raziskovalna dejavnost 127 effectiveness of constraint led approach for skill learning in sport Abstract When planning training sessions, drills and training methods should be chosen rationally, supporting athletes in reaching de- sired training goals with spending minimal time and energy. This means there should always be a tendency to design training session with the environment where athlete can develop motor abilities and learn motor skills in an economic and effective way. This approach enables an increase in training efficiency and minimization of training load, allowing good balance between pre- paredness and rest. One of key performance indicators is technical and tactical mastery of sports specific motor skills. In recent years a different motor skill teaching method also known as Constraints-led approach has emerged presenting an alternative to traditional linear approaches. It can be described as a holistic approach towards skill acquisition which is based on implementa- tion of different constraints, external focus of attention, task simplification and implicit learning into skill acquisition process. As a consequence, motor skills improve athlete’s sports performance, increases stress resilience and adaptability to unpredictable environment. This is especially of important in sports where continuous movement adaptations must take place in order to pre- vent changes in performance level. Izvleček Med osnovne premise športne vadbe sodi načelo racio- nalnosti, ki zahteva, da s čim manj truda in časa dosežemo zastavljene trenažne učinke. Proces treninga mora biti torej zasnovan ekonomično in učinkovito. Naloga trenerjev in va- diteljev je ustvariti pogoje za takšen trening ter posledično napredek in uspeh v športni panogi. Med ključne dejavnike za uspeh športnika sodi obvladovanje tehničnih in taktičnih elementov športa, ki jih imenujemo tudi gibalne spretnosti. Teh se športnik v procesu treninga uči, jih izpopolnjuje in znanje prenaša v tekmovalne okoliščine s pomočjo procesa gibalnega učenja. V športni praksi so pogosti tradicionalni, linearni pristopi h gibalnemu učenju. Metoda usmerjene- ga raziskovanja motoričnega prostora je ena izmed metod gibalnega učenja, ki se je razvila kot protiutež linearnim pristopom. Predstavljena metoda zajema celosten pristop h gibalnemu učenju, ki s premišljeno uporabo različnih omejitev v izvedbi gibalne naloge, z zunanjim usmerjanjem pozornosti in s poenostavljanjem gibalne naloge izboljšuje proces športnega treninga. Produkt tega naj bi bila kakovo- stnejša izvedba gibalne naloge, ki je odpornejša proti priso- tnosti stresa in spremembam v okolju. Slednje je še posebej pomembno v športu, kjer se lahko pogoji, v katerih se gi- banje izvaja, nenehno spreminjajo in predstavljajo izziv za ohranjanje športne zmogljivosti in uspešnosti. Luka Šteblaj*, Jernej Rošker* Učinkovitost metode usmerjenega razisko- vanja motoričnega prostora v športu http://competitorspot.com/drills/barcelona-vs-athletic-madrid-drill/ *Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Koper 128 „ Uvod Gibalno učenje je nenehen proces iskanja ustreznih gibalnih rešitev in prilagajanja gi- banja glede na sposobnosti in lastnosti va- dečega, lastnosti okolja, v katerem se giblje, in lastnosti gibalne naloge (Araujo in Da- vids, 201 1). Predvsem sposobnost prilagaja- nja gibanja omejitvam, s katerimi se vadeči srečuje med izvedbo gibalne naloge, sodi med pomembnejše dejavnike usvajanja učinkovitega gibanja. Kljub temu je ta vidik le redko vključen v starejše tradicionalne pristope h gibalnemu učenju. Te imenuje- mo tudi linearni pristopi in so pomemben del tradicije športne prakse (Verhoeff, Mil- lar, Oldham in Cronin, 2019). Temeljijo na predpostavki, da je za rešitev gibalne nalo- ge ustrezno predvsem določeno gibanje, tehnika gibanja ali koordinacijska struktura, medtem ko odstopanje od idealnega vzor- ca gibanja predstavlja šum oziroma napako (Brocken, van der Kamp, Lenoir in Savels- bergh, 2020). Za linearne pristope je zna- čilna uporaba progresij gibalnih nalog, ki temeljijo na načelu prehoda od enostavnih h kompleksnim, katerih skupni cilj je obvla- dovanje »pravilne« tehnike končne gibalne naloge (Correia, Carvalho, Araújo, Pereira in Davids, 2019). Verhoeff idr. (2019) so podali primer takšnega pristopa na učenju naloga na moč (angl. power clean), prikazan na Sli- ki 1. Ta je značilen po razgradnji gibalne na- loge na manjše dele, kar spreminja pomen posameznega giba za izvedbo celotne na- loge. Kritiki takšnega pristopa izpostavljajo dejstvo, da učenje ni linearen proces, ki si sledi po vnaprej določenih korakih. Krivulja učenja oziroma prehod med fazami usvaja- nja gibalnega znanja in njihovo zaporedje se med vadečimi razlikuje (Verhoeff, 2016). S tega stališča lahko predpisovanje eno- tnega zaporedja vaj različnim vadečim za doseganje istega cilja omejuje razvoj učin- kovitega gibanja, ki je pogojeno z lastnost- mi posameznika, gibalne naloge in okolja, v katerem se gibalna naloga izvaja. Slika 1. Primer linearnega predpisovanja progre- sij vaj, ki so jih na primeru učenja naloga na moč v svoji študiji uporabili Verhoeff idr. (2016) Kot protiutež linearnim pristopom so se razvili nelinearni pristopi h gibalnemu učenju. Chow (2013) je kot pomembno smernico oblikovanja vadbe skladno z nelinearnimi pristopi navedel potrebo po izvajanju gibalnega učenja v okolju in si- tuacijah, ki posnemajo ključne lastnosti tekmovalnega okolja. S tem se lahko va- deči uči prepoznavati za gibalno nalogo pomembne informacije, ki so ključne za usmerjeno iskanje učinkovitejših gibalnih rešitev. V tem pristopu sta v ospredju (i) sposobnost uspešnega zaznavanja in inter- pretacije informacij iz okolja ter (ii) pravilen ter časovno in prostorsko ustrezen gibalni odziv (Dicks in Chow, 2010; Novan, Ma’mun in Nuryadi, 2017). Prednost nelinearnega pristopa naj bi bil učinkovitejši prenos na- učenih gibalnih spretnosti v tekmovalno okolje (Brymer in Renshaw, 2010). Vadeči se skozi tak pristop uči prilagajati ključ- nim dejavnikom, ki nenehno narekujejo spremembe v gibanju vadečega (gibanje soigralcev in nasprotnikov, gibanje žoge in podobno). V tem pristopu ima pomembno mesto tudi spodbujanje variabilnosti špor- tnikovega gibanja. Gibalni vzorec se šteje zgolj kot groba koordinacijska struktura, ki omogoča, da se gibanje uspešno prilagaja razmeram in pogojem, v katerih se izvaja. Nekatere okoliščine lahko zahtevajo upora- bo različnih gibalnih vzorcev za doseganje cilja ali pa prilagoditev izvedbe gibalnega vzorca zaradi sprememb v okolju (podaja žoge soigralcu glede na gibanje naspro- tne ekipe). Moir (2015) navaja, da izkušeni športniki veliko bolj variirajo v izvedbi gi- balnih nalog kot manj izkušeni športniki ter hkrati ohranjajo večjo uspešnost dose- ganja svojega cilja. To jim omogoča večjo učinkovitost v igri, kadar se pogoji izvajanja spreminjajo, in lahko pozitivno deluje na zmanjšanje nastanka poškodb (na primer izbira ustrezne strategije pristanka po kon- taktu z nasprotnikom med skokom za žogo pri košarki). Med nelinearne pristope h gibalnemu uče- nju prištevamo tudi metodo usmerjenega raziskovanja motoričnega prostora (MRMP). Metoda predpostavlja, da je učinkovito gi- balno učenje odvisno od interakcije med posameznikom, okoljem, v katerem se gi- blje, in nalogo, ki jo izvaja (Brymer in Ren- shaw, 2010). Ti dejavniki v procesu učenja predstavljajo »omejitve«, ki jih upravljajo trenerji in vaditelji z namenom usmerjanja učenja gibalnih vzorcev. Omejitve so opre- deljene kot spremenljivke, ki omejujejo delovanje človeka in zahtevajo prilagajanje gibanja posameznika med izvajanjem do- ločene naloge (Newell, 1986). Delimo jih na: i) osebnostne omejitve, ii) omejitve okolja in iii) omejitve gibalne naloge (Newell, 1986). Med osebnostne omejitve prištevamo te- lesne in fiziološke lastnosti in sposobnosti posameznika (antropometrične značilnosti, raven razvoja gibalnih spretnosti in gibal- nih sposobnosti) ter psihološke lastnosti posameznika (spoznavni procesi, vrednote in motivacija) (Brymer in Renshaw, 2010). Te pogojujejo gibanja, ki jih lahko vadeči iz- vaja. Nalogo z istim ciljem lahko v enakem okolju dva vadeča zaradi razlik med njima izvedeta popolnoma drugače (Davids, Brymer, Seifert in Orth, 2013). Omejitve okolja predstavljajo fizične (podnebje, nad- morska višina, svetloba, podlaga in medij, v katerem gibanje poteka) in sociokulturne (vpliv okolja, v katerem živi, družbe, star- šev, soigralcev in trenerja) lastnosti okolja, v katerem vadeči deluje (Davids, Araujo, Shuttleworth in Button, 2003). Fizične la- stnosti okolja delujejo v kratkih časovnih obdobjih. To pomeni, da so njihovi učinki vidni hitro, a prav tako hitro izginejo, ko jim vadeči ni več izpostavljen (Moir, 2015). Takšen primer so spremembe v mehaniki tehnike šprinterskega teka istega športnika znotraj enega treninga, kadar bo treba teči po ravni podlagi, po naklonini navzgor ali navzdol, po pesku ali atletski tekaški stezi (Moir, 2015). Naloga trenerja je, da prepo- zna, kako posamezne omejitve spremenijo gibanje in delovanje vadečega, in jih izko- risti v procesu gibalnega učenja s ciljem spodbujanja usvajanja želenih gibalnih spretnosti in njihovega prenosa v tekmo- valno okolje. Omejitve naloge obsegajo upravljanje ključnih lastnosti in značilnosti gibalne naloge, ki jo vadeči izvaja. Te lahko delimo na prilagajanje uporabljene opre- me, način usmerjanja pozornosti vadečega in upravljanje strukture naloge (Davids idr., 2003). Prilagajanje opreme je zelo učinkovit in enostaven način prilagajanja procesa gibal- nega učenja omejitvam posameznika. Pri- mer manj učinkovitega gibalnega učenja je učenje otrok s športno opremo, namenje- no odraslim. Ta lahko negativno vpliva na usvajanje gibalnih spretnosti med trenin- gom in v skrajnih primerih poveča dovze- tnost otrok za nastanek poškodb (Davids idr., 2003). Pripomočki, ki ne ustrezajo po- sameznikovim lastnostim in sposobnostim (so preveliki in pretežki), negativno vplivajo na usvajanje gibanja. Zato se v športu upo- rablja prilagojena oprema ali športni rekvi- ziti, ki lahko zmanjšajo negativen vpliv na gibalno učenje oziroma omogočijo razvoj raziskovalna dejavnost 129 določenih spretnosti, ki jih neprilagojeni rekviziti ne omogočajo (uporaba manjših in lažjih loparjev v tenisu, počasnejših žog, nižje mreže v odbojki ali zmanjšane veliko- sti igrišča). Usmerjanje pozornosti se nanaša na način podajanja napotkov, ki jih med učenjem gibanja uporabljajo trenerji in športniki. Velik pomen ima tudi usmerjanje pozor- nosti vadečega, ki se pogosto usmerja na gibanje lastnih telesnih segmentov, izvaja- nje gibalnih vzorcev in namena, zakaj se jih uči. Tak način podajanja navodil spodbuja »notranjo pozornost« (NP), ki privede do eksplicitnega načina učenja. Učinkovitost takšnega načina podajanja navodil bo po- gosto odvisna od trenerjevega razumeva- nja gibanja, njegove interpretacije ključnih dejavnikov in njegovih izkušenj z gibalno nalogo (Verhoeff idr., 2019). Prav tako učin- kovitost učenja v veliki meri pogojuje spo- sobnost trenerja, da zna ustrezno opisati gib in kvalitetno demonstrirati tehniko, ter sposobnost športnika, da navodila razume in jih učinkovito uporabi v izvedbi gibalne naloge. Kadar v procesu učenja koristimo NP, mora športnik med izvedbo zavestno spreminjati gibanje telesa, skladno z navo- dili trenerja. To zahteva usmerjanje večje- ga deleža spoznavnih funkcij (zaznavanje, pozornost, spomin in podobno) na nadzor telesa, in ne na cilj naloge. To privede do zavestnega upravljanja gibanja, ki lahko postane manj učinkovito ob spreminjajočih se dejavnikih iz okolja (Masters in Poolton, 2012). Za takšen pristop je pod psihološkim stresom značilna degradacija spretnosti, zmanjšana učinkovitost gibanja in spo- sobnost sprejemanja pravilnih odločitev med izvedbo gibalne naloge (Verhoeff idr., 2019). Kot učinkovita protiutež so se izkazali pristopi, kjer pozornost vadečega usmerja- mo na cilj naloge oziroma njen učinek na okolje. To spodbuja »zunanjo pozornost« (ZP), ki lahko privede do implicitnega na- čina učenja (Davids idr., 2003). Zanj je zna- čilno, da športnik usvaja gibalne spretnosti pod vplivom omejitev brez zavedanja o cilju gibalne naloge in o tem, kako rešiti gibalni problem. Na ta način posamezniku dopuščamo, da gibanje izvede v skladu s svojimi osebnostnimi omejitvami, kar naj bi privedlo do učinkovitejše izvedbe in kakovostnejšega učenja. V pristopu MRMP se teži k uporabi ZP, saj ta način podajanja navodil in povratnih informacij ne ovira samoorganizacijskih procesov upravljanja gibanja (Correia idr., 2019). Ti se nanašajo na podzavestno organizacijo delovanja gibalnega aparata skladno z osebnostnimi omejitvami, lastnostmi okolja, v katerem gi- banje poteka, in lastnostmi gibalne naloge. Zadnji pristop MRMP se nanaša na upravlja- nje s strukturo naloge, predvsem s ciljem vplivati na količino informacij, ki delujejo na vadečega (Brymer in Renshaw, 2010). V line- arnih pristopih to dosežemo z razgradnjo kompleksne naloge na posamezne, manjše dele, ki jih je lažje upravljati (Magill, 2001). Posamezne dele nato usvajamo ločeno in jih na koncu združimo v celoto. Čeprav je tak pristop pogosto uporabljen v špor- tni praksi, ga novejše študije ne podpirajo (Brymer in Renshaw, 2010; Davids idr., 2003; Correia idr., 2019). Nelinearni pristopi h gi- balnemu učenju tako v večji meri podpi- rajo »poenostavljanje naloge«. Ta vključuje zmanjševanje vpliva različnih dejavnikov, ki so prisotni med procesom treninga (na pri- mer uporaba manjših hitrosti premikajočih se pripomočkov ali spreminjanje razdalje med vadečimi in podobno), ob ohranjanju ključnih lastnosti okolja in gibalne naloge (Moir, 2015). Namen tega dela je zbrati in podrobno pregledati literaturo, v kateri so proučeva- li učinkovitost MRMP za učenje športnih gibalnih spretnosti. Dodatno želimo pred- staviti principe omenjene metode, ki se v športni praksi najpogosteje uporabljajo, in načine vpeljave teh v proces treninga. S pregledom literature želimo preveriti, ali je MRMP učinkovita v procesu gibalnega učenja in katere omejitve so v literaturi naj- pogosteje opisane. Osredotočiti se želimo tudi na vidik usmerjanja pozornosti in pre- veriti, ali je ZP v procesu gibalnega učenja učinkovitejša kot NP. „ Metode Iskanje literature o predstavljeni temi je po- tekalo z uporabo iskalnikov Google Scho- lar, PubMed in Sport direct. Ustrezne članke smo iskali z iskalnimi nizi (»constraints-led approach«) AND (»sport«) AND (»skill«), (»constraints-led perspective«) AND (»sport«) AND (»skill«), (»constraint«) AND (»manipulation«) AND (»sport«), (»focus of attention«) AND (»internal« OR »external«) AND (»sport«), (»task simplification«) AND (»skill«). Za vključitev raziskave v pregled je bilo potrebno, da i) je bila raziskava objavljena med januarjem 2015 in septembrom 2021, ii) je bila dostopna v celoti in v angleškem jeziku, iii) raziskava temelji na intervenciji v procesu gibalnega učenja in iv) so avtorji raziskave intervencijo opredelili kot »upra- vljanje z omejitvami« ali »usmerjanjem po- zornosti« v procesu gibalnega učenja, kar pomeni, da so intervencijo utemeljili kot uporabo principov MRMP . Po uvodnem pregledu se je izkazalo, da velik del pregledane literature opisuje zgolj teoretični vidik predstavljene teme. Te raziskave smo izločili iz končnega izbora. Raziskave, ki so bile vključene v nadaljnjo obravnavo, med seboj niso bile homo- gene, zato smo jih z namenom boljšega pregleda razdelili v tri večje skupine. Prva skupina je obsegala raziskave, kjer so pro- učevali učinke dolgotrajnejše uporabe pristopa MRMP. V drugo skupino smo umestili raziskave, kjer so proučevali učinke posameznih omejitev na določena giba- nja v športu. V tretjo skupino smo vključili študije, ki so proučevale učinke NP in ZP na učinkovitost športnih gibalnih spretnosti. Zaradi nehomogenosti člankov ni mogo- če podati enotnega merila za vrednotenje učinkovitosti predstavljene metode. Zaradi tega smo rezultate posamičnih raziskav razdelili v tri kategorije. Prva kategorija je obsegala študije, katerih rezultati dokazu- jejo pozitivne učinke principov MRMP na gibalno učenje. Sem smo uvrstili raziskave, kjer so avtorji zaključili, da je skupina, ki je v intervenciji uporabljala principe MRMP, na končnih testiranjih dosegla boljše rezultate kot ostale skupine oziroma da je postalo gibanje učinkovitejše. Druga kategorija vključuje raziskave, kjer avtorji zaključujejo, da so principi MRMP negativno vplivali na proces gibalnega učenja. V tretjo kategorijo smo umestili raziskave, ki niso dokazale ne pozitivnega ne negativnega učinka MRMP . „ Rezultati Kriterijem je ustrezalo 50 raziskav. Te smo z namenom boljšega pregleda razdelili v tri skupine. V prvo smo uvrstili 10 (Tabela 1), v drugo 14 (Tabela 2) in v tretjo 26 (Tabela 3) raziskav. „ Razprava Namen članka je bil zbrati in podrobno pregledati literaturo na temo uporabe MRMP v športu. Želeli smo raziskati učinko- vitost predstavljene metode in njenih prin- cipov. Za boljši pregled smo članke razdelili v tri večje skupine, te smo v nadaljevanju predstavili posamezno. Vsem trem je bilo skupno, da so avtorji za preiskovance v 130 Tabela 1 Vpliv dolgotrajnejše uporabe pristopa MRMP Avtorji Leto izdaje Šport/ Aktivnost Velikost vzorca (starost vzorca) Dolžina intervencije Intervencija UČ Verhoeff, W. 2016 Olimpijsko dviganje uteži 3 (20, 21 in 34) 6–7 tednov (12 treningov) Učenje tehnike dvigovanja uteži z indi- vidualno prilagojenimi vajami + Novan, A. N., Ma‘mun, A., Nuryadi, N. 2017 Sabljanje 20 (ni podano) 12 treningov Podrobni primeri vaj niso podani + Komar, J., Potdevin, F., Chollet, D., Seifert, L. 2018 Plavanje 24 (19,2 ± 0,9) 9 tednov (16 treningov) Treningi plavanja ob uporabi me- tronoma in prispodob za podajanje napotkov + Fitzpatrick, A., Davids, K., Stone, J. 2018 Tenis 16 (7,2 ± 0,6) 8 tednov (8 treningov) Treningi tenisa s spreminjanjem lastno- sti igrišča (zamik sredinske črte) + Buszard, T., Reid, M., Masters, R. S. W., Farrow, D. 2016 Tenis 46 (6,5 ± 0,4, 7,1 ± 0,7) 5 tednov (5 treningov) Treningi tenisa s prilagojeno opremo (prilagojeni loparji) + Brocken, J. E. A., van der Kamp, J., Lenoir, M., Savelsbergh, G. J. P . 2020 Hokej na travi 129 (8,54 ± 0,45) 7 tednov Treningi hokeja na travi s prilagojeno opremo (prilagojena žoga) + Roberts, S. J., Rudd, J. R., Reeves, M. J. 2019 Nogomet 22 (16,4 ± 0,4) 4 tedni Nogometni trening (podrobni primeri vaj niso podani) + Nor Azmi, A. M., Suppiah, P . K., Lee, J. L. F., Noordin, H., Samsir, M. S. 2020 Badminton 40 (8,5 ± 0,5) 5 tednov (15 treningov) Treningi badmintona s spreminjanjem dimenzij igrišča in prilagojeno opremo (velikost loparja) + Moy, B., Renshaw, I., Pavey, T. 2020 Atletika 42 (ni podano) 2 treninga Treningi teka čez ovire z različnimi pristopi, značilnimi za MRMP + Gray, R. 2020 Bejzbol 40 (20,2 ± 0,9, 21,0 ± 0,8, 19,7 ± 1,0, 21,5 ± 0,9) 6 tednov (6 treningov) Treningi v simulatorju z vajami za izbolj- šanje tehnike udarca žoge s kijem + Opomba. UČ = učinkovitost intervencije, + = pozitivni učinki principov MRMP , 0 = učinkov principov MRMP ni/ učinki so, a jih ne moremo opredeliti kot pozitivne ali negativne, – = negativni učinki principov MRMP. Tabela 2. Učinki posameznih omejitev na športne gibalne spretnosti Avtorji Leto objave Šport/ Aktivnost Velikost vzorca (starost vzorca) Dolžina inter- vencije Intervencija UČ Abellán, J., Sáez-Gallego, N. M., Savelsbergh, G. J. P ., Contreras, O. R. 2017 Nogomet 31 (18,2 ± 0,63, 16,45 ± 0,69, 16,6 ± 0,84) Enkratni dogo- dek Spremljanje pozornosti vadečih in videoanaliza gibanja ob spreminjanju pozicije igralcev na igrišču 0 Guignard, B., Ayad, O., Rouard, A., Chollet, D., Seifert, L. 2015 Plavanje 3 (21,3 ± 3,06) Enkratni dogo- dek Spremljanje lastnosti plavalne tehnike ob različnih hitrostih plavanja 0 Heinen, T. 2017 Gimnastika 16 (16 ± 6) Enkratni dogo- dek Spremljanje lastnosti izvedbe gimna- stičnega elementa ob spreminjanju velikosti površine, kjer se gibanje izvaja 0 Timmerman, E. A., Farrow, D., Savelsbergh, G. J. P . 2017 Hokej na travi 25 (12 ± 0,9) 4 dni (4 srečanja) Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju velikosti igrišča in števila igralcev na igrišču 0 Ibanez, S. J., Perez-Goye, E., Garcia-Rubio, J., Courel- -Ibanez, J. 2019 Nogomet 27 (24,1 ± 4,7) 46 treningov Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju velikosti igrišča, števila igralcev na igrišču in ravni intenzivnosti vaje ter tekmovalnosti med igralci 0 Fitzpatrick, A., Davids, K., Stone, J. A. 2017 Tenis 48 (7,4 ± 0,6 - 13,7 ± 0,5) 35 tekem Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju lastnosti teniškega igrišča + raziskovalna dejavnost 131 Avtorji Leto objave Šport/ Aktivnost Velikost vzorca (starost vzorca) Dolžina inter- vencije Intervencija UČ Limpens, V., Buszard, T., Shoemaker, E., Savelsber- gh, G. J. P ., Reid, M. 2018 Tenis 16 (9,9 ± 0,3) 4 tekme Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju višine mreže med tekmo 0 Gimenez-Egidoa, J. M., Ortega-Toroa, E., Palao, J. M., Torres-Luque, G. 2020 Tenis 20 (9,46 ± 0,66) 2 dni Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju višine mreže in velikosti igrišča + Oppici, L., Panchuk, D., Serpiello, F. R., Farrow, D. 2018 Nogomet 24 (24 ± 4,8) 3 treningi Spremljanje lastnosti podaje z nogo ob uporabi različnih žog + Timmerman, E. A., Savels- bergh, G. J. P ., Farrow, D. 2019 Hokej na travi 13 (13,2 ± 1,1) 12 treningov Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju lastnosti igrišča in števila igralcev, vključenih v vajo 0 Coutinho, D., Gonçalves, B., Travassos, B., Folgado, H., Figueira, B., Sampaio, J. 2019 Nogomet 10 (13,7 ± 0,5) 3 tedni Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju lastnosti igrišča 0 Fleay, B., Joyce, C., Banyard, H., Woods, C. T. 2018 Avstralski nogo- met 40 (23,9 ± 3,5) 3 tedni Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju velikosti igrišča 0 Caso, S., van der Kamp, J. 2020 Nogomet 24 (21,3 ± 3,46) Enkratni dogo- dek Spremljanje lastnosti gibanja in igre ob spreminjanju števila igralcev, vključenih v vajo 0 Hadlow, S. M., Pinder, R. A., Sayers, M. G. L. 2016 Avstralski nogo- met 22 (13,77 ± 0,61) 3 dni Spremljanje lastnosti podaje z nogo ob uporabi različnih žog 0 Opomba. UČ = učinkovitost intervencije, + = pozitivni učinki principov MRMP , 0 = učinkov principov MRMP ni/ učinki so, a jih ne moremo opredeliti kot pozitivne ali negativne, – = negativni učinki principov MRMP. Tabela 3 Učinki notranje in zunanje pozornosti, usmerjene na športne gibalne spretnosti Avtorji Leto objave Šport/ Aktivnost Velikost vzorca (starost vzorca) Dolžina inter- vencije Intervencija UČ Porter, J., Wu, W. F. W., Crossley, R, M., Knopp, S. W., Campbell, O. C. 2015 Šprint 84 (20,17 ± 1,53 (moški), 20,8 ± 1,85) (ženske)) 3 dni (3 srečanja) Primerjava hitrosti šprintov ob usmerjanju pozornosti na čas teka (K), hitrost premikanja nog NP ali hitrost premikanja skozi prostor in produkcijo sile na podlago ZP + Kershner, A. L., Fry, A. C., Cabarkapa, D. 2019 Skok z naspro- tnim gibanjem 43 (20,0 ± 1,5) Enkratni dogo- dek Skok z nasprotnim gibanjem ob usmerjanju pozornosti na čim višji skok (K), eksploziven izteg kolen in gležnjev (NP) ali maksimalno produk- cijo sile na podlago (ZP) + Abdollahipour, R., Wulf, G., Psotta, R., Nieto, M. P . 2015 Gimnastika 24 (12,0 ± 2,1) Enkratni dogo- dek Skoki z obratom za 180° brez do- datnih napotkov (K), ob usmerjanju pozornosti na položaj rok (NP) ali označbe na tleh (ZP) + Kristiansen, M., Samani, A., Vuillerme, N., Madeleine, P ., Hansen, E. A. 2018 Vaje z bremeni 21 (24,5 ± 2,2) Enkratni dogo- dek Potisk izpred prsi brez dodatnih navodil (K), ob usmerjanju pozorno- sti na aktivacijo prsnih mišic (NP) ali premikanje palice (ZP) + Halperin, I., Chapman, D. W., Martin, D. T., Abbiss, C. 2016 Borilni športi 15 (26 ± 3 (izkuše- ni), 28 ± 3 (srednje izkušeni)) 3 dni (3 srečanja) Udarci v merilnik sile ob usmerjanju pozornosti na hitrost udarca (K), hitrost premikanja roke med udarcem (NP) ali hitrost udarca v merilnik (ZP) + 132 Avtorji Leto objave Šport/ Aktivnost Velikost vzorca (starost vzorca) Dolžina inter- vencije Intervencija UČ Harry, J. R., Lanier, R., Nun- ley, B., Blinch, J. 2019 Skok z naspro- tnim gibanjem 24 (21,7 ± 1,6 (moški), 22,5 ± 2,7 (ženske)) Enkratni dogo- dek Pristanek po maksimalnem skoku v višino ob usmerjanju pozornosti na upogib kolen (NP) ali potisk z nogami v podlago (ZP) 0 Halperin, I., Williams, K. J., Martin, D. T., Chapman, D. W. 2015 Vaje z bremeni 22 (17–28) 3 dni (3 srečanja) Maksimalna produkcija sile ob usmer- janju pozornosti na intenzivnost izvedbe (K), aktivacijo agonistov (NP) ali produkcijo sile ob podlago (ZP) + Abdollahipour, R., Psotta, R., Land, W. M. 2016 Skok z naspro- tnim gibanjem 24 (25,0 ± 3,3) Enkratni dogo- dek Skoki z nasprotnim gibanjem brez dodatnih napotkov (K), ob usmerjanju pozornosti na višino dosega z roko (NP) ali višje ležeči predmet, ki se ga vadeči poskuša dotakniti (ZP) + Oki, Y., Kokubu, M., Naka- gomi, S. 2017 Bejzbol 12 (21,3 ± 1,4) Enkratni dogo- dek Meti žoge ob usmerjanju pozornosti na zapestje (NP), trup (NP) ali pot žoge (ZP) + Makaruk, H., Porter, J. M., Sadowski, J., Bodasińska, A., Zieliński, J., Niźnikowski, T., Mastalerz, A. 2019 Nogomet 120 (21,7 ± 1,4) Enkratni dogo- dek Streli na gol ob usmerjanju pozorno- sti na gibanje noge (NP) ali tarčo (ZP) + Nadzalan, A. M., Lee, J. L. F., Mohamad, N. I. 2015 Vaje z bremeni 30 (21,60 ± 1,45) 4 dni (4 srečanja) Izvajanje vaj z bremeni do odpovedi ob usmerjanju pozornosti na delo rok (NP) ali gibanje droga (ZP) + Abdollahipour, R., Nieto, M. P ., Psotta, R., Wulf, G. 2017 Bovling 36 (8,5 ± 1,3) Enkratni dogo- dek Naloga v bovlingu (ni natančneje opredeljeno) z usmerjanjem pozorno- sti na gibanje roke (NP) ali pot krogle (ZP) + Tsetseli, M., Zetou, E., Vernadakis, N., Michalopo- ulou, M. 2016 Tenis 60 (8,4 ± 0,54) 6 tednov (12 treningov) Treningi tenisa skozi 12 treningov ob uporabi NP ali ZP + Bobrownicki, R., MacPher- son, A. C., Coleman, S. G. S., Collins, D., Sproule, J. 2015 Skok v višino 21 (23,7 ± 4,3) 3 dni Treningi skoka v višino (primeri navo- dil niso podani) + Neumann, D. L., Walsh, N., Moffitt, R. L., Hannan, T. E. 2020 Veslanje 68 (24,54 ± 8,06) Enkratni dogo- dek Veslanje ob usmerjanju pozornosti skozi NP ali ZP – Marchant, D. C., Greig, M. 2017 Vaje z bremeni 20 (20,2 ± 1,47) Enkratni dogo- dek Izteg kolena na izokinetični napravi ob usmerjanju pozornosti na aktiva- cijo agonistov (NP) ali produkcijo sile (ZP) – Benjaminse, A., Welling, W., Otten, B., Gokele, A. 2017 Skok z naspro- tnim gibanjem 40 (22,5 ± 1,6) 5 treningov Pristanek po maksimalnem skoku v višino ob usmerjanju pozornosti na upogib kolen (NP), potisk z nogami v podlago (ZP) + Schoenfeld, B. J., Vigotsky, A., Contreras, B., Golden, S., Alto, A., Larson, R., Winkel- man, N., Paoli, A. 2018 Vaje z bremeni 30 (21,7 ± 3,7) 8 tednov (24 treningov) Trening z bremeni ob usmerjanju pozornosti na aktivacijo agonistov (NP) ali premikanje droga (ZP) – van Abswoude, F., Nuijen, N. B., van der Kamp, J., Steenbergen, B. 2018 Golf 25 (10,4 ± 1,1) 2 dni Igra golfa ob usmerjanju pozornosti na premikanje roke (NP) ali premika- nje palice (ZP) 0 De Giorgio, A., Sellami, M., Kuvacic, G., Lawrence, G., Padulo, J., Mingardi, M., Mainolfi, L. 2018 Nogomet 34 (7) 5 srečanj Učenje igre nogometa z uporabo raz- ličnih čevljev in podajanjem napotkov skozi NP in ZP + raziskovalna dejavnost 133 veliki večini izbirali mlade, gibalno manj izkušene ljudi (od 6,5 ± 0,4 do 28 let). Ra- zlog za uporabo mlajših preiskovancev naj bi med drugim bilo prepričanje, da je implicitno učenje učinkovitejše pri mlajši in neizkušeni populaciji (Novan idr., 2017), a za to primanjkuje dokazov. Vse raziskave, pri katerih so proučevali vpliv dolgotrajnej- še uporabe pristopa MRMP, so enotne, da je opisana metoda povzročila pozitivne spremembe v gibalnih spretnostih vade- čih. Iz tega lahko zaključimo, da je MRMP učinkovita za učenje gibalnih spretnosti v športu, vendar velikosti teh učinkov ne moremo primerjati z linearnim pristopom. V večjem deležu raziskav so raziskovalci omejitve v proces treninga vpeljali tako, da so med izvajanjem vaj načrtno spreminjali dejavnike okolja in lastnosti naloge z na- menom usmerjanja gibanja v želeno smer. Najpogosteje uporabljene omejitve so bile spremembe dimenzij in fizičnih lastnosti okolja (višina mreže, velikost igrišča), števila vadečih, vključenih v nalogo, in uporaba prilagojenih pripomočkov (različne žoge in loparji). Verhoeff (2016) in Gray (2020) sta podala inovativne primere športno speci- fičnih vaj po principih MRMP in dokazala njihovo učinkovitost pri spreminjanju gi- banja vadečih v bejzbolu in olimpijskem dvigovanju uteži. Ti dve raziskavi služita kot dober primer praktične uporabe principov MRMP v kompleksnih športno specifičnih nalogah. Pozitivne učinke na učinkovitost gibanja je imelo tudi zunanje usmerjanje pozornosti vadečih prek verbalnih napot- kov. Večina raziskav je zaključila, da je ZP učinkovitejša pri učenju kompleksnih gibal- nih vzorcev, medtem ko je NP učinkovitejša pri zavedanju in aktivaciji posameznih mi- šičnih skupin med krepilnimi vajami. Vpliv dolgotrajnejše uporabe pristopa MRMP V pregledu smo zasledili deset raziskav, pri katerih so preverjali učinek pristopa MRMP po uporabi daljše vadbene intervencije. Vsem študijam je skupno, da je opisana metoda privedla do pozitivih sprememb v gibalnih spretnostih vadečih. Pomembno kritiko tovrstnih raziskav so podali Clark, McEwan in Christie (2019) v svojem pregle- du literature. Navajajo, da lahko ima upora- ba majhnih vzorcev preiskovancev negati- ven vpliv na rezultate in kakovost raziskav. Vendar kaže izpostaviti, da so osebnostne omejitve tiste, ki pomembno usmerjajo ra- zvoj in raziskovanje načinov izvedbe gibal- nih spretnosti. Posledično lahko sklepamo, da je individualni pristop, ki ga dopušča vključevanje manjših skupin, smiseln, saj omogoča kakovostnejšo aplikacijo prin- cipov MRMP na preiskovance v manjšem vzorcu. Vendar v športni praksi individualni pristop ni vedno mogoč. Pri delu v skupi- nah je uporaba principov MRMP smiselna na način, da trenerji prepoznajo lastnosti gibanja, ki glede na analizo gibalne naloge oziroma športa dani populaciji predstavlja- jo težave. Prepoznavanje teh lahko pripo- more k oblikovanju nalog in okolja tako, da usmerjajo raziskovanje gibanja s ciljem odpravljanja slabosti gibalnih spretnosti. Želene lastnosti gibalne spretnosti lahko prepoznamo na podlagi opazovanja izku- šenih športnikov, kar omogoča, da posne- mamo ključne značilnosti njihovih rešitev gibalnih nalog. Primer takega pristopa so podali Fitzpatrick, Davids in Stone (2018). Z analizo teniške igre mlajših teniških igralcev so opazili, da ti v manjši meri uporabljajo bekend (»backhand«) udarec kot izkušeni igralci tenisa. S spreminjanjem lastnosti igrišča (zamik sredinske črte v desno stran) in z navodilom, naj se igralec po vsakem udarcu vrne na črto, so dosegli, da je bil igralec primoran za vračanje žogice upo- rabiti bekend v veliko večji meri kot med igro na igrišču z regularnimi oznakami. Te- nisači so pri igri na tako prilagojenem igri- šču povečali število bekend udarcev, bilo je primerljivo z bolj izkušenimi igralci tenisa, in so posredno izboljšali uspešnost v igri. Ti pozitivni učinki so se nato prenesli tudi na igro na klasičnem teniškem igrišču. Kot učinkovito se je izkazalo tudi prilaga- janje športne opreme lastnostim vadečih. Buszard, Reid, Masters in Farrow (2016) so proučevali učinkovitost prilagajanja veli- kosti in teže loparjev pri učenju teniških udarcev pri osnovnošolskih otrocih. V svoji raziskavi so primerjali napredek otrok, ki so uporabljali prilagojene loparje (manjši in Avtorji Leto objave Šport/ Aktivnost Velikost vzorca (starost vzorca) Dolžina inter- vencije Intervencija UČ Lima Kons, R., Detanico, D., Franchini, E. 2020 Judo 15 (21,7 ± 4,2) 4 srečanja Športno specifične vaje juda ob usmerjanju pozornosti na nasprotni- kovo telo (NP) ali njegovo gibanje (ZP) 0 Lola, A., Koutsomarkou, A., Tzetzis, G. 2021 Odbojka 57 (9,3 ± 0,2) 12 treningov Treningi podaje v odbojki skozi 12 treningov ob usmerjanju pozornosti skozi NP ali ZP + Zheng, L., Wang, H. 2020 Nogomet 48 (16,3 ± 1,1, 16,5 ± 1,2) 3 treningi Treningi prostega strela na gol ob usmerjanju pozornosti skozi NP ali ZP 0 Singh, H., Wulf, G. 2021 Odbojka 14 (18–40) Enkratni dogo- dek Testiranje uspešnosti spodnjega odboja ob usmerjanju pozornosti na roke (NP) ali uporabo analogije (ZP) + Comyns, T. M., Brady, C. J., Molloy, J. 2019 Globinski po- skoki 17 (Ni podano) Enkratni dogo- dek Globinski poskoki ob usmerjanju pozornosti na izteg gležnjev, kolen in kolka (NP) ali uporabo analogije (ZP) + Hill, A., Schücker, L., Hage- mann, N., Strauß, B. 2017 Tek 30 (23,23 ± 2,29) Enkratni dogo- dek Tek ob usmerjanju pozornosti na gibanje lastnega telesa (NP) ali opa- zovanje tehnike prek videoposnetka (ZP) + Opomba. K = kontrolna skupina, UČ = učinkovitost intervencije, + = pozitivni učinki principov MRMP , 0 = učinkov principov MRMP ni/ učinki so, a jih ne moremo opredeliti kot pozitivne ali negativne, – = negativni učinki principov MRMP. 134 lažji), z napredkom otrok, ki so uporabljali loparje za odrasle. Izhajali so iz predpostav- ke, da so loparji, uporabljeni na treningih, preveliki in pretežki ter da otrokom ome- jujejo ustrezno izvedbo udarcev. Skupi- na, ki je v celotnem obdobju intervencije uporabljala prilagojene loparje, je na konč- nih testiranjih pokazala večji napredek v tehniki forhend (»forehand«) in bekend (»backhand«) udarcev, tudi takrat, ko so uporabljali loparje za odrasle. Brocken idr. (2020) so izvedli podobno raziskavo na igralcih hokeja na travi. Edina razlika med kontrolno in eksperimentalno skupino je bila žogica, ki je v eksperimentalni skupini imela prilagojeno maso (ta je bila razpo- rejena neenakomerno), kar je povzročilo manj predvidljivo pot gibanja po udarcu. Po zaključeni intervenciji so napredek v vodenju žogice in strelu na gol vrednotili z regularno žogico. Ta je bil večji pri eks- perimentalni skupini. Prednost navedenih raziskav je, da poročata o pozitivnem pre- nosu gibalnih spretnosti na izvedbo nalo- ge v drugačnih pogojih. V obeh študijah so končne meritve potekale v pogojih, ki so jim bili celotno trajanje intervencije iz- postavljeni vadeči v kontrolni skupini, a je kljub temu eksperimentalna skupina poka- zala boljše rezultate in večji napredek. Nekateri avtorji (Verhoeff, 2016; Roberts, Rudd in Reeves, 2020; Gray, 2020) so v in- tervencije vključili več različnih omejitev in uporabili kompleksnejši pristop h gibal- nemu učenju. Še posebej Verhoeff (2016), ki je preiskoval učinkovitost MRMP pri izboljšanju tehnike in sposobnosti dviga maksimalnega bremena naloga na moč, je predstavil dobro zasnovane vaje. Primere vaj, ki jih je predstavil, so individualizirane glede na potrebe posameznega vadečega in podajo dober primer vpeljave principov MRMP v športno specifične naloge. Primer vaje, uporabljene v raziskavi, je prikazan na Sliki 2. Pri nalogu na moč se pogosto pou- darja, da mora biti dvig olimpijskega droga v čim večji meri izveden vertikalno. To la- stnost so želeli izpostaviti tudi v raziskavi s postavitvijo ovire pred vadečega. S tem so raziskovalci omejili prostor tako, da je pre- mik droga v horizontalni smeri privedel do stika z oviro. Vaja se je v raziskavi izkazala za učinkovito pri izboljšanju tehnike naloga na moč. Zaradi kompleksnosti intervencije je bil vzorec v raziskavi majhen (trije prei- skovanci). Po opažanju sta bili v raziskavah velikost vzorca in kompleksnost oziroma individualizacija vaj obratno sorazmerni. Manjši je vzorec, večja je lahko komple- ksnost in individualizacija uporabljenih vaj, ter obrnjeno. Slika 2. Primer vaje za izboljšanje tehnike naloga na moč po principih MRMP Clark idr. (2019) poudarjajo, da je bila ve- čina intervencij, ki so jih opisovale študije, vključene v njihov sistematični pregled, razmeroma kratka (11 od 18 raziskav je uporabilo eno do pet srečanj). Tega po izvedbi pregleda novejše literature nismo opazili. Tri raziskave so vključevale od pet do 10 srečanj, štiri raziskave od 12 do 16, dve sta podali zgolj skupno trajanje inter- vencije (štiri oziroma sedem tednov). Zgolj Moy, Renshaw in Pavey (2020) so proučeva- li učinke MRMP na učenje teka čez ovire v dveh vadbenih enotah. Naš pregled kaže, da je bilo v zadnjih letih opravljenih več do- datnih raziskav, pri katerih je bila uporablje- na dolgotrajnejša intervencija. Večje število longitudinalnih raziskav po vsej verjetnosti tudi vpliva na rezultate pregleda. Medtem ko so Clark idr. (2019) poročali o učinkovi- tosti principov MRMP v 77,3 % raziskav (14 od 18), je bila učinkovitost metode ob ve- čjem številu sodobnejših longitudinalnih raziskav dokazana v veliko večjem deležu vključenih študij (10 od 10 raziskav). Večje število longitudinalnih raziskav omogoča raziskovalcem in trenerjem boljši vpogled v učinkovitost procesa gibalnega učenja z MRMP . Vpliv posameznih omejitev na gibanje Raziskave v tej skupini so se osredotočale na preverjanje vpliva uporabe omejitev na lastnosti gibanja vadečih. Ta vidik je pomemben za razumevanje učinkov in boljšo uporabo principov MRMP v športni praksi. Najpogosteje uporabljene omejitve v pregledani literaturi so bile i) spremembe dimenzij igralne površine, ii) spremembe števila igralcev znotraj vaje, iii) spreminja- nje fizičnih lastnosti okolja (višina mreže, jasnost zunanje črte igrišča) in iv) uporaba prilagojenih pripomočkov (različno velike žoge, loparji). Večina raziskav je vključevala uporabo več različnih omejitev hkrati, kar so v pregledu starejše literature opazili tudi Ometto, Vasconcellos, Cunha, Teoldo, So- uza, Dutra, O’Sullivan in Davids (2018). Cilj omejitev je zmanjšati možnosti za izvedbo neželenega ali neučinkovitega gibanja. Z uporabo več omejitev hkrati dodatno omejimo motorični prostor in možnosti posameznika za izvajanje gibanja, kar pri- vede do pogostejšega pojavljanja želenih gibalnih vzorcev. Fleay, Joyce, Banyard in Woods (2018) so raziskovali vpliv različnih dimenzij igrišča na značilnosti igre avstralskega nogometa. In- tervencija je vsebovala analizo treh tekem, ki so bile odigrane na igriščih različnih veli- kosti. Ugotovili so, da igra na manjšem igri- šču privede do večjega števila izgubljenih žog in pogostejšega kontakta med igralci, medtem ko igra na večjem igrišču privede do večje pretečene razdalje posameznega igralca in večjih hitrosti gibanja. Te ugo- tovitve nakazujejo, da lahko sprememba velikosti igrišča pomembno vpliva na la- stnosti igre (uporabo tehničnih elementov in obremenitev posameznika brez doda- tnega dajanja navodil). Limpens, Buszard, Shoemaker, Savelsber- gh in Reid (2018) so raziskovali, kako višina mreže vpliva na potek in značilnosti teniške igre. Igralci so odigrali štiri 25 minut dolge tekme, ki so se razlikovale le v višini mre- že. Po analizi tekem so raziskovalci prišli do zaključka, da nižja mreža privede do napadalnejše igre. Z nižanjem mreže se je večal odstotek točk, ki so jih igralci dosegli na servisu, brez povečanega števila napak. Prav tako se je z znižanjem mreže zmanj- šalo povprečno trajanje posamezne točke in število udarcev, ki so jih igralci napravili med točko. Caso in van der Kamp (2020) sta na podlagi videoanalize nogometnih treningov proučevala, kako različno število vadečih, vključenih v vajo, vpliva na lastno- sti nogometne igre. Prišla sta do zaključka, da manjše število vadečih v nogometni igri privede do uporabe večjega števila nogo- metnih elementov (preigravanje, podaja in podobno). Ravno tako manjše število igralcev poveča število kontaktov vadeče- ga z žogo in lahko tako privede do večjega števila ponovitev učenega elementa ter posledično hitrejšega učenja. Študije, vključene v naš pregled, kažejo, da lahko načrtno izbrane spremembe ome- jitev (velikost igrišča, višina mreže, število raziskovalna dejavnost 135 igralcev) pomembno vplivajo na lastno- sti in izbor gibalnih spretnosti. Brymer in Renshaw (2010) navajata, da moramo kljub spremembam ohraniti za gibanje ključne lastnosti in omogočiti njihovo raziskovanje. Pomembno je, da je vpeljava omejitev v gi- balno učenje premišljena in resnično prive- de do želenih sprememb v gibanju. Raziskovalci so si v večini enotni, da ob uvedbi omejitev vadeči gibanje izvaja- jo učinkoviteje in uspešneje, kar potrjuje prepričanje, da MRMP uspešno spreminja gibalne spretnosti (Fitzpatrick, Davids in Stone, 2017; Gimenez-Egido, Ortega-Toro, Palao in Torres-Luque, 2020; Oppici, Panc- huk, Serpiello in Farrow, 2018). Notranje in zunanje usmerjanje pozornosti Na podlagi pregleda študij, ki so proučeva- le učinkovitost ZP in NP, lahko zaključimo, da je uporaba ZP učinkovitejša od upo- rabe NP (20 od 26 študij). Tri študije niso pokazale statistično značilnega učinka, tri so zaključile, da je NP učinkovitejša od ZP. Medtem ko raziskave kažejo, da je uporaba ZP primernejša na razmeroma mladi po- pulaciji, se pojavi vprašanje, ali enako velja tudi za izkušene športnike. Dodatno, razi- skave ne podajo podrobnega vpogleda v učinkovitost NP in ZP v procesu gibalnega učenja v daljšem časovnem obdobju. Za raziskave v tej skupini je bila značilna kratka intervencija (23 od 26 raziskav je uporabilo zgolj eno do pet srečanj). Daljše intervencije so uporabili zgolj Scho- enfeld, Vigotsky, Contreras, Golden, Alto, Larson, Winkelman in Paoli (2018), Tsetseli, Zetou, Vernadakis in Michalopoulou (2016) ter Lola, Koutsomarkou in Tzetzis (2021). Schoenfeld idr. (2018) so primerjali učinke usmerjene pozornosti na učinkovitost tre- ninga z bremeni pri netreniranih študentih skozi 24 treningov. Rezultati njihove študije kažejo, da se eksperimentalna in kontrolna skupina na končnih testiranjih v sposob- nosti razvoja sile določenih mišičnih sku- pin nista razlikovali, vendar je skupina, ki je uporabljala NP, pokazala večji napredek v hipertrofiji kot skupina, ki je uporabljala ZP. Tsetseli idr. (2016) so skozi 12 treningov preverjali učinke usmerjanja pozornosti na učinkovitost teniške igre osnovnošolskih otrok. Začetna in končna testiranja so po- tekala v obliki videoanalize tekem, ki so jih otroci odigrali med seboj. V skupini, kjer je učenje teniških elementov potekalo s po- močjo ZP , so na končnem testiranju opazili večji napredek kot v skupini, ki je za učenje uporabljala NP . Lola idr. (2021) so preiskova- li učinke usmerjanja pozornosti na učenje odbojkarske podaje pri osnovnošolskih otrocih. Te so razdelili v tri skupine, pri če- mer je kontrolna skupina izvajala zgolj za- četno in končno testiranje. Eksperimentalni skupini sta med začetnim in končnim testi- ranjem opravili še 12 vadbenih enot učenja podaje. Razlikovali sta se zgolj po navodilih, ki so jih vadeči prejeli. Pred vsakim trenin- gom so si vadeči ogledali videoposnetek, v katerem so bili prikazani izseki podaj z odbojkarskih tekem. Tako med videom kot treningi so v eni skupini navodila usmer- jali na telesne dele (položaj rok, telesa in podobno), v drugi pa na cilj naloge, smer, hitrost in položaj žoge. Na končnem testi- ranju je skupina, pri kateri so raziskovalci podajali navodila skozi ZP, dosegla boljše rezultate v primerjavi z NP in kontrolno skupino. Učinkovitost uporabe ZP na primeru šprin- terskega teka so potrdili tudi Porter, Wu, Crossley, Knopp in Campbell (2015). V nji- hovi študiji so izvedli tridnevno interven- cijo, med katero so morali preiskovanci vsak dan opraviti serijo 20-metrskih šprin- tov. Količina in intenzivnost vadbe sta bili enaki v obeh eksperimentalnih skupinah, razlikovala so se le navodila, s katerimi so raziskovalci usmerjali pozornost tekačev. V začetnem in končnem merjenju hitrosti na 20-metrski razdalji so vsi preiskovanci sle- dili navodilu, naj pretečejo to razdaljo čim hitreje. Prva skupina je vadbo izvajala z na- vodili, ki so poudarjala NP , in sicer na hitrost premikanja nog. Druga skupina je upora- bljala ZP in se je osredotočala na hitrost premikanja tekača skozi prostor in silo, ki jo razvija na podlago. Končna primerjava ča- sov je pokazala, da so preiskovanci ob upo- rabi ZP statistično značilno povečali hitrost teka v primerjavi s skupino, ki je uporabljala NP. Podobno so storili tudi Abdollahipour, Psotta in Land (2016) na primeru skoka v višino z nasprotnim gibanjem. Uporabili so navodili: i) naj vadeči poskušajo med letom s prsti na rokah seči čim višje in ii) naj se va- deči poskušajo med letom s prsti na rokah dotakniti stropa. Prvo navodilo so oprede- lili kot NP in drugo navodilo kot ZP. Kljub zelo podobnim navodilom so primerjave višin skokov pokazale večji napredek, kadar se je z navodili poudarjala ZP. Te rezultate kaže izpostaviti, saj oba načina pogosto uporabljajo trenerji, kadar želijo izboljšati dosežno višino v skoku. Usmerjanje pozor- nosti na višje ležeči predmet, ki se ga skuša vadeči dotakniti, predstavlja učinkovitejši način gibalnega učenja, kar je v skladu tudi z nekaterimi drugimi preglednimi študijami Makaruk, Starzak in Porter (2020). Rezultati predstavljenih študij niso popol- noma enotni, kar bi lahko pripisali razlikam v kompleksnosti gibalnih nalog, ki so jih uporabili v raziskavah. Vaje za izboljšanje teniške igre, odbojkarske podaje, hitrosti šprinterskega teka ali vertikalnega skoka so z vidika koordinacije veliko kompleksnejše ter zahtevajo večjo vključenost in aktivnost spoznavnih funkcij kot izvedba osnovnih krepilnih vaj. Pojavlja se torej vprašanje, ali ob starosti in izkušenosti vadečih na uspe- šnost učenja s posameznim tipom usmer- janja pozornosti vpliva tudi kompleksnost gibalne naloge. Študije kažejo, da je pri učenju kompleksnejših nalog, ki od vade- čega zahtevajo koordinirano in učinkovito delovanje celotnega telesa in ki mora biti usklajeno z odprtim okoljem (skok, šprint, udarec, meti žoge, brce žoge, teniški uda- rec in podobno), ZP učinkovitejša, saj skozi proces samoorganizacije omogoča izved- bo ustreznega in ekonomičnega gibanja skladno z osebnostnimi omejitvami (Ne- umann, 2019). Pri enostavnih, koordinacij- sko manj zahtevnih gibalnih nalogah, ki temeljijo na aktivaciji posameznih mišičnih skupin (vadba moči), pa je bolje uporabljati NP (Schoenfeld idr., 2018; Marchant in Gre- ig, 2017). „ Zaključek MRMP predstavlja celosten pristop h gi- balnemu učenju, ki s premišljeno vpeljavo različnih omejitev, ZP in poenostavljanjem gibalne naloge izboljšuje proces gibalne- ga učenja. Ob uvedbi omejitev v gibalno učenje se od vadečega zahteva aktivno vključevanje v vadbeni proces, namesto da pasivno sprejema informacije trenerja in zgolj sledi navodilom. Tak pristop od špor- tnika zahteva nenehno iskanje rešitev za uspešno izvedbo gibalne naloge (usvajanje gibanja ob različnih omejitvah), in ne zgolj njene rešitve (ponavljanje opisane tehnike brez dodatnih zahtev po prilagajanju iz- vedbe glede na spreminjajoče se okolje). Rezultat takega pristopa je kakovostnejša izvedba gibalne naloge, ki je odpornejša proti prisotnosti stresa in spremembam v okolju. Slednje je še posebej pomemb- no v športu, saj se lahko pogoji izvajanja gibalnih spretnosti na igrišču nenehno spreminjajo. Glede na izsledke pregleda- ne literature lahko zaključimo, da MRMP učinkovito spodbuja gibalno učenje in lahko predstavlja pomembno dopolnitev 136 v športni vadbi ter pomembno prispeva k optimizaciji procesa vadbe in napredka športnika. Najpogosteje raziskan vidik me- tode je usmerjanje pozornosti vadečega. Te raziskave potrjujejo, da je pri ZP med učenjem kompleksnih gibalnih nalog, ki od vadečega zahtevajo aktivacijo več mišičnih skupin hkrati in koordinacijo med njimi, učinkovitejša od NP. Pregled dosegljive znanstvenoraziskovalne literature dodatno pokaže, da proučevanje vpliva določenih omejitev na gibalne naloge v različnih športih še ne omogoča jasnih zaključkov o tem, kako posamezne omejitve upora- biti v okviru vadbe. Za boljše razumevanje področja bi bilo treba proučiti tudi vpliv MRMP na učenje gibalnih spretnosti pri sta- rejših odraslih. Dodatno bi bilo treba izvesti longitudinalne študije, s katerimi bi preve- rili vpliv predstavljene metode na gibanje, ki bi podajale praktične primere uporabe v različnih športih. „ Literatura 1. Abdollahipour, R., Palomo Nieto, M., Psot- ta, R. in Wulf, G. (2017). External focus of attention and autonomy support have ad- ditive benefits for motor performance in children. Psychology of sport and exercise, 32, 17–24. https://doi.org/10.1016/j.psych- sport.2017.05.004 2. Abdollahipour, R., Psotta, R. in Land, W. M. (2016). The influence of attentional focus instructions and vision on jump height per- formance. Research quarterly for exercise and sport, 87(4), 408–413. 3. Abdollahipour, R., Wulf, G., Psotta, R. in Pa- lomo Nieto, M. (2015). Performance of gym- nastics skill benefits from an external focus of attention. Journal of sports sciences, 33(17), 1807–1813. 4. Abellán, J., Sáez-Gallego, N. M., Savelsbergh, G. J. P . in Contreras, O. R. (2019). The intercep- tion of a corner kick from the contraints-led perspective. Revista internacional de medici- na y ciencias de la actividad física y el deporte, 19(74), 225–241. 5. Araújo, D. in Davids, K. (2011). What exactly is acquired during skill acquisition? Journal of consciousness studies, 18(3–4), 7–23. 6. Benjaminse, A., Welling, W., Otten, B. in Go- keler, A. (2018). Transfer of improved mo- vement technique after receiving verbal external focus and video instruction. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy, 26(3), 955–962. 7. Bobrownicki, R., MacPherson, A. C., Coleman, S. G. S., Collins, D. in Sproule, J. (2015). Re-exa- mining the effects of verbal instructional type on early stage motor learning. Human movement science, 44, 168–181. https://doi. org/10.1016/j.humov.2015.08.023 8. Brocken, J., van der Kamp, J., Lenoir, M. in Savelsbergh, G. (2020). Equipment modifica- tion can enhance skill learning in young field hockey players. International journal of sports science & coaching, 15(3), 382–389. 9. Brymer, E. in Renshaw, I. (2010). An introduc- tion to the constraints-led approach to lear- ning in outdoor education. Journal of outdo- or and environmental education, 14(2), 33–41. 10. Buszard, T., Reid, M., Masters, R. in Farrow, D. (2016a). Scaling the equipment and play area in children’s sport to improve motor skill acquisition: A systematic review. Sports medici- ne, 46(6), 829–843. 11. Buszard, T., Reid, M., Masters, R. S. W. in Far- row, D. (2016b). Scaling tennis racquets du- ring PE in primary school to enhance motor skill acquisition. Research quarterly for exercise and sport, 87(4), 414–420. 12. Caso, S. in van der Kamp, J. (2020). Variabili- ty and creativity in small-sided conditioned games among elite soccer players. Psycho- logy of sport and exercise, 48. https://doi. org/10.1016/j.psychsport.2019.101645 13. Chow, J. I. K. (2013). Nonlinear Learning Un- derpinning Pedagogy: Evidence, Challenges, and Implications. Quest 65: 469–484. doi:10.1 080/00336297.2013.807746. 14. Clark, M. E., McEwan, K. in Christie, C. J. (2019). The effectiveness of constraints-led training on skill development in interceptive sports: A systematic review. International journal of sports science & coaching 2019, 14(2), 229–240. 15. Comyns, T. M., Brady, C. J. in Molloy, J. (2019). Effect of attentional focus strategies on the biomechanical performance of the drop jump. Journal of strength and conditioning research, 33(3), 626–632. 16. Correia, V., Carvalho, J., Araújo, D., Pereira, E. in Davids, K. (2019). Principles of nonlinear pedagogy in sport practice. Physical educati- on and sport pedagogy, 24(2), 117–132. 17. Coutinho, D., Gonçalves, B., Travassos, B., Folgado, H., Figueira, B. in Sampaio, J. (2020). Different marks in the pitch constraint youth players’ performances during football small- -sided games. Research quarterly for exercise and sport, 91(1), 15–23. 18. Davids, K., Araújo, D. in Shuttleworth, R. (2003). Acquiring skill in sport: A constraints- -led perspective. International journal of com- puter science in sport. 2(2), 31–39. 19. Davids, K., Brymer, E., Seifert, L. in Orth, D. (2013). A constraints-based approach to the acquisition of expertise in outdo- or adventure sports. T&F coplex systems in sport: Royal_A, 304-316. https://doi. org/10.4324/9780203134610 20. De Giorgio, A., Sellami, M., Kuvacic, G., Lawrence, G., Padulo, J., Mingardi, M. in Ma- inolfi, L. (2018). Enhancing motor learning of young soccer players through preventing an internal focus of attention: The effect of shoes colour. Plos one, 13(8), e0200689. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0200689 21. Dicks, M. in Chow, J. Y. (2010). A constraints- -led approach to coaching association foot- ball: The role of perceptual information and the acquisition of coordination. V K. Davids, G. Savelsbergh in I. Renshaw (ur.), Motor lear- ning in practice: A constraints-led approach (str. 161–172). London: Routledge. 22. Fitzpatrick, A., Davids, K. in Stone, J. A. (2017). Effects of lawn tennis association mini tennis as task constraints on children’s match-play characteristics. Journal of sports sciences, 35(22), 2204–2210. 23. Fitzpatrick, A., Davids, K. in Stone, J. A. (2018). Effects of scaling task constraints on emergent behaviours in children’s racquet sports performance. Human movement sci- ence, 58, 80–87. https://doi.org/10.1016/j.hu- mov.2018.01.007 24. Fleay, B., Joyce, C., Banyard, H. in Woods, C. T. (2018). Manipulating field dimensions during small-sided games impacts the technical and physical profiles of Australian footbal- lers. Journal of strength and conditioning rese- arch, 32(7), 2039–2044. 25. Gimenez-Egido, J. M., Ortega-Toro, E., Palao, J. M. in Torres-Luque, G. (2020). Effect of sca- ling equipment on U-10 players’ tennis serve during match-play: A nonlinear pedagogi- cal approach. Chaos, solitons & fractals, 139. https://doi.org/10.1016/j.chaos.2020.110011 26. Gray, R. (2020). Comparing the constraints led approach, differential learning and pre- scriptive instruction for training opposite- -field hitting in baseball. Psychology of sport and exercise, 51. https://doi.org/10.1016/j. psychsport.2020.101797 27. Guignard, B., Ayad, O., Rouard, A. in Chollet, D. (2015). Rhythms of upper-lower limbs in front crawl swimming in relation to environment and task constraints: An exploratory study. Pridobljeno s https://www.researchgate. net/publication/283257108_Rhythms_of_ upper-lower_limbs_in_front_crawl_swim- ming_in_relation_to_environment_and_ task_constraints_an_exploratory_study 28. Hadlow, S. M., Pinder, R. A. in Sayers, M. G. L. (2017). Influence of football size on kicking performance in youth Australian rules fo- otballers. Journal of sports sciences, 35(18), 1808–1816. 29. Halperin, I., Chapman, D. W., Martin, D. T. in Abbiss, C. (2017). The effects of attentional focus instructions on punching velocity and impact forces among trained combat athle- tes. Journal of sports sciences, 35(5), 500–507. 30. Halperin, I., Williams, K. J., Martin, D. T. in Chapman, D. W. (2016). The effects of atten- tional focusing instructions on force pro- duction during the isometric midthigh pull. raziskovalna dejavnost 137 Journal of strength and conditioning research, 30(4), 919–923. 31. Harry, J. R., Lanier, R., Nunley, B. in Blinch, J. (2019). Focus of attention effects on lower extremity biomechanics during vertical jump landings. Human movement science, 68. https://doi.org/10.1016/j.humov.2019.102521 32. Heinen, T. (2017). Movement regulation of gymnastics skills under varying enviro- nmental constraints. European journal of hu- man movement, 2017 , 39, 96–115. http://orcid. org/0000-0003-0176-3221 33. Hill, A., Schücker, L., Hagemann, N. in Strauß, B. (2017). Further evidence for an external fo- cus of attention in running: Looking at speci- fic focus instructions and individual differen- ces. Journal of sport and exercise psychology, 39(5), 352–365. 34. Ibáñez, S. J., Pérez-Goye, E., García-Rubio, J. in Courel-Ibáñez, J. (2020). Effects of task constraints on training workload in elite women’s soccer. International journal of sports science & coaching, 15(1), 99–107. 35. Kershner, A. L., Fry, A. C. in Cabarkapa, D. (2019). Effect of internal vs. external focus of attention instructions on countermovement jump variables in NCAA division I student- -athletes. Journal of strength and conditioning research, 33(6), 1467–1473. 36. Komar, J., Potdevin, F., Chollet, D. in Seifert, L. (2019). Between exploitation and explo- ration of motor behaviours: Unpacking the constraints-led approach to foster nonlinear learning in physical education. Physical edu- cation and sport pedagogy, 24(2), 133–145. 37. Kons, R. L., Detanico, D. in Franchini, E. (2021). Internal versus external focus of attention on high-intensity exercise performance in judo athletes. Sport Sciences for Health, 17(3), 577–583. 38. Kristiansen, M., Samani, A., Vuillerme, N., Ma- deleine, P. in Hansen, E. A. (2018). External and internal focus of attention increases muscular activation during bench press in resistance-trained participants. Journal of strength and conditioning research, 32(9), 2442–2451. 39. Limpens, V., Buszard, T., Shoemaker, E., Sa- velsbergh, G. J. P. in Reid, M. (2018). Scaling constraints in junior tennis: The influence of net height on skilled players’ match-play performance. Research quarterly for exercise and sport, 89(1), 1–10. 40. Lola, A., Koutsomarkou, A., in Tzetzis, G. (2021). Influence of different focus of atten- tion instructions on learning volleyball skills for young novices. Journal of Human Sport and Exercise, 17(4). https://doi.org/10.14198/ jhse.2022.174.14 41. Magill, R. A. (2001). Motor Learning: Concepts and Applications (6th ed.). Boston: McGraw- -Hill. 42. Masters, R. S. in Poolton, J. M. (2012). Advan- ces in implicit motor learning. 43. Moir, L. G. (2015). Skill Acquisition. Pridoblje- no s https://www.researchgate.net/publica- tion /286779868_Skill_Acquisition 44. Makaruk, H., Porter, J. M., Bodasińska, A. in Palmer, S. (2020). Optimizing the penalty kick under external focus of attention and auto- nomy support instructions. European journal of sport science, 20(10), 1378–1386. 45. Makaruk, H., Porter, J. M., Sadowski, J., Boda- sińska, A., Zieliński, J., Niźnikowski, T. in Ma- stalerz, A. (2019). The effects of combining focus of attention and autonomy support on shot accuracy in the penalty kick. Plos one, 14(9), e0213487. https://doi.org/10.1371/ journal.pone.0213487 46. Makaruk, H., Starzak, M. in Porter, J. M. (2020). Influence of attentional manipulation on jumping performance: A systematic revi- ew and meta-analysis. Journal of human kinetics, 75(1). https://doi.org/10.2478/hu- kin-2020-0037 47. Marchant, D. C. in Greig, M. (2017). Attentio- nal focusing instructions influence quadri- ceps activity characteristics but not force production during isokinetic knee exten- sions. Human movement science, 52, 67–73. https://doi.org/10.1016/j.humov.2017.01.007 48. McCosker, C., Renshaw, I., Russell, S., Polman, R. in Davids, K. (2019). The role of elite coa- ches’ expertise in identifying key constraints on long jump performance: How practice task designs can enhance athlete self-regu- lation in competition. Qualitative research in sport, exercise and health, 1–17. https://doi.or g/10.1080/2159676X.2019.1687582 49. Moy, B., Renshaw, I. in Pavey, T. (2020). Impact of the constraints-led approach on students’ motor performance. Journal of Physical Edu- cation and Sport, 20(06), 3345–3353. 50. Nadzalan, A., Lee, J. L. F. in Mohamad, N. I. (2015). The effects of focus attention instruc- tions on strength training performances. International journal of humanities and mana- gement sciences, 3(6), 7. 51. Neumann, D. L. (2019). A systematic review of attentional focus strategies in weightlifting. Frontiers in sports and active living, 1, 7. ht t ps: // doi.org/10.3389/fspor.2019.00007 52. Neumann, D. L., Walsh, N., Moffitt, R. L. in Hannan, T. E. (2020). Specific internal and external attentional focus instructions have differential effects on rowing performance. Psychology of sport and exercise, 50. https:// doi.org/10.1016/j.psychsport.2020.101722 53. Newell, K. M. (1986). Constraints on the deve- lopment of coordination. 54. Nor Azmi, A. M., K. Suppiah, P ., Low Fook Lee, J., Noordin, H. in Samsir, Md. S. (2020). The influence of modified equipment in develo- ping skills in badminton. Malaysian journal of movement, health & exercise, 9(1), 67–76. 55. Novan, N. A., Ma’mun, A. in Nuryadi, N. (2017). Constraints-led practices and motor ability on basic footwork skills acquisition in fencing. 2nd international conference on sports science, health and physical education, 814–817. https://doi. org/10.5220/0007071108140817 56. Oki, Y., Kokubu, M. in Nakagomi, S. (2018). External versus two different internal foci of attention in long-distance throwing. Percep- tual and motor skills, 125(1), 177–189. 57. Ometto, L., Vasconcellos, F. V., Cunha, F. A., Te- oldo, I., Souza, C. R. B., Dutra, M. B., O’Sullivan, M. in Davids, K. (2018). How manipulating task constraints in small-sided and conditio- ned games shapes emergence of individual and collective tactical behaviours in football: A systematic review. International journal of sports science & coaching, 13(6), 1200–1214. 58. Oppici, L., Panchuk, D., Serpiello, F. R. in Farrow, D. (2018). The influence of a mo- dified ball on transfer of passing skill in soccer. Psychology of sport and exercise, 39, 63–71. https://doi.org/10.1016/j.psych- sport.2018.07.015 59. Porter, J. M., Wu, W. F. W., Crossley, R. M., Kno- pp, S. W. in Campbell, O. C. (2015). Adopting an external focus of attention improves sprinting performance in low-skilled sprin- ters. Journal of strength and conditioning rese- arch 2015, 29(4), 947–953. 60. Renshaw, I. in Chow, J.-Y. (2019). A constraint- -led approach to sport and physical educa- tion pedagogy. Physical education and sport pedagogy, 24(2), 103–116. 61. Roberts, S. J., Rudd, J. R. in Reeves, M. J. (2020). Efficacy of using non-linear pedago- gy to support attacking players’ individual learning objectives in elite-youth football: A randomised cross-over trial. Journal of sports sciences, 38(11–12), 1454–1464. 62. Schoenfeld, B. J., Vigotsky, A., Contreras, B., Golden, S., Alto, A., Larson, R., Winkelman, N. in Paoli, A. (2018). Differential effects of at- tentional focus strategies during long-term resistance training. European journal of sport science, 18(5), 705–712. 63. Singh, H. in Wulf, G. (2021). Mind over body: Creating an external focus for sport skills. Eu- ropean Journal of Sport Science, 1–7. https:// doi.org/10.1080/17461391.2021.1887367 64. Timmerman, E. A., Farrow, D. in Savelsbergh, G. J. (2017). The effect of manipulating task constraints on game performance in youth field hockey. International journal of sports science & coaching, 12(5), 588–594. 65. Timmerman, E. A., Savelsbergh, G. J. P. in Far- row, D. (2019). Creating appropriate training environments to improve technical, decisi- on-making, and physical skills in field hoc- key. Research quarterly for exercise and sport, 90(2), 180–189. 138 66. Tsetseli, M., Zetou, E., Vernadakis, N. in Micha- lopoulou, M. (2016). The effect of internal and external focus of attention on game perfor- mance in tennis. Acta gymnica, 46(4), 162–173. 67. van Abswoude, F., Nuijen, N. B., van der Kamp, J. in Steenbergen, B. (2018). Individual differences influencing immediate effects of internal and external focus instructions on children’s motor performance. Research quarterly for exercise and sport, 89(2), 190–199. 68. Verhoeff, W. (2016). A constraints-led appro- ach to acquiring the power clean (magistrska naloga). Auckland: University of technology. 69. Verhoeff, W. J., Millar, S. K., Oldham, A. R. H. in Cronin, J. (2019). Coaching the power cle- an: A constraints-led approach. Strength and conditioning journal, September 2019, 42(2), 16–25. 70. Zheng, L. in Wang, H. (2020). The Effect of Different Attentional Focus on the Penalty Kicking Performance of Adolescent Male Soccer Players in Different Levels. Annals of Applied Sport Science, 8(4). https://doi. org/10.29252/aassjournal.916 Luka Šteblaj, dipl. kin. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju luka.steblaj@gmail.com »Članek je rezultat raziskovalnega dela, sofinanciranega s strani Republike Slo- venije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada v okviru projekta Ino- vativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INOVUP).« This article is a result of research, co-fi- nanced by the Republic of Slovenia and the Europen Union under the European Social Fund within the project “Inno- vative learning and teaching in higher education”.