Dejavnost temeljne izobraževalne skupnosti v Ljubljani v letu 1972 Ponovno preučimo diferencirane cene v vrtcih ENOTNI KRITERIJI Zfl SPREJEM UČENCEV OSNOVKIH ŠOL V P0DALJ5AN0 BIVANJE - PBI VPISU OTROK V VARSTVO JE TREBA RUSITI KRAJEVNE MEJE Svoje delo je temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana v letu 1972 zasnovala v sidadu z zakonitimi predpisi o nalogah in dejavnostih izobraževalnih skupnosti v SRS, predvsem pa je delovni progratn izhajal iz prizadevanj, stališč in predlogov ter programov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, ki sc bili obravnavani in sprejeti v letu 1972, upoštevajoč predvsem nasiednje: - treba je prenehati z delitvijo obveznosti pri financiranju tako imenovanega A in B programa, - zmanjšati razlike med otroki pri vstopu v šolo in v zvezi s tem organizirati in financirati male šole in zajetj v podaljšano bivanje oziro-ma celodnevno vaistvo čimveč so cialno prizadetih otrok. Vključeva-nje učencev v pcxialjšano bivanje bo v še večji meri mogoče z nanovo pri- dobljenimi prostori, ki bodo zgra-jeni in preurejeni s sredstvi samo-prispevka, - razvijati in fmancirati je treba šolske svetovalne in strokovne služ-be, - vsem otrokom je treba zago-toviti s posebnimi oblikami dela možnost, da bodo končali osnovno šolo, - posebno skrb je treba posvetiti usmeijanju mladine v pedagoške po-klice in v zvezi s tem prilagoditi šti-pendijsko politiko, - skrbeti je treba za hitrejšo od-pravo pomanjkanja nekaterih pro-filov pedagogov in pričeti z izobra-ževanjem učiteljev za oddelke po-daljšanega bivanja, - v oddaljenih krajih je potrebno s primerno nagiajevajno p_olitiko iz- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) boljšati kadrovsko strukturo peda-gogov, - otrokom iz oddaljenejših kra-jev jc treba zagotoviti ustreznejši pouk ali urcditi domsko namestitcv, - še nadalje si je treba prizade-vati za čimboljšo realizacijo druž-benega dogovora o štipendiranju. Zavod za šolstvo je sestavil oceno p pomanjkanju delavccv nekaterih stjrok. Komisija za pomoč prosvet-nim delavcem pri dopolnilnem iz-obraževanju je to oceno že upošte-vala pri različnih oblikah pomoči. Po podatkih je na osnovnih šolah na območju ljubljanskih občin 154 učiteljev, ki nimajo ustrezne iz-obrazbe. Od tega jih 108 študira, 46 pa ne. TIS Ljubljana je v zadnjih letih finančno pomagala pri študiju 98 učiteljem. Ljubljana je že pričela z oblikovanjem enotne kadrovske evidenoe. Kadrovsko evidenco bodo zbirali, vodili in dopolnjevali na enem mestu. Zavod za šolstvo -organizacijska enota Ljubljana pa spiejema delavce navodilna delovna mesta v vzgojno-izobraževalnih za-vodih in za pedagoško službo v tes-nem sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami. TIS Ljubljana bo v skladu z akcijo za hitrejšo pridobitev potiebne stro-kovne izobrazbe tudi v letu 1973 še nadalje nudila pomoč zaposlcnim prosvetnim delavcem pri pridobitvi potrebne izobrazbe. ŠTIPENDIJE V PRAVE ROKE V šolskem letu 1971/72 je imela TIS LjuMjana 272 štipendistov, od tega 181 srednješolcev in91visoko-šolcev. Ob tem velja poudariti, da jih je kai 229 ali 84,2 % takih, ki jim družinski dohodek na člana ne presega 600 dinarjev. Samo 6 štipen-distov ali 2,2 % je takih, kjer znaša dohodek na družinskega člana nad 800 dinarjev. Po socialnem porcklu je struktura naslednja: otrok delav-cev je 94, uslužbencev 86, upoko-jencev 59, otrok kmctov 23, ostalih pa 10. Očitno jc, da jc prcmalo šti- pcndistov iz vrst kmečke mladine, Za šolsko leto 1972/73 je TIS do delila 58 štipendij dijakom in štu-dentom s podeželja. Za šolsko leto 1972/73 jc TIS dodelila 58 novih štipendij; od tcga je 36 srednješolcev in 22 visokošolcev. Razpon štipendij je na sainjih šola od 42o do 690 din in na višjih in visokih šolah od 520 do 890 dinarjev. Poudatiti je ' treba, da so bili v skladu z novim izračunom življenjskih stroškov po-novno revalorizirani štipendijski raz-poni in v skladu s temi izračunane nove štipendije. OTROKOM ENAKE PRAVICF DODOBREVZGOJEINNECT V novozgrajenih WZ v letu 1972 kntenjih. Te knterije so vsi WZ upostevali pri sprejemu novih otrok vsolskem letu 1972/73. Pri v^h WZ so ustanovljene komisije za sprejem otrok, ki jih sestavljajo za-stopn.ki krajevnih skupnosti, zavo- °°VVocialno del°. zdravstvenih sluzb, staršev ter VVZ. Vendai piak |Sf«,Ze*0P°uai:iana nekatere Poma^jk-O^ost!; skoraj vse komisije so pri odločanju o sprejemu otrok preved nost. Nekatere so ceio zahtevale, da bi otrokom, ki so že bili v varstvu iz drugjhkrajevmhskupnosti.odpov^ Ka knvicni, ker imajo otroci enake prav.ce do dobre vzgoje in ^ge Žmogijivosti WZ pa žllVnutS nso take, da bi lahko spreieli vse sOt^ki^PO«rebnivz^je1nvVa* stva Zato so knteriji sicer izhod v sili, ki pa naj bi vendarle zagotavljali Pri uvajanju diferenciranih cen se jc pokazala vrsta slabosti, pa tudi različnih načelnih vprašanj, ker vse tcrja, da odgovorni dejavniki cene ponovno preučijo in v soddovanju z občinskimi skupščinami pripravijo za leto 1973 izpolnjen predlog, da bi zagotovili tudi večjo kontrolo nad prikazovanjem dohodkov star-šev. POPOLDANSKO VARSTVO Izkazalo se je, da želijo starši ve-činoma podaljšati čas bivanja otiok, ki so že redno zajeti v varstvo, kar pa ni bil namen popoldaiiskih od-delkov. Organizačija popoldanskega varstva naj bi ustregla le staršem, ki delajo popoldne oziroma v izmenah, ker bi ti oddelki bili odptti od 11.30 do 20.30 ure dnevno. Potreba po popoldanskem varstvu se je izkazala le v WZ Mladi rod, France Prešeien, Jarše in Angelce Ocepek. Izmenično vaistvo pa se je pokazalo potrebno uvesti v WZ Prule, Andersen, Najdihojca, Kole-zija. Vendai tudi v teh WZ ti od-delki niso polni. VRTCI NA TEKOCEM TRAKU Novi objekti, ki so bili namensko grajeni in odprti v letu 1972, so pri-pomogli k rešitvi najbolj perečih problemov tistih WZ, ki so živeli v skrajno nemogočih razmerah. Med-nje sodijo WZ Črnuče, Kodeljevo, Zalog, Studenec in Spodnja Siška. Leto 1972 je bilo izredno pomemb-no v razvoju diužbenega varstva otiok v Ljubljani, saj je bilo zgra-jenih kar sedem objektov za vaistvo predšolskih otrok. Novi WZ so bistveno izboljšali razmcre za tiste otroke, ki so do tedaj bivali v higien-sko-sanitarno popolnoma nemo-gočih prostorih m 9eveda odprli možnost vkliučitve novih otrok v WZ. Tudi v letu 1973 bo TIS Ljublja-na z vso pozornostjo spremljala delo sklada za izgradnjo osnovnih šol in VVZ, še posebej glede na enotni program gradnje osnovnih šol in WZ na območju Ijubljanskih občin. Prizadevali si bodo za funk-cionalno in ceneno gradnjo. Po ustavnih dopolnilih in osnutku zakona o skupnosti otroškega var-stva bo TIS predlagala občinskim skupščinam, ki so ustanovitcljiw TIS, naj začno postopck za ustano-vitev Ijubljanske skupnosti otro škegavarstva.