Insorati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če so tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrnnkovana pisma se no sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in okspe-dieija na mestnem trgu li. štev. 9, II. nadstropje. VrcdniStvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Političen list za slovenski narnfl. Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt lota . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja. 1 gl. več na leto. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/26 popoldne. Poinirje, a ne mir. Včeraj smo v političnem pregledu naznanili, da so sv. Oče v soglasji s katoliškimi škofi na Pruskem privolili, da smejo katoliški duhovniki prositi pri pruski vladi za oproščenje določeb majeve postave, ki zahtevajo od katoliških mašnikov, ako hočejo umeščeni biti, da morajo svoje študije dovršiti na pruskih šolah. Minister bogočastja, pl. Gosler, pa je škofom naznanil, da se bode tak dispons dajal mašni-kom, kadar se bodo za to oglasili. — Sv. Oče s tem niso odobrili pruskih majevih postav, niti priporočili duhovnom in škofom, da naj se po njih ravnajo, a pruska vlada tudi ni preklicala majevih postav, le zarad umeščenja duhovnov, t. j. duhovnih pomočnikov je nekoliko prijenjala. Mir tedaj ni sklenjen, temveč le nekako pomirje je nastopilo, bojujoči stranki hočete čakati vsaka v svojih zasedbah, kako se bode stvar dalje razvijala. Sv. Oče so pokazali, da radi prijenjajo, ako se zagotovi katoliški cerkvi toliko prostosti, da bi mogla skrbeti za pastirstvo katolikov in za naraščaj, da no bode potisnjena v tak položaj, kakor je n. pr. katoliška cerkev na Kitajskem ali Japonskem. Obe stranki, sv. Oče v imenu pruskih katolikov, in pruska država si želite miru, oboje ste ga silno potrebni; katoliki mrjejo brez svetih zakramentov, katoliško ljudstvo nima učenikov, niti mašnikov, duhovščina odmira, pruska država je sicer po zunanjem še zmirom močna, ali notranji črv jo razgloda, skrivne družbe ji tla spodrivajo, revščina in nezadovoljnost raste od dne do dne, zarotniki si upajo do vzvišene osebe vladarjeve, in v sredi milijonov pušek in bajonetov si mogočni cesar ni življenja svest, vse to pa glasno kliče in opominja: pot, ktero je nastopila pruska vlada 1. 1873, ni prava pot, ta pot ne pelje do blagostanja narodov, niti no krepi in čvrsti države, marveč spodjeda in podkopava družinski red, pa' ne narode in države v pogubo in propad, — kajti vzdi-guje zoper red, kterega je Bog postavil vsem stvarjenirn rečem. Ne poznam Boga, ki bi bil nad mano, rekel je nekdaj oholi kralj, ko mu je Mozes rekel, da naj na povelje Božje izpusti izraelsko ljudstvo, da bode Bogu v puščavi darovalo. Po Božje so hoteli češčeni biti vsi mogočneji starega sveta, rimski cesarji so preganjali kristjane kakor državne zločince, ker niso hoteli umr-Ijivim ljudem Božjega češčenja skazovati in so rekli: Boga je treba bolj ubogati, kakor ljudi. — Krščanski kralji in mogočnejši sicer niso tirjali Božjega češčenja, niso rekli, da so bogovi, a tirjali so nekteri oholi izmed njih neomejeno pokorščino tudi v verskih rečeh, zapovedovali in ukazovali so tudi tam, kamor njih oblast ni segala, tirjali so pokorščino tam, kjer bi sami imeli slušati. Nočemo stvari dalje razpravljati niti se ne bomo mudili pri bizantinskih cesarjih, ki so sami hoteli sodniki biti v verskih rečeh, a tiste, ki jih niso hoteli slepo ubogati, strastno preganjali in se vzdigovali zoper prvega učenika krščanskega sveta, rimskega papeža, kajti strahovita jo bila tudi kazen za tako predrznost, niti danes nočemo v misel jemati drugih krščanskih vladarjev, ki so svojo mogočnost in veljavo hoteli s tem raz-širjevati, da so boj napovedali sveti Cerkvi in rimskemu stolu, ostanimo danes raje pri nemških vladarjih, pri nemških ljudstvih, ker hočemo pred vsem povdarjati in kazati na žalostne razmere, ktere je učinil zadnji kulturni boj na Nemškem. Kdor hoče kako stvar izpeljati, začeto dejanje dovršiti, išče si zaveznikov, išče si pripravnih ljudi, kteri so voljni ali zmožni ravnati po njegovem povelji, ter zvršiti dane ukaze. Tukaj zopet nočemo razpravljati ali preinišUe-vati, kako nepotreben, da, kako aboten jo^ja tako imenovani kulturni boj, ker nekteri vele možje tega sveta za tako stvari ne vprašaji marveč jim je zoperna vsaka oblast, ktera ne izvira drugej kakor iz njih volje, druge, in ti so bili menda pri pruskem kulturnem boji merodajavni, žene pa sovraštvo do katoliško cerkve v kulturni boj, marveč le nekoliko bolj na drobno hočemo pregledati orodje, ter našteti stranke, kterili se je mogla poslužiti pruska vlada v boji zoper katoliško cerkev, in kterim na ljubo se je lotila tega orjaškega nebonapadnega dela. V prvi vrsti jo menda bilo tisto zgodovinsko sovraštvo do katoliške cerkve, ktero je Luter svojim učencem zapustil, to je šo ob vseh časih protestante združevalo in to jo živo znamenje vtisnjeno vsem verskim ločinam — sovraštvo do papeža, sovraštvo do vidnega poglavarja svete cerkve na zemlji. Živo se sovražijo verske ločine med sabo, luterani stare korenine sovražijo novošegne nejeverce njih spoznave, a kedar gre vesela, živahna vojska nad Kim, nad rimskega antikrista, takrat so si pa prijatelji do komolca. Na to jo stavila pruska vlada svoje upanje tem bolj, ker je pruska vlada pred vsem protestantovska vlada, sedanji nemški cesar ni rimski cesar nemškega naroda, marveč protestantovski nemški cesar. Prejšnji pruski kralji se niso dotikovali javno zagotovljenih pravic katolikov, in pod prusko vlado so je lepo razcvitala katoliška cerkev, nekteri so še Avstriji v zgled stavili Prusijo, kar so tiče stanja katolikov; katoliki in protestantjo so se jednako borili, kri in življenje žrtvovali za nemško edinost, toliko bolj so bili osupnjeni in iznenadeni katoliki, ko so v plačilo svoje zvestobo in požrtvovalnosti kar na enkrat prejeli majeve postave, ki katoliško cerkev vklepajo v državne £ is tek b® Poljskim rožicam v slovo. Morebiti ni še kedaj poljskim rožicam tolika čast in slava došla na slovenski zemlji kranjski, ko ravno to leto. In ktera? Kolika? Navadno stoje poljske rožice po livadah v svoji lepoti lo v to, da jih o svojem času pokosita srp ali kosa in grabljice pograbijo; tudi ta čast se njim utegne primeriti, da jih kar žive pozoblje kaka požrešna in neolikana čvetoro-nogata stvar Božja, in mnogokrat še tatinsko. Oh! ubogo rožice — kaj no? — so one, da kar žive v svoji mladostni lepoti morajo brez usmiljenja pod grabljice, pod zobe! Letos se jim je pa bolje godilo, nekterira, se ve, in ne vsem. In ktere so bilo tako srečne, da niso šle no pod grabljice, 110 pod zobe! In kakšna sreča je te srečne doletela? Veš kaj! Srečne so bile letos tiste poljske rožice, ktere je trgala po polji in travniku nježna roka ženska, jih potoni lepo v šopek povezala ter jih v šopku umetno sestavljene podarila presvitlemu našemu avstrijskemu cesarju o Njegovi navzočnosti v Ljubljani. O zares poslavljene in srečne so bilo te rožico, in zavidale so njih toliko častno sreče druge po livadah ostale tovaršice, ktere jo Božja roka vsadila tamkaj, kjer nista po poljskih cvetlicah segala mlada roka in mlado oko. I11 ko potem premišljujem, da ne bo zopet kmali enake priložnosti na Kranjskem poljskim krasoticam, ampak da bodo one vso, vse šle po navadni poti pod koso in grabljice — v smrt; — in ko tako gledam to na videz žalostno osodo lepih poljskih rožic, zdi so mi, da slišim zdihovati in žalovati te zale krasotice, da so one odločene tako nemili smrti, tolikemu zaničevanju; — ko da bi ta njihova smrt za nje nekako osramotilna bila. Meni se smilijo te uboge žalujoče, sosebno ker v tem njihovem dozdevnem žalovanji vidim, da se one motijo in še motijo zelo, ne vede, da ta njihova smrt je smrt najčastneja za nje; tudi se mi smilijo te uboge žalujoče, ker jih jaz ljubim, ljubim zelo, sosebno zato, ker dorastejo one brez kake človeške umetnosti in pomoči do vrha v toliki lepoti, da se ini pri njihovem ogledovanji v resnici srce veselja topi in se sprehajajo po polji in travnikih radujem nad njimi s srcem in očmi. No zdi so mi pa bratovsko lepo, da bi se jaz nad njimi veselil, one pa bi pri meni po njih ovesoljonem žalovale; jaz v tih prekrasnih delih Božjih gledam svojo sestrice in želim, ž njimi po bratovski ljubezni ravnati ter želim, da z menoj veselim naj bi se veselilo šo one in zagotovim, da ž njimi oveseljenimi se bo še bolj radovalo tudi mojo srce. V poduk njim in v tolažbo, ter v rszve-seljenje hočem njim očitno slavo zapeti in spone in hote vse svobodno cerkveno življenje udušiti. To je bilo tedaj katolikom plačilo za njih zvostebo, ljubezen do domovine in vlade in skazano požrtvovalnost ob časih vojska! (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 21. sept. Avstrijske dežele. Iz Celovcu, 1!). septembra. Deželni zbor. V današnji seji so odobrili poročilo dež. odbora o poroštvu, ktero je dežela prevzela za brezobrestno državno posojilo, ki je bilo posojeno občinam po povodnji 1 1. poškodovanim. Deželni predsednik je bolj obširno razložil, kaj so je.storilo v pomoč, vsega skupaj se je dalo 409.$02 gold., tudi pove, kako so se denarji porabili, ob jednem se zahvaljuje udom komisije v podporo poplavljencem in deželnemu odboru za vrlo sodelovanje. Knez in škof Funder pa se je zahvalil deželnemu predsedniku za krepko delovanje pri ti splošni deželni nesreči; zbor je tem besedam živahno pritrjeval. Iz Hregenca, 15. septembra. Poslanec Schneider je poročal v imenu deželnega odbora o vlogi katoliško-politične kazine v Dorn-birnu, da se obvaruje kmet škode, ktero mu prizadeva divjačina pri njegovem obdelovanji. Odbor nasvetuje, peticija naj se slavni vladi izroči, da se na njo ozira in da kaj o tem ukrene. 2. Naj se ona poziva, da se pri svojih postavah ozira na varstvo gozdov in drugih kmečkih zemljišč. Poslanec Thurnherr je izrekel voščilo, da se takrat, ko se bode snovalo delo za preosnovo gozdarskega osebja, postavijo določila, da se tudi naznani škoda, ktero prizadeva divjačina. Ti nasveti se sprejmo. Danes 21. septembra zboruje tudi deželni zbor Gorenje-Avstr ijsJee in za Galicijo. Na dnevnem redu pri prvem je med drugim tudi poročilo deželnega odbora o grajenji na-bližne (vicinalne) železnice v Gorenji Miihl-viertel. potem poročilo tistega odbora, kar se tiče konečnega dela pri zemljiški odvezi. Murski deželni zbor začne svoje letošnje zasedanje 25. t. m. Obligacije ogerskega državnega dolga se smejo tudi jemati za kavcijo ob sklepanji zakona pri vojakih, v tem sta se pobotala denarstvena ministra oboje državne polovice. Pravilo, kako se ima ravnati pri sklepanji zakonov in pri izplačevanji obrest pri kavcijah, je bilo sestavljeno pri kraljevem ogerskem ministerstvu in je poslano bilo dotičnim vranom. Ta ukaz, ki se tiče ogerskih državnih obligacij, zadobi veljavo 1. novembra t. 1. Srbski knez Milan brzojavil je c. k. tržaškemu pešpolku v Pulju naslednji pozdrav: „IJo milosti Nj. apostoljskega Veličanstva za polkovuika-lastnika 97. pešpolka imenovan, zdi razgrniti svetu njih morebiti nepoznano, za-temnelo slavo; in sicer to hočem storiti zdaj proti jeseni; — zdaj ko one od nas slovo jemljejo, in pa tudi zato, da bi one spomladi ne postalo muhaste in bi se ne kujale zopet priti iz zemlje, ko bi se ono vse žalostne in pozabljene ločilo od nas; — ampak da bodo zopet prikukale iz zimsko odejo in vnovič nam razveseljevale oko iri srce, — ter tudi kaj dela pripravile kosi. grabljicam in zdravim zobem. 1 pati hočem, da bote ve poljske rožice vse, vse poslušale moj glas — poslušale lepo, kakor bistre ribice sv. Antona; — upam, da bote to moje poslavljenje blagovoljno sprejele in spomladi po Stvarnikovi volji prav radovoljno zopet prikimale k nam s svojimi glavicami. Tako-le vam bodem zapel : ..Ko/.ic-e poljske!1' — vse krasne ste Ve: I)a travniki, polja po Vas hrepene! Rožice milice, Ljube mi sestrice; so mi prva in jako prijetna dolžnost, da svojo nove tovariše pozdravljam." Poveljnik polkovnik Nemčič zahvalil se je brzojavno, rekoč: „Polk jo ponosen, da sme kraljevo ime nositi!" Knez Alfred Lichtenstcin rekel je zbranim volilcem v Riegersburgu: »Tudi v bodočnosti kakor dozdaj držal se bom Cehov in Poljakov, kajti kot Avstrijanee moram želeti, da tudi nenomški avstrijski narodi Avstrijo za svojo pravo domovino smatrajo, in nikakor mi ni po volji, da se zaradi gospodoželjnosti jedne frakcije, od jednega naroda razpor med vse druge na večne čase soje!" — Res zlate besede, ko bi jih le tisti, kojim veljajo, tako naglo ne pozabili! Vnanje države. Holgurska je Rusiji 30 milijonov rubljev na okupacijskih stroških iz leta 1878— 1879 dolžna. Bolgari mislijo na napravo nekako protipeze na tirjatev tributa od turške strani. Sobranje je po navodu g. Jonina jako omejeno, ter se, kakor smo že omenili, le na posvetovanje železnične konvencije, kakor jo je skovala »konferenca štirih" in pa na omenjeni ruski dolg razteza. V komisijo, ki bo novo ustavo izdelala in izvanrednemu sobranju predložila, poklicani so vodje vseh strank, liberalne, kakor konservativne. laške k o n s e r v a l i v ne n o v i n e pritožujejo se čez olicijoze, kteri so se v Forli z republikanci sešli pri banketu, da so s poslednjimi paktirali. Republikanci so jih povabili pod pogodbo, da se ne bodo kralju na-pivalo. Oiicijozi sedaj to zanikajo, resnično je pa to, da je konec banketa general Serafini čašo povzdignil z besedami: »Ker nobeden gospodov, ne nj. ekscelenca minister, ne grof Guarini, ne poveljnik, do sedaj še ni primernosti sprevidel, da bi se bilo kralju napilo, na-pijem mu jaz, rekoč: »Živio kralj!" »Times" odgovarja »Nordd. Allg. Ztg." radi sumničenja, da prva Francoze na Nemce ščuje in pravi: »Angleška želi s Francosko v dobrem sporazumljenji živeti, in je za jedno tudi Nemčiji prijazna. Anglija se sicer ne bode vojaško zavezovala niti z Nemško, niti s Francosko , pač obema svoje prijateljstvo ponuja. Angleška prijaznost ni, da bi jo zdravomisleče ljudstvo zametovalo in prijateljske pogodbe so med narodi tudi brez diplomatov lahko sklenejo. Anglija nikakor ne more pozabiti, da jo marsikaj na Nemčijo veže in močna Nemčija svetu poroštvo daje, da so nikdo no bode tako brzo javni mir kaliti podstopil. Sultan je jel svoj plašč po vetru obračati. Kakor »Pol. Cor." iz Carigrada poroča, opira se sultan sedaj le s svojo politiko na avstrijansko - nemško - italijansko zvezo, poleg tega pa tudi z Angleži skuša kolikor mogočo dobro izhajati, za kar mu je pa marsikako grenko treba požreti zaradi postopanja Angležev po Egiptu. Bismark je menda sultanu namignil, da so ji prijazne razmere z Anglijo zaradi ravnotežja na iztoku potrebne. Kakošne Zemljo odevatfl, Meni pa pevato: ..Naši lepoti primerno lepo. ■Je srčicc tvoje, ko je še mlado!" ..Rožice poljske!" — prezalo ste Ve: Ivo travniki, polja sc z Vami mlade! Kožice ljubice, Ljube mi budnice; Srce ogrevate, Rosno ko pevato: ..Z nami cvetočimi naj razcvete Se srčicc Tvoje — mladoneč! deklo!" »Rožice poljske!" — bogate ste Ve: Ko pisano pisane gledam Vas le! Rožice družico, Sladke učitoljee; Radost mi delate. Glasno ker pevato: »Naše bogastvo oneina te naj, Iskati bogastva zu nebesni raj!" ..Kožice poljske!" — priljubljene ste: Saj kmetič veselo Vas spravlja vse I so pa razmere Rusiji nasproti, toga v Carigradu živ krst ne ve! So, ki trdijo, da so se prijazne razmere jako ohladile, drugi pa zopet trdijo ravno narobe. Resnice je na tem toliko, da si sultan z vsemi velevlastmi v sporazumljenji živeti prizadeva. Sjtanjski vojni minister razločil in od-bral je vse one častnike, ki so bili v poslednjo ustajo zapleteni, ter jih v posebne trdnjave odposlal. Nekaj jih je ubožalo na Francosko, kjer so se iz lastnega nagiba krajinskim (graničnim) oblastim izročili, in te so jih po ukazu francoske vlade odmah na Angleško odposlale. Madri-ška vlada ima jako odprte oči na Zorilline agente in prijatelje in poznati jo, da jim jo vsaka zunanja pomoč vsahnila. Kastelarjovi prijatelji Zorillino početje glasno obsojajo, ter za reakcijonarno smatrajo. Obravnave med Kitajskim in Francoskim še trajajo, isto tako tudi vojska v Tonkinu. Obravnavata pa sedaj ministerski predsednik Ferrv, ker je minister vnanjih poslov Chalbmel - Lacour na odpustu, in kitajski poslanec Tseng, posreduje pa lord Granville, ki obravnava z istim poslancem in s francoskim poročnikom Waddingtonom. Angleži se zelo zaniinivajo za te obravnave, na Francoskem pa začnejo misliti, kaj potem, ako bi angleška vlada kaj vmes segla in zaprla sueški kanal. Kar se tiče bojev v Tonkinu, priznajo tudi francoska poročila, da se »črne zastave" hrabro bojujejo; da so jim vzeli dvoje nasipov, so morali tri dni na nje streljati in na zadnje še zakopo naskokovati. V tretjem okopu so so tako hrabro branili, da general Bouet ni opravil ničesa tam. Poročila o tem generalu si nasprotujejo. Včeraj je poročal telegram, dajo bil civilni komisar Harmand odstavljen, drug telegram je rekel, da še ni poslan bil v Peking, in sedaj se pa zve iz Pariza, da o tem po-slanji pomorski minister ni nič vedel, da še le po telegramu prosi razjasnila. Izvirni dopisi. Iz Stare Loke, 20. sept. Tak danes ob V210 je prvikrat zapel naš veliki zvon! Zares — lepo zvonenje imamo v Cerengrobu, tako, da ga mu kmalo ni para; po tem pa, kakor nam je veliki zvon prvikrat zapel, soditi, bomo d o m a šele p š e zvonjenje imeli! Vsi sino bili od teh veličastnih glasov očarani! Ko smo šli na sv. Rešnjega Telesa dan s procesijo, je začel poprejšnji veliki zvon nekako zamolklo peti, in že pred prvim blagoslovom je utihnil! Ne verjamete, kako žalostno da je bilo na tak dan! Zdelo se mi je kakor pri bolniku — kteremu žila na roki in na vratu začne počasi sem ter tje opletati in mu kmalo potem življenje ubeži — tako tudi tukaj! Kosa zapela je, — Grabljice grabile; — Rožice zvenjene, ( ustno mi kličete: »Spravljaj bogastva po čednostih zdaj, Da spravi to ..Kosec nebeški" kedaj!" »Rožico poljsko I" — končalo ste Vo Življenje na zemlji — za lotos pa le! Spomlad vstale vse, Hote oblekic se; Takrat klicale mi Hote vse živo dni: »Zenisko življenje je kratko zares; Spomlad nevenljiva le sije z nebes!" To — ljubice moje! — poslavljenje blagovoljno sprejmite; in, ako bote spomladi, po-zabivši vso žalost in navidezno zaničevanje, k novemu izbudile se ter vstale v omlajeni svoji lepoti; — in ako življenja mili Vladar blagovoljno podelil bo tudi meni vgledati vnovič sponiladno prororenje, zagotovim vas, da vam bom takrat v zahvalo in slavo zapel novo pesmico: — »Spomladančico". Ljubljanski. Pa čudno, drugej se vstraši j o, ko se kaj taeoga primeri — tukaj jo bilo skoraj ljudstvo veselo! „No, zdaj bomo pa nove zvonove imeli; — ti pa morejo biti lepši in težji, kakor daleč okoli v kaki cerkvi!" — to je bil glas, kteri se jo povsodi cul! In ko se jo o novi maši zopet eden ubil, jo vse reklo: „prav je, da so nam je ubil. — drugač bi so bil pa revežem v Trbojah! (kteri bi jih bili radi kupili)". Ljudje so nas kar vstavljali na potu in popraševali, kdaj da bodo preč. g. dekan oznanili, da se bo za nove zvonove pobiralo! Od kraja se je mislilo, da bi se na posestnike zemljišč, na hišarje in druge primerna svota naložila, pa ko so preč. g. dekan želeli, da naj bo darovanje pri nabiranji prosto, so se zbrani možje precej tega poprijeli, — iu prav tako! Koliko je posestnikov — kteri so dobili od starišev zadolžena posestva, — ktera s ptujimi ljudmi obdeljujejo, ktere davki zelo tlačijo: vse tacega poišče, — pa koliko je tudi starih tet in stricov — in tudi drugih zasebnikov, ki imajo dokaj novcev prihranjenih, kterih nikdar porabili ne bodo, in jih še porabiti ne znajo; — kteri pa vsi za Božjo čast in cerkvene naprave gorijo — in davka nobenega nimajo za plačati! — Vsi smo želeli, da bi pri napravi novih zvonov nobeden no bil preveč zadet in zaradi tega žalosten. Želeli smo, da bi bili ti zvonovi zares v čast Bogu, z ze d i njen o ljubeznijo vseh fa-r a n o v Bogu posvečeni! Ker tam, kjer pri vstanovi kake reči ljudje morajo z moralično silo vgnani pomagati, tako da po trmi enega človeka včasi dosti kmetov za zmiraj oslabi, tam ne more biti pravega veselja, kjer se kolne, tam ljudstvo ni veseli darilec — kakoršnega Bog hoče imeti! V Stari Loki za kak blag namen pobirati, to je zares pravo veselje! Precej prvi dan smo nabrali nad 800 gld. brez tega, kar so odličnejši sami preč. g. dekanu izročili! Zadnjo nedeljo smo dobili v sami Sv. Duški soseski okoli 1000 gld. Le enega ni bilo, da bi se bil kaj jezil; še v Žabnici so ljudje z veseljem dajali, dasi-ravno imajo lastno cerkev, lastnega duhovna, in vedno stroške pri cerkvi! Kako težko da je vse pričakovalo novih zvonov, tega Vam no morem popisati. In ko je počil glas, da jih v torek 18. septembra dobimo, je bilo vse na nogah — kakor na velikonočno soboto! Fantje so postavljali maje, pred cerkvijo sta bila n. pr. dva po 23 sežnjev visoka maja! Dekleta so pletla in že 14 dni poprej pripravljala banderca — zastavice in drug kinč s primernimi napisi! V torek 18. sept. so šli možje s štirimi vozmi v Ljubljano. Pravili so nam, da je bilo vse polno ljudi okoli vozov, kjer so skoz vozili! V St.-Vidu so njim začeli pritrkavati v zvoniku in tako naprej pri vseh cerkvah, kjer so memo šli. Tu in tam so tudi streljali! Prisrčna zahvala vsem dotičnim cerkvenim predstojni-štvom! Iz njiv iu travnikov je vse vrelo k cesti, tako, da so imeli od Eateč do Loke nepretrgano rajdo gledalcev. Le škoda, da je bil glavni voz z velikim zvonom popolno okinčan še le pri Ratečah (suškem mostu) in ne že v Ljubljani. Ob 0 zvečer zagromi zaporedoma nad 30 možnarjov v znamenje, da so zvonovi že blizo. Zdaj gredo preč. g. dekan s svojo duhovščino v cerkveni obleki na kraj, kjer se ločite starološka in mestna fara, da bi primerno zvonove po cerkvenih obredih sprejeli. Povem Vam, da nadjal sem se kaj lepega — pa kaj tacega nisem pričakoval! Ko smo zagledali prvi voz, — smo vsi obmolknili — iu nekaka ginjenost nas je prevzela! Štiri lepo belo oblečene deklice so peljale z belomodrimi trakovi konje proti nam, kteri so imeli na sebi lepe modre, belo obrobljeno „šabrake". Voz postoji; iu tu stopi Jerica Dolenec, Jožkova, proti g. dekanu in jih nagovori. Zahvali se njim za preobilni trud, in v imenu vseh faranov za blago skrb pri napravi novih zvonov. Pozdravi tudi zvonove, in o koncu govora položi na veliki z v o n p r e k r a s n i š o p e k c v e t i c. Deklica je izvršila izvrstno in neprostrašeno svojo nalogo. Po dokončanem govoru preč. g. dekan poškropijo zvonove z blagoslovljeno vodo, jih pokadijo ter odpravijo dotične molitve! Pevci, — duhovni, začnejo psalm: Afferte Domino etc. Misericordias Domini...! Zapeli so ga tako, kakor je nekdaj nepozabljivi Rili ar učil, čveteroglasno — saj je bil dan veselja, ne pa pogreb. Menda ložej in bolj navdušeno še nikdar niso peli kakor ta dan; prav kakor da bi se bil čas nazaj povrnil, ko je David sam pred skrinjo zaveze prepeval! Prodno so zvonovi prišli, smo ljudi prosili, naj se ne gnjetijo; pa ko smo začeli proti fari iti, je bilo to vse pozabljeno. Zares pravo čudo je bilo, da se ni nič prigodilo! Kakor da bi se bil en sam val zagnal proti cerkvi, tako se je videlo: Konji, vozovi, zvonovi, otroci in odraščeni — vse se je bilo sprijelo. Kteremu je znan ozki pot skoz Staroloko, si že lahko misli, kako da je bilo nevarno. In tudi najmanjša nesreča se ni prigodila! Slo je gladko kakor po mizi. Samo pri vhodu proti cerkvi smo se bali, da ne bodo mogli konji speljati zarad prevelike ožine prvega voza na pokopališče. Pa kar sprežejo prvi par konj, fantje in možje potisnejo voz in ko bi trenil, bil je voz z velikima zvonovama na britofu. Vse so je oddihnilo ter Boga hvalilo, da je šlo nepričakovano lahko, da si ima zvon le 12 funtov manj kot 40 centov. Včeraj opoldan so bili že vsi štirje zvonovi v zvoniku. Kadar se je vzdignil zvon od tal, in kadar so ga v zvonik potegnili, so zagro-meli možnarji. in tako tudi danes, prodno se je veliki prvikrat oglasil. Tu Vam podam težo zvonov: Veliki telita 2569, drugi 1269, tretji 697 in manjši 355 kilogramov!!! Imamo pa še enega, toraj pet prav lepih zvonov. Podobe sv. Jurija, sv. Petra, sv. Cirila in Metoda na velikem; na drugem: Neoniadeževano spočetje Marije Device in sv. Jožefa; na tretjem: sv. Štefana in sv. Florijana in na četrtem: Presv. Srce Jezusa iu Marije s primernimi napisi so izvrstno izdelane, kakor tudi ornamentika na vseh, posebno na velikem zvonu, vse to je tako izvrstno, da no dostavljam druzega kakor: Pridi in poglej. Vsa čast in zahvala preč. gosp. dekanu Mateju Kožuhu, da so s tacim vesoljem in s toliko radostjo skrbeli za nove zvonove. S tem so si postavili najlepši spominek pri Staro-ločauih ne le za celo življenje, ampak tudi še za poznejša leta. Bog daj, da bi njim novi zvonovi še dolgo let k veselemu godu voščili, h kteremu se bodo letos menda prvikrat oglasili ! Take neveste kakor je naša farna, po skrbi preč. g. dekana vsa olepšana cerkev, pač nima kmalo kak cerkveni predstojnik, iu tako veličastnega zvonenja v dveh cerkvah menda nobena fara. kakor starološka s Cerengrobom. Pri zadnji birmi so mil. knezoškof sami rekli: Starološka fara je zares prekrasna fara! Vso čast in hvalo moramo izreči faranom starološkim, da so tako radi in z veselim srcem darovali potrebni denar za zvonove. Kjer je za blago reč toliko navdušenosti, tam se za Božjo čast zares zamore veliko storiti. Prisrčna zahvala gosp. vitezu Strahlu iu domačim mladenčem in dekletam, da so se toliko trudili za olepšanje zvonov, za maje pred cerkvijo itd. Radi se zahvalimo tudi blagim voznikom novih zvonov. Bralo se jim je pa tudi na obrazu, da lepšega, bolj veselega dneva morebiti še niso imeli, kakor je bil ta dan. 11 koncu pa še to-Ie pristavim: kjer se bodo cerkve s tako navdušenostjo zidale, kakor se je pred malo leti tukaj pri nas; kjer bodo ljudje tako naglo iu s takim veseljem denar za take zvonove zložili in tekmovali, kdo da bo dal poprej najlepši hrast posekati za oder zvonov v zvoniku, kjer v enakih slučajih le ena skupna misel ljudi prešinja, hitro dovršiti za Božjo čast, kar jo najboljšega in najlepšega, se lahko reče: Tu blago, krščansko ljudstvo prebiva, kjer Duh Božji veje in liberalno novo-šegno brozverstvo nam ga ne bo šo ugonobilo. Bog plati vsem veselim darovalcem z duhovnimi, večnimi darovi! /,. Iz Kočevja, 20. sept. 10. t, m. se je poštni voz prevrnil med Ribnico in Dolenjo vasjo. Peljali so se notri trije gospodje in ena gospa. Bog jih je obvaroval, da se jim ni nič kaj hudega zgodilo. — Suša se tu povsod pozna. Zelje, ki veliko tu zaleže — je povsod slabo. — Čez Rinžo se dela v Kočevji most iz sekanega kamna. — Gimnazija je lepo poslopje. Tudi družili hiš se je v novem času veliko naredilo. Pri Stari cerkvi vidiš novo palačo g. E., ki je notri meblirana — kakor hiša kakega kneza. Tudi lep drevored se je zasadil v mestu, za gradom. Noša kočevska se pa močno že opušča. x. Krems, 18. sept. Lopi izgledi boljo pomagajo k dušnemu življenju in sploh k omiki, kakor mnoga opominjanja. „Tako naj sveti naša luč, da bodo vaša dobra dela videli, ter hvalili Očeta, ki je v nebesih", pravi sv. pismo. Omenil sem vže nekoliko v mojem prvem poročilu o milostnem kraji (Gnadenort) »Marija Zeli", da roma vsako leto na tisočo ljudstva vsake vrste z vsakovrstnim namenom in obljubami k temu v ccli Avstriji najslovečejšemu milostnemu kraju. Z radostnim srcem pripovedujejo romarji srečen prigodek unega tedna. 14. t. m. namreč ob 1 popoludne dospela je Nj. Vel. cesarica Elizabeta s svojo hčerko cesarično Valerijo, princezinjo Auersporgovo in z dvornim prelatom, čast. g. Majerjem, iz krasnega poletnega bivanja Milrzstega v ta romarski kraj. Ko je bila visoka gospa v hotelu „Sclnvarzer Adler" odložila svoje popotno reči, podala se je s svojimi spremljevalci v romarsko cerkev in jo bila o '/^6 pri litanijah iu blagoslovu. Ko blisk se je prihod cesarico razglasil po mestici in prebivalci začeli so razsvitljavati hišo, tudi videle so se sem ter tje razobešene zastave. Prihodnji dan, 15. t. m., podala se je velika gospa zarano v cerkev in opravila svojo pobožnost. Bila je ob 7. uri pri sv. maši, ktero je bral dvorni prelat Majer. Predno je odšla, podarila jo županstvu 50 gld., da jih razdeli med uboge. Domače novice. (O kranjskem deželnem zboru) nahajamo po dunajskih listih telegrame, da nameravajo nemškutarski poslanci velikega posestva, ako se volitev Dežmana in Schrey-eva zavrže, popustiti zbor. To žuganje pa ima biti le nekako strašilo narodni stranki, kajti ueraškutarji si kaj tacega ne bodo upali storiti, ker potem zgube še edinega iz med sebe v deželnem odboru, ki ga zdaj še imajo, no pomagal bi jim pa tak rexodus" nič, marveč bi z njim osmešili lo sebe in svojo stranko. Kakor slišimo, sestavlja baron Apfaltrern proti poročilu večine o tej volitvi še posebno, temu nasprotno poročilo manjšine, ktere zastopnik v odseku je edini on. (Na dnevnem redu prihodnje seje deželnega zbora M. t. m.) je razuu volitve velikega posestva tudi predlog deželnega odbora o pre-membi volilnega reda in vtemeljevanjo dr. Zar-nikovega nasveta o premembi mestnega štatuta ljubljanskega. Tudi poročilo deželnega odbora o volitvi g. dr. Samca v Tržiču in g. Deva v Ornomlji utegne priti na vrsto. Poročilo priporoča, da naj se volitev g. dr. Samca potrdi, volitev g. Deva pa naj se izroči poverilnemu odseku. Glede premembe volilnega reda zvemo, da se za zdaj nameravajo samo premembe, ki so bile v državnem zboru od vlade same na-svetovane in od zbornice sprejete, da namreč vsak volilni okraj, mesto ali trg volijo doma, in da se pripozna volilna pravica vsem, ki plačujejo vsaj 5 gld. direktnega davka. Za pretres te postave se bode izvolil poseben odsek, ki bode prevdarjal, je li mogoče že zdaj doseči še kake druge premembe po izgledu zbora štajarskega, ki je v mestno skupino sprejel več novih trgov. Tudi za pretres mestnega štatuta ljubljanskega bode izbran poseben odsek. (.K odlikovanju čestitali) so te dni magi-stratni uradniki županu gosp. Grasselli-ju, kupčijske zbornice svetovalci svojemu predsedniku gosp. Kušarju in odbor Vincencijeve družbe svojemu načelniku dr. Gogali. (Sprejemna skušnja na gimnaziji) je v nemškem razredu a odvrgla jih 7, v slovenskih b in c pa 20 učencev, in ker so nekteri še sami se drugam odločili, ostane jih v a 58, b 07 in v c 66, skupaj v prvi latinski šoli 191. (Za mnoge gimnazijalce) gotovo veselo naznanilo je sklep zadnjega frančiškanskega kapitelna v Ljubljani: da se jemljo v njihov red sv. Frančiška Serafinskega že mladenči, ki so IV. gimnazijski razred dovršili. Marsi-kteri, ki čutijo poklic v blagi rodovniški stan že od mladih nog, lahko zgodaj stopijo v ta stan in se toliko ložej privadijo potrebnega reda, ker jih posvetna sapa ni še ostrupila. Marsiktere pomanjkanje pomoči ali manj važne šolske tvarine zavirajo v stopanji do višjih šol ter v dosegi doželjenega stanu; tukaj jim je pomoč dana, da si morejo dalje pomagati in doseči duhovski stan, do kterega poklic v sebi čutijo. (V „ljudski kuhinji1') na starem strelišči dobiva letos do zdaj opoldne hrano čez 100 dijakov raznih šol po 10 kr., zvečer pa po 4 in 6 kr. in to v posebnih, za-nje odločenih prostorih. Da je to velika dobrota za učečo se mladino, lahko ume vsak, kdor ve, kako trdo gre dijakom včasih ravno zavoljo hrane. (Št tridesetletnico) svojega službovanja obhajal bo 27. t. m. v Gradci fcm. baron Kuhn, lastnik našega pešpolka št. 17. Razne reči. — Priporočila vreden časnik! Marljivi pisatelj Engelbert Fischer izdaja že tretje leto jako podnčljiv časnik z naslovom: „Ftir Auge und Herz". Lepe in mikavne zgodbe krajšega iu daljšega obsega so vrstijo z raznimi podučljivimi sostavki „o milem vladanji božje previdnosti", „o delih krščanske ljubezni", „o posvečevanji nedelj", „o koristnih in škodljivih knjigah" itd.; vsakemu listu jo pridjan še poseben oddelek „Freundliche Stimmon an Kinderherzen", ki se lahko od druzega berila loči in daja še neodraslim v roko. List izhaja po dvakrat na mesec in stane samo 76 kr. — V prihodnje pa bo vred-nik še vsak list za pol pole pomnožil, tako, da bo vsaka številka imela najmanj 24 strani, ves letnik 576 strani. Pridjan bo namreč še nov oddelek z naslovom: „Zu .Jesu Fiissen". Ta oddelek ima biti a) prijatelj, učenik, svetovalec in tolažnik bolnikom in trpinom vsake vrsto, pridjan vselej prvi številki v mesecu ter so lahko iz lista jemlje ter razdeli bolnikom in drugim trpečim, b) nekakšen „ m i s i j o n a r med ljudstvom" ter z lahkoumnimi razpravami o verskih in nravnih naukih zavračevajo navadne ugovore itd. ljudstvo podučevati in boljšati. Vidi se, da se izdajatelj resno trudi vsem družinskim razmeram vstrezati in koristiti ter zasluži, da ga vsi dobri katoličanje zdatno podpirajo v tako blagem početji. Naj tedaj tega lista ne prezrejo oni, ki želijo sebi ali družim dobrega berila v nemškem jeziku. List prihaja 24krat na leto in bo stal zarad nove pomnožitve nekoliko več kakor do zdaj, namreč 1 gold., kar je pač malo za toliko koristnega berila. Naročuje se pri izdatelju (Engelbert Fischer, Pfarrer in Neustift am Walde b. Wien) ali pa po c. k. poštah: po bukvarnah stane nekoliko več. — Iz Kašice (Ogersko), 19. sept. Danes ob 6. uri popoldan se je vojvoda Jožef sem pripeljal, da bode končne vojaške vaje pregledal. Sprejeli so ga tukajšnja viša duhov-ska, mestna in vojaška gosposka in ga v hotel spremili. — V Temešvaru so se ljudje jeli pritoževati, da hišine in drugo žensko služabno osobje zvečer preveč po ulicah in za „vogli" z osobami moškega spola postajajo in tako pasažo zapirajo. Redarstvo je dobilo ukaz vse take sostanke razganjati in ako bi se kaka ženska večkrat na sostanku zasačila, jo sme redar tudi s saboj vzeti. — Pravo; marsikje bi ne škodovalo enako postopati! — Baronu Pavlu Sennyeyu, ki se je najzadnjih sej za deželni kataster v Buda-pešti vdeležil, se je zdravje zboljšalo. Kdor ga je pred dvemi leti videl, si je moral misliti, da ne bode se nikdar več javnega življenja vdeleževal. Tim večje bilo je začudenje, ki je nastalo vsled njegovega prihoda v deželni kataster. Rekel je svojim prijateljem, da je prišel zopet svoje „peruti poskušat". Rana se je zacelila in glas je zopet poprejšnji. Tudi dihanje je čisto normalno. Vendar pa hoče še jedno zimo v milem italijanskem ozračji preživeti ter se popolnoma okrepčati, da mu bode zopet mogoče državnozborniških obravnav se vdeležiti s popolno okrepčanim duhom in telesom. — Strugar j i ostavili so na Dunaji delo in mojstrom naslednjo spomenico podali: I. Dela se lo v rokodelnieah; 2. ženske se morajo odmah od strugarstva odstraniti; 3. vpeljava posredovanja dela; 4. vpeljava lOurnega dela od 7. zjutraj do 6. popoludne in opolu-dne 1 uro prosto; 5. spavališča in hrana so naj odmah iz rokodelnic odpravijo; 6. popolno odpravljenje nedeljskega dela; 7. plačilo vsako soboto. — Nemška ladija „Evropa" razbila se je na Mali Šmaren dan blizo Cuxhavena. Mornarji so oteli le svoje življenje. Kapitan je po svoji pijanosti nesrečo zakrivil in si je zavdal. — Bismarkova bolezen ni tako brez vsega, kakor bi si morebiti kdo mislil. Dunajski „Danube" pripoveduje tako-le: ,,Zdravnik, ki ga je knez Bismark v Gastein poklical, in je bil vsak dan v njegovem obližji, pravi, da zdravje nemškega kanclerja ni le samo hudo potrto, temveč ves njegov položaj tak, da se kaj nenavadnega vsak dan lahko pričakuje. Bismark ni več nekdanji vojak; hudo je opešal. Poprejšnja njegova zdrava barva jo skoraj popolnoma bleda, očem jo ogenj ugasnil. Hrbet mu jo vpognjen, hoja pa počasna in težka". — Tovarna P o s t n i k o v a v M o s k o v i izdelala jo dva po pet vatlov velika pozlačena malika iz modi za prekokavkaško Kahnuke, ki so ju za svojo tempeljne naročili. Rogova imata človeško podobo in sodita. — Prav angleško! Telegrami „Slovencu". Zagreb, 21. septembra. Včeraj opoldne se je v Farkasevaču nabralo okoli 600 kmetov iz Gradaca in Belovara s klicem: Mi ne maramo biti pri Ogrili!" Podžupan s Križa poslal je vradnika z dvema žandarjema in dvema deželnima reservistoma, ki so morali se pa umakniti s koli, sekirami in puškami oboroženi množici. O polnoči prišlo je na pomoč 13 deželnih brambovcev z lajte-nantom, ki so bili pa sprejeti s kamenjem, sekirami, streli iz pušek, ter tudi streljali. Deset kmetov je mrtvih, veliko ranjenih, dva deželna brambovca hudo ranjena. Beligrad, 21. sept. Novica o odpustu vojnega, ministra je neresnična. Sploh pred vrnitvijo kralja ni pričakovati nikake spremembo v ministerstvu. Homburg, 21. sept. Cesar je s cesar-jevičem dospel sem zvečer in sprejel španjskega in srbskega kralja. London, 21. sept. Časnik „Standard" proglaša govorice o potovanji Gladstona v Kopi n. tla Angleška hoče nasprotovati Nemčiji in Avstriji, ki se prizadevate ohraniti mir, — za smešne; Angleška ne simpatizira s Francosko, da bi priborila Alzacijo in Lotaringijo nazaj, ker ti dve deželi pripadate Nemčiji po pogodbi po vojski, ktero je provzročila Francoska, da bi razkosala Nemčijo; angleška kontinentalna politika obstoji le v tem, da se pridruži onim, ki mir delajo. — Ladija „Pembroke-Castle" je sinoči priplula z Grladstonom v Themso, davi pa je stopil na suho. ]>im»]Mka borza. 20. septembra. Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ ,, „ „ . . 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6% II II II 4 »lo „ papirna renta 5% Kreditne akcije . . 100 gld. Akcijo anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. LIoyda v Trstu „ državne železnice . „ Tramway-društva velj. 170 gl. . Prior. oblig. Elizabetino zap. železnice „ „ Ferdinandove sev. „ 4»'o državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 4 "/o „ „ „ ., 1860 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 ., ...... 1864 50 „ Kreditne srečke . . 100 „ Ljubljanske srečke . . 20 „ Rudolfove srečke . 10 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. London ...... Srebro ...... Ces. cekini..... Francoski napoleond. Nemško marke..... V Šempetru v farovžl se dobi ."><> ve 834 » — 107 n 80 645 " — |»- 320 25 230 n 75 103 — 104 75 120 n — 1» 132 75 „ 167 n 75 n 166 n 50 168 n 50 23 n — 20 25 „ 104 ii — 119 ii 90 ii 5 n 67 I, 9 ii 50 1> 58 „ 55 11