)
Menzel je sjlisal veliko pesnij v raznih jezicili in lahko se refie, da ni bilo v svitloj ces. hifii va2nega momenSa, da iriu ni posvetil posebne pesmi. Kajbolj srefina izmej teb je on a, ki jo je napravil in v knji-zici na svitio dal o prikodu rajnkega cesarja Ferdi-nanda v Trstu. Jaz bi lahko trdil da sta na§ I v. Ko-seski o tej priliki za Ljubljano in Menzel za Trst najsijajniSe pesni nepozabljivemu carju posvetila, kar jih je bilo tedaj na svitio danih. Kakor rcCeno, je Menzel zlozil mnogo lepih pesnij, katerih pa ne mo-rem tu. navajati. Posebne pesn&ke veljave je: Sr. kk, Majestaet Franz Josef I 1. 1855 v krasnih tereinah, in tudi ona, kojo je pesnik zlozil v zabvalo Bogu, da je bil na§ sedanji, obce Ijubljeni car Franc Josip I. napad srefino dostal:
nEr lebt! Er ist  gerettetl Laut erscballe
Der Jubelruf: Franz Josef ist gesund I....8
Bremen v vseh pesniSkih oblikaht tekmoval je z dostoj-
smo mi av.strijski derzavljani, katerih se cola stvar najbolj tice, niso tudi nikake druge derzave razun , Husije intorosi v tako o/ckoj zvezi z orijcnfalnim vpra-sanjom nogo oni Avstrijo. Nij nam na misli dolgo go-voriti o Awstriji, kcr mm bad o njoj uze muogo pi-sali in mora po torn vsakemu marljivomu citatelju nasega lista nas zui.anji in notranji politifini polozaj dovolj ja.si»n biti. A ob kratkem naj povemo, da Av-strija no smo, drugafe postopati, nogo v porazumljenji /, Jiusijo, all pa mora po polupin noutralna ostati, tv:e joj je dnigaoe nje iastui olistoj mi serci. Nasi mero-<lajiii kolovodjo naj pomislijo dobro, prodno se odlo-^ijo po zolji Madjarov, bosnib sovraznikov llusijo, za vojno proti Uusiji, kajti potem bi nastale ne le v no-tranjein vidikansko bomatijo, ampak od zunaj bi nam so 1« protila velika ncvarnost, na jugu od llatije, na sevoru od Nomeijc. N»j opozorimo samo ob kratkem na nasprotno gibanje llervatov in Scrimv v Sirmiji, koji pervi so napravljajo demonstrativno poslati /rinijovo subljo (noinogorskomu kno/u Nikoli, doiv,im booojo drugi slaviti serbskoga ziuuioga obrista Ilorva-tovio.-a tudi :* poklonjonjom jedno subljo. Taka ziuune-nja naj bi so na morodujuom mosUi no prozirala, kajti ona so izraz tiliogaviTiiju, proiizrofieuoga po mad-jarskih dumonstracijah in njegovih protiruwkih insinu-acijah. In ali mislijo naSi merooajni krogi, da bodo avritrijski Italijaui rokc; krizem dorzali, ko kitto bi de izjavila AvKtrija proti Uusiji? ItaUjani v Hinu so «e uze <lovolj ovadili, po t:em da slme codijo, in 6e do-stavimo temii so, da se je uze tudi ob svojem Casu pisalo o uokaki alijanci imy ttusijo, NemCijo in Itali-jo, potem mora Avstrija po poluom biti ua cistern, cesa joj je treba bati se od Italije.
Iutimno prijatelstvo mej llusijo in Nemcijo je vsakemu znaiio in nij nam ne uajiuaiije dvomiti, da bode Nemcija v sili na vsak moguCi uaciu pomagala svoji stari zaveznici Uusiji, tudi z obrozenjem vojske. Sicer se pulite bas sedaj nekoliko Francija in Nemcija mej seboj, kar registrujtyo nekateri casopisi kot jako pomenljivost, iz katere bi znala nova ncmsko-frau-coska vojna izcimiti se, veudar se uij hudegabati po naiem menenji. Godijo se marsikatorikrat malenkostne stvari mej vlastimi, radi kojih nastanejo male prepir-ke brez vsacega pomena, katere pa casopisjo tako Initio tolmaii, kakor bi bilo vredne, da se za nje zertvu-je milijone in milijone goldiuarjo.v in na tisuCe der-zavljanov. Misli se tudi Jaliko, da nima ta nemsko-fraucozki prepir druzega nameua, uego opozoriti Franci-jo, naj se ne vme§a v orijentaluo vojno, ker jo   dru-
nostjo tudi v tacih formah, v katerili so le nekteri it. klasiki pravi mojstri, kakor Petrarca, Filicaja itd. Ko je Frazko vseu6ibMe iu i njim ves uceui svet petsto-letaico obhajal, zlozil je M. izvrstno kaucono vecega obsezka *. „Giubiieo della foadazioae deli' universita di Praga", katero bi bil sam Filicaja gotovo lad kot svojo podpisal. Kakor se vidi, je M. vsako priliko u-porabil, da je s*vojo slov. domovitio tudi ua ptujem poslavil s peresom. Iz tega se pa tudi lehko razvida, da je filovek, vrhu gorecega dumoijuba, tudi kosmo-polit, ako.ga presinjuje piava kumannost in 6e mu plameni v viSih nazorih dub krepak. Da ljubiS svojo domovino in jej posveti§# vse svoje duSevnc, in ko je treba, tudi telesue sile, to je naravno. Zraven pa bi bil progreSek, oholo prezirati proizvode nam po zvu-nanjih razmerah ptujega uma. Clovestvo nam bodi povsod Cestito in drago; to—dobro zapoirmimo si— tirja in tja pelje prava civilizacija.
Poglejmo sedaj, predno Se kaj povemo, na Men-zel-ua kot pisatelja pa ua takega, ki je svoje ufiea-ce zmirom spodbadal k niarljivemu fiitanju, Kar se za bukve in koristue iasnike izda, ni zavrzen denar, iu fes, ki ga x!orabid za branje, ni izgubljen. Citanje ali je naravnost koristno, kakor obzir obrtaij in kme-tijstva, ali je sicer poducno in prijetno, kar se tiCe lepoznanskih umotvorov* Na pametno izbiranje in branje teb poslednjin je M. vedno opozoiovai in tiScal.
gace zgrabi NemLija. Mi pa mislimo, da se Francoz-ka itnk no bodey ni6 brigala m stvar, koja jej je ma-lo ali nifi mar. Co sc je leta 1853 in 1854 Francozka udeloiila boja za Turfcljo proti Uusiji, bilo jo to boljj privatno vesolje Nanoleouovo nego francozkega naro-da, a dandanes je francozko ljudstvo saino svoj gospo-dar in ker res ne vidi vzroka, radi katerega naj bi ^ertovalo za neozdravljivo, gnjilo TuvCijo milijone goi-dinarjev in tisude Ijudij, gledala bode mirno na raz-voj balkanskih bomatij.
Anglolki kramarji m jedini, katevi utegnejo za Turcljo potezuti go in jo 6o ne u^e z vojaci saj ma-terijalno podpirati, Sicer bi po priprosti logiki bilo prifiakovati, da bi Auglija prepustila Tiutfijo ivjeui zaslu^eni osodi, ker je bal ona konferouce idejo spro* zilain po izidu jednoko moralicm) zausuico dobila, kakor druge vlasti, ali Angle^u nij niCosa druzega nm\ kjer gro rcimicjio ali le doiiinoviio za nje materijalno interese. nego njo lostna korist. Kaj jo njej marl, 60 tw tudi vei balkannki kristijani pomore in 6e so vsl ruskt in turski vojaci pobijejo, da lo ona iroa kaj koristi. Vtn-dar Auglija ne bode mogla z vseini svojimi silami za-pre^iti, kar je osoda sklenila nad turdkim carstvom. Ce so v krimskej voj.ski Francija, Auglija in Piemont s podporo Avstrijo komaj zaprccilu razdojanje Turfil-jo, gotovo se Angliji sami ne posreSi sedaj toliko bolj gnjilo in ouemogio Turcijo resHti pogina.
Turtija ima do sedaj, kakor fce pifte, tamo 140.000 mo2 redne vojske v Bulgarij? a poleg tega pa vse denarnice prazue, ie jib Auglija ne nap'dni, dofiim ima pa Rusija zanesljive zaveznice vRumuniji, Scrbiji, Ccrnogori in GerSki, katere bodo gotovo po vsoj svojej 111061 pomagale izbacniti iz Evrope necivi-lizirano, barbariCuo TurCijo. Mirno smejo torej polnl gotovega upanja balkanski tlacenci priCakovati gotove reSitve turSkega jarina po mogofnej Uusiji in na^ih jugosiovanskih, gerSkih in rumui.rjkih siuovik.
Dopisi.
v V GoriCi, 24. januarja. (Dva vefiera v gledlSCu. — vSU so sleparji. — NemStvo se Siri. — Nova na-6ela. — Slaba leiina. — Uevfidna. — De2. poslanci in okoiioniicno prasauje. — Nic 0 lepem vremenu.) Kakor smo  uze zadujic poroiali, vrsili ste se 19. iu
Pri nas menda, Le se popoluem ne motim, posebno beletristitue prizadeve niso §e prav veselega sadu ob-rodile, iu v tern obziru bi se moglo najloze dokazati, da doticni pisatelji in njih umotvon uzivajo §e piLlo malo zaupanja osobito v nizih krogih. Se se pozdeva temu iu ouemu, da fie bere kaj lepoznanskega, ieko* raka po giadkej velikej cesti proti peklu. Kaka sle-pota! Taki uinotvori pa imajo duh bistriti in po* zlahtnovati na v^efien naCin; kajti ga ni cloveka, ki' bi se mogel v potrebnej meri oblaziti po zmislu ec daivjih casov brez tacih bukev, sam na svoje ofii in uSesa. Tudi bi bilo tako poclujanje premudno in ne* potrebno. Visoki namen dosezemo po lo2em potu, akO uporabimo tudi skuSnje in stvorbe dragih Ijudij, ki imajo v sebi nebeSko iskro, delecih nam carobno svit* lobo, Cloveku gre delavnemu biti; ali ni, da bi se moral vedno po Sivinsko muttti in ubijati brez viSih dusevnih uzitkov. Tudi narava v svojih nefitevilnih prikazuih nas v tern poducuje. Kamor se ozremo, Vi* dimo koristno in prijetno v njej. Tu polje v fltnih valovih z grozdnimi venci, tarn ldadiven potok; tukaj ti orje volicek, tarn ti prepevajo v bliznjem zelenera logu vesele ptice; tu delaven Sum po gibfoiih mestih, tarn siovesna tihota, ki deli tvojemu duhu lek in rav» note2ie; tu sadouosniki, tam pisane cvetlioe na trav-nikih itd- In kdo poreiSe Se, da take jn'ijetnosti niso tudi koristue?                                  .
20. U m. vtnkajsnjem gledi§cii dve veselici na korist gor?*?:itt ubogih. Prvi vecer bilo je gledisce t&^a poling da so na vratih prejeli gld. 1311; dragi vecer pa Jis bilo vie manj ljndi, ker do§lo je samo gld. 700; ce se odbijejo stroski, dobijo se vendar gorislri rcveft za vsakdanjo „minestro« kakih 150© gld., pre? lepo svoto, s katero se bode lehko poplacala ^minestra* za par mesecejtf~W obiskovalci bila je vsa go-ri&ka aristokflfeSL^prava in denarna, se celo grofa Chtiahorda .taLu|L'7iano v glavni loii. Kar se tiie koncerta, nem<*etoo posebno hvalitivseh tack; petje za kulisarai bUo je menda bolj namenjeno onim, ki so na odm stall, nego pa popluSalcem v partem. — Petci so bill sicer izvrstni in zbor ribcev g. Mugno-ne-a je pra? lepa zlo2ba; toda slisalo se je vse pre-malo. Prav tako nij napravila prva iiva podoba nobe-nega pravega vtisa. Godbeni in pevski diletanti so storili to, kar so mogli; prieakovalo se je ve« od njib, imemSi g. Windspacba, ki je prava korifeja na gla-soviru. Izvrstno je deklamoval mali fanticek Merlo in najlepsi komad celega vefera bila je ziva podoba ,11 ligo delle fate*, kajti toliko krasotic, tako fantastieno rturpoatavjjenih in oblecenih — to vam je res nekaj , M ©ci. — Dragi vecer se je skoro vse ponavljalo nic i boljSe, nic slabse, razun niaskeradnega plcsa, katerega pa se nij udelciila skoro nobena dama, ko se je po-kasato, da plesejo same debele kuharice in dragc Se manj za druStvo sposobne krasotice; nase dame nijso namrec razumele demokraticni princip tako dale<5.
Dolgo casa smo pisali in vzadnjem listu posebno ojstro proti onim sleparskim igralcem, ki nasim malomodrim kmetom iepe praznijo; vendar enkrat spolnila se nam je ielja, kajti v saboto in nerleljo polovila je polkija skoro vse one malovredne2e ter poslala nekatere ptnje goste z castnim spr«smstvom cez mejo, druge doraafc pa caka domaca kazen. Prav tako, da se politicne oblastnije ozirajo na javne pri-toibe; a to Se nij zadosti, policija bo morala tudi odslej veckrat pokukati v stara gnjezda, da se ti tici sopet ne vgnjezdijo, kajti s tem, kar je policija sto-rila, je nauten le na pol dosezen. Na§i kmetje igralci pa lehko is tega Se prav dobro razvidijo, da so bili zrtva Bleparjev, ker je §e celo oblastnija, ki je v ta-kih receh potrpezljiva cez mero, morala postopati proti njim z vso ostrostjo. Ko ne bi bila uze igra satna na sebi najgrsa strast, moralo bi saj to spametiti nase kraecke igralce.
Nemeiji se zmerom bolj odpirajo dnri v na&ih Solan; kakor smo se namrec prepritali pri nekaterih ueencih, se je letos na vadnici in v pripravniSeu nem-Sctni menda celih 6 ur na teden veL odmerilo; nam se dozdeva, da so to prclazi, dokler pridemo sopet v tiste case, ko so ueenci osla na hrbtu nosili, Ce so v materinScM kaj povedali. Sicer pa to ne bo slo tako lehko, ker tako apaticni vendar se nijso postali Slo venci po zadnjih volitvah, da bi uvazevali kaka nova nacela in se zafieli vklanjati na vse strani.
Velika rev§cina je letos v nasi dezeli; ljudje se s pifilim pridelkom ne morejo preziveti Cez zimo in ker tndi zasluzka nij, si ne morejo niti knpiti najpo-trebnejgega ziveza ter hodijo prosit povsod, da bi jim kedo upal koruzo. Mnngi dobijo blago na upanje, a placati morajo slano. Slabe letioe, visoki davki spra-vili bodo marsikaterega kmeta na beraSko palico, kajti z dolga v dolg pride se konecno na boben. Kaj pa bo se le na spomlad, ko zacne delo ? In ce bo §e vojska, kakor vse kaze, io se vsled tega uze dragi zive2 §e bolj podrazi?   Nij se Cuditi,   da se ranozijo
tatvine, saj se mnozl od dneva do duevs» ^proletariat^ ia ekocomidne* razmere nase drzave so tako slabe, da kupfija in obrtnija popolnoma pe§«te in da ^elayri vsled tega prosijo cele mesece dela brezuspeSno. Se en par takih let, pa bo pri krajn tndi Depretis z svojo ucenostjo in z imenitnim izrekom: „b© uze boljse". In resnidno naSi kmetje tndi letos stavijo prav malo nado v dobro letino ter menijo, da letoSnje leto nij zastonj leto nesrecmh sedmic.
Pustimo to 2alostno razmisljevanjc in mislimo rajsi, kako bi se vsaj nekoliko zboljsale naSe ekono-micne razmere. Da pri nas gredo tudi dobri, pridni posestniki pod zlo, krive so dosti tndi tuk. slabe kre-ditne razmere. Obrtaikn je vcasih treba kaj denarja in kmetovalcn tudi. Dobe ga eni in dragi prav tezavno in Se s kakimi pogoji? To so vara pogoji. ki posta-vijo navadno temeij k poginu. T* ekonomifine nedo-stetnosti §tndirati in zajeziti jih kolikor mogofe, to bi morala biti prva skrb naSih de^. o?etov. de*. po-slancev, kateri nijso samo za to izvoljpni, da prc-ivekvajo,' kar jim \lada potL», ampak ta tndi iz last-nega nagiba, iz la^tne glave kaj obfno potwbnega in koristnega ustvarjajo. Pri nas na GoriSkeni potrebna bi bila na pr. ljudska banka zilra^ena « hipot*»karno banko in tak zavod dal bi se le po de*. zborn izjw-ljati, ker dokazov imamo dovolj, da vps privaten trnd v tern obziru je ostal breztisppSen in bo*1e tndi ostal iz mnogih jako vaznib uzrokov. Ce pa pomislimo. da je v Galiciji in drugod tudi Ijndsko zastopstvo prr-skrbelo dezeli take zavode, vprasamo: zakaj ne bi bilo tndi pri nas mog<>(«% kar j?4 drngod v Avstriji mogoce? Nij nas namen, da bi nie danes spuSfalise v meritoricno razpravo tega jako v«"nega praSanja. Mi smo deloma to uz> storili v svojtu < listu in bomo o pravem fa.su sopet pri>H na to z »*so mopofo te-meljitosrjo. Za danes zadosttije samo pra^anje na ine-rodajne korpnracije: „Kaj nam je storiti. da zbrdj-Samo ekonomifine razmere na GoriSkem V"4 Rjizvozlanje tega praSanja je najvece vaznosti, jc vprasanje easu primerno.
Y KanaiU, 22. jan. (Izv. dop.) - Kar doslej ni bila, zaieiya postajati nnsa Litalnica: srediSfe tu-kajSnrga druzabnega zivljenja, C-akaliSre in sbajali^e kanalske drnzbe. Poprej je vsak tiralv svojem kotu, pa vsak jo godernjal in tozaril o dolgem casii, o po-manjkanji druzabnosti in bloge. No, zdaj smo so najd-li, in ko se takole na oci pre&tevamo, vidimo sc za-dovoljstvoin, da nas je Se dober.^no stevilo. Nadejati se je, da se ohrani ta slo2nost vsaj celo zimo, da nam osovrazeni „zimski veceri" ne bodo prizadevali najmanjse preglavice. Lepo bvalo nam je izreci prej-snjemu odboru, ki je citalnico izroCil krepko novemu. Predsednik ostal ji je g. Miha Zega, v odbor so vo-Ijeni gg. Jos. MTallenhof, Andrej Kodelja, August Berlot in Jos. Tomsic. Srecno je pricel ta novi odbor svoje delovanje, priredil je veselico, ki se bode ver-Sila 4. febr. Peli se boste dve pesni Ilajdriliovi: „Slava Slovencem" in „V tihi noci*, pa „Rozenkraut, nagelj in rozmarin* domacinke. Igri „Brati ne zna" in wMuteca nas boste gotovo prijetno Segafale. Lepo je. da se mlade moci vadijo na odru in se, tako skerbi za naraScaj, ali tako zvane „stare b!se" bi se tudi ne smele odtegovati, rajSi naj bi druzno z mlajSimi diletanti lotile se kake veCe drame. Kanalci se sme-mo ponasati z izverstnimi igralci pi tudi igralkami, ki bi nam postavim po let 11 na proster.i l„khko pred-stavljali vsak velik igrokaz. Po^kusite!
Menzel v svojih razraerah ni drzal svetilnice pod polovnikom; zelel in na to je deloval resno, da se svitioba razSiri. Tukaj naj se se pristavi: Omika mora ves narod predelati in prekvasiti. V onih drzavah, kjer se je to doseglo, razvil je cas praviCnosti najlep-31 cvet, in nastalo je v njej neko gibanje in silenje do plemenitih uzorov. Eaj pomaga, da se samo po-samezniki izobrazijo? Ysi se morajo ndeleziti te du-Sevue slovesnosti, do Cesar se pa more priti samo po pismu. Pisino torej, v kterej si bodi obiiki, edino le pismo je oco sredstvo, po kterem se Siri omika. in kdor je zanemarja ali zaniCuje, ta se je vsvojej krat-kovidnosti zoper svoj lastni hasek zaklel. Izkoristiti nam je torej ta slavni piipomocek, kolikor moremo. Menzel, moz poStenega napredka in Cistega nav-duSja ze vtouih casih, kc so bili vednostni pionirji Se le po.redkem, bil je tudi slovenstvn ze tedaj pri-jazen, ko je §e nad tem visel osodepolni Damoklov mec tudi v druzbinskih krogih, ko se je namred ono y socijalnih sferah §e malo obrajtovalo in so nase pi-lit^je iu vodnike povsod srecevali pomilovanje izra-zujoei aristokraticni nasmehljeji. Imel je do naSih pi-s&teljev posebno spo§tovanje. Nasega Eoseskega, ko je v Gorici zacasno bival, je Cestokrat obiskal, druge s castjo omenjal *). Vedel je dobro, s kolikimi ovira-*) Ob instalaciji Nj. ekscelence, sedaujega naSegakne-xo-nadikofk je bil tudi pisatelj teh vratic jzloiil slov. odo na pnhod cerfcyenega kneza, katero jim je Menzel sred mnogo Tisoeih gostor vaotiH. Ta so Nj. eksceleaca mladega dijak*, pwateKa tega arotopisa, todoiredni pogledQTaje, apraiali: Jkii je tudi tukaj siovenskih pisateljer ?« Nato je M. nekterc mnf -co zaaluienei gospode ˇ Gorici in po GoriSkem savedd in fe-fia^eree Le boKgajcl gtaa slOYenstva v teh knittt kratko ali jHwda&fio pcudarjal,                                          *      ^t
Vsled razpisa glavarstvenega o zdravniski sluzbi v Kanali, oglasil se je gosp. dr. Andrej Lisjak, sedaj sekundarij v bolniSnici ljubljanski. Na§im g. znpanom ue bo tezko zbirati zmed prosilcev. Cestitati moramo naSemu okraju, da se mu ponuja taka moC. Gosp. dr. Lisjak je uze na Dunaji slovel kot najpridnejSi dijak, kateri nij smatral zdravniSke* vednosti kot pri-hodnjo svojo rednico, ampak gojil jo iz ljubezni do stvari same. Poleg tega je narodnjak prave korenine in cistega znafoja, Dobro nam doSel S Saj je pa tudi najzadnejsi fas, da udobimo moza, kateremu moremo zaupati svoje najdrazje blago, ljubo zdravje. V.krat-kem ste umerli dve zeni na porodu, tri druge pa so bile v smertnej nevarnosti. Babica stori res vse, kar zna, ali kolikokrat je potreben svet previdnega- zdrav-nika.
Zdaj pa hitro pergi§ce boba, da ga verzemo v stcno. Hudomn>no pocetje, pa monk je vendar kaka Spranja v zidu, da ostane v njem k^iso zerno. StraS-no marogo ima Kanal, ali je ne \idite poStenjaki? Koliko casa bo Se trajalo v naseci fergu tissto zvenn-sko jolilajfanje, o katerem moran^ zarudevati, kedar imamo kacega tnjca v kanalskem obzidju? „Uon quel cuor moretina tu mi Insci senzp, \m sold4, tako znajo ti vitezi pevati svojim Ijubaip A ne 1 Odpurtite de-kleta, saj vem, da se ne mar. ;,e imenovati ljube takih srakoperjev. Ali takole Akafcck vodice bi ze snic-le zapljuskniti med take vranc, kedar vam pridejo kvakat pod okno. Cloveka je sram pisati o takih otrofarijah dandanes, ko Pino vendar ze precej dalfft v narodni omiki. In zdaj naj bi clovek zaienjal tarn, kjer smo ze pred desetimi leti bili. 0 zakaj ne fan-tujeta vec Tone in Kr,rjlVl Danasnja mladei ima polzevo kri. Naj se nnsvi reee, kar hoce, mi smo ta-eega mnenja. da take burkljarije, ki sramot^ rojstno vas, spadajo v fautovski kodex. Dobro vemo, da jih bodo nasi ^rooretini* odslej Se hujSe ugaujali in klju-bovali. Znabiti se bodo pa poStenim Kanalcem taki koncerti vendar na vse zadnje pristudili, da store kak odlocilen odlocen korak! —
Iz Zidanega mosta, 21. jan, (izv. dop.) stra-
sen prizor! V popred tako zivahui zcieznicni postaji pri Zidanem nmstu vlada nekoliko dni ze mrtvaska tihota — okupljivo gleda in popi-asuje. Uajse je zgo-dilo in kaj .se se bode. — Od zeleznicne postnje proti Olju razteguje av. Saviuska dolina, inienovana po vodi Savini, katera ima cez 120metrov sirok vodotek. Ta dolina obdana je od obeh strani z visocimi hribi, na katerih in pod katorimi se nahajajo okoli postajc hise zeleznicnih delavccv in drugih uianjsih kmetoy. Na Ievi strani Savine pelje zeleznica, na desni okroj-na cesta v Cclje, obedve tikoma pod hribi. Kakih 25 miiiut. dalec od postaje stale so na levem brt[: i Savine pod visokim hriboin na roajhni, nekoliko vzdiga-joci se plaujavi tri hiSe in dve kovacnici, v katerih so prebivali mirui in mravljivi kmetje, Na desnem bregu stoji olamica Meningova. Na tem mestu vrsila se je v noci 15. t. m. ob 3 uri in pol strasna, nepo-pisljiva katastrofa. — Mirno vlegii so se prebivalci teh treh his k pocitku, le v eni hisi bilo je razsvet-Ijeno cez navadno ponoCno uro, kajti rodil se je ne-dolzen novorojenec, katerega je mati v trpljenju po-ljubovala ter priporocevala ga Bogu, da bi svoje 4iv-ljeaje sreeuo tudi dovrSil. AH kratko je bilo zivljenje nedolznega otrocica, kratke bolecine njegove matere. Bilo je ob 3   uri in  pol v j utro,  nobeden ni v mir-
mi se jim je bilo vedno boriti; pa tudi je zmirom napeljeval cislati pisateIjski stan*; kajti, ali ni pisatelj narodu, kot takemu, najveci dobrotnik? Pisatelj nam iz svojih dnSevnih zakladov podaja koristne nauke, nas vodi, tolazi, jaci ali kratkocasi; on dela in se trudi za nas; on se poganja za naso slavo: on nas zastopa proti ptnjcu, ker je nekako prevzel doticno odgovornost; on stoji za nas vedno na strazi s huj-§im in mogofincjsim orozjem, nego je ostrina jeklena —namrec s peresorn. Pisatelj—in to posebuo pri nas —je torej na§ varuh in duievni rednik, kateremu smo posebno spostovanje in hvalo dolzni.
Menzel je ucil v Gorici vecidei grSCino in nem-SCino, in sicer v viSih razredih. Njegova razlagova-nja so bila po veCem delu estetieno—stiiisticna. Spo-mocjo gr§kih klasikov je brusil in potenciral um ter blazil srea mladih, unetih in spofetljivih svojih ucen-cev; slovnico je tirjal za silo, kolikor je bilo treba, torej ne kakor nekteri, ki ne najdejo v klasikih nic ko zvezane besede, in se zamlkajo v slovnico kakor v jezi§ki Koran. Z etiakim namenom je ucil tudi nem-§Cino, in to le kot predinet ne pa kot politifino sredstvo, kakor se tu pa tarn rado godi. Ceravno pa §ti-listika ni bila zapovedana, ucil jo je, dobro vedoe. kako visoko koristen je tak nauk vkljub onim, ki so zoper to teorijo. Vse, kar je nameravalo izobraziti nkus in zlog njegovih ucencev, uporabljal je po raz-merah kot moder ucitelj. V to so slu2ila izvrstna Mo-zartova berila, ter odlomki iz Lsssingove dramaturge je in dotiCni Schillerjevi in drugih spisi in ucene raz-prave. Njegova predavanja so bila v izbornem jeziku in tako zanimiva, da ne za mucne in trudiine, ampak
za prijetne iu dusevnemu oddihu uamenjene smo irae-li njegove ure. Cudno je, da je bil M. vedno in se v pozuih letih tako strasten spostovalec aetn§kega kla-sika Schiller-ja, v tem, ko se taka godi le mlajSim ci-tateljem. R^s je vzvi&ua dikcija tegi mojstra. Nje-ga iiove. z v»o pesnisko mojstrijo izrazene, rekel bi, najviSe vrhunce uaikakovajoee misli gigautnega duba; pre(iai'obua igra njegovih obcutov, izsedsih iz najni^ih gl)bia cbve^kegi srea; win tega u-jka ju:iaSki mo-zatost, ki diha iz v*eh njegovih unutvorov, vsi ti si-jajni faktorji zamorejo mlado §e jako toplo kri z v<j-liko lehkoto unemati; a skusnja mYu da se mora boij postarui ciutelj teg.i nauduSja nekoliko ubraniti, in da se v poz.iejth letih vec nagiba k staremu mojdtru Gothe-ju, pri katerem naj<le» wo praktifino filozodjo. Toda: Schiller-Gothe iu Gothe-Sctnilerl
Kar je M. ucil, to je tudi dejunski izpeljeval v nasprotji z onimi, ki le kritiko ragljajo, sami pa ni6 napraviti ue morejo. Takstn se pristova: Hie Rho-dus, hie salta! Njegove inaujse iu vece pesmiinpro-zaicni spisi, ceravno ze tu pa tarn natisneni, aenaha* jajo v 2 veiikih spisanih zvezkiii. Le malo sem jih mo-gel navesti.
Njegovo najvece delo je historiena tragedija: „ Erich XiV. Ktiiiig von Schweden", katero je bil dai 1. 1862 v Trstu v posebnej in cednej kujigi na svit-lo, in to na korist ubogim dijakom. 0 tem uniotvo-ru ho^em nekaj bolj obsiruo govoriti.
(Dalje in konec prihodnjtf.)
nem spanj« kaj slabega slutil, ko se cuje — tresk — j da se vse hribovje strese. V tern trenutku zginila je j majhna planjavica, na kateri so bile omenjene bile se svojirai prebivalci, pokopano je vse pod poprej nad njimi se vzdigajoeim hribom, pokriva jib crna zem-lja. Ljudstvo iz okolice bezalo je zbegano v ponocm obleki, ne vedoft, kaj se godi. Se le ko zafine daniti se, videli so nopopteljivo nesreco in grozo, ki se je godila v oni nocl Pokopanih je pod razsutiro hribom 9 otrok, dve zeni in en moz. — Precej drugo jutro ] prislo je 150 rudarskih delavcev iz Terbovelj, da bi I dobili vsaj tfupla. Dolaii so uhod podzemeljsk do onih hiS, in res dobili so tudi kmalo mrtvo trnplo cnega j zmeekanega otroka in zgomje dele trupla one zene in j enega moza. Ko so dc-lali ze tri dm, da bi prisli do ! zasutih prostoiij, kar se jiiu je bilo tudi ze skoro posreciio, zacujejo IK t. m. ob 10 uri zveccr nekak Ivni in Sum, vsled ccsar zbezijo iz podzemeljskih vot-Hn. AH komaj so iisli, ze lezi drug del lniba na onom mestUf kjer je delalo 150 delavcev. Sreea bila je to, da so vsi zbezali proti zgornji strani Saviue. kajti ves nasip padel je na zdoljnb t*tra». ifroz 1JM) metrov si-roko Savino na de.«ni breg Savinp. JMozuinii tir vjglo je crez Savino na drugi breg, Savino zasulo tako, da je zdoljni del o^tal po polnem sub. Vsled tcga jp voda ze v jtrkoliko urah narastla tako, da je na dvc uri dalec bila vsa dolina podobna jezeru. V tovornico olja tekla je voda ze pri drugem nadstropju tor je fez 500 ccnfov olja orlnosla. Manjsa poslopja nkoli tovoruice poSkodovana so vet": ali nianj, most fez Savino po polnem ra/drt. Zuaj upotrchili so vne sile. da vodi odprejo zr.pi>t tok. PiiMo je 300 vojakov pijoiur-jev iz Ptnjega in stotiin* ilritziii delavcev, katerim se je tudi posret'ilo. vodo zopet v nje vodotuk spraviti ter s tem rt*.>iti zrleziiicuo in okrajno cesto, kateri ste ze celo od vode spodjedene.
\\-e je obupano. ne ve se, ali je z"e kouec ne-srece — tezko, kajti na istem mcstu vzdigujo se spi-cast stvm hub, kateri ima hl fez se/.enj Airoko rnz-poko, vslr.d katere je inoxoce in hkoraj gotovo, da pade fez en oral in pol gojxda zopet v duliuo. Hvetjo zelo ilovnat in moker, za'oraj tolika nesrcca. Tudi va* Mojland prei^kav^H so inzenerji, in dvomijo, da l)i se tudi tain ne zgodila pivje. ali kaswje kaka uesrefn. I'hogi prebivaU'i. vefidtd zVle/ufcki uVlavei, sopnpol* nem obupani, ker ue vejo kaj stoiiii.
We sto delavi'pv in vojakov dela ua onein nipstu, alt delo gie !e po easi <n\ rok.   Vse izglpda tako, da kdor ne vidi, si tpga misliti ue more; popisati so no da. — Tnipi'l w iscejo vec, ker bi bilo to delo sko-raj zastonj, kajti pri drogvm nasipu je viglo podsnta poalopja skoraj gotovo v Savino, tako da jib jp gotovo ze voda cdupsla.   Pri drugem zasipu   naj oinenim $e sledeci,   res ctuloviti slufaj.   Ko so rudninski de-|      lavoi culi, da bode nov zasip,   bezali so iz podzpinlj-|      skih jam,   le odcn,   kateri je pozabil   neko  oro«lje v j      janii,   skoeii je nekoliko korakov nazaj v jamo po o-rodje.   AU on ni mogel tuzni osodi  veil uteci,   kajti [      ko pride iz jaine   ga zasip vjame   in vrze  iz  levega I      brega Savine crez Savino na desni breg. V tem casu bila je tudi Savina  zasuta.   Ta delavec  oblezal je v omedlevici v roki  drzec svetilnico,   katere nibijo ru-darji.    Proti jutru druzega dnc prigel je toliko k za-vesti, da je vedel,   kje da left,   kajti nobeden t-lovek I      ni vedel za-nj.  vse je   bezalo  od   tega   strahovitoga I      mesta.    \foz lezi vslod strahn   in pivtresa bolan.   in I      gotovo tudi se ozJravi. To v kratk'jm poiocam o za-I      lostnem dogodku.
Politidni pregled.
matije in katere bodo scasoma Se vedno bolj i zmedene postajale, ce se nase, notranje stanje radikalno ne predrugafii. Ce se za sedaj usta-novi kak provizorij, tirjali bodo po njoga pre-., teku Madjari poleg lastne samostalnc banke zopet se kaj druzega, Cesar se jim ne bode moglo I dovoliti. Tako bode postajaio naSe notranje po-lieno stanje vedno bolj zmedeno, kar pa bogme ni5 kaj ne koristi avtorlteti Avstrije.
Madjari delali so presli teden u2o[ zopet I vclik ropot. Se m'j povcrnila se deputacija madjar-skih studentov iz Carigrada, uzeje nastopila zopet dniga mocnejsa deputacija i«a pozoriscc. De-putacija je doma v Czeglcdu. kjer jo bil voljen v drzavni zbor madjarski Lajo Kosut, znani fi-nannii niinistor in diktator za casa madjarske lfrtajo lota 1848 in IS U). Deputacija obstojefri iz nie manj nego 120 czogledskih mefifiuimv na-menjena na pot v Italijo KoSutu kadit m ga doiuov vabit, kajti Kusi so zopet prcd diirini, sla je skoz Peisto, kjer jo bila z velikim Sim-drum sprejeta. Pri bankotn, katoivga se je dalo na cast doputaeiji in pii katereni je bilo delc-ziteljev nad ;-)()() moz, napivalo se je menda le pro forma nnspinti cesarju, kar se je le s blad-uimi .jcljcn" odobravalo, tembolj navduseno pri-zimvaujo in odobravunje izvabile so pa sinovom niadjarskiii pust najjitnico, koje so se napravile pro^natu'inu diktatorjii Lajo Kosulu. Vidi so, da vzkipiijc Madjaroin vedno bolj njih kri, katero bo treba niaio oblndili in v to bo potreba zopet I Uusov.                                                                            I
S t a m b u 1 s k a k o n f (: r e n c i j a je toroj pri kk'jiji in nje delezitolji sinejo zopet pover-niti se v svoje razne do-nnrije. S kakosnim pompom jo potoval .'iiitflcsk' 'ovd Salisbury tv,ez Fran-cosko, Neiusko. Avstrij--ko -in Itjilijo v ^tambul. Ki'do izmej An.-ilezev m je mislil taeas, da bode moral njih Salisbury takn iU"*l.'ivno zapustiti ('a-rigrnd. Pozabljcn j(! v.iv, s.'djjj Salisbury, pozab-Ijena je cola k«infeivn;'ij;i, kakor bi je nikodar ne bilo. Vsa popiisconja in olnjsanja tirjalcv od strani Ilusijo niso nic pcmagala, Turcija sklice-vala se je vedno na svojo inoglaseno ustavo, ta j j j(» nje iif)vi,ji koran. Ce bo pa pripoznala ltusija I ta novi k(»ran} to je zopet drugo prasanjo, ka-| tero nam resi hltfnja prihodnost. Poinenljive so besede, katere je govoril turskim merodajnikom ruski poslanik Ignatijev pred svojim odhodorj. Izrazil je pricakovanje, dn ne pocne Tui'cij:; .>ic ^alega preti Serbiji in Ccrnejgori. Ali je mislil s tem Ignatijev, da bode imela odsk\j opraviti Turcija se samo Rusijo ? Verjetno vendar ni najmanj, da bi ltusija molcala k turskemu po-stopanju v konfereuci.
Huda ttasnikarska polcmika verSi se ravno-
kar mej Xem^ijo in Fraucosko.    Ponosna
Francija gotovo m  more pozabiti, dajeXemcija
odbila vdelezenje svetovne pariske razstavc, ka- |
tera ima biti Jeta 1878. Temu ne treba drugega, j
I nego kakega   vnalega  povoda,   in hitro nastanc
kavsanjc mej tenia dvema starima sovraznikoma.
Vendar sedanji povod   bode   smatral   vec   nego
jeden kot jako pomenljiv in znabiti osodepolen. I
j Francija namree' t'ozi frz to, da Nemcya oboro-
I zuje in preskerbija   Cez vse mere elsaske terd-
j njave se Stvezem, tako da lahko prestanejo tudi
dveletno obleganje.    Mi v tem   ne   vidimo ^ni6
hudega   in nismo  laenenja Francozov,   da hofie
Xemcija s Francijo boj zafieti* predno se Fran-
I cija po polnem oku.-:    l\,m^x tolmacimo si stvar
cisto priprosto tako-lc:    KemCija je gotovo in>
timna zaveznica Rusije, Rusija zacne gotovo boj
proti   Turciji   in   ie bi v tem boju   Avstrija s
Turcijo potegnila, treba bode, da pomaga Nem-
eija Rusiji. Ta slucaj bi lahko Francija upotre-
bila in Xemtijo zgrabila,   radi tega je le   pre-
I vidno in nic ncvarnega za Francijo,  Ce se uze
I za naprej   obvaruje Nem^ija   proti  vsakorSniiu
I eventualitetam, katere znajo nastati vsled rusko*
I turske vojne.   Ali se ne slisi tudi res, da misli
I Avstrija na svojo roko postopati, to bi se vnel
I rusko-turski boj;   ali ne bo   liotela Avstrija ne
le Bosno in Hercegovino ampak tudi Serbijo na-
m.esto Tnrcije posesti ?   Torej   le  kot   nemSko
I previdnost smatramo vse to,   kar poScnja Nem-
cija v Elsasu in nad tem naj senikdo ne spod-tika. Sicer mogoce je, : kakor pi§ejo nekateri nem§ki listi, da so vse te frau^oske provokacije same intrige vladozeljnih Orltiaiiistov.   ¦¦."
Razne vesti.
Cesar jevpotrdil postavo za razdelitev obem-skih zemljififi v Stanjelu in Kobdilju, sklenjeno v zad-nji scsiji dez. zbora, in zavrgel bbe postavi za razdelitev obe\ zcmljige v Girknem ia Zakrizu.          .    .
Ponodna obiskovanja in tatvina. V nede-ljo zvecer ob 0 uri priSla sta 2 moza trkat na lii^-na vrata nekega D. v semeni&Ki ni'ci. Dekla priSed-5a na okno, popra^a, kaj ^ellja. Oaa dvapaoagovo-rita, da ju jo postal gospodar 1), po. kljufi od hiSnili vr.it. A g. I), je bil doma in so pokaze na okna; ko ona dva zapazita, da sta «dubo rafturiila, so zafine* ta izgovarjati, da iSceta necega proichorja in hitro od-up.se.ta pete, — V soboto zvnfier pa so prediii neka-tori tatovi v kiot r. M. v ftabatl&L: ut so uui odne-sli salama, per^uta in slauiue \ vrednosti kakih 260 gld.   No iepo so zaceli I
Goriziano jo bil v sredo u2c dvugikrat kou-fisciran zarad uvodncga clanka.
Dunajski ^idovski ltati so prinaSali zadnji eas stra.sno clankc v zatiranju zidov na Uumunskem; a kako blanwio so dozeveli ti ^asidki, ko se zdaj v-saki dan tttajo v vaznih ^amiikih zanimivi protest! rumunskih zidov, ki vso ono izjave eklatautno stavijo v M. Po tem pa naj so clovuk zanaSa natako ltote, ki za nki-ajcerje" piSejo vsako Se tako povfidno laji,
Akademija znanosti v Pctrogradu je ono-glasno imenovala prof. Ascoli iz Milana m svojega mla, Ascoli je rojeu v (lorioi In dober xnanec r vu-slvim proiosorjem Iloudoin d« Coui'l.?nay-om, katoii je menda ho vedno z ujim v dopisovanji. Ascoli se je zaeel posebno v zadnjein casu motiiio pofiali so slavl-stiko, v kateivm di'luum gnun.Midadostiniroko Slo-veneem dobro znaiu prof, ltoudoin. Prav je, dano tudi Itulijaiii temeljito potluco o slovauski literatmi in spjoh o Slovanih, da p:idejo tudi tain atari pred-sodki.
Za sodnika v Cirkno pride g. Pavel Unterklr-elipr,   dosedaj  acljutikt v Korininu.   Rodoma Tirolcc, [ naucil se je nekda fie piecej slovenScine.
Cestui odbor goridkega okraja je sklenil, da imajo tekoce leto placati za izdrzevanje cest sre-nje na skladovnih cestah po 200/q, tem cestam bli2-nje srenjc po lOtyp in vse \)o'± oddaljene srenje po 30/q doklade na direktnc davke.
^eleiSna cesta pri Zidanem mostu je u2e tako dalee popravljena, da je pret^ga::. promet z deuaSnjim dnevom sopct popoluoma vretljcn.
Novice so bile u2e dvakrat zaporedoma konfi-scirane. V Ljubljani je §e slabsi ivak za casnike, posebno slovenske, kakor pa pvi ju\S.
PoskuSen umor in rop  na Dunaji.   Mlad
I moz 28 do 30 let star stopil je v notranjem mestu v
I neko meujevalnico, da bi nakupil nekoliko lozov a ne
I v resnici, ainpak z namenoni mcajevalca umoriti in ga
I okrasti, kajti ko se menjevalec uid hudega sluteS o-
I berne, zgrabi ga mladi moz, da bi inu vrat z ojstrim
noz>m odrezal    A nakana mu je popomem izpodlete-
la, kajti inenjevalec zagrabi budobne^a in se brani na-
padajocega, dokler nij   prislo mnogc  pomofti  na vik
in krik od zunaj.   Hudodeicc izpusti v tem svojo na-
menjeno 2ertvo in prereie si samemu sebi vrat z oj-
I stro britvijo t?r izdihne kmalo  potem svojo kosmato
du§o. Vse to godilo se jc ob belem dnevu cb 10. uri
zjutra.
Solkanska citalnica nap avi v nedeljo 4. fe-bruarjn v g. Rupnikovi  dvorani v  Solkann narodno zabavo t nprodmm plesom. NataafiuejSi program na-I znani &« v prih. Stevilki.
Duhovsko sprememba, v t..«.' *o^»J F ** I biant je bil investirau ua faro Slovrenc. 0. g. Fr. Leban, kaplan v Komnu, je postal vikar v RavnicL V. L. g. Jo^ef P o d r ek a, fajmoSter v Bregiuji, je imenovan za fajmoStra v Ajello»u in je bil 19. t. m. iuvestiran. —» Umrl je 14. t.m. Audrej Mihel, vikar v pokoju, v Rihenbergn,
Popravek.   Oni g. P., o katerem smo zadnjifi poro^ali, nij v zaporu, ampak preprieali smo se, da I iil:va osobno svobodo.
Nekateri udje kmetijskega druSitva  go-I riskega poslali so nazaj let. prvo Stevilko Kmetovalca. I — Najbrzo nsjso ti gospodje Sitali poziva na Cclu lista, I kder je izre5no pisar.o, da udje omenjenega dmitya , dobivajo list zastonj. — Taki gospodje naj prihbdnjiff obdrzijo list, ki ga bodo zinerom prejemali, dokler se ne zbri§ejo iz drugtva. —                                   ,
(               ¦_'"'* * OpravniStvo Kmetovaloa,
V dalmatinskem dezelncm zboru versila se je v prvih spjah vereiikacija voljenih poslancev. Kakor navaduo prcdiagala je avto-nomistifna italijanska stranka pri veLih poslan-cih, da se bi volitev kot nezakonita overgla, a vsi taki in jednaki prediogi glede volitev zaverzeni so biii z ogromno vecino.
Xas drzavni zbor sesel se je zopet. a ministerstvo ma ne more pndloziti no nacerta ponovljene pogodbe ne kacega provizdrija; cos potekel je brez uspeba. Bas sedaj so nasi mi-nistri zopet v Pesti in nas presvitli cesar sum bode baje posredoval mej obojestranskimi mini-sterstvi, da se ustvari vsaj nekak provizorij toliko glede cele nagodbe. kolikor glede speeijclno bankinega vprasanjs. Pricakuje se, da se v toliko ndajo madjarski ministri, 6esar tudi mi ne dvomimo v o^igled orijcntalnim dogodkom. Saj se v tem smislu oglasajo tudi nekateri pestan* ski listi, posebno aPester Lloyd*, kateri je uze sit dolzega pogajanja in pogovarjanja, katero vendar ne dovede do nobenega ciija. On narav-nost nasvetuje. naj se ustauovi kakorsenkoli provizorij za pet let. Mi pa prideuio vselej zopet Ha to, kako brezpotrebne so vse te notranje ho-
Vabilo. Dreitvo Edinost v Ajdovsni napravi veselico s plesom dne 3. febrnarja 1877 v svoji dvo-rani. — Zacetek ob 7V* uri zveeer. Vstopnroa 50 kr. K tej veselici vljudno Tabi     dru§tveni odbor.
Vabilo k plesnemu ven6ekn, ^aterega napravi Rojanska 6italnica dne 27. januarja 1877. Vstopmna je » ude in neudelgl. a.v. Zaietek ob 9 unzvecer.
KviSka ditalniea napravi tri plese v pnstnem casu in sicer dne 28. t. m., 4. in 13. februarja. — Vstopnina 1 gld.
Stipendij za tehiiikarje v znesku f. 210.— in f. 31.50 potnih stro§kov je razpisan za dijake iz GoriSkega in Islre, ki bocejo obiskovati tebniko na Bnnaji. v Gradci, Pragi als Brilnu. — Dobi ga lebko dijak, ki je dovrSil matnro z dobrim uspehom in sc za-veie. da bo shiiboval po dovrScnih Studijah v douiaci dezeli. Molbenice naj se poSiljajo namestniStvu v Trst. —
Hrvatje protestirajo proti madjarskemu turko-Hubju; najveljavnejSi hrvatski listijavijo, da Hrvatje ne bodo mar&irali za Turke proti Busu; Madjari naj le delajo zvezo s Turkom, avstnjski Slovani so zvesti bill in bodo cesarski nisi, a svojih bratov ne bodo poroagali zatirati na zeljo KoSutovo, ki je leta 184S potegnil svoj meL proti Avstriji in dinastiji.
ZagrebSki snestjnnje so v ocigled demonstraciji ogerskib Students? se sabljo poklonjeno Abdul-Keiim-paSi skJenili, da ponescjo v mnogostevilni deputaciji Zriny-jevo sabljo, ki je bila Turkom mnogokrat grozo-vitna, knezu firnogorskemu kot dar in pripoznanje junaStva, katero je dokazal v slavni borbi proti Turkom. — Kje so Zriny-jevi in Evgena savojskega pa Loudona casi, ko je Avstrija slavno borila se proti polumescu. AH ima Avstrija denes dragacne interese, kakor tistikrat? Dobro Hrvatje! Deputacija Hrvatov bo v Trstu naSla ves drugaien sprejem, nego ona oger-ska, in ves civiliziran svet bo pray dal Hrvatom, da Madjarom pokazejo, katera sablja je re&ila Avstrijoin kateri vojvoda zasluzi odlike vsc omikane Evropc. — Tudi v Dalmaciji se nekda pripravljajo velike demon-stracije proti Madjarom in ogrski Srbi ponesejo obristu Hervatovicu fiastno sabljo. — Torej za eno sabljo krivega proroka 100 sabelj slovanskih pa junaskih sabelj! -
f Dr. Jakop Abramic\ c. k. vojaiki nadzdrav-nik umeri je dne 19. t. m. po dolgej, hudej bolezni t 33. letn starosti v tnkajsnji vojaski bolnBnici. Po-greb, kojega se je mnogo njegovih znancev udelezilo, bU je v nedeljo in truplo odpeljalo se je iz Gorice v njegov rojstni kraj Solkan po njegovej lastnej zelji.
Vojvoda Galliera, ki je mcstu Geaovi, kakor smo ob svojem casu porofiali, daroval 20 milijonov frankov—zapustil je velikansko premozenj6. Podedo-val je po lijem, kakor smo tudi nze poroeali, grof Chambord, kateri se sedaj v Gorici naiaja, 20 milijonov frankov. Njegov sin, kateri je studiial medici-no v Parizu hi kjer tudi se sedaj biva, nofie prevzeti premozenja svojega ranjcega oceta. Govorica pravi, da je mladi dr. Galliera socialist ali celo komunist; vendar pa se pi§e o tern socijalistu, da prepustivSi vse premozenje svojega oceta svoji materi je sklenil pogodbo i njo. da ma izplaca koj nialenkost, ta-ko se govori, osmih milijonov frankov ter da mu vsa-ko leto iz dohodkov naSfeje 200.000 frankov in ko bi se ozenil, bi mu morala mati izplacati §e stiri niilijo-ne frankov. Ce se smatrajo take velikanske svote kot malenkosti, potem mora zares velikansko biti premo-zeaje, koje je zapustil vojvoda Galliera genoveskt.
Rabelj proti rablju. Eo je bil znani mori-lec Francesconi obe^en, se je zacel prepir raej dunaj-skim pa praSkim rabljem. Zadnji je „v interesu ob-Cinstva" razglasil pisanje, v katerem pravi, da on vsakega cloveka v 10 sekundah iz tega sveta spravi, dnnajski rabelj pa praSkega tozi zarad razzaljenja fasti. To bo jako tezka razsodba posebno Le pride do dokazov. Take pravde pa sploh nijso primerne Llove§kemn druztvu in razvidljivo je prav iz tega, da je slnLba  rabeljna nekam oddaljena od clov. druztva.
Telegrami po 30 kr. za 10 besed, ki so bili dozdaj samo provizoriCno uvedeni, nvedli so se zdaj stanovito. Za vsako besedo «rez 10 plafiati se mora 2 kr.
Obsojeni. Eazbojniki, ki so pred nekaterimi meseci pri sv. Vincentu v Istri napali poStni \gz, oro-pali in zaklali poStnega kondukterja, bili so obsojeni v Rovinji, v temni jefii ostati vse svoje zive dni.
H. Perji. Goricanom dobro znani bivSi nrednik „G6rzer Zeitung" je 17. t. m. govoril na Dunaji v nemSkem drugtvu prijateljev literatur pred jako zbra-nim obCinstvom o naslavnejgem naSem pesniku Fran-ceta PreSirnu in njega razmerah in vplivanju ba Ana-stazija Gruna (grofa Ant. Auersperga). Znano je, da je g. Penn u2e mnogo PreSirnovih najlepsih noetifinih del prevodil na nem§ko in da se se zmeroin s tern bavi, kako bi Nemce seznanil posebno se slovensko literaturo; tudi zadnji njegov govor imeljeta namen
Lastiiik, izdavatelj
za kar gre g. Pennu  vsa hvala in velika  zaslnga za njegovo domovino (Kranjsko).
Za M. Vilharjev spomenik so dalje^daro-vali naslednji S5. gg,gospe in gospodicne: Iz St. Vi-da nad Ljubljano: Ant. Poto*nik 1 gld., Kozma Pav-lia 1 gld., Anton Belec 1 gld.t Marija F. 1 gld., Mi-cika M. 1 gld., Lucinka K. 1 gld. dva gospoda 1 gl., Janez Fatur v Zagorji 50 kr., Fr. Avcin v Trnji 1 gld., Jo^e Kaluza v Ko^ani 50 kr.. Matija Kalnia na BeCu 20 kr., Ivan Hansa v Trsiu 1 gld., FraujoKra-§ovic v Hragici 1 gld., Janez Cek v Hr. 20 kr, Stefan Miklavec v Hr. 20 kr.. neimenovan v Senozeeah 1 gld.. And. LavrcnLiL-T Postojni 5. «W„. veseladniz-ba v Postojni 1 gld. 80 kr., Matej Frdih, inpnik v Velik. La^icab 1 gld., A«iolf Obreza v Cerknit'i » g-Franjo Stimi v UndaPosti (sed. v Ljublj^ni) 1 gld.— V Kostanjevici na Doleiijsk»km: Franjo Skofic 1 gld., And. Golli I gld., Ivan Kalin I gld., IVre Vavpetic 1 gld., Peter Jera) 1 gld., Fr. AvguStin 1 gld., Gu-stav Omahen 1 gld. — V Sent-Jarnejti: Ivan Saje, ucitelj, 1 gld., Karri Rnde2, gras^ak in <lez. posl. 2 gld., Ivan Tavcar 5^) kr., V. Buroik 50 kr., Kar«'l Janfigar, kajdan. 1 gld., Josip Pekovee, kaplan. 2 g-» Fr. Zagorec 1 gld., Emilija KoroSCeva 50 kr., Pepu-a Andmjeva 50 kr., Pepica Zagorceva 50 kr., AlojzU Majzelj 20 kr., Anton Maj/elj 'JO kr. V Ljubljani: Joie Oblak 1 gld.. Peter Cerne 20 kr.. Jarnej ^'rne 40 kr., V. C. 10 kr.. F. Fnjdiga 20 kr.. And. Veli-kanje 20 kr., L. G. 20 kr., Ivan Potofnik 50 kr., Srei?ko Nollt 20 kr. Vosria drnscJina pri Urbanfku na Jezici 2 gld., wsria dnistina v St. IVtru na Pivki 3 gld. 30 kr. V Zagorji: Ftaiija Kavctfeva ?>l) kr., Ivanka Bilfeva 30 kr., UrSka SabJieva 50 kr., Ivan Bilec 1 gld., Bogomil Fatur 50 kr., Pavel SuStersic 20 kr., Marijanca SabCeva na Kalcu 50 kr.. Fr. Binder na Javorniku 1 gld., Amalija Podbojeva v Kostanjevici na I). 2 gld., dr. Julij (Jspan, notar v Knste-njevici na 1). 5 gld., Janez Primer, na Bnkovici 30 s. Prenos : 48 gld. 90 kr., tedaj vkup: 110 gld. 43 kr. Vsern tern darovateljem izreka se s tern gorka zahva-la, a tudi zelja izraza, naj bt tern darovalcc-m, osobi-to onim iz Dolenjskega 5e mnogo posnemovalcev sle-dilo, da se tern preje ukrene in doloci o priCetem pod-vzetji.
Zagorje na Kotranjskem dne 18. januarja 1877. Za odbor: Hr. Legal.
Listnica upravniStva
G. J. MiklaviC, Volfie. — S poslanimi g\. 4. 7q poravna-no do konec 1876. — SI. ditalnica, Staritrg. I'njeli gl. 5, GO; nam gre §e gl. 5. 60 do konec 1870. Vec z libtiiico. — C. g. Hebat Sembigkagora. Od poslanih gl. 4. 50 na vse leto \87>) gl. 2. 30 in na 1877 gl. 2. .0. — G. Prole na Barki. S poslanimi gl. 3. 40 poravnano do koncc 187G. G. AI. btrekelj, Selo pyi Ljabljani. Prejeli gl. 2 — in vpijali za leto 187G, na katero nam gr6 Se i'O soldov. — (\ g. And. Kravanja tiiljana. Prejeli gl. 2. 30 za drugi semester I87G. — G. Volkov v Cr-nigori. Prejeli 5 gl. 2. 30 za 1870,2. 70 za 1877. V oni zadrvi storili smo, [kar mogoce, pa ne vemo ce l>o kaj korisiilo. — Gd ondot. naroenikov zaostala J. B. in S. B. s poluletno nar. G. K. v Podgori. PlaCanih gl. 2. 30 smo vpisali na leto 1870, ker ste bili placali samo za I. semester. Radivoj Pirc v Zad-logu. Prejeli gl. 2 30 za II. semester 1870 in ne za I. senj. 1877, kakor pigete. SI. ditalnica, v Rojanu. Prejeli gl. fc. !M) in npisali tako le : gl. 2. 30 II. sem. Ib75 za Soco, 2. gl. Knietovalcu celo leto 1875 in gl. 4. 60 Soca celo leto 1876, skupaj gl. 8. 90. — Ne ostaue torej nic za lt?77 ; upravnistvu Kmet. poslali celoljtno narocnino za 1876; — torej nij pomo-te, Cesar se lehho preprifiate v poprejsnih racuuih. —
V Do pi sn ike, katerih zelji uismo mogli za danes ustreCi, proskxo poterpljenja do prih. stevilke.
Razpis ucitelj skill sluieb.
Solski okraj koperski razpise se slov. uL-nim jezikom sluibo II. verste v Pasjej vasi (Decani), III. verste pa v Ospi, Borstu, Kicma-nji, Klanci, Lonki (Louche) in v Montu (Monte). 2d. todka postave od 3. novembra 1874 doloci v solski obeini II. verste 500 gld., v sol. obc. III. verste pa 400 gl. letne place, tu in tarn pravico do postavnih doklad §§. 27 in 28 —in stanovanja ali dolofcene letne odskodni-ne § 29.
Ako so prosilci 2e v sluzbi, naj doposijejo prosivje z dokumenti uciteljskc sposobnosti in do tedanjega uciteljevanja po predpostavljenih sol-skih oblastnijah naj dalje stiri tedne ;>o prvem objavu, naravnost sem pa naj doposijejo oni, ki niso se u&teljevali.
UCitelji, ki ne skazo spricala uditeljske sposobnosti po postavi od 14. maja 1869, dob6 100 gl. manj.
C. k. okrajni §olsM svet Koper (Capodistria) 19. januvarja 1877.
*
V Hiijein
se daje lepa hisa le^e^a v sredi mesta na Dolenjskem z dobro tergovino me-sanega blaga (Spezereiliandlung) z vi-nogratfi 7n~pdljein7 vselilizo Meznice. Pisma naj se blagovolijo adresi-rati do 1. februarja i 1. na g, R. N. 102 Triest ali pa na naie uprav-nistvo, katero natanfine pogoje tekoj naznani.
r-S^^^&Bj^^ggp fossa&gm
Raxpis iieifdjskc sUi/\h\
Po sklepu ccs. kr. pomnozencga okrajnega solskega svetovalstva v Tolminu se razpise s tern s>luzba ufiteljice na Ijndski soli v Kobnridu z Ictno plafio 400 gold, in povisevanjem po «a-incnu deielne postave od 10. marca 1870 St. 18 in potein s postavno letno od&kodnino za stanoranjp.
^rosnjc s potrebnimi dokazi sosebno s pri-rali o pripravnosti za nciteljstvo naj se najdaljo do 10. februarja t. 1. pri krajnem Solskcm sve-tovalstvu v Kobaridti vlozijo.
Prosnje onih «6iteljic, ki so ^c v sluzbi, se imajo prcdlo^iti po poti predpostavljenc o-krajue solske oblastnije.
C. kr. okrajno §olsko svetovalstvo v Tolminu 5. jan. 1877.
Poziv!
Ker se ze pogajam s tiskarno o tiskanju 11. snopica SLOV. NAB. PESN1, prosim vse gg. prejemnike I. zvezka, naj mi blagovole poslati kar najpreje zaostalo narodaino. Komur pa ne ngaja knji^ica, verna naj mi jona moj troSek. Pridakoval sem boy resne podpore temu, po mojem menenju, koristnemu pod-vzetju.
Kanal (Primorsko) 25. jan. 1877.
josip kooijan6i6.
| ffiTiawiravnik |
| JOZJEF KOMEL, ki je v enaki lastnosti sluzil skoz 15 let pri roja-kih, se je ustanovil v Gorici in se priporoca si. ob&nstvu posebno pa slovenskim gospodarjem.
Stanuje v glediscni nlici  §t. 75, v Petrogalovi hisi (stara Bierhalle).
in urednik: VICTOR DOLENEC: — Tiskar; MAILINCr v Gorici.