PRIMORSKI DNEVNIK te".KSrYiSr - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 130 (5214) TRST, sobota 2. junija 1962 Poslanica Segni ja ob 16-letnici republike Solniki napovedali za četrtek novo stavko Ali sta kriva? tv°: Lanfranco Pigiani, strojnik, ki je vodil tovorni vlak, ki je ''zročil hudo nesrečo v Vogheri. Star je 28 let. Izpit za stroj-I a je napravil pred dvema letoma. Dolgo časa je bil pomočnik j/0inika, pred nekaj dnevi pa je bil uradno imenovan za strojnika. fsno: Soriano Fabbri, pomočnik strojnika. Star je 22 let. Tečaj „ 't^nčal januarja letos. Glede nesreče so uvedli preiskavo, oba ^Ojnika pa sta pridržana v zaporu. Težko je reči, kakšni so vzroji *\esreče. Uradno poudarjajo, da so signalni znaki v redu delova-l Številni italijanski listi poudarjajo, da ne gre samo za stroje I aParate, temveč da gre tudi za ljudi. Potrebno je revidirati ai ves sistem službe železničarjev, ki včasih delajo po več ur eko normalnega urnika. (Nadaljnja poročila so na drugi strani). "'"•mii,,,!, |, min, iiiiiiiiiiiiiiii i,um nuni im unni, umi,im, m m, hiiiiiiii umih im i, iiiiiim iiiiiiiiim ii, hi Hazorožitvena konferenca prekinjena za en mesec Delen sporazum o prvem delu razorozitvenega načrta ženeva, l. — Na današnji raz-Kj.^itveni konferenci je predsed- sporočil, da bo konferenca J*1sinila delo od 15. junija do BL juliia. Delegacije so namreč ^TÌele predlog v tem smislu, ki ltJČ« Postavile izvenblokovske de-Takoj zatem so predstav-vzhodnih in zahodnih dele-izjavili, da bi bili priprav-nadaljevati delo brez preki-i,"*, toda sprejemajo predlog ^»blokovskih držav, ker so V* da je koristno, da njiho-vlade proučijo vprašanja, ki )>h do sedaj obravnavali. ,^a današnji seji je bil sprejet ts> ek prvega dela načrta o s‘°rožitvi, ki vsebuje načela in (j"$tre poznejšega sporazuma. i.4Crt se deli na tri glavne člene « »» številne paragrafe. Točke, lO*6 katerih se predsednika ni-Jmogla sporazumeti, so v dvoj-oklepaju, če gre za sovjetsko », °> v navadnem oklepaju, če L, 2a ameriško tezo. V celotnem jedilu je devet navadnih okle-H,{** * * * v in štirinajst dvojnih okle-tiijuV' ki se tičejo zlasti nasled-vjj, vprašanj : notranja policija, so mu zvezali kolena Pr® rj eV nakar je eden izmed stra nekoliko zrahljal vez. Takoj 0 se mu je približal stražar 9 „i kapuco, ki pa je Eichmam ^ hotel sprejeti. Takoj nato J ^r. jal: «Živela Nemčija, živ®’ateIni 'ja. • tremi deželami sem bil °a. c tel*, gentina, živela Avstrija-. °ajbo!i TEL AVIV. 1. — Davi so v e-lektrični peči, ki so jo nalašč zgradili v Ramlehu ali v bližini tega mesta, sežgali truplo nemškega vojnega zločinca Adolfa Eicbmanna, ki so ga izraelske o-blasti obesile dve minuti po polnoči v zaporu v Ramlehu. Sprva se je zdelo, da so Eich-mannovo truplo sežgali na neki policijski ladji, in sicer izven izraelskih teritorialnih voda. Hip pozneje pa se je zvedelo, da so se izraelske oblasti poslužile policijske ladje le da popeljejo pepel pokojnikovega trupla daleč od obale, kjer so ga stresli v morje. Policijska ladja je bila zasidrana v Jaffi. Takoj, ko so prinesli žaro s pepelom, je ladja odplula kakih 8 km daleč od obale. Superintendant zapora v Ramlehu je odprl žaro in rahel veter je razpršil pepel na vse strani. Kot je znano, se je podobno zgodilo s pepelom na smrt obsojenih vojnih zločincev v Niirn-bergu. Vse priprave, ki so jih postavili v zaporu za Eichmannovo u-smrtitev, so že v zgodnjih današnjih urah uničili. Prav tako so baje podrli tudi peč, v kateri so sežgali njegovo truplo. Judovska vera prepoveduje namreč sežiganje trupel. Judovske oblasti nasprotujejo tudi smrtni kazni. Dopuščajo jo le v primeru vojnih zločincev. Zvedelo se je, da je izraelski | dolfa Eichmanna je ■ir li P0- povezan in jih ne bom ni»“ zabil. Pozdravite mojo ženo, fi\ družino in moje prijatelje- j» zakon v0Jyijen*’ sem poslušati moje zastave. Sem Pr'prahe"br®)' Nekdo je tedaj zavpil v fty skem jeziku: «Mukhan» (” g pf ljeni). Na obtoženčev vrat ■ taknili zanko, medtem ko J rCds®' j:atž> mann gledal nepremično Po drugem vzkliku se Je__, jn pokrov, na katerem Eichmannovo telo je v praznino. . tu**' Usmrtitvi je prisostvova [(«• manjše število novinarjev- j0 ki je d* nadski pastor Hull, ■>- . j zadnjega z njim, je P°ve Ve se Eichmann ni pokesal je zločine. . t A' Usmrtitev vojnega z‘°,c,.ia P° ■ je n8.1!*;. M" predsednik Ben Zvi, ko je odbil . vsem svetu na velik od■* ..j. S8' Eichmannovo prošnjo za pomilo-j splošno jo ves tisk v Ang '|B v stitev, napisal na prošnjo odsta- v.jetski zvezi, Ameriki *n .^\čn0. vek iz svetega pisma, Samuelova, Nemčiji pozdravlja kot P' vrflit' knjiga, XV. poglavje, 33. odsta-! dejanje, ki pa žal ne rnor*.rpnoPP vek: «Kot je tvoj meč odvzel že-; življenja milijonom in n’i J-nS]»l nam njihove sinove, tako naj bo med ženami tvoja mati brez sinov». Pripomniti je treba, da je Vera Eichmann, žena usmrčene- ljudi, ki jih je Eichmann « v smrt. ooroi*!° Iz Buenos Airesa Pa * ^ o skrajno nesramni izjavi’ gjC(v ga kriminalca, pisala v svoji proš-|je dal nekemu časnikarju nji za pomilostitev predsedniku i mannov sin Klaus. Dejal J ■ g je " dovina bo sodila zločin, , gì0-izraelska država zagrešila iS0" Ben Zviju: «Kot žena in mati štirih otrok prosim vašo ekscelenco, da prizanese mojemu možu». Eichmanna so obvestili, da je izraelski predsednik Ben Zvi zavrnil njegovo prošnjo za pomilostitev, približno štiri ure pred u-smrtitvijo. Ko so mu to sporočili, je Eichmann na kratko dejal: «Jawohl». Zdelo se je, da je miren in vdan v svojo usodo. Pet ur pred izvršitvijo smrtne obsodbe je večerjal. Takoj potem, ko so mu sporočili, da bo moral umreti, je prosil za steklenico vina, ki jo je napol popil. Nato je še zaprosil, da bi prečital dve pismi, ki sta včeraj prišli v Ram-leh in ki mu ju je poslala njegova družina. Nekaj minut pred polnočjo so vstopili v celico stražniki ter ga odpeljali kakih 50 metrov daleč na kraj, kjer so bila pripravlje- jim očetom 31 dovina in človeški maja l»«2' gU® rod bost» rala znova presoditi, kaj > j« vično in krivično. Zidov-doseglo nemogoče in je ’® veC’ dokazalo, da je moč dena ja kot zakon in pravica»- .elCt Z Dunaja se je medtem ^ tret-da so neznani zločinci že jjšč® jič oskrunili judovsko P08 r*v v Hornu. Neznani zločinci ^ j« bili sedem spomenikov. jjjie je potem posrečilo, da J ^ av dila tri storivce. Gre z» u. jake višje gimnazije v H ---------— Z®n DOUAI (Francija), >• _7di ^ nekega rudarja se je žara ščine — tako je nap. pi- i*8,a vrl‘a smu, ki ga je zapustila - v neki kanal skupaj s s -** svojih osmih otrok, v 6, 9 in 10 let. Samo staro91 0j en el* na vešala. Eichmann je imel na otrok so rešili. TAJNIŠKO POROČILO NA OBČNEM ZBORU SGZ Uspešno delovanje za gospodarsko zbliževanje sosednjih področij Zanimivi in vsestransko koristni tiki Slovenskega gospodarskega združenja Upravni tajnik Slovenskega gospodarskega združenja dr. Škerlj je na občnem zboru prečital obsežno poročilo o delovanju združenja v pretekli poslovni dobi. Iz poročila posnemamo poglavje, ki se nanaša na delovanje združenja usmerjeno k okrepitvi stikov s sorodnimi ustanovami in zaključke. V času, ko se odpirajo na Obirju nova svetovna tržišča, ko snujejo regionalni sporazumi, »? postaja vedno bolj živahna “ilateralna zamenjava; v času Nastajanja novih oblik gospodarnega združevanja, kot je med ?rugimi Skupno evropsko trži-p*, postajata trgovinska tehnika 'n poslovanje iz dneva v dan bolj Omotana in zahtevata že od Navadnega maloprodajavca ved-N° večjo specializacijo. Vsak po-•lovni človek mora poznati čim-?°ljše vsa ta gospodarska dogajanja tako v krajevnem kakor v “tžavnem merilu. Vendar, tudi J1" upoštevanju navedenih mazalnih činiteljev, bi bilo to Poznavanje še dokaj omejeno, 'a ne bi posvetili gospodarstve-N>k vse potrebne pozornosti tudi “tugirn važnim činiteljem, ki . •Nočno vplivajo na proizvodnjo, Pptrošnjo in kupno moč potroš-Nikov. Pri tem mislimo zlasti na Nanašnje družbene odnose, ki so J stalnem razvoju in se nepre-»>ano spreminjajo ter večkrat "oločilno vplivajo na potek poteznih gospodarskih dogodkov. "Nravno je, da ni posameznik v ®’anju, da bi sledil vsem tem ““Bajanjem ter povlekel koristjo zaključke za prilagoditev svoja dejavnosti novim prilikam. Za-0 je nujno, da išče reštve za plenjena vprašanja v svojih •'rokovnih združenjih. "rav iz tega razloga pa po-*aja dosledno temu vedno bolj pino, da se gospodarske stro-*°vne organizacije bavijo ne sa-J10 s svojo ozko in drobno vsa-°dnevno dejavnostjo temveč je pjno, da posegajo aktivno v šir-0 gospodaisko tematiko, da u-Nierjajo svoje članstvo v čim so-°bnejše oblike gospodarjenja, N čimbolj uspešno proučujejo *°spodarsko-socialna dogajanja in, svojih močeh, obmejnimi področji sosednjih republik. Zlasti v vidu ustanovitve avtonomne dežele je združenje načelo vprašanje raztegnitve območja italijansko-jugoslovanske mešane zbornice delegacije za , Trst še na goriško in videmsko pokrajino. Moramo reči, da je ta pobuda združenja naletela na pozitiven odmev omenjene zbornice, še posebno pa gospodarskih operaterjev obeh sosednjih pokrajin. Slo je še za izmenjavo misli o pobudah za koristno sodelovanje, ki ga še posebno narekuje perspektiva skorajšnje u-stanovitve avtonomne dežele, ki bo zajela tržaško, videmsko in goriško pokrajino. Govora je bilo o perspektivah za čim učinkovito gospodarsko sodelovanje obmejnih področij v bilateralnih srečanjih trgovskih zbornic, posebno Da ob sejmu Alpe-Adria. Naravno je, da v skladu z novonastalim položajem in z že STANISLAV SVAGELJ predsednik Slovenskega gospodarskega združenja obstoječim delovanjem načelne narave združenja, prilagodimo tudi organizacijske oblike. V stvari že obstaja tesno sodelovanje s številnimi gospodarskimi operaterji videmske in goriške pokrajine, vendar je treba to sodelovanje utrditi in razširiti na široki krog zlasti tudi malih gospodarstvenikov s pritegnitvijo teh v članstvo združenja. V skladu z .gornjimi izvajanji je treba uvrstiti tudi uradni j!az-govor s predsedstvom Trgovinske zbornice Slovenije v Ljubljani ob seimu Alpe-Adria. Nič manj važno za perspektive novega gledanja združenja na širšo gospodarsko problematiko celotne dežele je bilo tudi stališče, ki ga je zavzel odbor združenja na svojem zadnjem zasedanju 25. ma .tl. o vprašanju porazdelitve poslov po sejmu Alpe-Adria. Za bodočo uveljavitev tega sejma oblasti, da bi moralo priti do pravične razdelitve kupčij sorazmerno med posamezne tri pokrajine Vidma, Trsta in Gorice ter sorazmerno na posamezna podjetja iz vseh treh pokrajin. Enake cilje so imeli tudi prijateljski razgovori slovenskega gospodarskega združenja s predstavniki okrajne turistične zbornice za Reko v Opatiji. Prišlo je do izmenjave misli zlasti o turističnih vprašanjih in obojestransko je bila ugotovljena nujna potreba, da pride do čim širšega sodelovanja v turizmu med zainteresiranimi obmejnimi področji. Zlasti je bila poudarjena skupna turistična propaganda in izmenjava turistov med sosednimi turističnimi podjetji delujočimi na obeh obmejnih področjih. V. ta okvir je treba postaviti tudi vabilo na obisk, ki ga je združenju, ob otvoritvi sejma Alpe-Adria sporočil izredni komisar goriške trgovinske zbornice. Iz gornjih izvajanj sledi, da združenje budno zasleduje vsa tukajšna gospodarska dogajanja in aktivno sodeluje za izboljšanje in pospeševanje tukajšnje gospodarske dejavnosti. Poleg tega pa združenje posvečuje znatno skrb proučevanju okrepitve gospodarskih vezi s tistimi državami, ki so že povezane s tržaškim tržiščem. Tu mislimo predvsem sosednje države bližnjega zaledja in Srednje Evrope, kajti le te lahko prispevajo, poleg povečanju trgovinske izmenjave tudi k poživitvi prometa v pristanišču. Tu pride v poštev zlasti trgovinska izmenjava med Italijo in Trstom na eni strani ter Jugoslavijo, Avstrijo, Češko, Madžarsko in Romunijo na drugi strani. Dosedanje ugotovitve nam narekujejo mnogo bolj odgovorne naloge za bodoče delovanje, ki jih lahko tu na kratko naštejemo : 1. Za vsako gospodarsko dejavnost je potrebno vedno večje poznavanje trgovske tehnike, poznavanje fluktuacije tržišča, gibanja cen in povpraševanja, trenutnih zahtev in potreb potrošnikov. Zato bo združenje moralo proučevati še z večjo pozornostjo problematiko domačega in tujega tržišča, da bo lahko koristilo'članom s potrebnimi nasveti. 2. Potreben je čedalje enotnejši nastop članstva za še tesnejšo Dovezavo z vsemi sorodnimi strokovnimi organizacijami. 3. Vse včlanjene stroke morajo težiti k vedno večji specializaciji v svoji stroki, da so lahko kos vedno večjih zahtevam v gospodarstvu. ZANIMIVA KONFERENCA V «TEATRO NUOVO» Kriza gledališča in Vittorio Gassman Skupno z Dolcijem hoče ustvariti nekakšno «misijonarsko gledališče> Alticci, ki so v času borbe mora li pred francoskimi napadalci, policijo in vojsko bežati v Maroko in Tunizijo, so se začeli vračati v domovino. Na sliki skupina Aliircev se vrača Iz Maroka Zdi se, da se italijansko gledališče nahaja na nekakšnem razpotju, in to odločilnem razpotju, sodeč po izjavah Vittoria Gassma-na, ki jih je pred nekaj dnevi dalu na tiskovni konjerenci v Milanu, točneje o tamkajšnjem «Teatro Nuovo», kjer se je konferenca vršila. Uvodoma je Gassman prikazal delo in uspehe njegovega «Italijanskega ljudskega gledališča» (Teatro Popolare Italiano) v preteklih sezonah, nakar je prisotnim skušal orisati svoj bodoči program. O tem je govoril celo uro in pol, ob velikem interesu in napeti pozornosti poslušalcev. Dotaknil se je najrazličnejših vprašanj, a še posebej je govoril o delu svoje skupine, ki je svojčas, ob njeni u-stanooittu zbudila veliko zanimanje po vsej državi. To delo je v določenih obdobjih rodilo nenavadno kvalitetne uspehe in je bilo vredno vsake pohvale. Zatem je govoril o svojih bodočih načrtih, pa o tem, na kakšen način bi jih hotel uresničiti. S tem v zvezi je rekel, da mu je nekaj še prav posebno pri srcu, pa da goji trdno upanje, da bo to tudi dosegel. Za kaj gre? Gre za to: Gassman je razumel, da ustvarjati teater, kot se je delalo dosici, se pravi ustvarjati ga po običajnem kopitu, ne služi ničemur. Takšen, kakršnega so ljudje vajeni gledati, se je kristaliziral o docela oguljenih formulah in tek» stih, pa je nenehoma primoran zatekati se h klasikom. Ta krira dramskega gledališča ni mogle da bi se ne izrazila, oziroma da bi ne prizadela tudi Italijanskega ljudskega gledališča, čeprav je to — po Gassmanovih besedah — imelo zelo uspešne in srečne sezone, bodist glede obiska gle-davceo, kakor tudi splošnega zanimanja zanj. Sima kr.za pa je, po Gassmanovih besedah, posledica dejstva, da ni na razpolago dovolj spodbudnih čiri» teljev, da bi se moglo začeti s delom resnične obnove na področju teatrskega ustvarjanja, in to po vseh plateh, začenši z avtorjem, pa do jiublike, režiserju, igravca in kritike. 1111111..nillmiimiiiniuminiiiiiiiiiiiiiimmiiiniimiiiinniiiiiiinnniniiiiimnmiumMniimtn»Éi...^...^..^.^..Ml—................-.....-.....-|-...................n-|llllllllullnllllllllllllHlimniJI liuiaiBllllllllHIUII1liaimilluilnllll.il—11.11111_ ČASOVNE IN DRUGE ZANIMIVOSTI ARKITČNIH POLETOV _____________Po desetih urah letenja smo na cilju še preden smo odleteli V petih letih so se proge čez Arktiko zelo pomnožile - Piloti se ravnajo po zvezdah - Posebni zemljevidi in naprave ,1. ovujin iiiuvcu, prispevajo .“hževanju sosednih pddročij v NsŽelnem in v meddržavnem me-hlu. ... In prav v tej luči, izhoda iz društvene problematike, je Jsba osvetljiti srečanja, ki jih .n imelo naše združenje v zadeta času. Gre torej za iska-novih stikov, ki odpirajo Slo-Nnskemu gospodarskemu združe-JIN širši pogled in poseg v raz-trgovske izmenjave, ki za-o*Nia ne samo krajevno gospo-NNrstvo v ožjem smislu, temveč JrNhaja že v meddejtelno in med-N‘Nvno gospodarsko problema-"ko. . Tak pomen je pripisati sreča-N)u Slovenskega gospodarskega ipNUženja s predsedstvom vi-Nmske . trgovinske zhornice 2. ?Ma tega leta v Vidmu. To» sre-®N j e je narekovala skrb baše-1 združenja, da bi čimbolj pri-P°moglg k rešitvi vrste perečih jfajevnih vprašanj, kakor tudi pašnih gospodarskih odnosov ^'bajnih pokrajin in širših gozdarskih odnosov med sosed-fljma državama. Na razpravi je "o govora o vseh važnejših ."mšanjih o še neizkoriščanih j)°£nostih, ki se nudijo za posltlh in turističnih odnosov med I je združenje pozvalo pristojne I sfco industrijo. Sovjetska zveza *,"niiiiiinnml|l,|,imi.mm,,milil.innnn.... ŽIVINO ZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Obolenja parkljev pri domači živini hinavka in parkljevka - Starin nov način zdravljenja ■ Če živine ne gonimo na pašo ■ Obrezovanje parkljev Pred kratkim smo pisali, da je vse potniško letalstvo v svetu v lanskem letu prepeljalo okoli 150 milijonov potnikov. To število se nanaša tako na Sovjetsko zvezo in socialistične dežele, kot na ostali svet. 150 milijonov potnikov v letu dni je ogromna številka, ki nam posredno dokazuje kako naglo se je razvilo letalstvo od prvih početkov, pred dobrimi petdesetimi leti, ko sta se brata Wright prva povspela na svoje šibko letalo in bolj lebdela kot letela po zraku. Danes pa imamo potniška letala, ki sprejmejo na krov tudi 150 potnikov in več in letijo z brzino do 1000 km na uro. Toda tudi ta brzina nekaterim, predvsem poslovnim ljudem ni dovolj, kajti njihove minute so dragocene, zato si konstruktorji letal belijo glave, kako bi Izdelali letalo, ki bi imelo dvojno ali celo trojno zvočno brzino. Glede tega velja še posebej o-stra konkurenca med francosko in angleško letalsko industrijo na eni strani in ameriško letal- pa o tem ne razpravlja pač pa tiho dela. Prav tako na tiho pa so se pred obilnimi petimi leti pripravljale na drugi, nič manj pomembni korak na področju potniškega letalstva skandinavske dežele, ki so pred petimi leti, da bi ustregle potnikom, ki se jim vedno mudi, novo, «-kratko» progo čez Severni tečaj. Slo je za povezavo med Evropo in Daljnjim vzhodom ter Kanado in ZDA. Kot smo ob času poročali, je 24. februarja 1957. leta prvič odletelo iz Kopenhagna na pot veliko letalo družbe «SAS», kt je povezalo dansko prestolnico s To-kijem. In potniki, ki so se drznili sesti v to letalo, so o. tem potovanju govorili z navdušenjem, kar je tudi razumljivo, gaj so ure in ure leteli nad področji, ki so še vedno domena le bolj drznih raziskovalcev. Seveda so temu zgledu sledile tudi druge družjje, kar je tudi razumljivo. Predvsem je pot med Evropo in Severno Ameriko ali Daljnjim vzhodom čez Arktiko veliko krajša, z druge strani pri- Obolenja na paikljih so med “Nhiačo živino zelo pogost pojav 'N delajo včasih našim kmeto-,a'rem velike preglavice. Več ka-parklji sami se kaj rada pogodu, c koža med parklji ali pa ‘'lati del okončin, ki se kaj ra-e vnamejo zaradi otiskov ali ,Netja po kužni bolezni slinav-1 ih parkljevki. •netje med parklji nastane, če I* v precepu rani koža z bodlji-8vimi ali drugim ostrimi pred-■ e'i. Vprežna živina ali drugo *°vedo si kaj rada rani parklje Ntoma kožo med parklji z o-kamni ali pa z žeblji, na .at®re stopi slučajno, ko vozi ali P jo poganjamo na pašo. Ovce 01>jo navadno, ko se pasejo po vrbišču. Običajno tako pri go-eC(ih, kakor tudi pri ovcah zboli j*1* sama noga, kar pa opazimo ..*** takrat, ko začne žival še-t8*'- Spočetka zateče koža na vr-N in okoli precepa na zgornjem s?“u Parklja. Oteklina je rdečka-o*’ vroča in na prit'sk boleča, i N' Posledico tega bomo opazili, ,0 so parklji na bolni nogi več 1 htanj razmaknjeni. Če jih pa .. 'M..um i III minil MII.mulinili 'ustrializirana živinoreja ž.^roindustrijski kombinat v Po-H0*vcu v Srbiji je dobil odobre-6(i. Posojilo za ustanovitev velike N»; loinarske farme, ki bo ena «bitjih v Jugoslaviji. Za gradnjo tJNIUov jn opremo bodo že le-Har. Porabili okoli milijardo diktat- Zmogljivost farme bo o-itii . '10 tisoč kokoši nesnic in en i« *°n Pitanih piščancev za cvrt-Nrira leto. Začetek dela in prvo *Q° je prevzel živinorejski in- tiij^N kmetijskem posestvu «Pano-ts|i,* v Vojvodini preurejajo pi-prašičev v Industrijski o-Sedaj more en sam delavec if.NPi primerne ureditve pitali-Pit»n«m'ti 700 prašičev, ko bodo itij "sče opremili še z nekateri-Nvtomatiziranimi napravami, jf*n sam delavec mogel brez na-°v pitati tudi 1400 prašičev. U potipljemo, bomo občutili, da rog ni vroč. To pa pomeni, da p:irnlji sami niso prizadeti in da je vneto le podkožno tkivo okoli parkljev. Oteklina v precepu se običajno zagnoji, predre in na kaži se napravijo uljesa, Ce bolezen zanemarimo, se gnojno vnetje razširi na žilo.ite dele parklja ali celo na k ostili sklep. V slednjih primerih je ‘.roba žival največkrat prodati mesarju, ki jo bo plačal pod ceno. Ce pri taki živali potipljemo z roko rog, bomo opazili, da ni vroč. To pomeni, na v tem primeru parklji sami tiso prizadeti in da je vneto samo podkožno tkivo okoli parkljev. Brž ko opazimo, da n»tn žival šepa, bolno nogo pazljivo preglejmo. Ce ugotovimo, da je med parklji na pritisk občutljiva, ali da je vnetje v precepu že očitno, operimo ves dolini del noge s toplo vodo. Potem pa obložimo parklje z oblogo, ki jo pripravimo iz kuhanega lanenega semena ali namočene ržene mosce a i kuhanega krompirja. To p» storimo zato, da pospešimo zorenje otekline. Na ta način se gnoj hitreje zbere in predre kožo Ko se oteklina predre in se prične izcejati gnoj, izpirajmo rano s tekočo toplo vodo, kateri smo dodali na vsak liter po dve žlici kreolina. Za izpira tje pa uporabljajmo irigator ali lijak z gumasto cevjo in ne stoječe vode iz kakšne posode. Nekateri zdravijo uspešno taka obolenja med parklji z raztopino modre galice, ki jo dajo med obolela parklja, a vse skupaj povežejo s krpo iz žakl.ievine. Dandanes se pa taka obolenja zatirajo z injekcijami antibiotikov v žilo. S tem načinom zdravljenja se ozdravijo tudi goveda, ki bi sicer — zaradi hudega vnetja podkožnega tkiva — morala v zakol. Isti način zdravljeni» bomo uvedli tudi v primeru, da je vneta ali poškodovana roževina parklja. V krajih, kjer živino pasejo, a jo pozimi ne puščajo ven, bomo prve dni paše opazili, da živina težko hodi. To pa zato, ker je bila čez zimo pretežno v hlevu. Ce pa živina ne gre ven, se ji parklji ne obrabijo kot zunaj Dri hoji. Zaradi preraslega in spačenega parklja se spremeni stoja in teža telesa pada preveč na pete. Pri tem trpijo tudi kite oa nogah. Ce moramo tako šepajočo kravo gnati daleč na pašo, si krava obtišči pete in nategne kite na nogah. Take živali hodijo previdno in počasi, se hitro utrudijo in rade ležejo. Kadar ležejo, jih le s težavo spravimo na noge. Pri daljši hoji se odloči zgornji rob roževine na petah. V raz-poklini, ki zaradi tega nastane, se pa nabira nesnaga, ki povzroča gnitje roževine. Da roževina gnije, pa spoznamo po črnikasti, smrdljivi gmoti, ki se nabira v razpoklini. Večkrat se to začetno gnitje roževine spremeni v gnojno vnetje žil-natih delov pete. V hujših primerih se vnetje razširi na vso steno žilnatega parklja. Pride celo tako daleč, da se parkelj sezuje. Parklji se večkrat sezuje-jo tudi po slinavki — parkljevki. Sezut parkelj zraste ponovno, če ga primerno negujemo in zdravimo, le da je na novo zrasla roževina bolj mehka in krhka. Prerasle parklje je treba živini pred odgonom na pašo pore- zati, kar pa naj stori izvežban podkovski kovač. Dolge parklje moramo vsekakor živini porezati na pomlad tudi, če jo ne ženemo na pašo. Naši kmetovalci bi morali to že storiti, a če niso, naj ne odlašajo. Kadar se pa roževina odloči ali celo razvije gnt-jenje, moramo poklicati živino-zdravnika, da odredi zdravljenje | hranijo pri tem ne le potniki na času, pač pa tudi družbe na gorivu. Enostaven primer: Iz Kopenhagna do Tokia znaša dolžina poleta čez Arktiko 12.900 km. To je vsekakor upoštevanja vred-na razdalja, toda razdalja od Kopenhagna preko Male Azije, Indije in Kitajske do Tokija, koder vodi «stara, klasična» pot, je za trikrat večja. Zato so družbi «Scandinavian Airlines Sistem» sledile takoj druge družbe, tako da n| pr. francoska družba «Air France» povezuje sedaj Evropo s Tokijem ter še s Seattlejem, Portlandom. San Franciscom in Los Angelesom. Letališče v Anchoragen na Alaski se je zaradi tega razvilo v ogromeno letalsko križišče, ki more sprejeti tudi najsodobnejša letala r a reakcijski * pogon, kajti družba «Scandinavian Airlines Sistem» ter druge družbe, ki so njenemu zgledu ,sledile. so prvotna letala na propeler turne n.iale z letali najnovejše proizvodnje, seveda na reakcijski pogon. V dokaz, kako se je v samih petih letih letalski promet preko Arktike razvil, bomo povedali, da je samo prva skandinavska družba s svojimi letali preletela te proge 1200 krat in prepeljala 36.000 potnikov ter nad 2 milijona kg tovorna in pošte. Zakaj je pot preko Arktike krajša? Zemlja je okrogla in zato je logično, da je iz severnih predelov Evrope v severne predele Azile oziroma Amerike razdalja krajša, kot če bi iste kraje povezali vzdolž vzporednikov. Seveda je to s teoretične plati povsem logično, vendar zadeva ni tako enostavna. Težav je veliko, več kot bi se na prvi pogled zdelo. Predvsem se v mislih napotimo z letalom po «stari, klasični» poti iz Kopenhagna v Tokio! Četudi imamo danes pot* tacijske naprave na letalu. Magnetna igla na kompasu tod «zdivja» in pilotu ne more služiti. Zaradi tega so morali strokovnjaki skandinavske družbe in za njimi strokovnjaki ostalih letalskih družb, ki so se opredelili za pot čez tečaj, izdelati posebne zemljevide, oskrbeti se s posebnimo komnasi, tako imenovanimi giroskopi in uvesti tudi v letalstvu tako imenovano «astronomsko orientacijo». Se bo zdelo morda čudno in nesodobno, toda v dobi tako popolnih naprav, avtomatičnih pilotov in vsega podobnega, piloti, ki vodijo letala preko Arktike, usmerjajo svoja letala po Soncu in zvezdah, kot so nekoč delali kapitani ladij. Pri tem pa so imeli in imajo izredno srečo. Vremenske razmere na Arktiki so razmeroma zelo dobre in na višinah desettisoč in več metrov, koder letala lete, je skoraj vedno jasno, tako da morejo tudi o belem dnevu piloti videti zvezde, potniki pa skozi obloje občudovati divjo prirodo pod sabo — ogromna prostranstva ledenih gora. ! Toda «igra časa» je v teh po-l letih čez Arktiko nekaj posebne-] ga. Nam, preprostim ljudem, je | kaj lahko ugotoviti, koliko je I ura Pogledamo na uro in že točno vemo, koliko je ura. Toda če bi tudi z najboljšo uro na roki ali v žepu sedli v eno izmed letal, ki povezujejo Ko-penhagen s Tokijem, San Franciscom, itd., bi nam to nič ne pomagalo. Primer; če v torek ob 13. uri 20 minut sedemo v letalo v Ko-penhagnu, da nas preko Arktike odnese v Tokio, bomo po polnih 1Ó tisočih kilometrov poleta pristali najprej v Anchorageu na Alasl.i na kratek postanek za in da svetuje, kako naj naprej | niška letala z ogromno avtono-ravnamo z bolno živaljo. | mijo, je 12.900 km. kolikor zna- Zh naprednega živinorejca je pa zelo slabo spričevalo, če ima v hlevu živino z dolgimi parklji. Namesto da bi parklje obrezovali, je mnogo bolj pametno, koristno in zdravo, da se živina vsak dan sprehodi. Ce nimamo v bližipi hleva te-kahšča. gonimo živino dvakrat na dan na napajanje h kakemu koritu, ki naj bo vsaj nekoliko oddaljeno od hleva. Živina si bo tako dovolj obrabila parklje. Pa tudi drugače bo bolj zdrava. Prav zaradi tega, kjer nimajo tekališč, naj ne napravljajo v hlevu avtomatskih naprav za napajanje! Včasih živina šepa, ko hodi po ostrem grušču. Vzrok temu so mehki parklji oziroma premehka roževina na parkljih. To nevšečnost bomo odpravili, če bomo taki živini večkrat namazali parklje s katranom, To pa bomo delali takrat, ko bo živina ležala. Dr. D. R. oskrbo letala. In ko bomo pogledali na tamkajšnjem letališču na uro in koledar, bomo videli, da smo prispeli prav tako v torek toda ob 12. uri 40 minut. To se pravi, da smo prispeli v Anchorage za 40 minut prei, preden smo iz Kopenhagena odleteli. Tu se letalo ustavi eno uro, nato »pet odletimo in do Tokia bomo sedeli v letalu polnih 9 ur. Ko pa bomo prispeli v Tokio in na letališču pogledali na letališčno uro, bomo ugotovili, da je tam 16.55, toda ne v torek, pač pa že v sredo, to se pravi da smo v približno 9 urah poleta, prebili — na koledarju — 27 ur. Iz tega bi mogli sklepati, da smo med poletom od Kopenhagena do Anchoragea «pridobili» 40 minut, med poletom od Anchoragea do Tokia pa smo «izgubili» skoraj 18 ur. Seveda nismo dejansko niti Dridobili niti zgubili, kajti gre le za razlike v krajevnih časih, ki se ločijo po znanih časovnih pasovih, ki smo jih z letalom nroti zahodu dohitevali, v smeri vzhoda pa prehitevali. Gre torej le za «igro s časom», ali točneje z ono časovno ureditvijo, ki smo si jo v odnosu na kroženje Zemlje določili. ■l■■lln■mlnll■llHl■■■ll■•lllll|||||l||l|ill||ll|ll,l„llllm JFZIK IN SLOVSTVO. Letnik VII. številka 8. Ljubljana, 25. maja 1962. Izdaja Slavistično društvo v Lhibljani OBZORNIK (2. St 6. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. Ml AOIKA. Leto VI. Štev. 5. Mal 1962. Trst. TURISTIČNI VESTNIK. Leto X. St. 5. Glasil« Turistične zveze Slove, m je. Ljubljana. Potemtakem je treba stopiti pe poti iskanja novih vrednot. :a-črtati nove perspektive, sestavili noti pogumen program, z no»i» mi teksti, ki ne samo da bo In verno izražali določeno resničnost, stvarnost življenja, ampak tudi krepko posegali vanjo, jo spremtnjali in oblikotiaii glede na potrebe določene družbe in publike. Da bi to dosegel, se je Gassmrni odločil, da «e bo podal, kot re je sam izrazil, v nekatere . e *deviške» kraje, na ponsem nova področja, k ter bo, po njegovem, edino lahko našel ustrezno gradivo za oblikovanje povsem novih antikonformističnih tekstno ter predstav, dokončno osvoboie-n ih od dolge rabe oguljenih «c1’» chejeti». Skratl.-n tefcstou in pr--1-stav, ki naj bi nekaj povedni! in, predvsem, ki naj bi nečemu koristili. Vittorio Gassman se bo podal na Sicilijo, kjer že več let živi in dela Danilo Dolci. Tu se bo, po treh letih dela in poizkusov z «ljudskim gledališčem», sknji» no z Danilom Dolcijem, posvetil nekakšnemu -misijonarskemu! gledališču, a njegova in njegovih sodelavcev naloga bo. da se naiprei posvetijo proučevan u tamkajšnjih socia'nih in drug h razmer, nakar bi na osnovi l« stvarnosti ustvarili teatrska dela, ki bi se v njih ta stvarnost odražala. Sicer pa Gassman v svojih izvajanjih ni bil najbolj jasen, pa je tudi priznal, da za sedaj i« sam natančno ne ve, kako naj bi se to uresničilo in kam naj pripelje. Verjetno ima v glavi celo kopico idej, zakaj teh. po pravici rečeno, mu ni nikoli manjkalo V svojem govoru je bil Gassman izredno razgiban, polemičen, z dokajšnjo dozo ironije, obenem pa je tz njegovih besed postajalo očitno, da je v njem precej malodušja. Izražale so malodane popolno nezaupanje o italijansko gledališko ustvarjavnost, takšno, kakršni smo priča danes; v igravce, katerih tehnika, da je revna, oprta na pomanjkljivo fantazijo in poceni realizem; kakor tudi v kritike. Glede kritike je bil jasen in jedrnat, iznesel je tudi nekatera imena, vendar tokrat umirjeno ter v mejah spodobnosti. Rekel je, da se danes v Italiji kritika epira še na stare koncepte in da je z nekaterimi recenzenti nemogoče stopiti v ploden m koristen razaooor. rorej, Gassman se je v tem svojem nastopu pokazal izredno kritičnega, pa tudi pesimističnega glede stanja in perspektiv italijanskega gledališča. Marsikdo je mogel imeti vtis, da je izgubil vanj vsako zaupanje, tako, da bi sc mu hotel celo odreči, namesto da bi se pogumno spoprijel s težavami, kakršnih je danes na področju italijanske gledališke umetnosti — kar je tudi sam omenil — v resnici mnogo, kakor tudi skušal z mnogimi drugimi vred, ki jim je, kot njemu, bodoč-n ost italijanskega gledališča pri sren, poiskati v obstoječi krizi, ki dejansko je, naiboljšo pot, ki bi to vprašanje pripeljala u tedanje slepe ulice. ša razdalja med Kopenhagenom in Tokiom ogromna, kajti r\a dolgi razdalji J* 1» eno «lažnost postanka v Anchoragen. Z druge strani je P°t med Kopenhagenom in Tokijom po «klasični» smeri, čez Malo Azijo, Tndljo in Kitajsko, za trikrat daljša, toda z razliko, da »e mare, po tej poti letalo na mnogih letališčih u-staviti, se oskrbeti z gorivom in si v primeru težav pomagati. Cez ' Arktiko je torej polet kratek, | •čudovito len», «privlačen», toda J tu ni prisilnih letališč, niti ben- j ginskih čroalk in podobnih servisov, razen v že omenjenem Anchorageju. Pa še nekaj drugega je, ki polete čez Arktiko otežkoča. Letala, ki 'el® velikih višinah, so sicer povezana po radijski poti z letališči ob poti. koder lete. toda v področju Arktike, še posebno v bližini tečaja, kompas odnove in z njim mnoge orien- •lllllllllflHIIIIIIIlilllllllllllMIimilllllMIIIIIIIIIIIIIMIIII^HIIIIIlIllllIfiliiiiliiiiiiiiliiiliiiiiiiiviiiiiiiillllllllllllINllllllMllllliniMimitllllllltllinilllKIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII OVliN (od 21.3. do 20.4.) Bodite oprezni in se ne spuščajte v preveč tvegane zadeve. Srečen večer z drago osebo. Zdravje odlično. BIK (od 21.4 do 20.5.) S poravnavo nekega spora boste Izvlekli menek o načrtih za bodočnost z kar največjo korist. Nekoliko nape. ljubljeno osebo. Zdravje dobro. tosti v družini. Pazite na zdravje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) !z- konsMli boste premor v vašem de. lu v svrho sestave nekega načrta za bodočnost. Odvrnite vašega prijatelja od preveč drznih načrtov. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) V primernem trenutku bodite popustljivi. Preživeli boste prijeten večer s pri. Jateljl. Zdravje zadovoljivo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ogibajte se sporom s sodelavci, posebno, če skupno uresničujete neki načrt. Po- odlično. STRELEC (od 83.11. do 20.12.) Va še najboljše motnosti prihranile *.» i drugo priliko Razumevanje v dru. žinl. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neke nepredvidene okoliščine vam u. se bo spremenilo v Zdravje ne preveč DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imate tegnejo spremeniti vaše načrte. Ne- ^ prijateljstvo globlje čustvo, trdno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) 'Zanimiv dan. kljub neizpolnjenim ob ijubam Pomagali boste prljate'Ju kl vas bo vprašat za svet. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce boste v delu hoteli kaj doseči, boste mo. rali pokazati skrajnjd nepopustlR-vost. Izpolnjen bo ueki vaš načrt, k vam Je pri srcu. Zdravje Izvrstng. srečo na vašt strani, lahko se lotite tudi tveganih poslov. Blagostanje m mir v družini Zdravje zelo dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan bo poln napetosti ln dela, bodite hi. tri in odločni, Ne bodite nepopusl-ljivl nasproti ljubljeni osebi. Pazite na zdravje, ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.1 Lahko računate na pomoč vplivne In nesebične osebe. V čustvenem pogledu se vam bo nudila priložnost, kl nanjo čakat« te detj čaaa. Zdravje Rodio Trst A 8.00. Koledar; o.30; Godba na pihala; 9.00: Praznična matineja: 10p0:' «Načela italijanske ustave glede socialne In ekonomske poli. tike»; 10.15: Simfonični koncert; 11.00: Skladbe Gluseppa Verdija; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsako- gar nekaj; 13.30 Plošče prvič v oddaji; 14.40: Zbor «Lojze Bratuž»; 15.00: Godalni orkestri; 15.30; Po-poldanski koncert; 17.00: Kavarniški koncert; 17.45: Dante: Božan. sna komedija: Nebesa — 29. spev.; 18 15- Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00; Pomenek s poslušavkami; ' 19.20: Italijanske popevke; 20.00- Športna tribuna; 20.40: «Zadnji' krajec», drama v treh dejanjih. i 15: Orkester p. v. Guida Cer. 201 ija. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40; Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Popevke i,n ritmi; 14 30; Zabavna glasba; 15.30: Vesele doma. če: 16.00' izbrali ste: 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Dve Paganlhl. jevi skladbi; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazz kok tali; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Jenny Luna; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.00- Praznik republike; 11.30: Giro d’Italia; 12.00: Najnovejše: 12.20: Glasbeni album; Nnhnta. 2. |nni|ti !»»«•» 13.35: Plošče; 14.15; Carmen Ca- valiaro pri klavirju; 14.30: Poje Nico Fldenco; 14.45: Mednarodni glasbeni program; 20.00: Nogometna tekma med Italijo m CHom; 22.00: Cesare Meano: «Srečen ko. nec»; 22.30: Michel Legrand In njegov orkester II. program 9.00; Jutranje vesti; 10.00: Jutri bo nedelja; 11.00: Glasba za praznični dan; 14.00: Naši pevci; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Album pesmi; 15.30: Dixieland «Finger»»; 16 00: Giro d’Italia; 17.15: Pianista Ferranti in TeMier; 17.30: «Metuljček»; 19.00: Gould in njegov orkester; 20.20: Giro d’Italia; 20.40: Puccinijeva oper» «La fanciulla del west». Ili. program 16.00: Nino Rotta Kvartet za flavto, violo In harfo; 16.15: Reportaža o Brazihi; 17.00: Vlvaldije-vi koncerti; II00: Francoski kolo. hiallzem: 18.30: Mendelssohn. Bart-holdy; 19.30: Cesare Brero: Rapsodija. 19.45: R. M. Rilke: «Ura te. lovadbe»; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30. Simfonični koncert. Slovenija 5.00: Dobro jutro!: 8 30.6.35: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček v mladinski redakciji; 8.35: Glasba ob delu; 8.55: Radijska šola; 9.25: Mihčlčlč: Tri skladbe za violino in klavir; 9.35: Chopin: Iz plesov; 10.15; Od tod In ondod; 11.00; Trio Slavka Avsenika; 11.15- Seznanite se s Parkerjevimi; 11.30: sto pisanih taktov; 12.05: Slavko Koro- Bahm šec: Za našo vasjo: 12.15: Kmetlt. skl nasveti; 12.25: Melod Je; 13 15: Obvestila: 13.30; Me'odije- 14 00 Divertimento In suita; 14.35: Naš' poslušalci čestitajo; 15 20: Napotki za turiste: 15 25: Mali ansambK 15 40. Ljub! lanski komorni zbor: 16.00: Vsak dan Za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Vedri intermezzo: 18.00: Aktualnosti doma In v svetu; 18.10; Vilma Bukovec kot Manon In Janez Lipušček kot Des Grleux; 18 45: Naši popotniki na tujem; 19.05: Sobotni pele mele; 20 00: Za konec tedna- 20.20-21.00: Radlj'ka komedija; 22.15: Oddaja za izseljene«: ?3.ns: Sobotni ples. Ital. televizija 9 45; Vojaška parad, ob dnevu republike; 15.30: Giro dTtalla; 17.30: Program za nalmlajše 18 30: Dnevnik; 18 45: TV igra: «La modella»; 19.15: Oddaja za delavce; 19.45-19.50: Sedem dni v parlamen. tu; 20.10: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Gospod od 21 ure. DRUGI KANAL 21.10: Srečanja; 21.55- Dnevnik; 22.20: Glasbeni program. 23.05: Q|-ro d’Italia. Jug. televizija Beograd 18.00: Branko Radičevič: Slaščičarna pri veselem čarovniku Zagreb 19.00: TV pošta: 19.15: Pa-norama — umetnost. JRT 20 00: TV dnevnik Beograd 20.20: Pro. pagandna oddaja. Ljubljana 20.20: Postna kočija — film. Beograd 20.40: Vremeplov — reportaža. Italija 31.05- IJ signor- delle 21 — glasbeni spektakel; 22.15: Nogomet, no srečanie Nemčija-Italija.* JRT TV dnevnik. Vreme včeraj: najvišja temperatura 36, rvajnižja 18,5, ob 19. uri 18.8; zračni tlak 1003.9 pada. vlage 91 odst., veter jugovzhodnik 6 km, nebo oblačno. 6 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 20.2 st«-Jtinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2. Junija Velimir Son.ce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.47. Dolžina rneva 15.29. Luna vzide ob 4.32 in zatone ob 19.35 Jutri, NEDELJA, 3. junija Pavla _ DANAŠNJE PROSLAVE DNEVA REPUBLIKE Republika - sad borbe odporniškega gibanja Slavnostno dviganje zastave In sprejem pri dr. Mazzi Danes bodo tudi v Trstu kot po vsej državi svečane proslave 2. junija, praznika republike, za katero se je 2. junija 1946 z referendumom izrekla večina italijanskega ljudstva in s tem potrdila svojo zvestobo idealom, za katere se je borilo italijansko odporniško in antifašistično gibanje. Uradne svečanosti se bodo za- PROGLAS ANPI, ANPPIA, Zveze par. tizanov Tržaškega ozemlja, Zveze bivših političnih preganjancev in FIAP MEŠČANI! 2. junija 1946 se je po volji ljudstva rodila republika. Odporniško gibanje, iz katerega se je rodila republika kot ena izmed trajnih pridobitev, poudarja danes zahtevo po spopolnitvi demokratične dr-žave, kakršno določa ustava, pri čemer se morajo uresničiti vse politične in strukturalne reforme, vsebovane v usta. vi. Med tem; je tudi ustanovi, tev avtonomne dežele s posebnim statutom. Poudarjajoč, da je antifašistična enotnost jamstvo za obrambo demokratičnih in republiških ustanov, zahtevamo enotno nacionalno politiko, zvesto idealom odporniškega gibanja, ki bo zagotovila svobodo, mir in napredek državi in našemu mestu. Živela republika! čeie ob 10.20 dopoldne na Trgu Unità, kjer bodo ob navzočnosti najvišjih civilnih in vojaških predstavnikov dvignili na drog državno zastavo. Na ceremoniji bo prisoten z zlato medaljo za vojaške zasluge odlikovani prapor tržaške občine, prav tako pa v imenu občine župan dr. Franzil z zastopstvom občinskih odbornikov in svetovavcev. Med ceremo- Sprejem na italijanskem konzulatu v Kopru Ob prazniku italijanske republike bo italijanski generalni konzul v Kopru dr. Zecchin priredil ob 11. uri na sedežu konzulata sprejem, na katerega je povabil predstavnike oblasti, političnih organizacij in kulturnih ustanov ter zastopnike italijanske etnične skupine iz Kopra, Pulja in z Reke. Na istem sedežu bo ob 17 zakuska, na katero so povabljenj vsi člani italijanske etnične skupine s Koprskega, nijo bo igraia godba na pihala legije karabinjerjev iz Vidma. Dan republike bodo proslavili tudi v vseh vojašnicah na tržaškem področju, kjer bodo pred postrojenimi posadkami prebrali proglas predsednika republike in obrambnega ministra, nakar bodo govorih posamezni poveljniki garnizij. Vladni generalni komisar dr. Libera Mazza bo ob 18.30 priredil v palači prefekture tradicionalni sprejem za predstavnike oblasti, člane konzularnega zbora ter najvidnejše predstavnike tržaškega gospodarskega, kulturnega in umetniškega sveta ter predstavnike tiska. Svečanosti se bodo zaključile ob 20. uri s snemanjem zastave, še prej pa bo godba karabinjerjev priredila ob 19. uri na Trgu Unità koncert vojaških koračnic z izvajanjem značilnih figur, ..................................................................................... Podatki 2a mesec maj Padec prometa Javnih skladišč Promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča je dosegel maja 139.000 ton, medtem ko je znašal v istem mesecu lanskega leta 214 tisoč ton. V prvih petih mesecih je promet Javnih skladišč dosegel 874.000 ton, medtem ko je lani znašal 955.000 ton. Padec je občuten in znaša v prvih petih mesecih letošnjega leta 81 tisoč ton. Uradi generalnega konzulata FLRJ v Trstu bodo danes, 2. junija zaprti zaradi italijanskega državnega praznika. PRIPRAVI ZA LITOSNJI TRŽAŠKI MCDNAR0DNI VELESEJEM 45 odstotkov razstavljavcev bo letos iz tujih držav Jugoslavija in Avstrija tudi letos glavna tuja udeleženca v Palači narodov in na razstavi lesa - Bogat gastronomski park ZASEDANJE DELAVSKIH ZBORNIC 0 ELEKTRIKI Do 15. junija naj se izda odlok o nacionalizaciji električnih družb Predvsem se morajo preprečiti spletke električnih monopolov v deželnem okviru Vprašanje nacionalizacije električne industrije je postalo v poslednjem času zelo pereče; Spričo zahtev levice, da se izda že do 15. junija odlok o nacionalizaciji, se je začela namreč Krščanska demokracija pod pritiskom električnih monopolov izmikati ter so se začeli v njenih krogih širiti glasovi, da je nacionalizacija pravzaprav odveč ter naj bi prišla električna podjetja pod IRI, tako da bi država postala delničar in ne lastnik električnih družb. Po drugi strani pa se govori, da namerava Fanfani urediti vso zadevo do 15. avgusta, to je dva meseca kasneje kot zahtevajo socialisti in komunisti. Medtem pa je bilo predvčerajšnjim v Maniagu v videmski pokrajini deželno zasedanje o nacionalizaciji električne industrije, ki so ga priredile delavske zbor- GOSPODARSKI POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM V APRILU Skoraj v vseh panogah nazadovanje ali zastoj Občutno zvišanje cen na drobno - Manj italijanskih in tujih turistov - Celo v industrijski proizvodnji nazadovanje selnih nudijo že običajno sliko, da število zaposlenih ne raste občutno, medtem ko število brezposelnih naglo pada. To je odraz različnih gospodarskih pojavov in med drugim nedvomno posledica stalnega izseljevanja tržaške kvalificirane delovne sile proti bogatejšim italijanskim področjem in v tujino. Po uradnih podatkih je bilo 30. aprila letošnjega leta 93 tisoč 489 zaposlenih in torej 51 manj kot marca. V primerjavi z aprilom lanskega leta se je število zaposlenih povečalo za Q.7 odstotka. Brezposelnih je bilo 30, aprila 9.282 in torej 950 ali za 9.3 odstotka manj kot marca. V primerjavi s stanjem aprila 1961. leta se je število brezposelnih znižalo za 2.508 oseb ali za 21.3 odstotka. Zanimivi podatki poročila trgovinske zbornice o gospodarskem položaju v tržaški pokrajini v a-prilu se nanaša zlasti na cene na drobno in na življenjske stroške. Od 73 vrst živil, katerih cene je pregledala tržaška občina, so za 17 vrst živil ugotovili, da so se cene zvišale v primerjavi z marcem (med njimi perutnina in fižol); za 16 vrst pa so ugotovili, da se ie cena znižala (med njimi sveža jajca in jagnjetina). Znatno so se zvišale cene raznih uslug in tekstila. Ze iz teh povsem nepopolnih podatkov izhaja, da so se občutno zvišale cene na drobno, kar v celoti prihaja do izraza prav z indeksom življenjskih stroškov. Indeks računajo za Trst na osnovi stanja v 1. 1938, ki služi za osnovo kot 1. Ta indeks je dosegel letošnjega aprila 70.91, medtem ko je znašal marca 69.94. V primerjavi z aprilom 3961. leta (66.60) je indeks narastel za 6.5 odstotka. To povečanje je znatno ob-čutneiše, kot je bilo v prejšnjih razdobjih, ko je indeks običajno nSTastel v enem letu od 3 do 4 odsto-tke. Na splošno aprilski podatki o gospodarskem in socialnem položaju našega področja niso najbolj ugodni, saj beležijo v skoro vseh panogah padec ali zastoj. To velja celo za industrijsko proizvodnjo, ki se je v vseh prejšnjih mesecih strmo dvigala, aprila pa je indeks dosegel 225.6 (osnova stanje 1953. leta je enako 100) medtem ko je marca znašal 243.4 (aprila 1961 leta 185.3). Občutno se je znižal pomorski in železniški promet tržaškega pristanišča. Pomorski promet je aprila dosegel 432.823 ton in je bil za 13.8 odstotka nižji kot v istem mesecu lanskega leta. Železniški promet pa ie dosegel 192 tisoč 146 ton in je bil za 21.6 odstotka nižji kot aprila lani. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je pomorski promet dosegel 1.721.742 ton in je bil za 1.2 odstotka nižji, kot v istem razdobju lanskega leta. Železniški promet pa je dosegel 844.840 ton in je bil za 2,6 odstotka višji kot lani. Tudi podatki o turizmu niso po-vien. zadovoljivi, saj smo zabeležili v celoti nekoliko nižji dotok italijanskih in tujih turistov. Aprila so prijavili 57.393 nočnin italijanskih in 17.457 nočnin tujih turistov. V prvih štirih mesecih pa so zabeležili 202.361 nočnin italijanskih dani 203 048) in 57.108 nočnin tujih (lani 57.952) turistov. Znatno izboljšanje je zabeležila trgovina na drobno in na debelo. Tako so zabeležili v celoti normalne sezonske prodaje, trgovine z oblačili in čevlji pa občutno prebuditev v zvezi s povpraševanjem po pomladanskih in letnih proizvodih. Tudi prodajalne živil, zlatarne in podobni obrati so zabeležili dobre prodaje pred praz niki. Normalne so zahteve po prodajah ng obroke. Zaloge so se znatno zmanjšale in tudi kroženje blaga je živahnejše. Podatki o zaposlenih in brezpo- *V nedeljo 3. junij» od 16. do 23. ure bo v Podlonjerju praznik gospodinj. V imenu državnega vodstva Zveze italijanskih žena bo prinesla pozdrave dr. Dea Gallarmi. niče CGIL iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona i ob sodelovanju FJ-DAE, to je italijanske federacije uslužbencev električnih podjetij. Iz Trsta sta se med drugimi udeležila zasedanja glavni tajnik Delavske zbornice Bonomo Tominez, ki mu je predsedoval, in tajnik Arturo Calabria. Glavno poročilo je imel član vodstva FIDAE Giorgio Bucci, nakar so med drugimi spregovorili glavni tajnik Delavske zbornice iz Pordenona Migliorini, dr. Otello Basari, tajnik go-rišKe FIDAE Cantelli, Gabino, član vodstva Delavske zbornice za Karnijo, predsednik Zveze o-brtnikov iz Maniaga. Bonomo Tominez in Arturo Calabria. Calabria je govoril predvsem o položaju na našem področju in zlasti o monopolu SlADE. Dejal je, da spričo nevarnosti nacionalizacije monopoli ne mirujejo. Po eni strani širijo bučno propagando, češ da bi pomenila nacionalizacija veliko škodo za državo in za deželo, ker je neekonomična, po drugi strani pa se skušajo na negativen način vključiti v gospodarsko načrtovanje, ki ga zahtevajo sindikalne in druge delavske organizacije v okviru dežele. Pri tem je omenil zahtevo Tržaške električne družbe, ki spada v sklop Snie Viscose, da bi zgradili iz Torviscose do tržaškega industrijskega pristanišča elektrovod z močjo 130.000 kW, da bi dobavljali tok lastnim industrijskim podjetjem. Ta elektrovod bi bil napeljan skozi tri pokrajine, to je videmsko, goriško in tržaško. Pri tem pa namerno polemično imenujejo tri pokrajine in ne dežele, ki se pripravlja, ker pač hočejo odrekati deželi pristojnost nad proizvodnjo in razdeljevanjem e-lektrjčnega toka, kar predvideva celo člen 7 osnutka statuta avtonomne dežele tržaških demokristjanov, to je tržaškega pokrajinskega sveta. Calabria je omenil tudi izsiljevanje z borznimi špekulacijami ter napoved SADE, da bo zgradila ermoelektrično centralo v por-torosegi pri Tržiču, kar naj bi bilo izraz načrtovanja monopolov. Nato je povedal, kaj razumejo delavske zbornice CG1L pod besedo nacionalizacija. Predvsem zahtevajo demokratično nadzorstvo nad ustanovo, ki bo upravljala nacionalizirane električne družbe, pri čemer bodo mbrali, biti udeleženi zastopniki krajevnih ustanov, potrošnikov, sindikatov itd. Nada- Uprava tržaškega mednarodnega velesejma sporoča, da se je novi upravni odbor trudil, da bi čimbolj podčrtal mednarodni značaj tržaškega velesejma in da bi i-stočasno dosegli specializacijo razstavljanja tujih držav. To je odraz težnje, da pridejo bolje do izr ua tiste razstave, ki stvarno zanimajo domače in tuje operaterje, ki se poslužujejo tržaškega pristanišča za svoje poslovne zveze. Prvi rezultati niso neugodni, če-priv bo treba seveda izreči končno sodbo, ko bo velesejem zaključen. Ze sedaj je zagotovljeno, da bo 45 odstotkov vseh razstavljavcev iz tujih držav, in to bodisi da bodo razstavljali v okviru kolektivnih paviljonov ali na lasten račun ali po italijanskih zastopnikih. Zlasti obsežna bo tradicionalna razstava obeh sosednih držav: Avstrije in Jugoslavije, ki bo nameščena na tradicionalnem prostoru v Palači narodov, kjer bosta šer Prase, trgovinska dz irske, državna družba Ammex za Poljsko in republiki Kamerun ter Slonokoščena obala, ki sta vključeni v skupno evropsko tržišče. Brazilija bo sodelovala tako v uradnem okviru kot po brazilskem institutu za kavo. Tudi letos bodo uredili gastronomski park, na katerem bosta podjetji Vino Koper in Fructus prodajali na drobno svoje cenjene proizvode. V tem parku bodo prodajali tudi razne madžarske, avstrijske in druge specialitete. Poseben poudarek zasluži enajsta mednarodna razstava lesa, na kateri bosta uradno zastopani Avstrija in "Jugoslavija. Poleg omenjenih držav, ki bodo ha velesejmu uradno zastopane, bodo poslala svoje proizvode tudi podjetja iz Francije, Nemčije, Kanade, japonske, Anglije, Izraela, Luksemburga, Maroka, Holandske, Portugalske, Španije, Svice, Švedske, Tunisa in ZDA, V celoti bodo na velesejmu razstavljeni izdelki iz 22 držav. razstavi Brazilije in Kameruna. CSSR, Madžarska, Poljska in Slonokoščena obala bodo razstavljale v prvem nadstropju te palače. Avstrija sodeluje na velesejmu že štirinajstič in je poleg Jugoslavije edina vedno sodelovala od ustanovitve tržaškega mednarodnega velesejma. Letos bo svoj paviljon specializirala izključno na razs'avljanje strojev in naprav za obdelovanje lesa Razstavo bo priredila posebna specializirana u-stanova zvezne avstrijske trgovinske zbornice Jugoslovanska kolektivna razstava bo imela tradicionalno podobo in jo bosta organizirali trgovinski zbornici Slovenije in Hrvaške. V kolektivnem paviljonu bodo razstavili vrsto novih .proizvodov jugoslovanske industrije, ne bodo pa manjkali seveda tradicionalni izdelki umetne obrti. S kolektivhimi uradnimi razstavami bo sodelovala na velesejmu še trgovinska zbornica CSSR iz zbornica Ma- potitika različnih tarif, ki bo u-poštevala potrebo po razvoju industrije ter po gospodarskem in socialnem razvoju dežele. Predvsem pa bo morala upoštevati potrebe male industrije, obrti in kmetijstva. Končno zahtevajo sindikati, naj bo loča ustanova, ki bo upravljala proizvodnjo in dobavo električne energije, uvede z delavci in nameščenci pravične delovne in pogodbene odnose, naj prizna naloge sindikatov v podjetjih ter naj izboljša delovne in mezdne pogoje. Na koncu so sprejeli resolucijo, v kateri predvsem zahtevajo, naj se do 15. junija z vladnim odlokom nacionalizirajo vse električne družbe, tako da se preprečijo spletke monopolov in da prevladajo interesi skupnosti ter nacionalnega gospodarstva nad interesi zasebnikov. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov. Med drugim je odobril nekaj sklepov tržaške občine o plačilu stanarine za družine, ki so jih izselili iz nevarnih stano- vanj. Nadalje je odobril sklep tržaške občine, da najame pet milijonov in pol posojila za namestitev ogrevalnih naprav v mestni knjižnici in 3.670.000 lir posojila za namestitev vodovodnih pip v Barkovljah in kriškem por-tiču. Končno je odbor pooblastil tržaško izraelsko skupnost, da sprejme volilo gospe lise Brun-ner v vrednosti 70 milijonov lir. Sestanek partizanskih organizacij V teh zadnjih mesecih so bile razne komemoracije padlih za svobodo in proslave odporniškega gibanja. Zadnja izmed njih je bila komemoracija talcev, ki so jih nacisti barbarsko obesili na Proseku. Te proslave so skupno priredila razna združenja partizanov in bivših političnih preganjancev. Da bi v okviru priznane potrebe po sodelovanju med borci za svobodo potegnili nujne zaključke, sta se sestali delegacija pokrajinskega odbora Nacionalnega združenja italijanskih partizanov iz Trsta in delegacija Zveze partizanov Tržaškega ozemlja. Na tem sestanku sta obe delegaciji izčrpno proučili položaj in vprašanja, ki se dandanes tičejo odporniškega gibanja, ter poudarili, da je antifašistična enotnost jamstvo za zaščito demokratičnih in republiških ustanov ter zagotovilo za boljše čase v državi na poti k socialnemu napredku in miru. V ponedeljek stavka kamnarjev Italijanska zveza kamnarske industrije je proglasila tridnevno stavko vse stroke, ki bo 4., 5. in 6. junija. Stavko je napovedala, ker so se 24. maja prekinila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe zaradi nesprejemljivih ponudb delodajavcev. Ce de-lodajavci kljub tej stavki ne bodo popustili, bo druga stavka od 11. do 14. junija. Tržaška federacija Italijanske zveze kamnarske industrije poziva vse kamnarje, naj se stavke udeleže. Razstave Emilio Vedova v galeriji «La Cavana» Ce povemo, da je Emilio Vedova doslej razstavljal v vseh glavnih mestih Italije in imej na desetine in desetin« razstav najmanj v desetih državah Zahodne in Vzhodne Evrope ter nekajkrat prestopil tudi A-tU.rski ocean v Severno in Južno Am»riko, kjer je prav tako uspešno razstavljal, potem je povsem razumljivo, da je njegova dela 2 zanima, njem čakal in sprejel tudi Trst. To se e videlo tudi včeraj popoldne na otvoritvi razstave njegovih 11 litografskih listov, ki so jih razobesili na stene, sicer mlade, toda vedno krepkeje uveljavljajoče se galerije «La Cavana» v istoimenski ulici številka 1. Na otvoritev razstave je prišlo veliko domačih slikarjev, povabljencev ter ljubiteljev upodabljajoče umetno, sti. Oceno o razstavi bomo dali, kot po navadi, v kratkem. Za sedaj bi rekli le, da sre za razstavo slikarskih del popolnoma novih struj in da iih je vredno ogledati si. Razsta. va bo odprta do 12. t.m. Od predvčerajšnjim so v Občinski galeriji občinstvu na vpogled dela slikarja Carla Ciussija. Carlo Clussi, ki je po rodu iz Vidma in je do-slei razstavljal veliko doma, v Italiji ih v tujini, je prinesel v Trst na ogled 10 olj 'n prav toliko risb. Tudi ta umetnik je ubral pot najmodernejših struj v umetnosti. Ljubiteljem upodabljajoče umetnosti pripo. ročamo. da si razstavo ogledajo. Razstava bo odprta do 11. tega meseca. Šolske prireditve Slovenska Industrijska s,rok0^”? šola na Opčinah vabi starše SV0J'" učencev in vse prijatelje mladine zaključno šolsko prireditev, KI v nedeljo 3 junija 1962 ob 17. v rosvetnem oomu na Opčinah. Na sporedu so: nastop pevskega zbora. recitacije, P točke, prizor «Cigani» ter vesel l «Plastika». Prosvetno društvo v Skednju priredi d.ie 29 junija 1962 en0dn'V“ izlet v Ljubljano in na Otočec, v- sovanie in morebitne informacije sedežu društva v SkedenJsKl • 124-1 vsak dan od 20 30 do 21.30 zen od'sobotah In nedeljah. Razna obvestila Uprava Slovenskega dijaškega * ma vabi vse starše svojih redn zunanjih gojencev na RODITELJSKI SESTANEK, ki bo v dijaškem domu jutri* *• junija ob 15. uri. Točno in obilno deležbo toplo priporočamo. HIŠNO POMOČNICO od « d0 J* ure iščem. Naslov na upravi 1 Ul. S. Francesco 20. ISCEM ŠOFERJA za težke kamione (camion ribaltabile). Tel. 90-812 * Žalna svečanost v Nabrežini. Danes 2. t.m. ob 10.30 bo na pokopališču « Nabrežini položitev venca na grob bivšega partizanskega bor. ca Artura Grattona ob obletnici njegove tragične smrti. Tovariši vljudno vabijo k udeležbi. iHiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiNiimiiiiiiiiiimiMiiitmitiMiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitmmiitiiimiiiiiiitiiiiii BULDOŽER SE JE ZVRNIL NA PROGO V BARKOVLJAH V zadnji minuti preprečena huda železniška nesreča Ker ni bilo več mogoče obvestiti vlakovodje brzega vlaka o oviri na tiru, so v zadnjem hipu odklopili tok in preprečili katastrofo Zadnje čase se kar vrstijo železniške nesreče, sinoči pa je tudi našemu mestu pretila huda nevarnost, vendar se je vse srečno končalo. Na železniški tir pri Barkov-ijah je namreč okrog 21.20 padel velik stroj, ki ga uporabljajo pri gradnji predora za krožno železnico. Nekaj minut pozneje pa bi moral po istem tiru privoziti br-zec iz Benetk. Prisebnosti delovodje in železniškemu osebju na tržaški železniški postaji in v Grljanu se je treba zahvaliti, da ni prišlo do hude nesreče, ki bi prav gotovo terjala človeške žrtve. Nikomur se ni zgodilo nič hudega, le vlak je privozil v Trst s 50 minut zamude. Ob omenjeni uri so delavci podjetja, ki vodi dela za predor, še delali. Iz vzrokov, ki sinoči niso bili še pojasnjeni, je velik stroj, ki ga rabijo za prevoz materiala, padel nekaj metrov po škarpi na železniški tir. Delavec, ki je bil lje zahtevajo, da se bo izvajala zaposlen na stroju, je pravočasno .............................................................................. SLIKOVIT KARAMBOL VČERAJ DOPOLDNE V UL. F. SEVERO Prevrnila se je prikolica tovornika polna televizorskih in drugih aparatov Nesrečo so zakrivile slabe zavore - Skoda znaša nad milijon in pol lir škodoval, ker se tovornik ni prevrnil, drugih žrtev pa ni bilo, ker na srečo ni tedaj nihče privozil mimo, sicer bi mu slaba predla pod televizorji in gospodinjskimi stroji, ki so se razleteli po cesti. Prikolica je nekoliko poškodovana, skupna škoda pa znaša poldrugi milijon lir, ker so se razbili in pokvarili zlasti televizorji in gospodinjski stroji. Nesreča se je zgodila okrog 10. ure v omenjeni ulici blizu zadnje-njega postajališča trolejbusa 17. Proti središču mesta je Severino Bassanello iz Coma vozil tovornik s prikolico z evidenčno tablico MI 245660. Tovornik in prikolica sta bila polna televizorjev in raznih gospodinjskih električnih strojev, ki so bili namenjeni trgovinam v našem mestu. Zaradi teže je šofer vozil z zmerno brzino, ko pa je privozil na oster ovinek, so mu odpovedale zavore prikolice, ki se je prevrnila na rob ceste, medtem ko je tovornik krenil proti središču ceste. Treščilo in zaropotalo je kot bi pokale granate, kar je privabilo precejšnje število radovednežev, ki so od daleč slišali ropot, a niso takoj vedeli, kaj se dogaja. Po cesti so bili razmetani televizorji, hladilniki, pralni stroji in štedilniki. Na kraj nesreče so kmalu nato prispeli agenti prometne poli- Gasilci ob prevrnjeni prikolici na Ul. F. Severo odskočil in se ni poškodoval. Delovodja se je takoj zavedel nevarnosti, ker je dobro vedel, da bo kmalu privozil brzec iz Benetk, ki ima tam 80 km brzine na uro. Nemudoma je telefonsko obvestil železniško postajo v Grljanu, toda vlak je tedaj že bil mimo. Železnikar v Grljanu je takoj telefon-sko opozoril tržaško postajo, toda vlakovodje brzeca ni bilo mogoče pravočasno obvestiti, da bi ustavil vlak. Zaradi tega so na tržaški postaji odklopili električni tok na vsej progi. S tem so preprečili nesrečo, ker se je vlak ustavil niti 2000 metrov pred nevarno oviro. Ce upoštevamo brzino vlaka, si lahko predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi zamudili poldrugo minuto. Brzec je imel 3 vozove, v katerih se je peljalo približno 60 potnikov. Tudi drugi vlaki, ki so nato privozili po tej progi, so imeli zamude. Vlak so nato spravili ritenski do Grljana, tam pa na drugi tir, da je lahko nadaljeval svojo pot do Trsta; delavci pa so v treh urah krepkega dela spravili nesrečni stroj s tira. V Ul. Fabio Severo se je vče-, bil slikovit in je pritegnil pozor-raj dopoldne prevrnila prikolica1 nost šoferjev in potr kov težkega tovornika, polha raznih šli tam mimo, "»ndai pa aparatov in strojev. Karambul je Lčlovoških žrtev. Šofer se ni po-ispet postavili «na noge». ■ ki so cije in gasilci, ki so imeli sko n bilo raj dve uri dela, da so prikolico Medna odm cirkus «Orfels na Mon. tebellu. Danes dve predstavi: ob 16 15 In ob 21.15 url. Rezervacija UTAT, tel. 36-372 in 38-547 ter blagajna cirkusa, tel. 55-772 Nazionale 14.30 «Silvester, hitri gusar» (Silvestro pirata testo). Slikanice v technicolorju. Fenice 14.30 «Povratek Texasa Joh. ta» (Il ritorno di Texas Johp). Technicolor. Excelsior 14.00 «Grof Montecristo» (Il conte di Montecristo). Technicolor. J-ouis Jourdan. Grattacielo 14.30 «Buffalo Bill». Tech. nicolor. Anthony Quinn. Arcobaleno 14.30 «Vroči svet ponoči» (Mondo caldo di notte). East-mancolor. Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 «Blue Hawaii». — Technicolor. Elwis Presley. Alabarda 14.30 «Rjoveča leta» (Anni ruggenti). Zarnpov film. Nino Man. tradì. Aurora 15.00 «Robinzon na otoku gusarjev» (Robinson nell'Isola dei corsari). Cristallo 15.00 «Zasebno življenje» (Vita privata). Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 15.00 «Tammy. divji cvet» (Tammy fiore selvaggio). Techni. color. Debbye Reynolds. Capitol 15.00 «Senilnost» (Senilità). Claudia Cardinale. Anthony Fran. dosa. Prepovedano mladini. Impero 14.30 «Vrni se, ljubezen» (A. more ritorna) Italia 15.30 «Vroča želja» (La voglia matta). Ugo Tognazzi, Catherine Smuk. Prepovedano mladini. Massimo 14.00 «Odisej proti Herku-lu» (Ulisse contro Ercole). Technicolor. George Marchall, Dominion» Buschiprò Moderno 14.00 «La viaccia». Claudia Cardinale, Jean Paul Beimondo. — Prepovedano mladini. Astoria 15.00 «Plaža poželenja» (La spiaggia del desiderio). Technicolor. Prepovedano mladini. Astra 15.00 «Zajtrk pri Tiffanyju» (Colazione da Tiffany). Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 14.30 «Angeli z re. volverjem» (Angeli con la pistola). Technicolor. Glen Ford, Hope Lange. Ideale 14.00 «Pesmi v ritmu twista» (Canzoni a tempo di twist). Marconi 14.30 «Za veliki šmaren v bi'kinlh» (Ferragosto in bikini). — Technicolor. Prepovedano mladini. Abbazia 14.30 «Razgibana noč» (Una notte movimentata). Technicolor. Shtrley Mac Laine, Dean Martin. Odeon 14.30 «Apokalipsa na Rumeni eki» (Apocalisse sui Fiume Giallo) Anita Ekberg, George Ma re hai. Skedenj 18.00 «Joselito». itiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiMiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitm IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN no 1. S svojimi delovnimi tovariši ,e prenašal deške, pa se mu je spodrsnilo in je nerodno padel. Pobil se je in si verjetno nalomil rebra, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral deset dni. Poletni urnik trgovin Slovensko gospodarsko združenje javlja: Včeraj je začel veljati poletni urnik trgovin. Zaradi tega se popoldne trgovine odpirajo in zapirajo pol ure kasneje. Novi urnik pa ne velja za trgovine in skladišča gradbenega materiala, avtomobilov in motociklov ter njihovih nadomestnih delov, električnih, vodovodnih in plinskih artiklov, železnine in industrijskih strojev. ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 31. maja in 1. junija s‘ Je rodilo v Trstu 20 otrok um"* je 20 oseb. , Umrli so: 59-letni Luigi Greg°r’ 59-letna Giovanna Bonifacio P°r-cri, 70-letni Andrea Zlobech, 77-Mario Buda, 73-letni Giuseppe madei, 77-letni Quinto Shocchi, letna Rosa Bubnich vd. Piego, ■ letna Adalgisa Piantanelli, 75-le Stalio, 57-letna Emilia Bev ' por. Miihely, 74.1et,na “ere Rustia por. Palmieri. 85-fletna M , gherita Petri, 51-letna Olga Capp,j por. Tulillac, 79-letna Elisa Bosco ' Dallabrida, 60-letni Celindo Bos« Bragadin, 76.1etni Guido F'ioreani, ^ letna Augusta Glaut vd. Marega. ' letni Mattea Višlč, 88-letna Giovan Kuret. vd. Moro, 45 minut star (rido Kessler. Oklici: elektrlclst Roberto Vegz'*K in delavka Renata Pugliese, uraa radnica Annabella Assereto, tehjlnia uradnik Remo Pistori in gospod» ^ Silva Sicché rl, frizer Romano ~ di in frizerka Annunziata P'*n ^ upokojenec Matteo Battìi in* linja Bruma Dri, klepar B fi Micol in gospodinja Bruna cu rgj monter Miariano Kerpao in Uh jp Lina Zugna, mesar Luciano Ra”‘ e uradnica Leda Rovere, straža *a g0. varndsti Giuseppe Caracciolo in u. spodinja Annunziata Solmonese,^ radnlk Ennio Benedetti In e°sSjjó. nja Mirella Mislej, pomorščak ,a dio Iaklič in prodajalka Einan_oS. Cecchini, ladijski tesar Rico Boiief sinioh in tkalka Maria Rosaria v £ prodajalec Oreste Micheli in ura n0 ca Silva Decaneva, mesar Gi0!b7er, Gianmotti in frizerka Laura Pet - Delno uspel priziv dveh jug.beguncev Zmagala je teza ropa, toda sodniki so upoštevali olajševalne okoliščine Trčenje dveh avtov na mokrem asfaltu Po obalni cesti se je včeraj pozno popoldne peljal z avtom proti Trstu Carmelo Dieli iz Cervinja-na, toda na mokri cesti je avto zdrsel in je zadel ob avto, ki ga je tedaj z nasprotne strani privozil 34-letni Umberto Zorn iz Ul. Slataper 20. Dieliju se ni zgodilo nič hudega, Zorn' pa si je verjetno nalomil desno ramo. Die-li mu je takoj priskočil na pomoč in ga odpeljal s svojim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na artopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 8 do 30 dni. # # # Tudi 17-letni Stefano Galussi je imel včeraj smolo s svojim kolesom. Okrog 18, ure se je namreč peljal po Ul. Conti proti Trgu Perugino, pa je zadel ob avto,'ki ga je z nasprotne strani privozil 35-letni Giulio Giacomelli jz Ulice Carpaccio 3. Zletel je na tla in se pobil ter opraskal po čelu, levi rami, desni roki in desni nogi. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Nezgoda na delu Ze v sredo se je na delu pri gradnji nove stavbe v Naselju S. Sergio ponesrečil 48-letni Guerrino Rossetti iz neke vasi blizu Vidma. Pobil se je po kolenu desne noge, včeraj pa se je vrnil na delo; toda zelo ga je bolelo in so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne. Nezgoda delavca v arzenalu Na delu v Tržeš era arzenalu s« ,e včeraj popo’dne .rane re i Na komisariatu javne varnosti 134-letni Franc Kreševič iz UL Ze je nemški državljan Lutz Meyer Pred prizivnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Santona-staso, zapisnikar Vascon, obramba Borgna) je bila včeraj obravnava proti trem jugoslovanskim beguncem, ki so maja lani oropali nekega drugega begunca. Priziv sta vložila samo dva obtoženca, in sicer 24-letni Renato Rijavec ter 27-letni Živko Tubič. Silvan Velenik, star 20 let, ki je bil tudi obsojen od sodišča prve stopnje, ni utemeljil svojega priziva ter obravnavi sploh ni prisostvoval. Kot smo že poročali so porotniki sodišča prve stopnje obsodili vse tri mladeniče na 2 leti zapora in 30.000 lir globe. Prizivni porotniki so delno spremenili prejšnjo razsodbo. Menili so namreč, da je bila škoda, ki so jo obtoženci prizadejali svoji žrtvi, 25-letnemu Stefanu Toplaku, lažjega značaja ter so upoštevali dejstvo, da je bil oropani denar vrnjen zakonitemu lastniku. Zato so obsodili Rijavca na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 24.000 lir globe, Tubiča pa na 1 leto In 4 mesece zapora ter 20.000 lir globe. Potrdili so seveda prejšnjo razsodbo glede tret'ega obtoženca. Tako je zmagala še enkrat teza ropa. čeprav so porotniki potem upoštevali J— -<-=*------ prijavil, da so mu neznanci ponoči ukradli ladijski aparat iz av tomobila, ki ga je parkiral v Ul. Giacinti. ščini. dve olajševalni okoli- VCERAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče limone .... češnje .... vrtne jagode . jabolka I. . . jabolka II. . . beluši .... pesa ......... domača pesa . artičoke (kos) zelje ........ cikorija . . . čebula .... mladi fižol solata .... mlada solata . krompir . . . mlad krompir grah ......... paradižnik . . zeleni radič I. zeleni radič II špinača domača bučke .......... ; 94 224 200 36 83 83 59 411 94 212 470 330 65 176 153 29 118 94 120 380 220 50 100 100 40 120 80 15 26 23 47 59 53 — 80 — 41 83 53 s * - » . 306 — 20 70 40 • • • • 38 .300 180 59 61 59 44 110 83 24 129 36 118 318 235 T » * - 200 300 250 - * t - 50 150 100 * * t * 60 120 80 53 350 83 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3, »tolpec) Mali oglasi Včeraj-danes vri a nin olii in rnzerKa L*aura * pjof-karabinjerski podoficir Mario^^na, digigli in gnone, učiteljica Maria c° JJa-podčastnik trgovske ,, rice Renato Dessardo in 8osp?mhro Anna Maria Muoio, podoficir lrLtjo, Junači in delavka Felicita LTinja zidar Antonio Benci-oh in gos ioni0 Laura Smilovich, uradnik An ga. Serra in zaščitna sestra Milel?a,.ofe nova, delavec Claudio De SaL,rrna, in prodajalka Anna Maria trgovec Sergio Ci-ttar i-n g0SPL!,iniK Isabella Ohiurco, ladijski menJj0r-Angelo Perissini in gospodinja ma Micol, tiskar Guido Snidar« ^ delavka Roberta Deni, delavec ga, nato Velkaverh in šivilja Marl^joac-stiancich, kemik David dr. Dl ^3r. chino in tolmač Renata Issai, gfc-nar Alberto dr. Caldarelli in p sorioa Adriana Raccolini, grave__(t> rio Palmigiano in prodajavka jn Lipec, mehanik Livio Macor' ojni uradnica Ornella Rivierani, ,s, mca oficir Ennio Stavagna in C“cl 7108*" Licia Bastiaili, kirurg Marlb rian lin profesorica Sara Astgh'* hogian, ladijski strojnik Giorg mi>iir. sutti in prodajalka Maria la po. tini, delavec Luciano Delpin ' epa-strežnica Maria Ambrosetti, _ ,ir-j» ruk Ernesto Petruoci in £bSP«" gj. Anna Rana, Industrijski izveden .g, vlo Adami In frizerka In«s lca mehanik Emilio Lukša in ,u stef(e Irmgara Stiefel. ribič Antonio ^ra. in točajka Irene Zitani, 'a<1 J*nodinj* di'teli F-ulvto , Culia-t in I> Marialuigia Capa rutto, public Rinvio Della Martina in uradnic», Ra. ma Speroni, inženir Pier Giors vaili, daelli In uradnica Lllian^,„r[)er in trgovski zastopnik Tullio a ti- fa jni-ca Ha-nnelore Brandt, tez pam-tonio Zoch in delavka Bruna brosl. LEKARNE ODPRTE DAN®5^ Benussi, Ul. Cavana IL cr^,ea U'L de, Ul. Settefontane 39; P'f 10‘ ’ Italiani 2; Pizz-uLCignola, Kor- ^jja-la 14; Ravasini, Trg Libertà Tr* Salute, Ul. Giulia 1; Vernar», fatmaura io _ NOČNA SLUŽBA LEKARN j; Dr. Lodermatz, Ul. Tor S. archio, Ul. Ginnastica 44' .„d()iina ter. Ul. S. Giusto 1; Alla Ma“ettl-_jl Mare, Largo Piave 2; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. + Sporočamo žalostno vest, da e po dolgi in mučni bolc ng je« redno zapustila naša nepoza i na, mati in sestra Milka Mihelj „ Pogreb drage pokojnice DO vajfli' delijo 3. t.m. ob 10. uri iz rnr ce glavne bolnišnice. Žalujoči mož Jože in,nj|f»-ka Sonja ter sestra L Trst, 2. junija 1962. ŠE O PRODUKCIJI BALETNE IN FOLKLORNE SKUPINE Mladi plesavci iz Barkovelj lahko služijo za vzgled «Če s petjem ne gre, je treba poiskati drugo pot!» Kakor smo včeraj na kratko poročali, je bila v dvorani na stadionu «Prvi maj» v četrtek prva icona produkcija baletne iole in folklorne skupine barkovljanske-So prosvetnega društva. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano ta-Jo da ni bilo za vse dovolj sede--*v, je bilo navdušeno in je z burnim ploskanjem nagradilo nastopajoče in prireditelje. Občinstvu, med katerim so bile seveda bajbolj zastopane Barkovlje, so Ugajale tako baletne kot folklorne točke. Ko smo vprašali predstavnika barkovljanskega društva, zakaj so so lotili takega programa, nam le enostavno odgovoril : «Ce s Petjem ne gre, je treba poiskati drugo pot. Nekaj je treba nuditi našim ljudem». Zato smo včeraj napisali, aa je barkovljansko društvo pokazalo v tem pogledu pot “ruptm društvom. Tudi ta prireditev je namreč dokazala, da je treba v prosvetnem delovanju potekati nove poti, da je naša mladina dovzetna za nove oblike prosvetnega iziivljanja, da bi n. pr. lahko privabili k udejstvovanju Precejšnje število mladine z bottoni, ki ugaja občinstvu morila *e bolj kot folklorni plesi. (Glede folklornih plesov moramo mi-niogrede omeniti, da se stvar po-navlja ir leta in da nam nobena skupina ne prikaže več ničesar novega.) Prav je rekla napove-dovavka Učka Ščuka, ki je ob etvoritvi med drugim dejala: «Izrazom željo nastopajoče mladine, noj bo ta prireditev tudi skro-n>en prispevek v usihajočem viru n«kdaj bogatega in vsestranske-kulturno-prosvetnega udejstvovanja na Tržaškem in naj bo spodbuda tudi drugi mladini». Program se je začel s klasično 'Polonezor iz Dvorakove opere 'nusalka», ki jo je izvajal mali trobentač Ermes Žnideršič. Zc s Jpojim prvim nastopom je mali brrnes vzbudil simpatijo občin-stoa. Sledil je Gounodov «Ada-r'°* iz opere «Faust», ki so ga Rajali Nadja Daneu, Florijan “Tašček, Nadja Kosmina, Ljuba Sardin, Marta Sonja Pulgher, fatjana Pipan, Ermes Žnideršič, j'ieoa Trampuž in Eddy Valle. Ta ““let je prav vžgal občinstvo. Na-,° sta Sonja Pulgher in Eddy Val-e lepo prikazala Chopinov «Noc-thrno», ki je tudi zelo ugajal ffedavcem. Burno ploskanje občinstva je sprožil tržaški narodni «Stu ledi», s katerim se je rredstavila mlada barkovljansko ’mklorna skupina, v kateri so ffnka Kocjančič, Majda Per tot, jftriza Starc, Marica Vitez, Voj-(? Brecelj, Filip Fischer, Silvij mopar in Rafael Vitez. Nastope ‘mklorne skupine je spremljala n“ harmoniki Nadja Kriščak. -,Levji delež na prireditvi, pa tu-največje priznanje in ploska-.1“, je. imela Sonja Pulgher, ki j* zatem izvajala sama Delibesov jHtžicato» iz baleta «Silvia», Ta “jetfca je. dokazala, da se nt zaman že nekaj let. Navduše-i° občinstvo jo je nagradilo z “Urnim ploskanjem in klici «Bra-I10. bravo, SonjaJ». Nastopila je het folklorna skupina z «Zidano '““telo», la pa se je marsikomu Prizor z nastopa baletne skupine ib mmm Z nastopa folklorne skupine KINO SKEDENJ Danes 2. t. m. z začetkom °b lt. uri v dvorani in ob 20. Urj na prostem film: «J0SEL1T0» KINO ROStNDRA - B0HUWEC Predvaja danes 2. t.m. ob lt. Uri Metrocolor Cinemascope tlim; hiša čajank v luninem SVITU V AVGUSTU (l>a casa da tè alla luna d’agosto) tRrajo: Marion Brando, Glenn pord, Machiko Kyo, Eddie Al. bert, Paul Ford in drugi. zdela premalo živahna. Tudi Florijan Drašček, ki je nato izvajal Schubertov «Momento musicale:», je dokazal, da ima talent in da uspešno vadi že nekaj let. Naslednji nastop folklorne skupine, ki je prikazala narodno nPolka je ukazana», je bil boljši od prejšnjih. Verjetno najbolj zahtevno točko, in sicer Saint-Saen-sov «Labod», sta prav lepo prikazala Sonja Pulgher in Eddy Valle. Spet burni aplavzi in šop cvetja za plesavko! Prikazala se je ponovno folklorna skupina, ki je izvajala belokranjsko «Lepo Anko», nato pa so člani baletne šole z Offenbachovo «Barcarola» dosegli svoj višek na tej predstavi in popeljali v pisane Benetke nadvse navdušeno občinstvo, ki jih je večkrat priklicalo na oder. «Labod» in «Barcarola» sta bili gotovo najlepši točki sporeda. Sledil -je Beethovnov «Ples kavalirjev», ki so ga izvajali Nadja Daneu, Florijan Drašček, Sonja Pulgher in Eddy Valle. Folklorna skupina je zaključila svoj nastop s spletom srbskih kol, ki je zelo ugajal občinstvu. Za zaključek sporeda so S. Pulgher, Eddy Valle in učenke baletne šole prikazale splet plesov iz znane Lebarjeve operete «Vesela vdova». Gledavci se skoraj niso zavedli, kako hitro je minil čas. Ploskali so, poslali šopek cvetja na oder in večkrat priklicali izza zavese nastopajoče člane baleta in folklorne skupine ter koreografa baletnega zbora A-driana Willesa in koreografa folklorne skupine Alberta Baračiča. Vsi zaslužijo pohvalo in priznanje za svoje delo; spričo razmer in težav pa zasluži še. posebno priznanje koreograf Willes, ki je znal pripraviti svoje učence v šestih mesecih tako dobro, da so imeli tak uspeh. Čestitamo učiteljem, učencem in prosvetnemu društvu ter jim želimo, da bi uspešno nadaljevali s svojim delom. a. b. SPOROČILO GORIŠKE DELAVSKE ZBORNICE Podpisali so sporazum za uslužbence avtoprevoznikov Zaradi tega odpade stavka, ki je bila napovedana za ponedeljek Delavska zbornica sporoča, da I po znižanih cenah za mesec ju-je bil 29. maja v Rimu dosežen ' nij. Pravico do njih imajo potroš sporazum med sindikalnimi zastopniki kategorije uslužbencev avtoprevoznikih podjetij in med podjetji te vrste, ki so včlanjena v državno zvezo industrijcev (Confindustria) ter predstavniki Confederterre za obnovo vsedržavne pogodbe za delavce, ki so uslužbeni pri prevozniških podjetjih za blago na račun tretjih. Sporazum določa naslednje postavke z veljavnostjo od 1, maja: Povečanje plače za 8 odst.; štiri triletne poviške po 3 odst.; znižanje delovnega tednika za tri ure za uslužbence, ki nimajo neprekinjene zaposlitve (osebje, ki potuje); štirinajsto plačo, ki naj bo enaka petdnevni mezdi za 1962 in 10-dnevni za 1963. povišek dnevnic za 200 lir ter priznanje plačanega praznika za veliko noč. Zaradi doseženega sporazuma odpade stavka, ki je bila napovedana za ponedeljek 4. t. m. Nova delovna pogodba zapade 30. aprila 1964 z obvezo, da se začnejo pogajanja za obnovo najmanj dva meseca pred zapadlostjo. Poleg tega obvešča Delavska zbornica vse uslužbence pri podjetjih za prevoz blaga za tretje osebe, da bo v nedeljo 3. t. m. ob 11, uri na sedežu Delavske zbornice v Gorici, Ul, 24. maja št. 1, napovedano zborovanje delavcev te kategorije, da jim bodo sindikalni zastopniki obrazložili podrobnosti o .doseženem sporazumu. Novi sedež obrtniške bolniške blagajne Vodstvo pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike v Gorici sporoča, da se bo sedež te ustanove preselil s ponedeljkom 4. t. m. v Ul. Roma št. 4 (v palačo Esso). Jalto na Boni proste cone za trgovce na drobno Trgovinska zbornica • tz • Gorice sporoča, da se je pričelo razdelje» vanje jestvinskih bonov za blago ............................................................. PO SESTANKU VODSTVA ZDRUŽENJA INDUSTHJJCEV Neutemeljene pritožbe nad višanjem delavskih mezd in socialnih prispevkov S povečanjem draginjske doklade se niso dejanski prejemki delavcev nič zvišali, marveč so celo nazadovali - Strah pred reformo gospodarskih struktur Te dni se je sestal vodstveni svet tržaškega združenja industrijcev, ki je razpravljal o položaju v tukajšnji industriji. Kakor drugod na sestankih industrijcev so se tudi til pritoževali nad stalno dražitvijo delovne sile in nad povečanjem bremen za socialno zavarovanje. To pa je že stara m oguljena pesem, ki se vedno ponavlja, zlasti ko zahtevajo delavci sklenitev novih delovnih pogodb in zvišanje nezadostnih plač. Pri tem pa industrijci ne upoštevajo, da se je močno povečala delovna storilnost in proizvodnost ter da delavci še zdaleč ne dobe pravičnega deleža od povečane proizvodnosti, ki pomeni povečanje dobičkov industrijcev. Čeprav je mezdno delo pravi stržen celotnih dohodkov, odpade na dohodke od tega dela samo 4(7.5 odstotka celotnega narodnega dohodka. To je najboljši dokaz, da so mezde, vzete v Ce- WMMUk- Predvaja danes 2. trn., z začetkom ob IS. uri Paramount film: SABOTAŽA (Sabotaggio — «Divisione Fantasma Canari») Režija: HAROLD PHILIPP KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 2. t.m. ob 16. uri Technicolor film: Žena, ki je dvakrat živela (La donna che visse due volte) Igrajo: JAMES STEWART IN KIM NOVAK Vsem obiskovalcem svetujemo, da si za boljše razumevanje vse. bine ogledajo film od začetka KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 16. uri Visiavlsion barvni film: VOJNA. IN MIR (Guerra e pace) Rosncto P° Tolstojevem romanu. loti, še mnogo prenizke, tudi če upoštevamo, da so se ponekod precej zvišale. Seveda pa to ne velja za naše področje. Kar se tiče pritožbe predsednika industrijcev Dorie glede povečanja izdatkov za mezde zaradi zvišanja draginjske doklade za tri točke, je seveda na dlani, da tu ne gre za rikako dejansko zvišanje mezd, saj se v tem primeru vrača delavcem in uradnikom le del tega, kar so že izgubili zaradi znatnega zvišanja cen in so torej kljub tem trem ročkam na zgubi, ker draginjska doklada že zaradi zamude pri prilagajanju pregibne lestvice nikoli ne dohiteva porasta cen. Druga plat so poviški prispevkov za socialno zavarovanje, v tem primeru za starostno pokojninsko zavarovanje. Res je, da se bo prispevek delodajalcev povečal, toda tudi delavci bodo morali plačevati več, da dobe nekoliko boljše pokojnine. Krivda za velike prispevke pa leži tudi v močni razdrobljenosti sistema socialnega in bolniškega zavarovanja, za katero skrbi cela vrsta zavodov, medtem ko bi z njegovim poenotenjem mnogo prihranili. Sedaj pa se birokracija zavarovalnih ustanov stalno veča. No, industrijci po drugi strani tudi ugotavljajo, da se industrija pri nas ugodno razvija, pri čemer navajajo podatke o novih 2.000 delovnih mestih, ki bodo na razpolago v novih industrijskih podjetjih predvsem v industrijskem pristanišču. Po zgraditvi novih tovarn bo namreč število delavcev in uradnikov v tržaški industriji doseglo najvišjo raven. Iz tega tudi sledi, da dobiva industrija v našem gospodarstvu vedno večjo važnost, saj odpade nanjo tudi že 52 odstotkov vsega pristaniškega prometa. Po drugi strani pa je to tudi dokaz nazadovanja trgovske pristaniški dejavnosti, ki je bila nekoč glavni vir dohodkov za Trst. Kakor industrijci drugod pa izražajo tudi tržaški bojazen glede reform gospodarske in socialne strukture, kar naj bi po njihovem mnenju zavrlo gospodarski razvoj namesto da bi ga pospešilo. Tudi te pritožbe so že zelo stare in se stalno ponavljajo ter sploh niso utemeljene, saj izražajo le strah, da bo industrijcem odvzet monopolistični položaj v gospodarstvu. To pa je še posebno nesmiselno pri nas, kjer ,Je že tako precejšnji del industrije odvisen od državnih udeležb in so celo sami industrijci večkrat zahtevali, naj se ta industrija okrepi, pa čeprav je to v protislovju z njihovimi gospodarskimi nauki. Končno naj še omenimo, da se industrijci veselijo pobude elek- tričnega monopola SADE, ki je napovedal, da bo zgradil .v Tržiču termično električno centralo, s čimer naj bi se še povečal njegov monopol nad proizvodnjo elektrike v teh krajih. Kako je ta monopol škodljiv za nas, pa kaže tudi spor, ki je nastal med občino in podjetjem Selveg glede cene dobavljenega toka, ker pač ni glede elektrike nobene konkurence. Kar torej industrijce veseli, zbuja v potrošnikih veliko skrb. Tudi zato bi bilo torčj prav, da bi čimprej prišlo do nacionalizacije električnih podjetij, pa čeprav v veliko žalost tukajšnjih in vseh industrijcev. Prenaglo je zavrl Po Ul. Flavia se ie včeraj popoldne peljal z lambreto proti industrijskemu pristanišču 49-letni Ferruccio Lukač iz Ul. Sončim 51, Pa je naglo pritisnil na zavore, da ne bi zadel ob zadnji del avtomobila, ki je vozil pred njim, in se je nenadoma ustavil. Lam-brota se je sicer ustavila, nato pa prevrnila Lukač je zletel na tla in se pobil ter ranil po čelu, zaradi česar so ga sprejeli na o-paz ovalni oddelek in se bo moral zdraviti deset dni. Motorist v starčka Ko je včeraj okrog poldne Boleri Antonio Franceschini iz Ul. Moreri 87 šel čez cesto v Rojanu, ga je z motorjem povozil 16-letni Lucio Afri iz Ul. Fametello 7. Starček se je pri padcu pobil in ranil po glavi in opraskal po o-brazu, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Pravijo, da bo okreval v desetih dneh. ’ Ples avtomobila na mokri cesti Okrog 13. ure sta se včeraj peljala z avtom po obalni cesti proti Trstu 16-letni Giorgio Petronio iz Ul. D’Alviano 84 in 23-letni Sergio Weissmann iz Ul. F. Severo 20, ki je šofiral. Zaradi mokre ceste je avto zdrsel, zadel ob rob pločnika, nato pa obstal sredi ceste. Pri tem se je Petronio pobil in lanil po glavi, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in re bo moral zdraviti nekaj dni; Weissmann pa se je tudi pobil in ranil po glavi ter se opraskal po levi rami, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden. Oba ponesrečenca je pripeljal v bolnišnico šofer, ki je kmalu po nesreči privozil mimo. niki iz Gorice, Sovodenj in ostalih krajev pokrajine. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo dobili po 1,5 kg sladkorja na osebo na odrezek številka 14 nove nakaznice. Cena sladkorja ne sme presegati 105 lir kg. Na odrezek štev. 15 bodo dobili 250 g surove ali 200 g pražene kave. Pri svojem trgovcu bo potrošnik lahko kupil tudi en liter semenskega olja. Trgovci na drobno, ki delujejo na področju proste cone, naj pridejo iskat bone na trgovinsko zbornico. Tisti iz ostalih krajev pokrajine pa jih dobijo pri svojih občinskih upravah. Ker boni izgubijo veljavo 30. junija, se prizadete osebe opozarjajo, naj jih pravočasno dvignejo. Sestanek tehničnih izvedencev treh pokrajin Pred dnevi je bil v pokrajinski sejni dvorani v Gorici sestanek tehničnih izvedencev pri pokrajinskih upravah v Gorici, Trstu in Vidmu. Razpravljali so o problemih, ki neposredno zadevajo to kategorijo pokrajinskih uslužbencev posebno glede na izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za Furlanijo-Julij- sko krajino. Sestanka se je udeležilo kakih 20 inženirjev in geometrov, v imenu goriških gostiteljev pa sta jih sprejela geom. Luppieri in inž, Mattiussi. Ob tej priliki so izvolili tudi ožji odbor, ki bo imel nalogo, da se bo pobrigal za rešitev problemov, ki zanimajo to kategorijo. Poletni urnik pri INPS Zavod za socialno skrbstvo (IN PS) v Gorici sporoča, da bo od 11. junija v njegovih uradih v veljavi naslednji poletni urnik: Uradi bodo odprti za občinstvo PROMETNA NESREČA NA MAJ.NICI Ni opazil zavornih luči in se zaletel v avtomobil Motociklist se je pri padcu udaril v celo Včeraj ob 14.30 se je pripetila nesreče je prišla prometna poli-prometna nesreča na pokrajinski cija. ki je sestavila zapisnik ter cesti Fara-Gorica, kakšnih 200 ugotovila, da sta se delno poško-metrov pred križiščem pri «Ma- j dovali tudi obe vozili, donnini». Trčila sta Fiat 1100 :n vespa. Avtomobil kakor tudi vespa sta prihajala iz Gradiške proti križišču. Šofer avtomobila 39-letni Riccardo Delpin iz Ul. Brigata Lambro štev, 51 je nekaj pred križiščem pritisnil na zavore in s kazavcem za smer nakazal, da namerava zaviti na levo stran, proti svojemu domu. Vespist 24-letni Artemio Brandellero iz Gorice, Ul. Colombo 3, ki se je peljal za njim, ni opazil, da se avtomobil ustavlja. Sele v zadnjem trenutku je opazil, da ima prižgane zavorne luči in je zato tudi sam stisnil zavore. Trčenja pa s tem ni preprečil. Zaletel se je v zadnji desni del avtomobila in padel. Potolkel se je po levi stra- ob delavnikih od 8.30 do 11.30, po- _ leg tega pa ob torkih in četrtkih . ni čela. £ rešilnim avtomobilom še od 16 do 17.30 (razen blagaj- so ga odpeljali v civilno bolniš-ne, ki deluje samo v dopoldan- nico, kjer so ga pridržali na skih urah). j zdravljenju za 10 dni. Na kraj ........................ ŽIVLJENJE V NARAVI KREPI TELO IN DUHA Taborniki družine Mrzlega vrtinca so razpeli svoje šotore v Števerjanu V prvi polovici julija bodo taborili v Kamniških Alpah V soboto 26. maja smo se taborniki družine Mrzlega vrtinca iz Gorice in nekaj tržaških tabornikov rodu Modrega vala zbrali pri soškem mostu pri Pevmi in od tam skupno odšli na Vale-rišče pri Števerjanu, kjer smo postavili tabor, da bi preživeli eno noč veselega taborniškega življenja. Kako je bilo veselo in živahno, se lahko vsakdo prepriča, če prebere naslednje vrstice: Tabor je stal malo po strani, ker je bil postavljen na nekoliko poševnem prostoru; to pa nas ni motilo, Obdan je bil z visokimi drevesi in ozkim potočkom, zaraščenim s širokimi listi obvodne rastline; zaradi tega je bil za na-padavca s težavo dostopen. Večerja je bila zelo okusno pripravljena, čeprav premalo slana; brat Jok je namreč prinesel sladkor namesto soli. Po živahnem kramljanju ob tabornem ognju" smg se priprg^H tia nočni pohod, katerega smo se udeležili vsi, razen zanesljive in drzne straže brata Ponija iz Trsta. Sli smo drug za drygim po briških stezah proti vrhu Steverjana. Šepetajoča povelja so včasih prišla do zadnjega tabornika nejasne vsebine. Večkrat je kdo prasnil v smeh, ko je bil opozorjen na bližino kakega kužka, na verigo pripetega, ali na kaj še bolj «nevarnega». Peli smo tudi v teku, toda sapa nam je dopuščala, da smo zapeli samo prvi del besede, drugi pa je zamrl v grlu. Končno smo zasopli dospeli do števerjanskega spomenika in ob 11. uri zvečer s kratkim molkom počastili žrtve narodnoosvobodilne vojne. Molk je prekinila žalo-stinka «Žrtvam». Čeprav smo bili uspehani, je pesem lepo zazvenela in večno goreči plameni, ki brlijo na vrhu spomenika, so to melodijo ponesli v grob večno živečih. Vsakdo je čutil tesnobo pri srcu ob spominu na te ljudi, ki so z življenjem plačali svobodo slovenskega naroda. Po kratkem slavju smo se s pustili navzdol proti taboru. Ko smo se vlegli v izvrstno postavljene šotore, je zavladala tišina; le ogenj je s svojim prasketanjem motil nočni mir, straži pa sta hodili sem ter tja po škripajočem vejevju. Nenadoma se je na tabor začelo usipati kamenje: nekateri vaški fantje so se hoteli pozabavati. z nami. «Napad!» je zakri-čulu straža in asi smo bili takoj n« nogah. Nekateri bosi, drugi na pol oblečeni smo izvršili ukaz, katerega je bilo težko izpolniti, ker je bila trava precej visoka. Z napadalci smo se «srečali» in se z njimi — sprijaznili. Ko se je zdelo, da je vse minilo, smo ; sklenili izr esti nočni program tabornika. Slavček pa tega ni pur'tl ker nas je neprenehoma gius l s svojim ostrim glasom. Pridružila sta se mu brat Jok in brat Lipo, ki sta spala na slami, toda ne pod šotorom, temveč pod lipo za taborom, Njuno škripajoče grlo pa ni iz slavčkovih strun, marveč je zelo dobro zdravilo proti spanju, katero smo mi v globokih požirkih uživali, dokler se nismo naveličali. Njima dvema se je pridružil tretji, nato četrti in tako dalje do zadnjega. Nastal je odličen zbor zaspanih kričačev, katerega je gotovo z veseljem poslušala vsa vaška okolica. Ni pesmi, da bi to noč ne zazvenela med topolovim listjem, ki je v tresljajih, pobarvano z zlatosrebr-nimi žarki ognja, dajalo vtis neštetih kristalov. Približal se je dan in z njim resnična tišina, kar je seveda protislovje, a še tedaj nismo vsi zaspali, ker je v možganih neprenehoma mrgolelo nešteto lepih misli minulega- večera. Ta je bil prvi in zelo važen večer za našo organizacijo, ker smo tam lahko videli in spoznali, kakš. od 3. do 23. julija v Kamniških Alpah. Cena bo zelo nizka, zabave pa dosti. Kdor bi se taborjenja hotel udeležiti, naj se čimprej pozanima pri gojencih Dijaškega doma na Svetogorski cesti. Taborniki DMV . Gorica Urnik trgovin za danes in jutri Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo ob priliki državnega praznika danes 2. in jutri 3. junija v veljavi naslednji urnik za trgovine na Goriškem: Danes 2. Junija na praznik republike: mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure; pekarije in mlekarne od 6.30 do 12.30, cvetličarne pa od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine, vštevši s sadjem in zelenjavo bodo zaprte ves dan. Jutri 3. junija: mesnice bo- do odprte od 6.30 do 11. ure; sadje in zelenjava od 8. do 12. ure; pekarije in mlekarne od 6.30 do 1° "0 in cvetličarne od 8. do 13. ure. Vse druge trgovine bodo zaprte ves dan. Zborovanje komunistov v Štandrcžu Komunistična partija bo priredila v ponedeljek 4. t. m. ob 20.30 na trgu v Standrežu javno zborovanje, na katerem bo govoril Karel Siškovič (Miško) iz Trsta. Obravnaval bo vprašanje doprinosa komunistične partije za vlado levega eentra. ga toka za potrebe gospodinjstva, ki jo obračunavajo po prosti tarifi, da bo 30, junija zapadel rok, do katerega se lahko odločijo za posebno tarifo (binomia). Pri tem opozarjajo podjetja, da se posebna pristojbina izplača za tiste potrošnike, ki potrošijo mesečno povprečno več kot 20 kWh. Zato vabijo potrošnike, ki imajo takšno ali večjo porabo toka, naj sklenejo s podjetji novo pogodbo Razgovori s predsednikom INAM Od srede 6. t. m. dalje bo predsednik pokrajinskega odbora IN AM vsako tretjo sredo v mesecu na razpolago vsem zavarovancem te ustanove za razgovore in pojasnila. Sprejemal bo ob 18. uri na sedežu INAM v Gorici, Ul. Leopardi št. 6, soba št.' 26. Izpopolriilcv seznama izvedencev V skladu z določili pravilnika o sestavi seznama izvedencev in strokovnjakov, je trgovinska zbor. niča pooblaščena, da ta seznam izpopolni. Vse osebe, ki razpolagajo s potrebnimi strokovnimi nazivi, naj do 15. julija 1962 predložijo prošnjo, ki mora upoštevati, da je prosivec prekoračil 25. leto starosti, da ima italijansko državljanstvo, da ima spričevalo strokovne šole in je vsaj dve leti stalno bivajoč v eni izmed občin goriške pokrajine. V prošnji mora navesti tudi kategorijo alt njihove podrazdelke, v katerih namerava izvajati funkcijo izvedenca. Ob 8.30 se je na delu ranil v desno roko 51-letni Ivan Vončina iz Ul. Catterini 31. Zdravil se ho 10 dni. Natečaj za izseljenske uradnike Uradni list št. 125 od 17. maja t. 1. je objavil razpis nateci ja za štiri izseljenske uradnike in zadevne pogoje. Natečaja se lahko udeležijo absolventi pravne fakultete ali političnih ved, kakor tudi absolventi trgovske ali ekonomsko-po-morske fakultete, ki so študirali na univerzah v Italiji. Prošnje je treba nasloviti na zunanje ministrstvo — personalni oddelek, urad št. 1, najkasneje do 16. julija letos. Danes igra Olympia v dvorani (ìinnaslicc Danes ob 9.30 bo v veliki dvorani telovadnega oruštva «Ginnastica Goriziana» deželno tekmovanje med pokrajinskimi prvaki v odbojki. Goriško pokrajino bo zastopala Olympia, tržaško VIS-B, videmsko pa CSI iz Rivignana. Prvak tega srečanja bo prestopil v višjo kategorijo. Trener Olympie vabi vse igrav-ce, naj se zberejo ob 9. uri na igrišču. Zapestje si je porezala Ob 6. uri so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 19-letno Ardeo Tromhi-ni iz Gorice, Ul. Ortigara 7. Pri pregledu so ji ugotovili rane na desnem zapestju. Mladenka je bolničarju povedala, da se je porezala z vratno šipo. S kuhinjskim nožem se je urezal v prste desne roke 37-letni Ludvik Cevdek s Peči. V bolnišnico so ga pripeljali ob 9. url. Doma se bo zdravil 7 dni. Ob 9.35 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 58-letnega Fe-liciana Vigona iz Gorice, Ul. Seminario 7. Ugotovili so mu rane na levi strani obraza, in sicer od ušes pa do brade. Zaboj na stopalo Ob 12.15 je 4U-letni Mariano Col. la, stanujoč v Ul. S. Giovanni 12 v Gorici iirehašal težak zaboj. Iz neznanih vzrokov mu je pade! n« stopalo leve noge, ter mu ga zlomil. V bolnišnici se bo moral zdraviti 20 dni. Zaradi padca s kolesa se je hudo udarila v glavo 29-lelna Tranquilla Moro iz Krmina. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju za 20 dni. Izlet SPD n« Kras. Slovensko pia. nlnsko društvo obvešča, da bo izlet na Kras. ki je bil zaradi slabega vremena že dvakrat odložen, v nedeljo 3. iumija. izletniki naj se zbe. ro ria trgu v Šempetru (jo 8. ure zjutraj. • * • Izletnike za Portorož iz Pevme, z Oslavja in Iz St. Mavra opozarjamo, da odhaja avtobus jutri zjutraj 3. Junija ob 6.30 z Oslavja. Prinesite vsi propustnice In bodite točni. Za zamudnike je še nekaj mest na razpela jo. Pohitite z vpisom. Opozorilo potrošnikom elektrike Občinska podjetja v Gorici opozarjajo vse potrošnike električne- ..........mm........................lumini........im.... IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Ker se je prevrnil pri dirki go-kartov je zahteval odškodnino od uslužbenca Pri pretepu v Gradežu ga je laka močno pahnil, da si je zlomil nogo in ostal mesec dni v bolnišnici V Primieru pri Gradežu imajo urejeno dirkališče za vozila gokart, ki je last nekega podjetnika iz Milana. Tu se zlasti v poletnih mesecih zbirajo poleg domačih tudi inozemski turisti in športniki, ki jih privlačuje ta vrsta športa. Lani v avgustu je bil med njimi tudi 32-letni Francoz Gerard Couesnon iz Nogent sur Marne. Bilo je dne 18. avgusta okrog 23. ure, ko je bilo na dirkališču več športnikov, ki so tekmovali, kdo bo vozil hitreje. Med njimi je bil tudi omenjeni Francoz, ki pa se je na nekem ovinku dirkališča ponesrečil in se ranil na spodnji ustnici in na desni roki. Odpeljali so ga v bolnišnico v Gradežu, kjer so ugotovili, da bo okreval v 5 dneh. Nekaj dni po tem dogodku je Francoz šel na policijski komisariat v Gradežu in tam vložil pritožbo proti mehaniku, ki je zaposlen pri omenjenem dirkališču, Marinu Pasqualiju, češ da je on kriv njegove nezgode, ker da je na tekmovalni stezi popravljal ne. ko drugo vozilo, v katero se je potem on zaletel s svojim. Zahteval je povračilo škode in odškodnino. Policija je uvedla preiskavo, zaslišala več prič in tudi omenjeno je pravzaprav taborniško živ- ’ nega mehanika, ki je povedal, da fjcnje. | se je Francoz s svojim vozilom Glotin natile» naše organizacije prevrnil med dirko in ker je bil pa je 20-ùnevno taborjenje, ki Im ranjen je zapustil dirkališče ne da bi se brigal za odstranitev vozila. Namesto da bi vložil pritožbo pri zavarovalnici pa je hotel izsiliti odškodnino od podjetja odnosno od mehanika. Tako se je zgodilo, da je bil Couesnon prijavljen sodišču zaradi obrekovanja osebe, o kateri je vedel, da ni kriva. Pri včerajšnji razpravi v Gorici pa je sodišče obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. * • • Pri drugi razpravi je bil na zatožni klopi 43-le ni Antonio Chia-rabellini iz Gradeža, Ul. Trieste 3, ki je sedaj v zaporih v Tržiču. Obtožnica pravi, da je Chiarabel-lirti dne 19. marca 1959 tako močno porinil 'Viktorja Raunicha, da je ta padel, si zlomil desno nogo ter se moral zdraviti 100 dni. Tistega dne okrog 23. ure je prišlo pred gostilno «Alla laguna» v Ul. Mantoni 9 v Tržiču do prepira in prerivanja med Chia-rabellinijem in njegovim zetom Marinijem. Raunich ju je hotel spraviti narazen pri tem pa ga je Chiarabellini tako močno sunil, da je padel in dobil omenjene poškodbe. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni. Čeprav se je obtoženec izgovarjal, da ni porinil Raunicha. pač pa da se je ia zagnal proti njemu ter pri tem izgubil ravnotežje in padel, mu ta izgovor ni pomagal. Spoznali - ga za krivega in ga obsodili na plačilo globe v znesku 50.000 lir ter na plačilo sodnih stroškov. Drž. tož. dr. Delfino: preds. sodišča dr. Storto; zap Omeri. CORSO. 15.00 «Meso in ostroge» (La carne e lo sperone). J. Agar in M. English. Ameriški barvni film. VERDI. 15.00 «Mrk» (L'eclisse), M. Vitti ir \ uelon. Italijanski čr-nobeli film Michelangela Anto. nionija. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.15 «Macist proti Her. kulu v Rini nezgod» (Maciste contro Ercole nella valle dei guai), R. Vianello in L. Orfei. Italijanski barvni film v cinema, scopu. CENTRALE. 15.15 «Mars—bog vojne» (Marte dio della guerra). E. Browne in J. Lane. Italijanski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Urbam-Alba. nese. Korzo Italia št. 89, tel. 24.43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvll-jo temperaturo 24,8 stopinje ob 11. qn. najniijo 14,2 stopinje ob 0.SO ju Povprečne dnevne vlage je bL lo 89 odst., dežia je padlo 6 mn^ & - mi Enajstorica Brazilije ima letos težko nalogo: braniti mora naslov svetovnega prvaka, do katerega je pri-sia ij5i. leta z zmago s 3:2 nad Švedsko. Izvedene, so mnenja, da so brazilski nogometaši še vedno glav. ni lavoriti za končno zmago. To pa ped pegejem da Pele in tovariši ponovijo igro, ki so jo pokazali na zadnjem turnirju za pokal Jules Rimet ••iiiiiiiiiiiiiiiMinifiiiiiMiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiioiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii svetovno nogometno prvenstvo Slabo sojenje Nemca Duscha glavni vzrok poraza Jugoslavije ZASTOR NAD PRVENSTVOM B LIGE Jutri ho padla odločitev Predvidene ostre borbe za napredovanje m za rešitev Verona, Pro Patria, Modena in Lazio bodo jutri zaigrale zadnjo karto za vstop v nogometno A ligo. Verona, ki ima sicer točko prednosti pred drugimi, ni v najboljšem položaju, ker bo morala v zadnjem kolu gostovali na nevarnem igrišču v Messini. Točka bi ji lahko tudi zadostovala za uspešen zaključek letošnje sezone, toda za napredovanje bo verjetno potrebovala kar cel izkupiček. Ni mogoče namreč že vnaprej izključiti možnosti zmage Lazia in tudi Pro Patrie, zaradi česar bi se znašlo tik pod vrhom vrsta enajstoric z istim številom točk. Rezultat tega bi bil še dodatni turnir za kvalifikacijo v višjo skupino. Lazio bo igral doma, kjer bo sprejel v goste Alessandrio. Ker imajo Rimljani zadnjo priložnost, jo bodo hoteli izrabiti. Zato lahko skoraj gotovo pričakujemo zmago, ki bi bila ob porazu Verone in ob neodločenem izidu Pro Patrie odločilnega pomena. Po Patria bo morala namreč na gostovanje. Sicer gre na igrišče že dokončno obsojene Cosen-ze, toda s tem ni rečeno, da bo imela lahko življenje. Prav na izpad obsojene enaistorice so v zadnjem času (škoda, ker je že prepozno) pokazale zobe in neverjetno življenjsko silo. Položaj Napolija pa je odvisen od izidov že omenjenih tekem in tudi od rezultata zadnje tekme z Verono. Zato danes nima smisla govoriti o tem moštvu, ki je ARICA, 1. — Kratke agencijske vesti, katerih smo se sinoči posluiili za poročilo tekme, na svetovnem prvenstvu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, niso dale popolne slike o poteku igre in o vzroicih, ki so vplivali na končni rezultat. Iz naknadnih poročil in komentarjev očividcev, lahko danes trdimo, da je Jugoslavija po nesreči izgubila tekmo in da je zmagi Sovjetske zveze v veliki meri pripomogel nemški sodnik Dusch, ki po oceni nevtralnih opazovancev ni bil kos tako važni nalogi. Komentator radia Arice je sinoči po tekmi med drugim ugotovil dobesedno: • Skoda, da so za tako važno tekmo določili tako slabega sodnika». Dusch namreč ni dosodil Jugoslaviji dva očividna prekrška v kazenskem prostoru in pri tem prikrajšal Jugoslovane za dve upravičeni enajstmetrovki. Prvič je to bilo v 16’, ko je branivec pred samim golom podrl Skoblar-ja na tla, drugič pa 4’ pred koncem tekme, ko je Maslenkin z obema rokama objel Jerkoviča in mu onemogočil streljanje na gol. Po drugi strani se lahko reče, da za prejete gole nosi krivdo obramba jugoslovanskega moštva in sicer prav odlični Jusuji. Jugoslovanski bek je v S drugega polčasa hotel po nepotrebnem pre- nja poslal v mrežo. Tekma je potekala v zelo ostri, živahni m razburljivi igri. Največ zaslug za uspeh sovjetske reprezentance. ima poleg sodnika Duscha vratar Jašin, ki je izvrstno branil. Jugoslovanska obramba je z izjemo nepotrebnega in nekoristnega preigravanja Jusufija, dobro opravila svoje delo. V napadalni vrsti pa sta bila najboljša Sekularac in Galič, medtem ko sta se od vseh najbolj izkazala krilca Markovič in Popovič. So-jijetski igravci so igrali zelo hitro, toda nekoliko preostro. Malo pred koncem igre je Dubin-ski, ki se je zaletel z Mujičem, igrati Ponedelnika, pri čemer je'utrpel poškodbo na nogi, zara-zakrivil, ko mu je ta odvzel žo- di česar so ga morali odpeljati go, prekršek. Po prostem strelu v bolnišnico. je Ivanov dosegel prvi gol. Tudi za drugi gol nosi precejšnjo krivdo Jusufi, ki je v driblingu z Ivanovom izgubil žogo, katero je sovjetski napadavec podal Pone-delniku, ki jo je brez okleva- Današnje tekme I. SKUPINA (Arica) Urugvaj-Jugoslavija Sodnik: Galba (CSSR) II. SKUPINA (Santiago) Čile-ltalija Sodnik: Aston (Anglija) III. SKUPINA (Vina del Mar) Brazilija-ČSSR Sodnik : Schwinte (Francija) IV. SKUPINA (Rancagua) Argentlna-Anglija Sodnik: Latišev (SZ) Po tekmi je kapetan jugoslovanske reprezentance Galič izjavil, da tako slabega sojenja še ni doživel in da je sodnik kriv poraza Jugoslavije. Kapetan sovjetske enajstorice Netto je del no soglašal z Galičem v zvezi s sodnikom. Jugoslovanski trener Čirič je pripomnil, da so tekmo po nerodnosti izgubili, ker je bila Jugoslaviji večji del igre boljša ori tekmece" Predsednik nogometne zveze SZ G ramai kil je po tekmi izjavil, da je zmaga pač pripadla srečnejšemu moštvu ter je izrazil mnenje, da se bo jugoslovanska reprezentanca vseeno uvrstila v četrtfinale. Med včerajšnjo tekmo so Markovič, Matuš in Mujič utrpeli poškodbe, zaradi česar je malo verjetno, da bodo nastopili v jutrišnjem srečanju z Urugvjaem. Ma-tuša in Mujiča bosta verjetno zamenjala Radakonič in Melič. V kolikor Markovič ne bo mogel nastopiti, bo na njegovem mestu igral Sijakovič. Sicer pa vlada v vrstah jugoslovanske reprezentance precejšnji optimizem za uspešen zaključek srečanja z urugvajskimi tekmeci. * # # ponesrečenega Dubinskega. To je pomirilo duhove in Markovič se je približal sovjetskemu igravcu ter ga prijazno pobožal po ramenih in mu zaželel čimprejšnje okrevanje. Največ pikrih pripomb je bilo namenjenih nemškemu sodniku, katerega so jugoslovanski igravci obtožili, da je zaradi n istranosti največ prijtomo-gel SZ do zmage. Zaradi incidenta je vodstvo FIFA in tudi predsednik sodniške komisije strogo opomnilo jugoslovanske reprezentante. # # # SANTIAGO, 1. Verjetno ho tehnično vodstvo italijanske reprezentance popolnoma spremenilo moštvo za jutrišnjo tekmo s čilsko enajstorico. Vodstvo moštva je dalo razumeti, da se bo poslu-žilo bolj skromnih, a zato manj utrujenih igravcev. Po srečanju z Nemčijo so skoraj vsi reprezentanti zelo utrujeni. Poleg tega pa so nekateri postali žrtev večjih ali manjših poškodb. Po izjavah Mazze sodeč, so nekateri mnenja, da proti Čilu ne bodo igrali Radice, Buffon, Losi in Rivera. Postavo «plavih» bodo najavili samo pol ure pred začetkom tekme. fm Como-Brescia X 1 Cosenza-Pro Patria 1 X 2 Lazio-Alessandria 1 Lucchese-Genoa X Messina-Verona 1 2 Modena-Bari 1 X 2 Napoli-Sambenedettese 1 Novara-Prato 1 Parma-S. Monza 1 X Reittiana-Catanzaro 1 Trlestina-Biellese 1 X Arezzo-Cagliari 1 S. Vito B.-Foggi« X Taranto-Ch’etl 1 X Forll-LIvorno 1 1= i J ... i ■ 1. prvi X — drugi 2. — prvi 1 2 — drugi 2 1 3. — prvi 1 — drugi X 2 4. — prvi l 2 — drugi I 1 5. — prvi 2 — drugi 2 6. — prvi X 2 2 drugi 2 X 1 MEDNARODNI ŽENSKI KOŠARKARSKI TURNIR Jeseničankam «Spomladanski pokal» Košarkarski turnir za «Spomladanski pokal» se je sinoči zaključil z zmago jeseniške ekipe, ki je z lahkoto premagala tehnično in atletsko znatno šibkejšo tržaško ekipo. Končni rezultat je zgovoren, vendar ne daje prave slike razmerja na igrišču. Gorenjske igralke bi namreč lahko dosegle tudi troštevilčni rezultat. Jeseniška ekipa je prevzela vod stvo že v prvih minutah igre in polagorpa večala svoj naskok, ki je ob koncu prvega polčasa nara-stel na 17 točk. Njene igralke so z lahkoto prodirale pod nasprotni koš in domači obrambi je le red- kokdaj uspelo zaustaviti nagle na-Po končani tekmi je prišlo med pade Benedičičeve in tovarišic. jugoslovanskimi in sovjetskimi i-i V .drugem delu so Slovenke za-gravci do spora, ki se je spre- I igrale še bolje in so si nabrale menil v spopad. Na srečo so te- petdeset točk. daj prinesli mimo na nosilnici ‘ Med Slovenkami so se posebno izkazale Benedičičeva, kot režiserka in realizatorka, Bercetova zaradi svojih izrednih atletskih sposobnosti jn Drinovec s celo vrsto točnih zadetkov iz obrata. S prvim mestom so si Jeseničanke osvojile poleg spomladanske trofeje tudi lep pokal, darilo Coni. V tekmi‘za tretje mesto je beneška ekipa z lahkoto odpravila Tržačanke Acegata z rezultatom 48:21. P.zio letos bolj razočaral kot zadovoljil številne navijače. Bolje je pogledati na dno, kjer je stanje še vedno precej nejasno. Ce izvzamemo Cosenzo in delno tudi Reggiano, ki bo imela zadnjo priložnost, da se reši, je v nevarni coni izpada več moštev. Med temi so Prato, Como in tudi Catanzaro, ki bo moral v nedeljo na gostovanje prav k Reggiani. Od favoritov za izpad ima Como največ možnosti, da se reši. Jutri bo igral doma in če bo odpravil Brescio, se bo lahko oddahnil. To pa predvsem, ker je Prato, zaradi gostovanja v Novari, na slabšem. PREJŠNJO NEDELJO NA STADIONU PRI SV. SOBOTI Walter Veljak in Neubauer prepričljivo zmagala Prvi je dosegel odlično znamko v skoku v daljino, drugi pa v skoku s palico AS Libertas iz Trsta je prejšnjo nedeljo organizirala atletsko če bo Savinu uspelo P0,PraX'^ tekmovanje, na katerem so nastopili atleti iz kategorije mlajših mladincev, mladincev in članov. Mlajši mladinci so tekmovali sami med seboj in v devetih panogah je startalo okoli 50 atletov. Skoraj v vseh disciplinah so zmagovavci zabeležili odlične rezultate, medtem ko so drugi pre-----------■— -------- cej zaostali. Tehnično najuspešnejša sta bila vsekakor metavec diska Delli Compagni z znamko 44,70 m in odbojkar prve ekipe Bora Walter Veljak, ki je zasedel prvo mesto v skoku v daljino z več kot odlično mero 6,24 m, kar bi mu zadostovalo za 3. mesto tudi v članski konkurenci. Zelo zanimiva sta bila teka na 250 m, kjer je zmagal Moratti in na 1,200 m, kjer je po ostri borbi zasluženo pritekel prvi skozi cilj Vatta. Atleti Fiamme so slavili zmage tudi v metu kopja z metom 51,44 Di Blasa in v štafeti 4x100 m. Se dva odlična rezultata sta bila dosežena v skoku ob palici in v teku na 80 m. Skakavec .Savino je imel s palico težave že pri 2,70, in tudi višino 3 m je komaj premagal. Ko pa so postavili letvico na 3,05 m, jo je gladko premagal v drugem poizkusu, še bolj siguren pa je bil na 3,11 m. Savino je skušal tudi 3,16 m, vendar mu je v vseh treh poizkusih le malo manjkalo do uspeha. Rezultat 3,11 m predstavlja v naši pokrajini najboljšo višino za mlajše mladince in če bo Savinu uspeiu še neizpiljen slog, bo kma U '_nh-kal okoli 3,30 m. Velike sposoja nosti v sprintu je ponovno p kazal Mattagliano, ki je Pre no zmagal tek na 80 m. Razen mlajših mladincev . tekmovali tudi juniorji m „e l j uiuv/i j» -- a(?C V metih so že običajne zmaf metu ki» v krog”- zabeležili Sedmak v diva in Franceschini iiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiii,ii,i,iiiiiiiiiiiiniHHiiiiiniitliiiimiiniiinmniimiiiiMiimiiiiii**Mim UREUMS'I VO: TRST - UL. MONTEUUH1 6-11. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir. celoletna «400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1. telef 21-028. tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 — Poštni predal 55» — PODRUŽNICA GORICA; Ulica S. Pellico Ml, 'Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 -f Tel. št. 87-338 - NAROČNINA; mesečna 650 U> — Vnapre)hliaO*' 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1W20 din, polletno »60 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk» Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADII’ DZS. Lju Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene Oglasov: Za vsak mm v širini enega atolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150. osmrtnic» 120 lir. — Mali oglas) 30 Ur beaeda. — Vsi oglasi se naročajo prt upra Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst __J