PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izila zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevni I TRST ST.,prr^rov,n; Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 293 (11.709) Trst, sreda, 14. decembra 59 n|je) 23 Ob grožnjah teroristov iz vrst «islamske svete voj ne» Arabske zalivske države strahoma pričakujejo nov val atentatov islamskih fundamentalistov Zastražili vm zahodna predstavništva BEJRUT — Medtem ko zalivske države strahoma pričakujejo val terorističnih napadov islamskih integra-listov podobnemu onemu v Kuvajtu, se tudi v Libanonu stopnjuje napetost. Ameriško brodovje je obstreljevalo sirske položaje v Šufu, izraelske topnjače so bombardirale Tripoli, ponovno so vzplamteli spopadi med libanonskimi milicijami, predsednik Džemajel pa je opustil svoje napore pri poskusu sestave vlade narodne enotnosti*. Bolj kot libanonska dogajanja pa je svet včeraj sledil razvoju dogodkov v Kuvajtu in v vseh zalivskih državah. Napoved nekega samozvanega šejka Zaina al Abidina, pripadnika ^islamske svete vojne», da bodo eksplozije prizadele tudi kuvajtske sosede in vsako območje, «kjer plapola zastava ameriškega izdajstva*, je v vseh zalivskih državah povzročila pravi preplah. Povsod so zastražili zahodna veleposlaništva in predstavništva zahodnih družb, novonastali položaj pa je skrbno proučil svet za sodelovanje zalivskih držav. V komunikeju so slednje ugotovile, NADALJEVANJE NA 2. STRANI - Irak napoveduje povračilne ukrepe Povratek Craxija iz Argentine RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi se je včeraj vrnil iz Argentine. Ob svojem prihodu je na letališču dejal, da je prinesel argentinskemu ljudstvu pozdrave Italije, obenem pa je opozoril na dejstvo, da v Argentini gledajo z veliko pozornostjo na Evropo in še zlasti na Italijo, ki tamkaj uživa velik ugled. Craxi je tudi dejal, da si mora Italija prizadevati, da bi se vrednote svobode, ki so zmagale v Argentini, uveljavile tudi v Urugvaju in v Čilu. Berlinguer bo morda šel v Moskvo BERLIN — Ni izključeno, še več zelo verjetno je, da bo tajnik KPI Berlinguer slej ko prej odpotoval v Moskvo in tudi tam obrazložil svoj predlog o evroizstrelkih. Pri tem bo lahko upošteval tudi rezultate svojega poizvedovalnega potovanja v Bukarešto, Vzhodni Berlin in prihodnji teden v Beograd. Ob koncu svojega obiska v Berlinu, od koder bo danes odpotoval v Italijo, Berlinguer ni skrival svojega «premišljenega pesimizma». «Ne razumem,» je rekel Berlinguer, «kako se zadohne vlade lahko sprijeznijo z razbitjem pogajanj v Ženevi in s postavitvijo raket, kot da bi šlo za nekaj povsem normalnega. Stanje je izredno zaskrbljujoče in voditelji vzhodnonemške partije so prisluhnili z veliko pozornostjo stališčem italijanske K P. Seveda, je še rekel Berlinguer ne moremo pričakovati od NDR odgovora, ki ne bi bil v skladu s stališčem ostalih držav varšavskega pakta. V JUGOSLOVANSKI VLADI Klemenčič bo zamenjal Florjančiča BEOGRAD — Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije, ki ga je posredoval Tanjug, je predsednica ZIS Milka Planinc kot mandatarka začela postoprek za razrešitev funkcije člana ZIS in zveznega sekretarja za finance Jožeta Florjančiča. Le ta bo razporejen na drugo dolžnost v Sloveniji. Hkrati je predsednica ZIS Milka Planinc začela postopek za Predlaganje novega kandidata. Pristojni organi Slovenije so za kandidata za zveznega sekretarja za finance predlagali podpredsednika IS SR Slovenije magistra Vlada Klemenčiča, (dd) Andrej Gromiao bi se sestal s Shultzom MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je v pogovoru s šefom finske diplomacije Paa-vom Vayrynenom omenil, da bi se lahko sestal z ameriškim državnim tajnikom Shultzom med prihodnjo konferenco o razoroževanju v Evropi, ki bo v Stockholmu. Gromiko pa ni hotel dati jasnejših pojasnil o svojih namerah, prav tako p>a ni sovjetska tiskovna agencija «TASS» navedla te možnosti. Vsekakor p»litični opazovalci navajajo, da je prav konferenca v Stockholmu za obe supersili edini še odprti kanal za medsebojno sp»-razumevanje, potem ko sta propadli pogajanji o evroizstrelkih in o strateškem orožju (START). Voditelja obeh diplomacij Gromiko in Shultz sta se zadnjič sestala sep>-tembra. Njuno srečanje pa je do skrajnosti pogojeval incident z južno-korejskim potniškim letalom. Moskva seveda še vedno vztraja, da so za sedanjo napetost krive izključno ZDA, a vseeno noče pjopodnoma zapreti vrat za morebitni dialog. Položaj v svetu se je namreč px> skalitvi odnosov med obema super-silama zaradi evroraket še bolj poslabšal, marsikje p« ni napetosti sprožilo blokovsko rivalstvo, kljub temu, da sta sedaj bloka do vratu vpletena v taka žarišča. KZ: občina in stranke naj izpolnijo obljube Kmečka zveza ne more iz principa sprejeti, da bi se ponovno postavile y. razpravo tiste obveze občinske uprave in vseh naprednih političnih strank, 1 so p» dogodkih na Kolonkovcu hitele izjavljati, da ne bo drugih p>osegov ljudske gradnje v periferiji mesta dokler ne bodo načrti PEEP ponovno ^gledani in primemo revidirani. Do tega zaključka je prišel glavni svet Slovenske stanovske organizacije kmetov, ki je na svoji zadnji seji glavno P°zomast posvetil prav vprašanju razlastitev v tržaški pokrajini. Obširno je tudi razpravljal o gradnji hitre ceste, oziroma o še odprtih 'Trašanjih, ki so povezana z uresničevanjem te nove prometnice. Predvsem F® je želel razčistiti nekatere čudne glasove v zvezi z izplačevanjem od-Kodnin in s protivrednostmi. . NA 4. STRANI Župan Richetti obsodil mazaške akcije v Trstu ^ Župan Richetti je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta obsodil JJpavno mazaško akcijo piroti nekaterim slovenskim šolam v Trstu ter pouda-tut ^ občinski odbor zavzema za strpno sožitje in sodelovanje med sjkajživečima narodoma. Dodal je tudi, da si predstavnik tržaške občine v estnem enotnem antifašističnem odboru prizadeva za učinkovitejše infor-^anje italijanske šolske mladine o položaju naše narodnostne skupnosti. Ij. V nadaljevanju seje pa je občinski svet pio krajši razpravi zavrnil za-ICev° svetovalca tržaškega gibanja Parovela za takojšnjo obravnavo njegove jjjolucije o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in o nedavnih zasedbah neka r*1« višjih srednjih šol «pjroti bilingvizmu*. Parovelovo zahtevo so pjodprli komunistični svetovalci, vsi ostali p>a so bili proti. Članica IS SRS obiskala našo deželo TRST — Deželni odbornik za prevoze Giovanni Di Benedetto je včeraj sprejel članico izvršnega sveta Slovenije in predsednico odbora za prevoze in promet Julko Žibert. Na sestanku, ki mu je prisostvoval tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mi-rošič, so se pogovarjali o cestnih povezavah prek meje in o pristaniščih. Odbornik Di Benedetto je dejal, da bi v sedanjem težavnem gospodarskem položaju tiste sosednje države, ki jih povezuje skupna gospodarska in zemljepisna usoda, morale odpraviti omejitve ob meji in poiskati rešitve, ki bi izboljšale življenjske pogoje prebivalcev. Na sestanku so ustanovili tri komisije, ki bodo sestavile predloge za obe vladi. Ob sklenitvi sestanka je članica IS SRS Julka Žibert odbornika Di Benedettija povabila na u-radni obisk v Ljubljano. Razveljavili obsodbo dveh jehovcev Izšla je Tigrova sled Pred številnim občinstvom z obeh strani meje so sinoči v mali dvorani Kulturnega doma predstavili knjigo dr. Dorčeta Sardoča Tigrova sled, ki sega v trideseta leta ilegalnega protifašističnega boja primorskih Slovencev. Izdala sta jo Založništvo tržaškega tiska in koprrska Lipa, uredila in z opombami opremila Lida Turk, strokovni uvod je prispevala dr. Milica Kacin-Wohinz, likovna oprema pa je delo Klavdija Palčiča. Gre za nov dragocen prispevek v knjižnem nizu Primorska srečanja, ki prinaša pričevanja protagonistov boja za samoohranitev slovenskega naroda na Primorskem NA 2. STRANI NA 5. STRANI Promet na tržaški železniški postaji za polovico manjši .JJ’HST — Potniški promet na •*aški železniški pxrstaji je v etošnjem letu zabeležil znaten saj je od začetka januar-■” do konca oktobra odpotovalo z vlakom iz Trsta skUprno 476.596 Potnikov, proti 900.665 v istem 47 Ju lanskega leta. 47 odstotni pjadec p>otniškega Prometa, ugotavlja tržaška tr-”°rinska zbornica, je predvsem Posledica dejstva, da se je P?tn° skrčilo število jugoslovanr J~n [»trnkov zaradi uvedbe de-Pputa za prehod meje. Pri tem j1? Zanimivo ugotoviti, da se je v vs., m obdobju zmanjšalo tudi šte-° prehodov čez mejo. Srebro za Križaja NA 10. STRANI Priprave na ZOI BEOGRAD — Vsi šprortni objekti, ki so jih zgradili za zimske olimpijske igre, so že v up>orabi, je dejal predsednik organizacijskega komiteja ZOI Sarajevo 84 Branko Mikulič na seji predsedstva zvezne konference SZDLJ, na kateri so proučili poročilo o pripravah na to veliko športno prireditev. Ko je poudaril, da morajo do slovesne otvoritve iger opraviti še številne zapletene naloge, je Mikulič dejal, da je še aktualno vprašanje uvoza opreme. Zato bi morali zagotoviti več kot 23 milijonov dolarjev, od česar bi za opremo televizijskih študijev v drugih centrih porabili 12,5 milijona. Doslej so že prodali približno 140.000 nočitev in blizu 160.000 vstopnic tujcem, kot ocenjujejo, pa bo tujih gostov veliko več. Zato tudi sprejemajo vse potrebne ukrepe za zadovoljivo preskrbo. Skupna vlaganja v priprave olimpijskih iger zna-| šajo med 135 in 140 milijonov dolarjev, (dd) KVALIFIKACIJE ZA EP Drevi v Cardiffu Wales - Jugoslavi ja CARDIFF — VVales in Jugoslavija bosi a danes v Cardiffu (20.30 tudi px> ljubljanski in koprski televiziji) igrala odločilno kvalifikacijsko srečanje 4. skupine evropskega nogometnega prvenstva. Waležani morajo danes nujno zmagati, da se bodo uvrstil v finalni del v Parizu, Jugoslovanom pa bi v tej tekmi zadostovala tudi točka, pjotern pa bi seveda morali v Splitu (21. 12.) premagati Bolgarijo. Veselinovičevi varovanci bodo drevi nedvomno pred izredno težko nalogo in prredvsem bodo morali p>aziti na zelo nevarnega napjadalea Li-. verproola Rusha, ki bi lahko tudi sam odločil današnji dvoboj. V izbrani vrsti «plavih» bo nastopni tudi Olimpijin nogometaš Katanec. NA 10. STRANI Ob ameriškem in izraelskem ladijskem bombardiranju Kuvajtska dogajanja pahnila tudi Libanon v vrtinec nasilja in politične negotovosti NADALJEVANJE S 1. STRANI da hočejo z napadi na ameriške in francoske interese v tem delu sveta v resnici destabilizirati celotno regijo, ki oskrbuje v dobršni meri skoraj ves Zahod z nafto. Zavezništvo, ki ga sestavljajo poleg Kuvajta še Saudska Arabija, Združeni arabski emirati, Oman, Katar in Bahrein, je tudi sklenilo, da bo ojačilo budnost in z vsemi sredstvi preprečilo ponovitev podobnih dogodkov, kot so se pripetili predvčerajšnjim v Kuvajtu. Nihče ne omenja izrecno iranske sledi za val atentatov, a zasebno vsi priznavajo, da je to le opomin Irana, naj zalivske države prekinejo svojo podporo iraškemu režimu v vojni proti Iranu. Bagdad je torej edini v islamskem svetu včeraj jasno povedal, kdo je oborožil verske fanatike in jih poslal v samomorilne teroristične akcije. Irak je tudi napovedal, da bodo napadli «iranska oporišča v odgovor na gnusni zločin v Kuvajtu*. Kuvajtska vlada pa je že sprejela prve konkretne ukrepe, da bi izsledila krivce. Vsem libanonskim, iranskim, sirskim, iraškim in jordanskim državljanom vključno s Palestinci so prepovedali do nadaljnjega, da zapustijo državo. Kuvajtski prestolonaslednik Saad Abdulah je tudi napovedal, da bodo očistili državo «vseh sumljivih oseb, ki so izrabili kuvajtsko strpnost*. Nekaj oseb so baje že aretirali, včeraj pa so tudi dali končni obračun žrtev. V atentatu je torej izgubilo življenje le pet oseb, eno pa še pogrešajo, 62 pa je ranjenih. Če zalivskim šejkom in emirom islamski integralizem ne pusti spati, tudi Libanoncem ni do smeha, saj so glavni strelovod vseh napetosti Bližnjega vzhoda. Po obvestilih, da bo na vsak napad na ameriška izvid-niška letala šesto brodovje primerno odgovorilo, so se včeraj pred Bejrutom oglasili topovi z ameriških ladij in tolkli sirske protiletalske raketne baterije v Šufu. Le nekaj ur prej so namreč Sirci izstrelili nekaj raket proti ameriškim izvidniškim letalom. Brez povoda pa so se včeraj oglasile tudi izraelske topnjače pred Tripolijem, ki so bombardirale palestinske položaje. Za Arafata pa se je včeraj prižgala prva lučka upanja, saj je ameriško državno tajništvo napovedalo, da se bo vsestransko zavzelo, da omogoči Arafatu nemoten umik iz Tripolija. Reaganova administracija se je torej nenadoma zbala razvoja dogodkov. Z atentati v Kuvajtu se je položaj na vsem Bližnjem vzhodu nevarno približal vrelišču. Včeraj so v Bejrutu neznanci iz zasede ubili nekega francoskega vojaka. V Šufu so ponovno izbruhnili spopadi med maroniti in druži. Predsednik Džema- jel pa je kot kaže dokončno opustil poskus o sestavi vlade «narodne e-notnosti*. Položaj v državi se je namreč v zadnjih urah tako zapletel, da so možnosti za spravo in sporazumevanje enake ničli. Politični opazovalci sedaj pripominjajo, da bi morali velesili končno spoznati, da je položaj na Bližnjem vzhodu ob nevarnosti izbruha islamskega fundamentalizma zadobil že take razsežnosti, da je skrb za lastne blokovske interese prenevarna in nesmotrna. V Kabulu pričakujejo 4. obletnico invazije NEW DELHI — Prosovjetski režim v Kabulu je poostril varnostne ukrepe v glavnem mestu v pričakovanju četrte obletnice sovjetske invazije. Kabulska vlada se namreč boji, da bi islamski gverilci s kako drzno akcijo «proslavili» 27. december. I-slamska gverila pa je kot kaže v zadnjem obdobju povečala svojo vojaško in teroristično dejavnost, da se sovjetski vojaki in režimski funkcionarji ne čutijo več vame. Še najhuje pa je afganistanskim komunistom, saj so tarča islamskih integralistov □ LONDON — Britanski policiji je včeraj v Londonu uspelo preprečiti bombni atentat, saj so pravočasno o-nesposobili peklenski stroj, ki so ga neznanci skritega v neki torbi pustili v osrednji londonski ulici Kensigton High Street. Francoski vinogradniki nočejo Španije v EGS UGNALA MIŠE A M PEL inf PORTIR/Mi * - VOL -Ul URE Več kot 3000 francoskih vinogradnikov iz Languedoca je včeraj v Strasbourgu protestiralo proti nameravanemu sprejemu Španije v EGS, kar bi seveda močno oškodovalo njihove interese (Telefoto AP) Kdo naj odloča o umiku Italijanov iz Libanona? RIM — Morebitni sklep za zmanjšanje italijanske vojaške pristojnosti v Libanonu ter poseg italijanskih vojakov, ki naj bi zaščitili umik Arafatovih borcev iz Tripolija je v pristojnosti vlade, ali pa v pristojnosti parlamenta? To je vprašanje, ki te dni buri duhove italijanskih političnih strank, ne da bi za sedaj preraslo v odkrito polemiko. Kakršenkoli sklep o številčnosti italijanske vojaške odprave v Libanonu, meni predsednik socialdemokratskih poslancev Reggiani je zelo pomembno dejstvo, vendar pa omejeno na pristojnost vlade in samo slednja lahko o tem odloča. Kar pa zadeva morebitni poseg v prid Arafatu pa je Reggiani mnenja, da je potrebna neka doslednost, saj socialdemokrati ne razumejo, kako je mogoče predlagati umik italijanske odprave in tako kršiti jasne mednarodne obveznosti, istočasno pa načrtovati poseg za kritje evakuacije Arafatovih borcev. Tudi socialist Labriola je videti istega mnenja. Morebitni sklep o zmanjšanju števila italijanskih vojakov v Libanonu sodi izključno v pristojnost vlade, ki pa bi se morala posvetovati s parlamentom edino, če bi hotela povečati številčnost italijanske odprave. Kar zadeva kritje Arafatovega umika pa prevladuje mnenje, da bi se glede tega morali posvetovati v parlamentu in bi slednji moral dati svoje mnenje, ob upoštevanju kritičnega stanja v Libanonu. Uspešni pogovori guvernerja narodne banke SFRJ v Švici V Beogradu včeraj zaslišali armenskega terorista Levoniana BASEL — Predvčerajšnjim in včeraj je guverner narodne banke Jugoslavije Radovan Makič sodeloval na sestankih guvernerjev centralnih bank Evrope, ZDA, Kanade in Japonske, na katerih so analizirali svetovna gospodarska in monetarna gibanja. Radovan Makič se je tudi pogovarjal z guvernerji centralnih bank, ki so pozitivno ocenili gospodarska gibanja v Jugoslaviji in še zlasti proces plačilno-bilančnega prilagajanja jugoslovanskega gospodarstva in povečanega izvoza na konvertibilno tržišče. Partnerji so o-pozarjali, da je premagovanje inflacije in primanjkljaja tekoče bilance pomembna naloga in pogoj za premagovanje gospodarskih težav. Posebej so se pogovarjali o sodelovanju narodne banke in emisijskih bank, članic banke za mednarodne poravnave (BIS). Pomembno je, da Jugoslavija redno odplačuje vse obveznosti v letošnjem letu, ocenili pa so tudi določe- ne pozitivne učinke finančnega aranžmaja med NBJ in BIS v letu 1983, s katerim je Jugoslavija v začasno izkoriščanje dobila določen znesek tujih denarnih sredstev Guverner NBJ Radovan Makič se je ločeno pogovarjal s predsednikom BIS dr. Fritzom Leutvvulerjem, predsednikom zveznih rezerv ZDA (guvernerjem centralne banke Paulom A. Walkerjem in njegovimi sodelavci ter s predsednikom zvezne banke ZRN Karlom Ottom Koehlom). Sogovorniki so pokazali posebno zanimanje za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije Jugoslavije in izrazili prepričanje, da bo s svojimi zmogljivostmi in viri ter z upornostjo v zapletenih mednarodnih razmerah ustvarila pogoje za normalne gospodarske tokove in finančne aranžmaje. V pogovorih so sogovorniki izrazili podporo jugoslovanskemu konceptu finančnih aranžmajev za prihodnje leto. (dd) BEOGRAD — Armenska atentatorja na turškega ambasadorja nista pričakovala takšnega ravnanja Beograjčanov 9. marca letos. Kaj takšnega niso pričakovali niti tisti, ki so ju pripravljali za to akcijo, zato v načrtu atentata nista imela predvidenih ukrepov za primer takšnega ravnanja. To je prvoobtoženi armenski atentator Haroution Levonian poudaril med pričevanjem pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Beogradu, kjer nadaljujejo obravnavo. Dejal je tudi, da je organizacija »komandosi, izvrševalci pravice zaradi genocida nad Armenci* dolgo časa brezuspešno skušala z diplomatskimi sredstvi vplivati na uresničevanje pravic Armencev. Ker pa jim to ni uspelo, je dejal prvoobtoženi, so se v zadnjih letih odločili za teroristične akcije. Atentat v Beogradu je le eden izmed podobnih. Obtoženi Levonian je povedal, da so pri- prave za akcijo potekale v Bejrutu, o čemer pa ni želel podrobno govoriti. Javni tožilec ga je vprašal, ali morda ve kaj o Jugoslaviji in o njeni zunanji politiki. Obtoženi je dejal, da pred prihodom v Beograd, je že razumel jugoslovansko politiko in da nekoliko tudi pozna jugoslovansko zgodovino. Skrivnostna «tretja oseba*, ostaja še naprej skrivnostna, o njej pa je Levonian dejal, da je opazovala atentat, ni pa bilo predvideno, da bi se kakorkoli vmešavala kot tudi ni bilo predvideno, da bi se po atentatu srečali-Predsednik senata ga je vprašal, ali ima v organizaciji, kateri pripada, kakšno pomembno mesto in ali ve, kdo jo vodi ter financira. Levonian je povedal, da funkcije nima in da tudi ne ve, kdaj je bila organizacija natančno ustanovljena. Ve le to, da podobne akcije i*' vajajo od leta 1975 in da organizacijo financi' rajo sami Armenci, (dd) Kasači jsko sodišče odredilo nov postopek Razveljavljena obsodba dveh jehovcev ld nista dovolila transfuzije za hčerko RIM — Zakoncema Oneda, jehovskima pričama, ki ju je sodišče v Cagliariju obsodilo na deset let zaporne kazni zaradi umora lastne hčerke, bo moralo znova soditi rimsko prizivno sodišče. Tako je sklenilo včeraj kasa cijsko sodišče, ki je razveljavilo drugostopenjski proces proti zakoncema zaradi pomanjkljive utemeljitve. Zadeva Oneda, ki je dvignila precej prahu in polemik ter je razdelila italijansko javno mnenje na dva tabora, je bruhnila na dan 2. julija 1980, ko je v bolnici v Cagliariju umrla njuna starejša hčerka lsabella. Komaj dveletno dekletce je bolehalo za neozdravljivo bo leznijo, talasemijo major (znana je tudi kot mediteran ska slabokrvnost) njeno smrt pa je najbrž pospešilo dejstvo, da ji za nekaj časa niso prenavljali krvi s trans fuzijami. Zakonca Oneda sta se namreč protivila transfuzijam, češ da jim to prepoveduje njihova vera. Ko sta zakonca to sporočila zdravnikom, so slednji o vsej zadevi obvestili sodišče za mladoletnike. Le to je odre dilo, naj zdravniki zdravijo dekletce kot se jim zdi potrebno, obenem pa zadolžilo karabinjerje in mestne redarje, naj poskrbijo, da bo dekletce redno prihajalo v bolnico za transfuzijo. Nekaj časa so možje postave dejansko peljali dekletce v bolnico in skrbeli za transfu zije, pozneje pa je bil postopek iz še neznanih razlogov prekinjen. Ko se je zdravstveno stanje male Isabelle poslabšalo zaradi bronhitisa so jo redarji spet peljali v bolnico, kjer pa je podlegla bolezni kljub zopetnim transfuzijam. Zakonca Oneda sta bila zaradi tega obtožena namernega umora. Prvostopenjsko sodišče ju je spoznalo za kriva in ju obsodilo na 14 let zapora, drugostopenjski sodniki pa so jima znižali kazen na deset let. Kasacij-sko sodišče, ki je sprejelo tezo tožilca in obrambe, je razveljavilo drugostopenjski proces in zaupalo nov postopek rimskemu porotnemu sodišču. V bistvu je bilo vrhovno sodišče mnenja, da ne prvostopenjski ne prizivni proces nista pojasnila, ali sta zakonca res hotela smrt otroka in še zlasti ali je bilo njuno dejanje namerno. Pri vsem tem pa velja poudariti, da je bila mala lsabella najbrž zapisana smrti in da bi zdravniki s transfuzijami lahko le za nekaj časa odgodili usodni zaključek. S podobnim primerom dveh jehovcev, ki nista hotela dovoliti transfuzije krvi lastni hčerki, so se včeraj soočili v Vercelliju. Na zahtevo zdravnikov pa je posegel namestnik kvestorja, ki je dovolil medicinski poseg in s tem rešil otroku življenje. Nov proces zoper zakonca Oneda bo nedvomno izzval v italijanski javnosti veliko zanimanja tudi v luči razsodb in stališč, ki so jih sodniki zavzeli v zadnjem času do problema evtanazije. Pred podražitvijo plinskega olja? RIM — Konec letošnjega leta bi plinsko olje za kurjavo in kurilno olje, ki ga rabi ENEL v svojih centralah ter v industrijskih obratih občutno podražili. Ta teden bi cena vseh petrolejskih proizvodov morala ostati nespremenjena, saj v Evropi ni prišlo do takih sprememb, da bi bilo v Italiji treba spreminjati cene. «LINEA» ... AOUASCUTUM! Angleški stil Priznani krojaški mojstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegantno krojene dežne plašče. N|i hov stil: Aquascutum of London! Bogata izbira v trgovini «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. TRIISTE AUTO HI-FI Ob nakupu avtoradia brezplačna montaža TRST — Ulica Geppa 12/A — Telefon (040) 69358 Sprint auto Ul. Economo 10/A - TRST - Tel. 762-250 AVTOMOBILSKE PLINSKE INŠTALACIJE (Zast. Landi Hartog, mod. 80 S) Nadomestni deli za vse avtomobile PO ZELO UGODNIH CENAH / Sestanek pisateljev V petek v Gallusovi dvorani v Trstu Pianistka Adriana Montanari ACE MERMOLJA Seja upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev, ki je bila prejšnji petek v Trstu (prvič) je brez dvoma pomemben kulturni dogodek. Seji so prisostvovali tudi člani društva iz Trsta in Gorice, beseda pa je tekla o položaju slovenskega pisatelja v Italiji. V tem smislu je podala daljše poročilo Ivanka Hergold, o možni ustanovitvi podružnice društva v Trstu, o drugačnih načinih združevanja, o skupnih nastopih itd. Ne bi tu ocenjevali seje na podlagi konkretnih sklepov, njen pomen je v tem trenutku drugje. Gre pač za dejstvo, da so v Trstu sedli za skupno mizo pisatelji, ki živijo v matični domovini in tisti, ki živijo v Italiji, sedli so za mizo na «stanovskem» sestanku, torej kot pisatelji. Ni nobeno odkritje, če zapišemo, da razmere nalagajo slovenskemu pisatelju v Italiji (ne samo njemu, vendar njemu dokaj markantno) zelo različne naloge in dolžnosti, ta ko da zelo pogosto nastopa kot novinar, založnik, ravnatelj te ali one ustanove, predsednik kulturne organizacije, politični delavec itd. Različne obleke Pa lahko pokrijejo osnovno podobo, to je pisateljevo kožo, ki je in ostane tista, zaradi katere je pisatelj pisatelj. In njegovo pisateljsko delo je tisto osnovno početje, ki ga označuje, čeprav so večkrat druge obleke vidnejše in morda tudi bolj upoštevane v tako imenovani javnosti. In vendar je v tem našem prostoru pomembno, da se sredi viharjev dogajanja, v nacionalnih stiskah, bojih in konfrontaciji, med ideološkimi nazori in sponami, med političnimi vrtiljaki pisatelj pojavlja v svojem svojstvu, to je kot človek, ki ne «zapisuje» sedanjosti s peresom kronista, ki mu ne gre za tlorise dogajanja in za sheme, ampak mu gre za to, kar je človeškega v dogajanju m je prav zaradi svoje človečnosti enkratno, neponovljivo in hkrati v tej svoji neponovljivosti trajno. Konkretni sestanek seveda ni bil iz samih namenov in pomenov, ampak je odražal določeno stanje, ki je v Sloveniji in je pri nas. Odražal je nasprotja, težave, ideološke spone pa tudi nerazumevanja, kot tudi voljo po skupnem delu in sodelovanju. Bil je to odkrit sestanek in verjetno prav zato zapleten, celo problematičen. In vendar je morda prav ta problematičnost tista, ki narekuje, da se pisatelji še sestajajo in da med sabo razpravljajo. Brez namena, da bi poenotili gledanja in pozicije, ampak zato, ker je prav, da se določena stališča in stanja izluščijo, da se odkrijejo tudi protislovja, ki so v naši stvarnosti in v pisateljih samih. Društvo slovenskih pisateljev je po svoji strukturi očitno stanovska organizacija, saj združuje ljudi različnih pogledov na svet, vendar določene probleme le odkriva. Morda je bila «slabost» petkovega sestanka v tem, da prav stanovski trenutek ni prišel toliko do izraza in da so prišli v ospredje pro blemi, ki nas združujejo in ločujejo. Da pa ne bo tudi v pričujočem članku Prevelikega protislovja, naj zapišemo, da se prav v problematičnosti in sporih kaže potreba po stanovskih srečanjih, skratka po tem, da pisatelj nastopi kot pisatelj, pa čeprav izkaže v tem svojem nastopu konflikte, ki so v naši stvarnosti in v njem samem najbolj akutni. in njen raznoliki glasbeni svet ALEKSANDER ROJC Po čudovitem glasbenem dogodku, za katerega je poskrbel Trio Lorenz ob otvoritvi ciklusa koncertov v Gallusovi dvorani na sedežu šole Glasbene matice v Trstu, bo v petek, 16. t.m.,, vedno ob 20.30, gostovala ena najlepših realnosti mladega italijanskega koncertizma, bocenska pianistka Adriana Montanari. Adriana Montanari je študirala klavir z M. Cristino Mohovich in je diplomirala z odliko in pohvalo na konservatoriju «C. Monteverdi* v Bocnu. Bila je nagrajena na različnih pianističnih tekmovanjih, omenili bomo samo tretjo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Senigallii, prvo nagra do na državnem tekmovanju v Pattii in prvo na tekmovanju v Osimu. Snemala je za državne in za privatne televizijske mreže in njena koncertna dejavnost se v glavnem odvija v največjih italijanskih kulturnih središčih. Trenutno poučuje klavir na bočen skem konservatoriju in se je izpopolnjevala pri prof. Lucianu Ganteju v Trstu. Z očetom, znanim pianistom in pedagogom Nunziom Montanari jem, je sodelovala tudi pri didaktičnih publikacijah in pri kritičnih revizijah nekaterih avtorjev. Montanarijeva se bo na tržaškem koncertu predstavila s pestrim, zahtevnim, a raznolikim sporedom, ki ob sega dela Johanna Sebastiana Bacha (Partita št. 1 v B duru, Kromatična fantazija in fuga), Wolfganga Ama-deusa Mozarta (Fantazija v c-molu KV 475) ter Mauricea Ravela (Val-ses nobles et sentimentales). Odveč bi bilo pisati o enem največjih človeških velikanov, Johannu Sebastianu Bachu (1685-1750). Parti-to, ki bomo poslušali na petkovem koncertu, je veliki skladatelj napisal okoli leta 1725, torej v času njegovega bivanja v Leipzigu, in je prva iz zbirke šestih suit, ki jih drugače poznamo kot Nemške suite. Partita št. 1 v B-duru je pisana zelo strin-girano, kar dokazuje zlasti preludij, ki ni več mišljen široko arhitektom sko kot npr. preludiji v angleških suitah, ampak kot uvod v dimenzijo plesov, ki mu sledijo: Alemanda namreč teče mimo, skoraj vedno je pisana samo dvoglasno, le tu pa tam se pisava akordično zgosti, isto bi lahko rekli za Courante. Svečano je pisana Sarabanda, ki kot počasni stavek suite valorizira okrašeno melodično linijo, medtem ko pisava za ključne Gigue samo potrjuje s svojo lahkotnostjo fundamentalni karakter te partite. Fantazija je instrumentalna kompozicija, ki je blizu improvizaciji; še več, rekli bi lahko, da je v fantaziji doslednost veljavnih oblik sproščena z improvizacijo. V XVI. in XVn. stoletju je ta forma pretežno improvizacijska, v Italiji in An gliji predvsem, a ne nujno, imitativ na, toda s privzetimi akordskimi vrivki, včasih kot npr. v Nemčiji, uporablja druge, tedaj aktualne oblike, večkrat s figuriranimj odstavki; bila pa je tudi predigra k fugi; od XVIII. stoletja naprej je to prosta skladba brez določene oblike: v tem smislu moramo razumeti dve fantaziji, ki jih predstavi naša pianistka, to je Kromatično fantazijo in fugo Johanna Sebastiana Bacha ter Fantazijo v c-molu KV 475 salzburškega velikana Wolfganga Amadeusa Mozarta. Velika era valčka se je že nagibala h koncu, ko je leta 1911 Mauri-ce Ravel napisal svoj ciklus Valses nobles et sentimentales. Naslov sam spominja na Valses nobles, ki jih je Schubert napisal v letu 1827 in označujejo suito plesov kot rezultat «sen timentalne* retrospektive — da po vzamemo termin, kj ga je uporabil sam Ravel in v katerem je jasno nakazana ironija — ki vsekakor, na ravni glasbene vsebine, je neštetokrat aluzivnejši kot sam naslov daje misliti: mimo namreč izredno strnjene forme valčkov, je v le-teh spomin na vse skladatelje, ki so se ukvarjali s to glasbeno zvrstjo — vse to pa v tonu distancirane meditacije, z refleksijo na temo valčka in s podoživljanjem lastnega umetniškega sveta. Prispevajte za Dijaško matico Zgodnjesrednjeveški grob v jami Pečinki pri Gabrovcu Ob izidu 4. zvezka revije «Atti delta Socield per la preistoria prolo&loria della regione Friuli-Venezia Giulia» STANKO FLECO Letos poleti je izšel 4. zvezek glas lika tržaškega arheološkega društva «Societa per la preistoria e protosto j‘.*a della regione Friuli - Venezia Giu-“a». Namen tega društva, ki ima se-dož v Trstu, kjer je bilo ustanovljeno jeta^ 1973, je spodbujati raziskovanja ijj študije prazgodovine na območju Furlanije Julijske krajine. Predsednik društva je ugleden arheolog prof. ;*• M. Radmilli z univerze v Piši. u?.zek' ki je izšel letos, je posebno °bširen (šteje namreč 313 strani), saj Prinaša poleg izsledkov nekaterih no y®jših arheoloških raziskav na trža skem Krasu tudi posege predavate-.JPv na seminarju o prazgodovini de-z-ele Furlanije - Julijske krajine, ki se f odvijal v Trstu 28. in 29. aprila •eta 1981. Med prispevki, ki prikazujejo rezultate o novejših izkopavanjih v ne-/^erih jamah tržaškega Krasa, je pridno posebne pozornosti poročilo p Marzolinija, načelnika odseka ^ruppo ricerche di paleontologia u ■dana* pri «CAI - Associazione XXX ttobre* v Trstu, o odkritju zgodnje _ r,‘dnjeveškega groba v neki manjši oblini zahodno od Gabrovca (G. Mar-•olini: La grotta del Pettine di Ga r°vizza, zvezek 4 Atti della Socie-la-. letnik 1978 1981, str. 3343). Grob so raziskovalci odkrili v mali, elno s kamenjem in zemljo zasuti ^•lini (kat. št. 3890 VG), ki se od-P!ra v manjši udorni dolini ob poti, lj* l Gabrovca pelje proti Briščem. ojstvo, da se prav v zgoraj ome--jer|i publikaciji to arheološko najdi-,Ce. Prvič omenja v strokovni litera-j/G in seveda z umetno oblikovanim ■henom (Grotta del Pettine) me je Or°dbudilo, da poskusim ob priliki DJave tega prispevka, poiskati izvir-,°j domače ime jame ali vsaj udorne niuie, v kateri se jama odpira. V ^v°jni dobi odkrita arheološka jam r a najdišča ntf tržaškem Krasu nam-s c Poznamo v arheološki literaturi ■ mo z umetnimi italijanskimi imeni, z »sv° objektom dali raziskovalci, naj-ar^C° so lo Lili jamarji ali arheologi tr_aterji. Ti raziskovalci se niso po-riUc ’ Li od domačinov, s katc-"}> so skoraj vedno prišli v stik ob l ‘J‘ki izkopavanj, poizvedeli in za-ta domače, ledinsko ime objek-v M°j trud je bil sicer z nekoliko sJfdjnosti, bogato poplačan. Najprej iiI,, nioral s pomočjo podatkov, ki ki ran* Deželni jamski kataster pri mu Alpina delle Giulie*, ja- ka, - .no lokalizirati na terenu. Lo-zaf'-° iame sem nato vrisal na uslre-JOco zemljiško parcelo (št. 105/3) mape katastrske občine Gabrovec. V zemljiški knjigi na Deželnem kata strskem uradu sem nato zasledil po datke o prvotnih lastnikih parcele, na kateri je votlina in našel tudi ime parcele same. Z velikim zadoščenjem sem namreč prebral pod letnico pr vega vpisa parcele (20. 6. 1882) dobesedno «Pašnik za Pečinko*. Udorna dolina z jamo se odpira namreč točno ob spodnjem robu parcele, nekdanjega pašnika, in nobenega dvoma ni bilo več, da je ime udorne doline in votline prav Pečinka. Prva naloga je bila opravljena, vendar sem hotel poskusiti, če bom dan danes v Gobrovcu še našel sled o tem domačem imenu. In tudi tokrat sem imel srečo. V zemljiški knjigi sem dobil podatke o nekdanjih lastnikih parcele (leta 1974 so' namreč parcelo razdelili na 3 dele in jih prodali novim lastnikom, Tržačanom) in se napotil v Gabrovec k hišni številki 26. Tu sem srečal ženo nekdanjega lastnika parcele (Sabina Furlan, r. 1899). Na vprašanje, če se spominja, kako so imenovali nekoč udor-no dolino in votlino na njihovem zemljišču, mi je ženica brez obotavljanj povedala, da je bila to «Pečinka». Po tej krajši raziskavi upam, da bo v bodoče arheološka strokovna literatura upoštevala pravo (in ne izmišljeno) ime tega najdišča. Pa povrnimo se spet k obravnavanju groba odkritega v Pečinki. Čeprav so raziskovalci našli v tej votlini le posamezne dele okostja, ki naj bi pripadali mlajši ženski, jim je le uspelo ugotoviti tudi smer' pokopa in sicer vzhod-zahod. Torej imamo o pravka z usmeritvijo, ki je značilna za grobove v zgodnjem srednjem veku, kot so značilni tudi pridatki, ki so jih našli v grobu. Gre namreč za železen nož, z 12 cm dolgim rezilom, za bronasto pasno spono z jezičkom in za koščen glavnik z dvema vrstama zob, ki je najditeljem narekoval, da po njem jamo poimenujejo. Avtorju ni bilo težko pri tako značilnem grobnem inventarju datirati pokop v 6.-7. stoletje, kar bi začasno lahko tudi držalo. Kar se pa tiče etnične pripadnosti pokopanega, naj bi po av torjevem mnenju pripadal avtohtonemu romaniziranemu prebivalstvu. V površinski plasti, v plasti, kjer je bil grob odkrit, so raziskovalci trčili tudi na posamezne odlomke srednjeveške lončenine. Pod to plastjo pa so v sondi izkopani do 2,30 m globine, odkrili še zanimive keramične, koščene in kamene najdbe iz raznih prazgodovinskih obdobij. Predmeti najdeni pri pokopanem v Pečinki pri Gabrovcu predstavljajo tipičen inventar zgodnjesrednjeveških grobov. Železen nož je morda naj- manj značilna najdba, saj srečamo ta pridatek v zelo dolgem časovnem razponu in sicer od pozne antike do nekako 10.-11. stoletja. Tipološko bolj značilna je bronasta spona s trnom, okrašena s prečnimi vrezi. Sponi iz Pečinke se zelo približujeta dve sponi odkriti na grobišču «Gojače-Boršt» v Vipavski dolini .(raziskave: T. Kni fic, D. Svoljšak, leta 1974), kjer so poleg drugih najdb odkopali tudi koščen glavnik in železne nože. Najdi šče Gojače Boršt sta omenjena avtorja datirala v 7.-8. stoletje, etnično opredelila pa avtohtonemu prebivalstvu. Še najbolj značilna najdba iz groba v Pečinki je koščen glavnik, ki ga često srečamo kot pridatek v grobovih iz časa preseljevanja ljudstev. Lep primerek podobnega koščenega glavnika je odkril L. K. Moser ob koncu prejšnjega stoletja v Pejci v Lašci pri Nabrežini. Fragmente ta kih glavnikov naj bi bili odkrili raziskovalci tudi v Pečini na Leskovcu, imenovani tudi Zidaričevi pejci v okolici Samatorce in v Čotarjevi pečini pri Zgoniku. Več takih glavnikov so našli tudi v Tominčevi jami pri Škocjanu. Večje število podobnih glavnikov so odkrili tudi na grobišču v čelegi pri Novigradu v Istri, ki je bilo raziskano leta 1956 in katero so raziskovalci datirali v drugo polovico 7. stoletja. Naključno odkriti zgodnjesrednjeve ski grob v Pečinki pri Gabrovcu z značilnimi pridatki predstavlja eno izmed zelo redkih najdb iz tega obdobja, ki je bila na Tržaškem objavljena in časovno točneje opredelje na. Dokazuje, kot je sicer bilo slutiti, da so tudi na bližnjem tržaškem za- ledju sledovi o poselitvi iz zgodnjega srednjega veka, iz dobe namreč nekako petih stoletij, za katero sta pri nas značilna skoraj popoln molk pisanih virov in neraziskanost naj dišč. Najdba odpira znova vsa vprašanja povezana s poselitvijo tržaškega Krasa in bližnjega tržaškega zaledja v zgodnjem srednjem veku, v dobi namreč ko je prišlo do naselitve Slovanov na tem območju. Še popolnoma neznan nam ostaja namreč točnejši čas, v katerem je do te naselitve prišlo, odnos staroselcev do novonaseljenega ljudstva itd. Sam pokop v jami ostaja zelo neznačilen, saj poznamo v tej dobi plana grobišča na prostem, če ne bo prišlo kje drugje ali v isti jami do novih podobnih odkritij (po domnevi avtorja G. Marzolinija je v votlini še celo grobišče), bo le težko ugotoviti točen vzrok, ki je privedel ljudi, da so v zgodnjem srednjem veku uporabili votlino kot pokopališki prostor. Vendar mislim, da nam je le dopu ščeno izraziti na tem mestu mnenje, ki pa seveda ostaja le kot tako. U-dorno dolino z votlino v kateri so raziskovalci odkrili zgodnjesrednjeveški grob in tudi odlomke lončenine iz te dobe bi lahko razlagali z refugijem — zatočiščem. Dokazano je namreč, da so se v nemirnem času vpadov barbarskih ljudstev, ob prehodu kasne antike v zgodnji srednji vek, zatekali romanizirani staroselci na od ročne vrhove ali v votline, da bi si na teh mestih rešili vsaj življenje. Številni ostanki lončenine in druge najdbe iz zgodnjega srednjega veka, ki jih številne kraške jame, ki so nudile arheološke ostaline, hranijo v površinskih plasteh, so morda povezane s to funkcijo zatočišča romaniziranih staroselcev pred vpadi novih ljudstev. Grob v Pečinki pri Gabrovcu odpira torej nove probleme, predstavlja medel žarek v temnem obdobju zgodnjega srednjega veka, pri nas še popolnoma neraziskanega, v katerem se tudi Slovani pojavijo v naših krajih kjer živimo še dandanes kot njihovi potomci. Že omenjena publikacija vsebuje še en sestavek, ki je za nas zamejske Slovence zanimiv. Gre namreč za poročilo o sondažnih izkopavanjih v treh manjših jamah na goriškem Krasu. (Ugo Furlani: Rinvenimenti pre-istorici in cavita del Carso Gorizia-no, str. 217-230.) Sestavek je avtor predstavil na že omenjenem seminarju leta 1981. Jame avtor dobesedno omenja kot «la grotta Pogriže*. «la grotta Vivišče I* in «Vivišče II*. Odkrili so jih nam dobro znani goriški jamarji Kraški krti, ki so obvestili goriškega arheologa U. Furlanija, kateri je z njihovo pomočjo tudi v jamah sondiral. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je to končno le primer arheološkega jamskega najdišča, ki je v novejši literaturi označen z domačim in ne z umetno skovanim italijanskim imenom, s katerim se ponašajo vsa številna jamska najdišča odkrita v povojni dobi na tržaškem Krasu. Temu se moramo zahvaliti predvsem raziskovalni vztrajnosti Kraških krtov, ki so že dolga leta aktivno prisotni v zamejskem speleološkem svetu in tudi resnosti ter odprtosti arheologa U. Fur lanija. beležnica • kulturna beležnica • Danes Imi imel na videmskem Konservatoriju glasbenik in muzikolog A-leksander Rojc predavanje o glasbeni kulturi Slovencev v Trstu od leta 1848 do fašizma. Gre vsekakor za zanimivo pobudo, ki naj širi poznanje naše glasbene tradicije med italijanskimi glasbeniki in ljubitelji. • Režiser Ljubiša Ristič in koreografinja Nada Kokotovič pripravlja ta s skupino igralcev in baletk iz vse Jugos’avije glasbeno igro z naslovom «Skrivnost črne roke*. Premiera dela bo 31. decembra v cen tru Sava v Beogradu. Delo, ki sta ga napisala Ljubiša Ristič in Puriša Djordjevič, obravnava dramatične politične in socialne dogodke med letoma 1903 in 1917 v Srbiji ter drugih delih Jugoslavije. Delo predstavlja tako majski prevrat, oficirsko zaroto in strmoglavljenje A-leksandra Obrenoviča, sarajevski a-tentat, prvo svetovno vojno in sojenje Apisu v Solunu. • V prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani je odprta razstava italijanskega ljudskega nakita in noš 19. stoletja. • Ob 100-lctnici rojstva velikgga praškega pisatelja Franza Kafke so v Milanu pripravili vrsto prireditev, ki govorijo o življenju in delu tega izjemnega pisatelja. Tako je v Milanu več razstav, med katerimi je najpomembnejša tista, ki prikazuje različne poglede na Kafkovo delo. Več je tudi predavanj in okroglih miz, med temi naj omenimo ciklus predavanj, ki je preučil odnose med Kafkovim delom in glasbo, poseben poudarek je šel primerjalnim analizam Kafke in Mahlerja. • Italijanski pesnik Attilio Berolucci je zaključil 9000 verzov dolgo pesnitev «La Camera da letto* (Spalnica). V njej zelo podrobno upesnjuje domače družinske razmere in razmerja. Namesto Troje si je pesnik izbral domače «ognjišče», ki mu je očitno dalo dovolj pesniškega gradiva za zajeten ep. KZ: načelno nesprejemljivo postavljati v razpravo obveze občine in strank v zvezi z načrti PEEP Problem razlastitev v tržaški po krajini s posebnim poudarkom na vprašanji ljudskih gradenj na Opčinah in hitre ceste, je bil ponovno v središču razprave glavnega sveta Kmečke zveze. Na razgovoru je bil najprej govor o celotnem problemu načrtov PEEP in o obvezah občine, ki se je po dogodkih na Kolonkovcu zavzela za njihovo revizijo. Danes pa se znajdemo pred problemom Opčin, je bilo poudarjeno, ki postavlja resen problem, če bo obljubljena revizija sploh glede na to, da se v nasprotju z obvezami že posega v periferijo. Govor je bil o sestankih s strankami, ki so načelno pripravljene podpreti take kompromisne rešitve' za to področje, ki bi bile za vse zadovoljive; ugotovljeno je bilo tudi, da je tudi občinska u-prava (kljub temu, da je nakazala velike težave in kljub temu, da je taka izbira lokacij sad soglasja vseh strank) pripravljena sprejeti nekatere popravke glede načrta PEEP za Opčine. Jasno je, da Kmečka zveza v sedanjem trenutku ne more in ne sme iz principa sprejeti, da bi se ponovno postavile v razpravo obveze občine in vseh naprednih političnih strank, ki so po Kolonkovcu hitele izjavljati, da ne bo drugih intervencij pred revizijo omenjenih načrtov. Glede tega problema je bilo predvsem poudarjeno, v prvi vrsti s strani predsednika Guština, da se KZ zanima za probleme teritorija in zaščite kmetijskih površin, je pa prisiljena, da te bitke začenja skoraj osamljena skupno s prizadetimi prebivalci; poleg tega pa je pred te probleme postavljena brez vsakega posvetovanja. Tako se skupno s prebivalstvom znajde pred že izvršenimi dejstvi; vsekakor gre za problem, ki je bil že večkrat postavljen; zaželene Jai zato bile širše akcije v smislu osveščanja teh problemov. Jasno pa je, da ni KZ tista ustanova, ki lahko prej informira in tudi ni {»klicana in ne more reševati problemov drugih organizmov. Gre za vprašanja, ki zanimajo celotno slovensko narodnostno skupnost, zaradi česar je še toliko bolj nujno, da se okrog njih ustvari čim širša e-notnost. Na seji glavnega sveta KZ je bil govor tudi o problemu razširitve železniške postaje na Proseku in s tem v zvezi je bilo ugotovljeno, da KZ še pričakuje odgovor na svoje predloge od železniške ustanove. Glede gradnje hitre ceste v pokrajini pa je bilo poudarjeno, da KZ in Konzorcij Naša zemlja sledita z vedno e-nako prizadevnostjo temu problemu; bil je podan kratek obračun in prikazani nekateri pomembni rezultati; u-gotovljeno pa je bilo, da niso vsi prizadeti zadovoljni, bodisi glede gradnje, bodisi glede birokratskega postopka. Predvsem pa je glavni svet KZ želel razčistiti nekatere čudne glasove, ki se slišijo med nekaterimi prizadetimi ; znano je, da je bilo izplačevanje odškodnin po znani razsodbi ustavnega sodišča praktično zaustavljeno; kljub temu pa je bilo od pristojnih oblasti doseženo, da bodo ne glede na pomanjkanje zakona, v mesecu decembru izplačani predujmi na te odškodnine. Ostaja pa še problem tistih, ki še čakajo na odškodnine (med te gre prišteti tudi one iz Sesljana, ld čakajo že trinajst let) in se bojijo. da jih ne bodo prejeli, češ, da je bil ta denar uporabljen za protivrednosti. Očitno gre za velik nesporazum: glavni svet KZ je ponovno pojasnil, da je protivrednosti zagotovila deželna uprava kot suvereni organ socio-e; konomskega razvoja v F-JK; denar za razlastitve pa je nakazan po tistih zakonih, ki predvidevajo gradnjo javnih infrastruktur, za katere so predvidene razlastitve. Ponovno je bilo podčrtano, da naša skupnost ni izgubila ničesar s proti vrednotami, pač pa so zanjo velika pridobitev. Zato je bila izražena želja, da bi se o tem govorilo v okviru javnih uprav in da se organizira sestanek s predstavniki prizadetih, kjer je treba obrazložiti in razčistiti morebitne probleme. • Upravno politično življenje na Tržaškem je te dni dokaj pestro. Poleg dveh sej tržaškega občinskega sveta, se ta teden sestaneta tudi miljski in dolinski občinski svet. V Miljah bo drevi, ob 18.30, v Dolini pa v petek, ob isti uri. Šentjakobski komunisti obsojajo fašistične provokacije Svetovalska skupina KPI v rajonskem svetu za Sv. Jakob je včeraj predložila predsedniku tega izvoljenega telesa resolucijo v zvezi z nedavno mazaško akcijo proti nekaterim slovenskim šolam v Trstu. Šentjakobski komunisti menijo, da bi moral rajonski svet odločno obsoditi te in podobne fašistične provokacije ter se zavzeti za boljše medsebojno spoznavanje med Italijani in Slovenci. O tej resoluciji bo tekla razprava na prihodnji seji rajonskega sveta, ki bo na sporedu v ponedeljek, 19. decembra, ob 20. uri v občinski izpostavi v Ul. Caprin. • Od danes do petka bodo v dvorani Ariston predvajali za dijake srednjih šol film Sidneya Lumeta «Peta sila*. Filmske predstave bodo ob 8.30 in ob 11. urd. • V petek, 16. decembra, ob 11. uri bodo v dvorani CNA v Drevoredu XX. septembra 56 predstavili H. razstavo umetnostne obrti, ki jo bodo odprli 17. t.m. na Pomorski postaji. Pred jutrišnjo protestno akcijo tržaških delavcev UIL še vztraja pri splošni stavki CGIL in CISL pa sta odločno proti Tudi včerajšnji dan, kljub številnim sestankom in posvetovanjem, ni prinesel razjasnitev v tržaškem sindikalnem življenju. CGIL in CISL sta skupno oklicali za jutri stavko pristaniškega in pomorskega sektorja ter delavcev in uradnikov v obratih z dr žavno soudeležbo (GMT, Terni in Arzenal - Sv. Marko), medtem ko UIL vztraja, da je v Trstu nujna in potrebna takojšnja splošna stavka v obrambo ogroženega gospodarstva. Odločitev pokrajinskih vodstev CGIL in CISL sta včeraj podprla tudi deželna odbora teh dveh sindikalnih or ganizacij, tržaška UIL pa skoraj gotovo ne bo sodelovala na jutrišnji «nepopolni» stavki. Kot znano, so polemike znotraj e-notne sindikalne zveze izbruhnile že prejšnji teden, takoj po rimskem sestanku med ministrom za državne soudeležbe Darido in med predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine ter tržaških in goriških krajevnih uprav. Na tem srečanju je bil govor o hudi krizi v tovarnah z državno soudeležbo, na njem pa so ustanovili posebno delovno komisijo, ki ji predseduje predsednik IRI Prodi in ki bo neposredno sledila razvoju dogajanj na tem področju. CGIL in CISL sta bili mne nja, da je sestanek v Rimu, kljub velikim protislovjem in težavam, vendarle pomenil korak naprej v tej zapleteni zadevi in da zato kaže odložiti napovedano splošno stavko na januar. S to oceno pa se nikakor ne strinja tržaška UIL, ki meni, da je bilo omenjeno srečanje popolnoma neuspešno in da je bUo treba zato na vsak način potrditi jutrišnjo splošno stavko. Iz vsega tega izhaja, da sta CGIL in CISL zavzeli skupno stališče in oklicali za jutri stavko le določenih, najbolj ogroženih sektorjev, UIL pa vztraja, da je treba poseči po radikalnejših oblikah boja ih da so tako imenovane omejene stav ke v tem trenutku popolnoma neučinkovite za tukajšnje specifične razmere. Polemike med sindikalnimi organizacijami pa so se v popoldanskih urah nekoliko ublažile, čeprav vse tri komponente odločno vztrajajo na svo jih znanih stališčih. CGIL in CISL sta tako izdali skupno tiskovno poročilo, v katerem potrjujeta jutrišnjo stavko, obenem pa obžalujeta, da je prišlo do razhajanj z UIL, kar ne sme vsekakor prizadeti enotnosti sindikalne zveze. To pravi tudi pokra jinsko vodstvo UIL, ki v svojem komunikeju zelo ostro napada voditelje IRI in sorodnih družb. Ni pa še po vsem jasno kakšno stališče bo UIL uradno zavzela do jutrišnje protestne akcije, vse kaže pa, da so se njeni člani po tovarnah izrekli proti taki obliki boja, ki ga predlagata CGIL in CISL. Zato obstajajo možnosti, da UIL za jutri enostransko okliče splošno stavko v tržaški pokrajini. Danes seja deželnega sveta Danes se bo spet sestal deželni svet, ki bo imel med drugim na dnevnem redu zaključek razprave in glasovanje o zakonu glede ukrepov v prid Karnije in drugih področij naše dežele. Včeraj so se pod predsedstvom Tu-rella in ob navzočnosti predsednika deželnega odbora Comellija sestali načelniki svetovalskih skupin, ki so sklenili, da bo deželni svet posvetil proračunu in z njim povezanim ukrepom tri seje, in sicer od ponedeljka, 19., do srede, 21. decembra. Deželni svet bo ob tej priliki zasedal tako zjutraj kot popoldne. Porast prometa v našem pristanišču V tržaškem pristanišču so v prvih desetih mesecih tega leta zabeležili porast blagovnega prometa za 2,1 odst. V primerjavi z istim obdobjem leta 1982. Vest je toliko bolj pomembna in tudi spodbudna, saj ne smemo poza biti, da pristaniški sektor doživlja v Italiji zelo hudo krizo. Tudi včeraj pa so se v naši luki na daljevale razčlenjene stavke prista-niščnikov, ki so skoraj popolnoma ohromile vso dejavnost v luki. Delavci protestirajo zaradi zavlačevanj s pogajanji o vprašanju «predupokoji-tev». • Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 19. decembra, ob 18.30 v občinski izpostavi na Prose- ku. Na dnevnem redu ima sporoči'a predsednika, odobritev zapisnikov in mnenje o predlogu podrobnega regula cijskega načrta za Križ. Prireditvi v Križu in v tržaškem Avditoriju 100 let boja gradbenih delavcev Sindikalna organizacija gradbenih delavcev FILLEA-CGIL bo v soboto in v nedeljo s prireditvama v kriškem Ljudskem domu in v tržaškem Avditoriju slavnostno počastila stoletnico organiziranega sindikalnega boja te delavske stroke, ki je gotovo eden izmed legendarnih dejavnikov tukajšnje zgodovine delavskega gibanja. Že sinoči so se gradbeni delavci in njihovi sorodniki zbrali na družabnem srečanju v Ljudskem domu na Pončani, kjer je nastopil pevski zbor «Tina Modotti». Prvi del osrednje manifestacije pa se bo odvijal v soboto popoldne v Ljudskem domu v Križu, kjer bodo gradbenim delavcem razdelili članske izkaznice FILLEA za leto 1984, sindikalistom in delavcem, ki so sodelovali v boju proti nacifašizmu pa bodo podelili posebna odlikovanja. Srečanja se bo udeležila tudi množična delegacija sindikatov Slovenije, Hrvaške in Avstrije, medtem ko napovedujejo tudi prihod predsednika čilskega sindikata gradbenih delavcev Cuevasa. Poleg sindikalistov bo v Križu govoril tudi devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk, ki je bil v mladih let sam kamnosek in se je kot tak aktivno udeleževal takratnih sindikalnih bojev v nabrežinskih kamnolomih. V kulturnem sporedu bo nastopil moški pevski zbor «Vesna», sledilo bo družabno srečanje s plesom ob zvokih ansambla «Aries». Dan kasneje pa bo manifestacija v tržaškem Avditoriju, na njej bo sodeloval TPPZ «Pinko Tomažič* pod vodstvom Oskarja Kjudra. Na omenjeni prireditvi so vabljeni ne samo člani FILLEA, ampak vsi gradbeni delavci. Zlasti v Križu pa je posebno zaželjena prisotnost tudi starejših kamnosekov, ki so bili nekoč zaposleni t;iko v nabrežinskih kot v repenskih kamnolomih-Ob tej priložnosti je deželni inštitut za zgodovino delavskega gibanja Pr* CGIL izdal zajetno publikacijo o delu, bojih in organizaciji gradbenih delavcev v tržaški pokrajini s pričevanji in fotografijami na to tematiko. V knjigi, ki jo bodo uradno predstavili na manifestaciji v Križu, je dosti govora 0 delavskih bojih v nabrežinskih kamnolomih in zlasti o legendami stavki j5 leta 1904, ki predstavlja mejnik ter zgodovinsko izhodišče za celotno sindikalno gibanje ne samo kamnarjev, ampak vseh gradbenih delavcev nasploh-V omenjeni publikaciji, ki je napisana v italijanščini s povzetki v slovenščini in furlanščini, pa prihaja do izraza velika solidarnost, ki je v teh sto letih na enakopravni ravni povezovala italijanske in slovenske gradbince- PSI o problemih zdravstva v Trstu Mestne sekcije socialistične stranke so na skupni seji razpravljale o vprašanju odprtja katinarske bolnice ter bolj splošno o vprašanjih zdravstvene oskrbe v našem mestu. Podpredsednik tržaške KIZE Rotondaro je v svojem poročilu potrdil, da bi morali bolnico na Katinari odpreti marca ali april® prihodnjega leta, kar pa bo nujno privedlo do pneustroja zdravstvenih struktur v Trstu. V bistvu bo v mestu delovala enotna bolnica, ki pa bo nekako razčlenjena na tri pole: Katinaro za akutne bolezni, glavno bolnico za ostarele in za dolgotrajno zdravljenje ter Santorio (pod Obeliskom) z® pljučne bolezni. Odgoroven za probleme zdravstva pri pokrajinskem vodstvu PSI To; massich pa je svoje poročilo posvetil problemom političnih odnosov znotraj tržaške KZE. V teku čiščenje openske šole Ker so sc v prostorih openske šole naselile podgane, so se morali šolarji začasno izseliti. Medtem si občinski uslužbenci prizadevajo, da bi šolske poslopje čimprej vrnili svojemu namenu. Po prvem deratizacijskem posegu so včeraj začeli na pobudo občinskega odbornika Vattovanija korenito čiščenje in mašenje lukenj, skozi katere prihajajo podgane v šolske prostore. Z občine so včeraj tudi sporočili, da bodo za božične in novoletne počitnice v sodelovanju s Krajevno zdravstveno enoto še enkrat in še bolj temeljilo prečistili prostore. Odbornik za šolstvo je včeraj napovedal, da si bo v ponedeljek v spremstvu obeh ravnateljic ter predstavnikov staršev ogledal potek del. Ob tej priložnosti bodo obravnavali tudi druge probleme, ki zadevajo opensko šolo. Napovedal je še, da bo treba pregledati tudi prostore šole s celodnevnim poukom pri Banih, kjer kaže, da se tudi soočajo s podobnimi problemi. Na zahtevo po širši skupščini staršev je odbornik sporočil, da jo bodo sklicali v začetku prihodnjega leta, to se pravi pozimskih počitnicah. Tedaj bo priložnost za preverjanje, kaj je bilo storjenega in kaj bo treba še storiti. Deželna uprava za okrepitev in razvoj terciarnega sektorja Na predlog odbornika za kooperacijo in trgovino Bcrtolija je deželni odbor na eni svojih zadnjih sej odobril več predlogov v podporo terciarnega sektorja, da bi s čim manjšo škodo premagal sedanjo gospodarsko krizo. Med drugimi je deželni odbor odobril finančne prispevke za znižanje obresti na posojila za nujne posege na območjih, ki jih je prizadel potres. Deželna uprava je v ta namen uspela zagotoviti milijardo lir letno za naslednjih deset let, ki jih bo črpala iz skladov starega vsedržavnega zakona št. 546. Na ta način bodo lahko ugodili vsem prošnjam, tako iz fondov omenjenega zakona kot z milijardo letno, ki jo predvideva vsedržavni zakon št. 828. Skupna vsota, ki jo je za ves terciarni sektor na predlog odbornika Bertolija zagotovila deželna uprava, pa znaša šest milijard in 488 milijonov lir, od tega dve milijardi 787 milijonov lir na osnovi zakona za potresna območja (št. 49) in štiri milijarde 61 milijonov lir na osnovi zakona št. 25, ki se za celo desetletje nanaša na pomoč terciarnim dejavnostim. V gledališču Cristallo ob 11. uri Danes premiera Črička in mravelj Več kot 90 učencev in dijakov slo venskih in italijanskih mestnih šol se bo danes ob 11. uri v gledališču Cri stallo predstavilo s prvo uprizoritvijo baletne igre čriček in mravlje po isto imenski Ezopovi basni. To je že tre-tja tovrstna pobuda Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel po lan ski in predlanski prijetni izkušnji s Sneguljčico oziroma z Ostržkom. V tokratni baletni igri seveda nastopajo same živali, čeprav jim je Ezop vdihnil človeške lastnosti, ki so — dobre ali slabe — spretno prilagojene živalim in njihovim sposobno stim. V teku stoletij se je oblika bas ni spremenila, nespremenjena pa sta ostala njihova vsebina in moralno sporočilo, ki sta še vedno aktualna. Pokrovitelja predstave sta Slovensko stalno gledališče v Trstu in Stal no gledališče Furlanije - Julijske kra jine, pri njeni postavitvi pa sta sode lovala Pionirsko gledališče z Reke in Ljudsko gledališče La Conlrada. Fi nančno sta uresničitev ta pomembne pobude Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel podprli Tržaška kreditna banka in Tržaška hranilnica, medtem ko je bila režija in koreogra fija tudi tokrat v rokah že dobrega znanca nastopajočih otrok, Jože Kom-Ijenoviča z Reke. Posebej velja še poudariti, da sodelovanje slovenskih in italijanskih otrok v taki dejavnosti, ki ne postav- lja jezikovnih ovir, predstavlja k ristno izkušnjo pri uveljavljanju sebojnega spoznavanja in je izraz omike in prijateljskega sozi J v našem mestu. Sinoči predstavili knjigo «Tigrova sled» Pomemben prispevek dr. Sardoča k zgodovini primorskih Slovencev V nizu Primorski portreti je pred kratkim v sodelovanju dveh založb — Založništva tržaškega tiska in Pipe iz Kopra — izšla knjiga spominov dr. Dorčeta Sardoča z naslovom ^Tigrova sled» in podnaslovom *Pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom». Sinoči so delo predstavili v Kulturnem domu, številnemu občinstvu s te in one strani meje pa so o njem spregovorili protagonist dr. Dovče Sardoč, urednica In zapisovalka spominov Lida Turk, zgodovinarka dr. Milica Kacin - Wohinz in dr. Joža Vilfan. Marko Kravos je v imenu izdajateljev uvodoma Pojasnil vzvode te založniške pobude, ki sodi v niz Primorski portreti in v katerem so že izšla spominska dela Jože Vilfana, Aleša Beblerja, Branka Babiča in Jurija Beltrama. Knjiga je vključena v zbirko Jadranskega koledarja in je izšla v 4.500 izvodih, pomeni pa dragoceno zvrst živih pričevanj, kakršnih še Posebno pogrešamo: to so pričevanja voditeljev antifašističnega gibanja iz odločilnega obdobja med obema vojnama, ki je bilo zaradi hudega pritiska nujno ilegalno in ga je torej iz objektivnih zgodovinskih virov skrajno težko razbrati. Poleg tega pa vsako subjektivno Pričevanje o tistih časih in dogajanjih vdahne ohranjenim dokumentom novo življenjskost in jih pokaže v luči novih spoznanj. Dr. Dorče Sardoč je s svojimi spomini prekinil 35 let molka, ko se je po vojni umaknil Iz javnega življenja in prepustil mesto aktivnega borca za slovenske narodnostne pravice novim, mladim mo čem. Ob vprašanju, zakaj je tako ravnal, pa je sinoči jasno zagotovil, da bi brez dvoma znova stopil v ospred je in še enkrat šel v akcijo, če bi to bilo potrebno. O nastanku knjige je spregovorila njena urednica Lida Turk, ki je pojasnila, da je delo nastalo na osnovi 35 radijskih oddaj četrtkova srečanja na radiu Trst A. O zgodovinskem okviru, v katerega sodijo Sardočem spomini, je spregovorila dr. Milica Kacin - Wohinz, ki je prispevala uvod v knjigo in ki je kot zgodovinarka izrazila veliko veselje nad dejstvom, da je Sardoč posredoval še en prispevek k razjasnjevanju zapletenih časov in okoliščin ilegalnega odpora proti fašističnim zatiralcem našega naroda. Dr. Joža Vilfan je govoril o razmerah med slovenskimi političnimi emigranti tistega ča sa in o odnosu Osvobodilne fronte do organizacije TIGR, ki se je po njegovem pričevanju dosledno borila za priključitev Primorske Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Knjiga je vsekakor pomembno pričevanje o najtežjih časih borbe za obstoj primorskih Slovencev, hkrati pa bralcu razkrije podobo velikega, a skromnega človeka, širokega do soljiidi in odločnega borca za svoj narod, ki se pred zgodovinsko odgovornostjo ni nikdar umaknil v drugo vrsto. Njen pomen je na včerajšnji predstavitvi potrdila številna udeležba, pa tudi živahno zanimanje, ki je izšlo iz razgovora o njej. PRIHODNOST TRŽAŠKEGA TURIZMA V KONGRESIH? Zaradi svojih zgodovinskih, kulturnih, umetniških in krajinskih značilnosti skriva tržaška pokrajina v sebi velik, a neizkoriščen turistični potencial. Z italijanskim in evropskim zaledjem jo dobro povezujejo železnica, letališče, avtocesta in morje, v mestu in njegovi okolici si sledijo druga za drugo zanimive pobude, toda kaj, ko niso usklajene in ne rojevajo zadovoljivih sadov! S tem mislimo na pobude v okviru tako imenovanega kongresnega turizma, v katerem vidijo strokovnjaki raziskovalne ustanove Trieste Comsult enega gonilcev splošnega turističnega razmaha pri nas. Ustanova je po naročilu in pod pokroviteljstvom Tržaške hranilnice (Cassa di risparmio) izdelala temeljito študijo o dosedanjih izkušnjah in možnostih nadaljnje pospešitve in po-množitve pobud v sk'opu kongresnega turizma na Tržaškem. Predstavili so jo sinoči v konferenčni dvorani trgovinske zbornice predsednika CRT odv. Terpin in omenjene ustanove dr. Piccini ter strokovnjak prof. Dean. Naslov: Turi smo congressuale e convention bureau (organizem za spodbujanje in usklajanje kongresnih pobud). Iz nje izhaja, da specia- listi v prirejanju kongresov, zasedanj, konferenc, okroglih miz, simpozijev, seminarjev idr. naše mesto dokaj čislajo kot sedež takšnih prireditev, posebno še mednarodnih. Prav zaradi tega so sestavljalci študije mnenja, da bo treba napeti vse sile za smotrno načrtovalno politiko kongresnega turizma. Dežela in sindikat o problemih pristanišča Deželna odbornika za promet Di Be-nedetto in za finance Rinaldi sta se včeraj s predstavniki deželnega vodstva CGIL - CISL - UIL in stanovskih sindikalnih organizacij razgovar-jala o perečih problemih pristaniških in pomorskih dejavnosti sploh v naši deželi. Odbornik Di Benedetto se je obvezal, da bo brzojavno pozval pristojne vladne dejavnike, naj ne sprejmejo nobenega sklepa v zvezi s spojitvijo plovnih družb PIN pred januarskim začetkom pogajanj med državo, IRI, našo deželo in sindikati. Z druge strani so sindikalisti sprejeli na znanje, da bo ustanova EAPT v kratkem pripravila načrt o razmahu luke. Nov razplet v zvezi z umorom 30-letnega Francesca Cafagna Sir Tabor: tipični kraški proizvod z značilnim sladko pikantnim okusom Antonello «Tony» Španu ni ubil 30-letnega Francesca Cafagna v soboto zvečer, kot je izjavil policiji. Tudi njegova verzija o umoru zaradi sa-nioobrambe je močno izgubila na verodostojnosti, potem ko sta se včeraj dva njegova kolega, ki sta delila z njim sobo v vojaški bolnici, opogumila in se zglasila na kvesturi, kljub temu, da tvegata prijavo zaradi nudenja pomoči pri prikrivanju kazni-Vega dejanja. Fanta, katerih imeni nista znani, sla priznala, da sta v petek proti večeru šla z Antonellom na krajši sprehod po mestu. Okrog 20.30 ju je Pustil v avtu, rekoč naj ga počakate, da gre na krajši obisk k prijatelju. Ko se je kmalu nato vrnil, je .11 ves iz sebe, med hlipanjem pa k; večkrat izjavil: «Ubil sem ga, u-bil sem ga...» Na njuno prigovarja-nie je nato izjecljal, da sta se s Franciscom sprla in da ga je, v trenutku jeze, udaril s kolenom ter ga prevrnil na posteljo. Cafagna naj bi pri mm začel jokati, on pa ga je pokril 2 rjuho ter ga nato v navalu besa Večkrat zabodel. Prijatelja si nista tekoj bila na jasnem, če govori resnico, ko pa so vstopili v skupno so-p° v vojaški bolnici, jima je okrvav-*Jen nož, ki ga je Španu potegnil iz tepa, {»jasnil dvome. Nož, bil je to zaklepni nož s črnim ročajem in 30-uentimetrskim rezilom, je Španu vzel kolegu pred odhodom v mesto, še v f^lek zvečer pa je končal v smetnjaku izven bolnišnice* Policija je °nupala, da bi ga našla, saj je sko-raj gotovo romal v upepeljevalnik. Položaj za mladega morilca se^ je s tem pričevanjem hudo poslabšal, saj je teza o samoobrambi izničena, tudi njegova trditev, da je «prijate-lja» zabodel z njegovim nožem, ne drži več. Tudi izsledki včerajšnje obdukcije, ki jo je opravil prof. Nicco-lini, so zelo neugodni za vojaka. Morilec je namreč zadal vseh deset v bodlja jev (od teh so trije bili smrtni, ker so prebili srce) z višine, torej ko je ležala žrtev na postelji. Če je torej pojasnjena dinamika u-mora, še vedno ni razumljivo, kaj je gnalo Spanuja do tako krutega zločina, zakaj se je v njem nenadoma vzbudil bes, ki mu je popolnoma zasenčil razum. Kot nam je povedala njegova odvetnica Benussijeva, si niti sam ni na jasnem. Prepričan je celo bil, da ga bo njegova teza o samoobrambi obvarovala pred zaporom. Ob tem pa se tudi rojeva vprašanje, kako je mogoče, da je skoraj vsa vojaška bolnica (kot so nam rekli na kvesturi) vedela za zločin, ne da bi o tem obvestili nadrejene ali policijo. Minili so trije meseci in pol, odkar je Zadružna kraška mlekarna na Colu začela delovati. Dnevno predela od 2.000 do 2.500 litrov mleka, ki ga pridelajo tržaški živinorejci od Cerove!j do Gročane; mlekarna ima devet zbirnih centrov, ki jih cisterna dnevno obišče in pripelje mleko na Col. Iz te količine mleka se dnevno predela od 2 do 2,5 stotov sira ter od 20 do 30 kg masla: v prihodnjem letu pa bo mlekarna proizvajala tudi skuto. Po treh mesecih in pol je njen glavni proizvod — sir, zrel za prodajo. Po njem je že precej povpraševanja, potem ko je dobro prestal pr vo preizkušnjo na boljunskih kmetijskih dnevih, kjer je bil zelo dobro sprejet in ocenjen. Kar pa je tudi pozitivno je dejstvo, da je po njem povpraševanje ne samo v tržaški pokrajini, ampak tudi izven nje. Kakšen pa je pravzaprav ta sir? Predvsem gre povedati, da se po svojih značilnostih razlikuje od sorodnih furlanskih sirov. Tipičnost in značilen okus mu dajeta kraško mleko, ki je njegova surovinska osnova. Vedeti je treba, da se v tržaški pokrajini skoraj ne uporabljajo krmilni koncentrati in da je dobro seno še vedno osnovna hrana za živino. To pa se seveda zelo pozna pri spreminjanju mleka v sir, saj se praktično vse lastnosti mleka prenašajo v sir. Skratka: sir je res tipično kraški in ta njegova tipičnost je posebej poudarjena tudi z imenom «tabor», ki ga nosi. Sir tabor se predeluje iz polnega surovega kravjega mleka. Ima obliko hlebčka s premerom od 30 do 35 cm, višino 10 cm in težo od 4,5 do 5 kg. Skorja sira je gladka in ima rumenkasto barvo, njegovo testo pa je belo ali rumenkasto z majhnimi luknjicami. Okus zrelega sira, ki je star približno dva meseca je sladko pikanten in včasih spominja na ementalec. Sir, ki je star 20 dni je mehak in sladek, tisti, ki je star od 6 do 7 mesecev pa je lahko pikanten in ima kompaktno testo. Ta svoj proizvod je Zadružna kraška mlekarna že predstavila sekcijama gostincev in za trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Akcija za njegovo popularizacijo in komercializacijo pa je še širše zasnovana, saj si mlekarna prizadeva, da hi v čim večji meri razširila krog odjemalcev. V ta namen bo agencija Videoest pripravila več pobud za plasiranje proizvoda na tržišče. S tem je mlekarna naredila še en korak naprej, ki je gotovo v veliko zadoščenje njenim članom in vsem tistim, ki so si dolgih trinajst let na razne način in z velikimi težavami prizadevali, da bi ta zadružna struktura končno le začela delovati. Šolske vesti Združenje staršev osnovne šole «F. Bevk» z Opčin obvešča učence in starše, da se redni pouk začne jutri, 15. decembra. Zapustila nas je naša draga Marija Ivančič (Giovannini) vd. Starec Minister Scotti obljubil Comelliju pomoč tržaški in goriški pokrajini Sinoči se je mudil v Trstu minister za civilno zaščito Vincenzo Scotti. S predsednikom deželnega odbora Comellijem je obravnaval ukrepe, ki jih bo rimska vlada sprejela v korist karnijskih žrtev povodnji, kot tudi vsebino državnega zakona o civilni zaščiti, ki je v pripravi, nakar je beseda nanesla še na krizne razmere v podjetjih in tovarnah z državno soudeležbo v Furlaniji - Julijski krajini s posebnim ozirom seveda na Tržaško in Goriško. Minister se je obvezal, da bo osebno posredoval na pristojnih vladnih ravneh za to, da se vendar omogoči izvedba tako imenovanega integriranega načrta Trst - FJK - Evropa, o katerem je Scotti dejal, da ne bo šlo zgolj za evropsko finančno pomoč javnim delom v Italiji, ampak tudi za ustrezno podporo proizvodnim dejavnostim, malim in srednje velikim industrijskim podjetjem. OD DANES DO PETKA NA TRŽAŠKI UNIVERZI Znanstveno zasedanje 0 kalorimetri j l Danes, jutri in pojutrišnjem bo na T^aški univerzi potekalo zasedanje AICAT - italijanskega združenja »a kalorimetri jo in termično analizo. To “hanstveno srečanje se bo odvijalo na avodu za pripravno kemijo, kjer i-svoj sedež kemijska stroka tržaške fakultete za inženirstvo. Pod •Mentorstvom prof. Merianija deluje ,u skupina docentov - raziskovalcev, • Posvečajo svoja predavanja in štu-S® spoznavanju materialov. Nasedanje bo preko plenarnih kon-arenc in diskusij (t.i. okroglih miz) Pa tudi z osebnimi stiki omogočilo izmenjavo in primerjavo izkustev in .Poznanj, ki jih tehnike kalorimetrije m termične analize omogočajo pri tediju pojavov v kemiji in fiziki trd-j*®ga stanja tradicionalnih in novih ‘Materialov, polimerov, pa tudi osnov-, sestavin živih tkiv, namreč bedakovim H ?Manstvenega srečanja se bodo u-eiežili tudi raziskovalci iz drugih ..MMpskih dežel. Med njimi bodo šteli 0 zastopani tudi Slovenci z ljubljanske univerze. Omeniti gre prof. ,• Lapanja, ki bo predaval o mikro-jMJpmetriji denaturacije globularnih y Ja kovin, in pa prof. J. Škerjanca, l^Ma znanstvenega odbora srečanja, gjj “° tedi predsedoval eni od disku-J 0 Predstavljenih poročilih. Zdravniki iz Slovenije na obisku pri kolegih v bolnišnici Sartorio Včeraj je bila na obisku v bolnišnici «S. Santorio» na Trsteniku pri Trstu številna delegacija zdravnikov in medicinskih sester znanega instituta za pljučne bolezni «Golnik» iz Slovenije. 23-članska delegacija je bila gost zdravniškega osebja omenjene bolnišnice, s katero ima ta pomembna slovenska zdravstvena ustanova že vrsto let zelo dobre in pogoste stike, ki se odvijajo tako v medsebojnih obiskih in izmenjavah strokovnih mnenj in izkušenj, kot tudi na posvetovanjih, ki so dvakrat letno, pa tudi v sklopu srečanj pneu-mologov vseh treh obmejnih dežel, ki potekajo pod skupnim imenom Alpe - Adria. Goste iz Slovenije, ki jih je vodil direktor Instituta «Golnik» prof dr. Bojan Fortič je v bolnišnici pričakal, skupno z celotno zdravniško ekipo, direktor bolnišnice «S. Santorio* dr. Giovanni Rinaldi; v njihovem spremstvu so si nato ogledali vse oddelke omenjene bolnišnice, med temi tudi oddelek za pljučno kirurgijo in oddelek, kjer nudijo bolnikom, pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov, vso pomoč pri nadaljnjem zdravljenju njihovih dihalnih organov. Celoten obisk, ki se je nato nada- ljeval z razgovorom o vseh problemih, ki zadevajo medsebojno sodelovanje obeh zdravstvenih ustanov, nato pa tudi z ogledom bolnišnice na Katinari, se je odvijal v izredno prisrčnem in prijateljskem vzdušju, kar so v svojih izjavah poudarili vsi udeleženci tega pomembnega srečanja, o katerem se je v imenu gostov med dru- gimi izredno po voljno izrazil tudi dr. Aleš Paulin, predsednik pneumološ-ke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki je zelo pohvalil delo zdravniške ekipe tržaške zdravstvene ustanove, istočasno pa izrazil željo, da bi bilo dosedanje medsebojno sodelovanje tudi v bodoče tako plodno in koristno. M. L. Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči svojci Trst, Ljubljana, Labin, Parma, Beograd, 14. decembra 1983 Pogreb našega dragega Viktorja Zobca bo danes, 14. decembra, ob 14. uri iz boljunske cerkve na domače pokopališče. SVOJCI Boljunec, 14. decembra 1983 14. 12. 1981 14. 12. 1983 Dve leti je minilo, odkar si nas zapustila draga in nepozabljena Alberta Sosič Čas ni zacelil naših ran, marveč povečal je zavest o izgubljeni dobroti. Tvoji dragi Opčine, 14. decembra 1983 stran 6 □ tržaški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — 14. decembra 1983 MANIFESTACIJA «SKEDENJ ZA MIR» V ZNAMENJU TVORNEGA SODELOVANJA OBEH NARODNOSTNIH SKUPNOSTI «Vse sile, ki verujejo v človeka, se morajo ne glede na svetovnonazorske ali politične razlike združiti, da bi s skupnimi močmi preusmerile proces gradnje vojnega stanja v proces gradnje trajnega miru.» To je med dru gim zapisano v sklepnem dokumentu, ki so ga soglasno sestavile škedenjske organizacije, združene v enotnem odboru za mir iz Skednja, ki je v ponedeljek zvečer pri redil v škedenjski kinodvorani glasbeno kulturni večer s pomenljivim naslovom «Skedenj za mir». Odbor so sestavljali: KD «lvan Grbec», krožek ACL1, tovarniški svet livarne Terni, sindikat upokojencev CGIL, kulturno združenje Pro Loco, sekcija KP1 «Antonio Gramsch, kra jevni sekciji «ZŽl - UDI* in «VZPI - ANPI*, Združenje staršev osnovne šole «Ivan Grbec» ter odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. žal so sodelovanje pri omenjeni manifestaciji od klonile nekatere organizacije, tudi slovenske. To pa je bila edina razglašena nota te prireditve, ki je potekala v duhu bratskega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi prebivalci te mestne četrti. Prireditev, ki je potekala ob prisotnosti številnega občinstva, se je začela ob zvokih godbe na pihala «Breg» iz Doline pod vodstvom Vil jama Slavca in sta jo povezovala v obeh jezikih Ruggero Paghi in Igor Pavletič. Po nastopu godbe so stopili na oder učenci krajevne osnovne šole močan vtis in na splošno zahte-y° so morali oktetovci dodati še eno; •zbrali so Vodopivčeve Žabe. Ob koncu revije je pevce in orga-hizatorje pozdravil župan občine Ca-ravaggio Angelo Castelli, predsednik Caravaggio zbora Gastoldi Giovanni Mombrini pa je podelil spominske plakete. Revijo je povezoval Paolo Tir oni. Po zborovskem večeru v restavraciji športnega središča v Caravaggiu so se pričele plesti nove in utrjevati, stare prijateljske vezi. Oktetov-ce so namreč prišli pozdravit prijatelji iz Treviglia, kjer je oktet gostoval pred kakšnim mesecem, Med večerjo so gostujoči zbori prepevali in prijetni dolžnosti se niso mogli izogniti niti tržaški pevci, ki sp presenečali poslušalce s svojim mednarodnim pokoncertnim repertoarjem. Upravitelj restavracije, prijazni Do-menico Moscaretti, je sam zaprosil, če mu oktet zapoje, kajti bil je zaposlen s pripravami za pogostitev in se ni mogel pridružiti poslušalcem v dvorani. Naslednjega dne so oktetovci poglobili svoje znanstvo z izredno osebnostjo Paola Tironija, pesnika, lutkarja, režiserja igralca, mizarja sicer pa po poklicu gostinca, ki je sezidal svoj lokal iz odpadnega materiala starinskih hiš. Obisk pri Paolu Tiro-niju je bil resnično enkratno doživetje in prav težko je bilo ob slovesu, a treba je bilo spoštovati urnik vlakov. Oktetovce je prišel pozdravit tudi predsednik zbora Gastoldi Giovanni Mombrini, mož izredne podjetnosti, odbornik za kulturo in šport, ki je v času svojega političnega delovanja uspel dati Caravaggiu zgleden športni kompleks, svojemu zboru pa omogoča plodno in nemoteno vsestransko delovanje. Oktetovci so se še enkrat vrnili domov z vtisom, da opravljajo vlogo resničnega mostu med obema narod-nostima, kajti stik s poslušalci v Caravaggiu je povedal, da je marsikdo prišel na koncert, zato da bi se sam prepričal o popularnosti Tržaškega okteta v Italiji in zato da bi slišal, kako zveni slovenska pesem in slovenska beseda. Federico Rigni razstavlja v galeriji« , Odkar se je Federico Righi po dalj Sen obdobju vrnil iz Rima, so nje Bova srečanja s tržaškim občinstvom dokaj pogostna in tudi nekako siste falična. Sem spada tudi njegova sedanja razstava v tržaški središčni ga er*jt «n Tribbio»,'razstava, ki jo je odprl v soboto, 11. t.m., in ki bo tra lala do krmca meseca, to je do 31. becembra. Righi je tokrat pripravil 2el° bogato in hkrati zelo raznoliko Razstavo, vsekakor drugačno kot sicer, fajti poleg zelo številnih olj in paste-j0,J je dal na ogled tudi nekatera de-,a v mešani tehniki, veliko lepljenko tn\ končno, nekaj kovinskih struktur a ‘ Plastičnih del, ki so za tega zna ne8a in zelo veljavnega tržaškega Mojstra starejše generacije nekakšna novost ali vsaj nenavadne. II Tribbio» Vendar je mojster tudi v tej tehniki ostal zvest enemu svojih zelo priljub Ijenih motivov — ptici. Tako prika zuje v tako imenovani «skromni teh niki», to se pravi iz kosov odpadlega, zarjavelega železja, papigi v kletki, ptico na veji in tudi tri lačne ptičje mladiče, ki z odprtimi kljuni čakajo v gnezdu mater, da jim prinese hrane. Sicer pa je Righi v olju in pastelu upodobil galebe nad razburkanim mo rjem, ribe, marino z galebom, pa tudi ženski akt in, končno, nekaj motivov s cvetjem. Vendar moramo za sedanjo Righijevo razstavo reči, da je bogata, da pa ne vsebuje le njegovih najnovejših del, kajti kako sedaj raz stavljeno delo smo videli že na nje govih prejšnjih razstavah. Fre NOVO LETO 83/84 GRADEC in GRADOVI 30.12.83 - 1.1.84 Lit. 210.000.-- BELJAK in KANZEL 30.12.83 - 2.1.84 Lit. 298.000.— BUDIMPEŠTA 30.12.83 - 2.1.84 Lit. 349.000.— M0NCHEN 30.12.83 - 2.1.84 Lit. 375.000.— RIM 29.12.83 - 2.1.84 Lit. 439.000.— DUNAJ 29.12.83 - 2.1.84 Lit. 470.000 — + vpisnina pole9,e9aše London 29.12.83-2.1.84 Z LETALOM IZ BENETK SAMO LIT. 450.000 + VPISNINA ZA AVTOMOBILISTE BELJAK: Božič 24.-26.12. 83 Lit. 117.000 — Novo leto 30.12.83 - 1.1.84 Lit. 148.000.— LIPICA: Božič 24.-26. 12.83 Lit. 54.000 — Novo leto 31.12.83 - 1.1.84 Lit. 104.000,— % + vpisnina Podrobnejše informacije dobite v naših programih. ki jih lahko dvignete pri: UFFICIO CENTRALE VIAGGI - Corr. CIT Trg (jnita dltalia 6 - TRST ™ Tel.: 62621 - Telex: 460289 B°mni, s plačevanjem «PRESTITEMPO» potuješ danes... plačaš jutri. radiotelevizijja ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 10.30 Šport: SP v smučanju 12.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 12.05 Halo Raffaella oddajo vodi Raffaella Carra 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo Raffaella - zadnji telefonski poziv oddajo vodi Raffaella Carra 14.05 Po poteh Kalifornije - TV film 15.00 Glasbena oddaja 15.30 Šolska vzgoja 16.00 Risani film 16.25 Evrovizija: Šport: SP v smučanju 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Forte fortissimo TV top vodijo Sammy Barbot, Corinne Clery in Barbara D’Urso 18.00 Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 18.30 Taxi - TV film 19.00 Italia sera vodita Enrica Bonaccorti in Mimo Damato 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Politična tribuna tiskovna konferenca PLI 21.20 Wagner - TV nadaljevanka 22.10 Dnevnik 1 22.20 Srečanje s kinematografijo Filmi, ki jih boste videli na velikem ekranu 22.25 Športna sreda v teku oddaje: Loano - boks Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu, Vremenske razmere Ljubljana 8.50 TV v šoli 17.35 Poročita 17.40 Ciciban, dober dan: Po lovčevih stopinjah - 2. del 17.55 Glasba za kitaro 18.25 Celjski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: Rudnik in njegova okolica - Mislec 19.05 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Kakor materine sanje dokumentarna oddaja 20.25 Cardiff: nogomet Kvalifikacije za EP A reprezentanca Wales — Jugoslavija 22.15 TV dnevnik II Zagreb 17.40 Poročila 17.45 Modrorepa račka 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Prijatelj glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 športna sreda: Cardiff Nogomet: Wales — Jugoslavija 22.15 TV dnevnik CANALE 5 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.30 Aliče - TV- film 12.00 Help - glasbena igra 12.30 Bis - nagradno tekmovanje 13.00 II pranzo e servito nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 17.40 II mio amico Arnold TV film 18.15 Popcorn - glasbena oddaja 18.50 Zig zag - nagradno tekmovanje 19.30 Baretta - TV film 20.25 Dallas - TV nadaljevanka 21.25 Madame X film z Lano Turner 23.25 Posebna oddaja Canale 5 0.25 Io sono perversa - film RETECJUATTRO 10.00 Vicini troppo vicini - TV film 10.20 L’amapte pura film 11.50 Quella časa nella prateria TV film 12.50 Vicini troppo vicini - TV film 13.20 Maria Maria - novela 14.00 Agua Viva - novela 17.20 II magico mondo di Gigi risani film 17.50 James - TV film 18.50 Marron Glace - novela 19.30 Mama non m’ama nagradno tekmovanje 20.25 Un milione al secondo nagradno tekmovanje 23.30 Slalom rubrika o zimskih športih 24.00 A tutto gas (ponovitev) ITALIA 1 10.15 II re vagabondo - film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Čara čara - novela 14.45 Fcbbrc d'amore - TV roman 15.30 Aspettando il domani TV roman Drugi kanal 12.00 Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capitol - TV nadaljevanka 14.14 Tandem - 1. del oddaje 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - 2. del oddaje v teku oddaje nagradno tekmovanje in TV film iz serije «Fol-ly Foot» 16.30 Šolska vzgoja 17.00 Butterflies - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.40 Knjižne, gledališke, modne in druge novosti 18.20 Programi pristopanja 18.35 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.45 Inšpektor Derrick 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Evrovizija (glasbena oddaja): La notte delle stelle 22.15 Dnevnik 2 - Nocoj 22.25 Scappamento aperto - film, v katerem nastopa J. P. Belmondo Tret|l kanal 15.00 Srečanje z Goranom Kuzmina-cem 15.15 in 15.45 Šolska vzgoja 16.15 TV antologija fašizma in odporništva 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Ljudje... kot mi 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Via col vento - 1. del filma Nastopajo: Glark Gable, Vivien Leigh, Olivia De Havilland, Les-lie Howard 22.10 Znanstvena oddaja 23.05 Dnevnik 3 23.40 Conversano: rokomet Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja oddaja v slovenščini Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti: COL — Predstavitev novega proizvoda v Kraški mlekarni TItST — Skupna pobuda italijanskih in slovenskih šolnikov TRST — Obisk zdravnikov iz Ljubljane TRST — Razstavi Duiz in Righi TRST — Intervju z Vojmirom Tavčarjem o zborniku Jadranskega koledarja 84. 17.00 TVD Novice 17.05 TV šola 17.30 Sartana - film 19.30 TVD Vse danes 19.50 Drevi - novice in zanimivosti 20.00 Kulturna panorama 20.30 Športna sreda: Cardiff Nogomet: Wales — Jugoslavija 22.00 Turistični vodič 22.20 Kdo pozna umetnost? 16.00 Bim Bum Bam - otroška serija 17.45 Spazio 1999 - TV film 18.45 II principe delle stelle - TV film 20.00 I Puffi - risanka 20.30 Come perdere una moglie e tro-vare un’amante - film v katerem nastopata B. Bouchet in J. Dorelli 22.30 Motor show (ponovitev) 23.30 23 passi dal delitto - film TELEPADOVA 12.00 Agente Pepper - TV film 14.00 TV film 15.00 Cuore selvaggio 16.00 TV film 19.30 L'incredibile Hulk - TV film 20.30 II segreto di Agata Christie film 22.00 Charlie’s Angels - TV film 23.00 Codice 3 - TV film TRIVENETA 12.40 The Bold Ones - TV film 14.00 La lama d’Oriente - TV film 14.30 II generale non si arrende - film 16.00 Filmski program 16.30 Sempre tre, sempre infallibili TV film 18.30 Sidestreet - TV film 20.30 L'uomo che viene da lontano film 22.00 La famiglia Smith - TV film 23.30 Due occhi per uccidere - film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 Lassie - TV film 13.30 Anche i ricchi piangono - novela 14.00 Gunsmoke - TV film 14.55 Alta marca - TV film 18.55 Lassie - TV film 19.30 TV dnevnik 20.00 Anche i ricchi piangono novela 20.30 Un uomo a nudo - film 22.00 Friuli com’era - rubrika 22.30 Gunsmoke - TV film 23.15 Abat-jour 23.20 Alta marca - TV film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.(X), 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Človek, kam hitiš?; Glasbeni potpuri; 13.20 Radijsko popoldne: «Cecilijanka 83»; 13.40 Glasbene raznolikosti; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Miguel de Cervantes Saavedra: «Veloumni plemič don Kihot iz Manče»; 14.35 Diskora-ma; 16.00 «Ko trkam na nebesna vrata...*; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slučajnosti med literaturo in fantastiko; 18.30 Glasbene podobe. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Glasba, zanimivosti, reportaže, prispevki; 13.45 Glasbene šole; Objave, kinospored, EP; 14.20 Mladinska glasba; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.30 Glasbeni kiosk - ČGP delo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavaroval. skup. Triglav; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltoll|anskl program) 7.15, 12.30, 15.30 in 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček; 7.00 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski program; Glasba; 14.32 Lestvica 45 o-bratov; 15.00 Bre zemja; 16.00 Znane in neznane besede; 16.15 Edig Gallet-ti; 16.32 Glasbeni spored; 18.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.32 Jutranji variete; 12.03 Ulica AsiagoTen-da; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master glasba dan za dnem; 15.03 Tedenska oddaja o človeku in njegovem okolju; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.(X) Objektiv Evropa; 18.30 Nove plošče; 19.20 Glasbeni premor; 19.30 Audiobox; 20.00 Hamlet - tragedija W. Shakespeara; 21.04 Pianist Kiell Bekkelund; 21.35 Današnji glasbeniki: F. Vecchi; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Glasbeno govorni program; 12.45 Di-scogame - kvizi; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Kulturne aktualnosti: 19.57 Zasedanje petih; 20.45 Glasba: 21.00 Jazz glasba; 21.30 Glasbeno-go-vorni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko, govorimo srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom M. Dovžana; 20.00 Koncert za besedo; 20.22 Minute s slovenskimi interpreti; 21.05 Spoznavajmo svet in domovino; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 0.05 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Za razvoj pristanišča so bolj nujna skladišča Deljena mnenja o uporabi petih milijard lir za pristanišče v Tržiču Kako najbolj smotrno uporabiti razpoložljiva sredstva za razvoj tržiškega pristanišča, ki jih daje na razpolago zakon o finansiranju osimskega sporazuma? Kakor znano, je iz omenjenega sklada bilo tržiškemu pristanišču dodeljenih pet milijard lir. Na prvi pogled se zdi, da gre za ogromno vsoto, vendar se spričo razvojnih načrtov pristanišča Portorosega njena vrednost bistveno zmanjša. Celotna vrednost investicij naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju znašala okrog trideset milijard lir in to na osnovi zadnjega srednjeročnega razvojnega načrta pokrajine. Prav zato je treba že razpoložljiva sredstva smotrno uporabiti. In prav glede tega so si mnenja, kot kaže, v posebni ustanovi za trži-ško pristanišče, precej deljena. Nekateri predstavniki — zgleda, da imajo v upravem svetu večino — se zavzemajo, da bi na območju pristanišča (ustanova je namreč lastnica tudi obsežnega zemljišča poleg operativne obale) zgradili tudi sodobno in udobno upravno poslopje, za kar naj bi uporabili okrog dve ipiUjardi od petih razpoložljivih. Drugačnega mnenja so v zadrugi pristaniščnikov, kjer menijo, da bi kazalo najprej zgraditi nekaj hal za skladiščenje tovora, saj prav takih objektov najbolj primanjkuje v pristanišču, kar navsezadnje negativno vpliva na celokupni promet. O teh vprašanjih so razpravljali prejšnji teden na skupščini, ki je potekala, kot vedo povedati, v zelo razgretem ozračju. Žal pa stališče pristaniščnikov ni naletelo na potrebno podporo v upravnem svetu posebne ustanove za pristanišče. Prav tako ni dobil ustrezne podpore kompromisni predlog konzula Barba, naj bi sicer zgradili upravno poslopje, vendar naj bi se poseg omejil le na najnujnejše, preostali denar pa naj bi namenili za izgradnjo skladišč. Za razvoj pristaniške dejavnosti so v tem trenutku bolj potrebne hale, kakor pa luksuzne upravne zgradbe, menijo v zadrugi pristaniščnikov. Žal pa v drugih krogih mislijo in ukrepajo precej drugače in prav nič v duhu varčevanja, oziroma smotrne uporabe finančnih sredstev. Kako je z odprtjem tehničnega zavoda v Ronkah? Pokrajinski svetovalci KPI Umber-to Blasutti, Silvino Poletto, Rosaria Di Dato Busolini in Aleksandra Devetak so pokrajinskemu odboru predložili nujno pismeno vprašanje glede ukrepov, ki jih je odbor sprejel v zvezi s prošnjo za odprtje v Ronkah posebnega oddelka tehničnega zavoda za letalstvo iz Forlija ali pa ločenega oddelka goriškega industrijskega zavoda Galilei z ustrezno usmeritvijo študija. Svetovalci opozarjajo na skorajšnji potek roka, v katerem je treba pri pristojnem ministrstvu za šolstvo predložiti prošnjo, da bi se pouk lahko začel v šolskem letu 1984-85. Pobudo za odprtje šole je že lani dala občinska uprava v Ronkah, marca letos so o tem razpravljali na sestanku, ki ga je sklicala odbornica Ferletičeva, potem pa je vprašanje menda obstalo na mrtvi točki. V okviru letališkega objekta so na razpolago tudi ustrezni prostori. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na 5. spominski zimski pohod na Javornik nad Črnim vrhom v nedeljo, 18. t.m. Umrl je Vladimir Gradnik Pet predlogov za poenotenje podjetij za vodo, plin in elektriko Ustanova Soges iz Turina, ki je po nalogu goriške pokrajinske uprave izdelala načrt reorganizacije podjetij za razdeljevanje vode, plina in električne energije — o tem smo na krat ko poročali v nedeljski številki — je vzaa v poštev pet možnih rešitev. Kakor znano, skrbi za zagotavljanje omenjenih storitev zdaj šest različnih ustanov, kar ima seveda precejšnje posledice ekonomskega značaja, kva liteta storitev je različna, različen pa je tudi status delavcev - usluž bencev. Poleg prve in najbolj enostavne rešitve ohranitev sedanjega sta n ja — se zdi najbolj sprejemljiva in obenem realna druga možnost: ustanovitev dveh ločenih podjetij, od katerih bi eno skrbelo za storitve na južnem predelu pokrajine, ločnica bi potekala nekako preko Doberdoba, Foljana in Šempetra ob Soči, dru go pa bi vključevalo preostale občine na Goriškem, članice konzorcija CAFO, Gorico, Krmin in Medeo. Razdeljevanje električne energije bi v Gorici prevzelo podjetje ENEL. Tretja nakazana rešitev je enaka prejšnji, z raziko, da bi tudi razdelje vanje elektrike prevzelo enotno po djetje za severni del pokrajine. Četrta varianta predvideva ustanovitev enega samega podjetja, za celotno območje pokrajine, kar zadeva razdeljevanje vode in plina, za elektriko v Gorici bi še naprej skrbelo podjetje ENEL. Zadnja, peta varianta predvideva, da bi isto podjetje prevzelo tudi razdeljevanje elektrike v Gorici. Kakor smo že zapisali, je trenutno največ možnosti za poenotenje podjetij, ki skrbijo za vodo in plin, medtem ko bi vprašanje oskrbe z e-lektrično energijo reševali kasneje. Združevanje bi vsekakor moralo pote kati postopno, saj je stanje na različnih območjih pokrajine dokaj raz lično, precej pa je tudi odvisno od tega, kakšen in kolikšen bo dogovor glede možnosti izkoriščanja novega zajetja za tržaški vodovod pri Šem petru. Problem je torej širšega zna čaja in vsekakor presega meje pokrajine. Menda sta občini Tržič in Ronke že pokazali precejšnje zani manje za povezavo z novim zajetjem, ki naj bi za naslednja desetletja nudilo dovolj in predvsem kvalitetno vodo. Prav s temi vprašanji pa se trenutno ukvarjajo tudi v drugih podjetjih in ustanovah, zlasti v konzorciju CAFO. Eden od osnovnih razlogov za poenotenje oziroma združitev podjetij, ki delujejo na področju o skrbe z vodo in plinom je gospodar nejše poslovanje, zmanjšanje nekaterih režijskih stroškov, ki močno bremenijo proračune posameznih u-stanov, (posodobitev omrežja in s tem odprava velikih izgub; v zemljo odteče več kakor tretjina, ponekod pa skoraj polovica vode, ki jo pošiljajo v omrežje). Ponovno pa bo treba preučiti možnosti bolj smotrnega izkoriščanja energetskih virov oziroma naslonitev na lastne vire električne energije (gradnja pretočnih električnih central). Poleg stroška za osebje predstavlja namreč strošek za električno e-nergijo najvišjo pasivno postavko v poslovanju vodovodnih podjetij. Bo mogoče tako stanje spremeniti na bcfjše? V tem trenutku je še nemogoč kakršenkoli odgovor. Manifestacija v Gradišču Delavci tržiške ladjedelnice, ki so v dopolnilni blagajni, so včeraj dopoldne, po običajni skupščini v pod jetju, izvedli protestno akcijo v Gradišču. Občanom so delili letake o trenutnem položaju v ladjedelnici. Danes bo v podjetju Ansaldo v Tr žiču začela veljati dopolnilna blagajna za 90 od približno tisoč delavcev v tem podjetju, jutri pa bo v Tržiču in drugih krajih na Goriškem 2 uma protestna stavka v javnih podjetjih, v kriznih podjetjih in tudi v prista nišču. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72-341. V šempetrski bolnišnici je v ponedeljek popoldne umrl v 84. letu starosti za posledicami poškodb prometne nesreče Vladimir Gradnik, upokojeni polkovnik JLA in pisec knjig o vojnih dogodkih ob Soči in na Koroškem. Pokojni Gradnik se je v soboto popoldne vračal iz Bovca v Novo Gorico z ženo Zinko, ki je vozila avto. V vozilu je bila še sestra žene Lojz ka Mirtič. Pri Dohtarjih je zaradi poledenelega cestišča avto zaneslo na drugo stran ceste v nasproti prihaja joči avtobus. Težko ranjenega Vladi-mira so z razbito lobanjo prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je v ponedeljek umrl. Njegove posmrtne ostanke bodo jutri prepeljali v ljubljanski krematorij. Pogreb z vojaškimi častmi bo v Medani v soboto popoldne ob 15. uri. Sorodnikom pokojnika, ki je bil tudi pri nas v Gorici zelo znan, naše iskreno sožalje. Ob smrti Vladimira Gradnika znova pomislimo o nenavadnih zapletih človekove usode. Preživel je kot vojak prvo svetovno vojno in rusko ujetništvo, udeležil se je bojev za severno slovensko mejo, okusil je kapitulacijo kraljeve jugoslovanske vojske, doživel je nacistična tabori- . šča in prav v času, ko je pripravljal svojo tretjo knjigo, postal žrtev prometne nesreče. Ta nenavadnost je pravzaprav stalni spremljevalec Gradnikove poti skozi prigode življenja. V letih, ko se mnogi ali pa večina smrtnikov pripravlja na obračun svojega življenja in dela, je pokojni Vladimir Gradnik oplemenitil svoje življenjsko poslanstvo. Iz priznanega, a vendar širši javnosti manj poznanega vojaškega strokovnjaka, je postajal in postal pdsec vojaške zgodovine in vojaških spominov. V zadnjih petih letih življenja je izdal dve knjigi (Krvavo Posočje, 1978; Primorski prostovoljci v boju za severno mejo 1918 - 1919, 1981) in njegovi spomini na zapore in taborišča v drugi svetovni vojni so skoraj pred izidom. In vendar častno in dostojno zapušča svet, ki mu je s svojo prav delovno navzočnostjo dajal svojevrsten poudarek in smisel. Vladimir Gradnik (rojen v Medani 17. julija 1899) je eden izmed sinov podjetnega tolminskega dečka Jožefa, ki je našel . svoje domovanje v Medani in tu s Furlanko Mario Go-deas si ustvaril družino. Lahko zapišemo, da je Vladimir dolgo živel ne kako v senci svojega starejšega bra ta in slovenskega pesnika Alojza. V številni družini je bil najmlajši in že zelo zgodaj je bilo odločeno, da postane vojak. Kapitulacijo Jugoslavi je je leta 1941 dočakal kot major kraljeve vojske. Potem je _bil nemški vojni ujetnik in se po osvobodit vi znova vojaško aktiviral. Pred u pokojitvijo leta 1955 je bil celo pro fesor na višji vojaški akademiji v Beogradu, uveljavil se je tudi kot pi sec strokovnih knjig in vojaških učbe nikov. Pokoj je užival v Zagrebu, potem pa se je sredi sedemdesetih let vrnil v rodne kraje in živel v Novi Gorici. Predal se je pisanju knjige o prvi svetovni vojni na slo- Proces zaradi tihotapstva že spet (šestič) odgodili Na goriškem sodišču je bila včeraj na vrsti že šesta obravnava proti 12 osebam, ki so obtožene tihotapljenja velikih količin tobaka in cigaret skozi mejni prehod pri Šempetru. Pričakovali bi, da se pro ees, ki je sicer dokaj zapleten za radi števila obtožencev in obremenil nega gradiva, saj zajema vsa do kumentacija približno 1500 tipkanih strani, po tolikih obravnavah zaklju či, ali vsaj, danes krepko približa koncu. V resnici pa se proces ni niti začel: tako kot že petkrat doslej so morali sodniki na začetku obravnave ugotoviti, ali je utemeljen ugovor od vetnikov, da za nekatere od obtožen cev notifikacija ni bila opravljena po zakonskih predpisih, kar povzro ča neveljavnost obravnave. Ugovor je bil utemeljen (šestič zaporedoma), tako da so proces spet odložiti, tokrat na petek, 2. marca. Kot je našim bralcem verjetno znano, gre za eno največjih tihotapi skih mrež, ki so jo v zadnjih letih odkrili na Goriškem. Obtoženi so štirje finančni stražniki Francesco Di Toma, Salvatore Di Rinaldi, Sergio Ciro, Francesco Arabia, pet avtoprevoznikov iz okolice Coma, Lorenzo Trinca Conel, Giorgio Molteni, Ales-sandro Parazzoli, Franco Sa va, Au gusto Cardini ter trije Goričani, Mario Zotti, Salvatore Tedesco in Ma ria Rosaria Longobardo. Med majem in septembrom 1982 naj bi obtoženci v sodelovanju med seboj in z odločilno pomočjo štirih finančnih stražnikov na šempetrskem mejnem prehodu pripe- ljali v Italijo več tovornjakov cigaret in drugih tobačnih izdelkov. To so seveda storili v brk vsem carinskim in davčnim predpisom ter tako prikrajšali državne blagajne za lep kupček carinskih pristojbin. Če ne bo drugih zapletov — ne glede na dosedanje izkušnje — se bo sojenje pričelo šele spomladi. Sojenje zaradi skrunitve grobov Na preturi v Tržiču bodo jutri sodili 18 letnemu Massimu Ceppiju z Opčin in njegovemu mladoletnemu pajdašu, prav tako doma nekje na Tržaškem zaradi gnusnega vandalskega početja na starem pokopališču v Tržiču. Ceppi naj bi skupaj z mladoletnikom prevrnil na desetine nagrobnikov, razbil marmornate plošče in povzročil drugo škodo na pokopališču in to 12. novembra letos. Poleg same materialne škode naj bi obtoženca odgovarjala še za hudo dejanje skrunitve grobov, za kar je predvidena zaporna kazen do treh let. Ni znano, zakaj sta se Tržačana, ki imata menda v Tržiču precej prijateljev in ki sta bila pogosto na obisku v tem kraju, lotila tako gnusnega početja, ki je povzročilo pravo ogorčenje med celotnim prebivalstvom. V jutrišnji razpravi imajo osebe, ki sta jim zlikov ca poškodovala nagrobnike, možnost, da se prijavijo kot civilna stranka. Ceppi je že kakšen teden v priporu. Zaključena preiskava o kondomu v konzervi Z zadevo se bo ukvarjalo tožilstvo v Neaplju Zadeva v zvezi z najdbo kondoma v paradižnikovi konzervi — o dogodku smo poročali 1. in 2. novembra letos — je za tržiškega pretorja dr. Per-no formalno zaključena. V preiskovalnem postopku je povsem oprostil pa djetje Cirio, izdelovalca znanih konzerv. Preiskava, oziroma drugi sodni postopek, pa bo po vsej verjetnosti sprožilo državno pravdništvo v Neaplju, ki mu je tržiški okrajni sodnik izročil celotno dokumentacijo. Med preiskavo so ugotoviti, da je bila konzerva, v kateri so našli kondom, izdelana v o-bratu Cirio v Salernu. Tu naj bi torej iskali krivce, ki bodo morali odgovarjati zaradi industrijske sabotaže, verjetno pa še za nekaj drugih kaznivih dejanj. Zaenkrat so sicer vložili prijavo proti neznancem, ni pa izključeno, da bodo krivce ali krivca tudi izsledili. Skušal je ukrasti avto Namesto prijetne vožnje z ukrade nim avtomobilom se je znašel v zaporu. Policijska obhodnica je v ponedeljek zvečer v Ulici Carsica aretirala 33-letnega Roberta Boffulina iz Gorice in to zaradi poskusa kraje avtomobila z obtežilnimi okoliščinami. Možakar je namreč vlomil v (iat 850, venskih tleh. Z njo je doživel lep uspeh, ki ga je opogumil, ko je hotel iz pozabe otetd primorske prostovoljce na Koroškem po prvi vojni. Tudi to se mu je posrečilo v polni meri. Potem je seveda pisal tretjo knjigo, vmes pa je predaval, vodil organizacijo primorskih prostovoljcev v boju za severne meje, sodeloval pri klubu starih goriških študentov in bil prav aktivna osebnost v življenju kraja, kjer je preživljal svoja zadnja leta. Polkovnik JLA Vladimir Gradnik je veliko prispeval k današnjemu kulturnemu utripu Primorske na obeh straneh meje. Prispevek je bil pomemben in bo trajno zaznamovan * dejavnostjo, značilno za njegovo vojaško vzgojo in znanje. Znova je odšel od nas pričevalec primorske zgodovine skozi vsa desetletja našega stoletja, pa tudi goriški študent, vojak v obeh Jugoslavijah, družbenopolitični delavec in publicist. BRANKO MARUŠIČ ZA LJUBITELJE GORA Drevi film o Triglavu Aljoše Žerjala Nekoliko neobičajen planinski večer je za danes pripravilo Slovensko planinsko društvo: vzpon na Triglav, vendar tako, kakor ga je na filmski trak zabeležil izkušen in občutljiv kinoa-mater Aljoša Žerjal. Drevi ob 20.30 bo članom in prijateljem planinskega društva zavrtel kratkometražni filnj «Triglav Tricomo*, ki ga je posnel lani in ki je bil na zadnjem festL valu v kraju Ponte di Legno, v ostri konkurenci deležen lepega priznanja- Poleg filma o Triglavu, ki ima tudi glasbeno spremljavo, bo Žerjal zavrtel še nekaj iz svoje sicer zel° bogate zakladnice. last Anne Toro in že tudi sedel za volan. Medtem ko je skušal (brez ključa seveda) vžgati motor, ga je o-pazia lastnica in takoj poklicala na pomoč policijo. Boffulin je skušal odnesti pete vendar so ga kmalu zatem izsledili in aretirali. Dve delovni mesti pri ustanovi IACP Ustanova za ljudske hiše IACP je razpisala natečaj za zaposlitev dveh tehnikov. Potrebni pogoji so diploma zavoda za geometre ali gradbene izvedence, vozniško dovoljenje, starost do 35 let (razen zakonsko predvidenih izjem). Prošnje na kolkovanem papirju je treba predstaviti na sedežu IACP najkasneje do 12. ure 10. januarja 1984. Razpis je objavljen na sedežu IACP, kjer so na voljo tudi o-stale informacije. Tajništvo je odprto za občinstvo vsak delavnik razen sobote od 10. do 12.30. Razna obvestila Mladinski krožek — Gorica vabi na tradicionalno silvestrovanje v Kulturnem domu. Informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 19. ure v Ul. Croce 3 (tel. 84495). itS V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI Bridka komedija o samoizdaji Režija: Boris Kobal Predpremiera v nedeljo, 18-t.m., ob 16. uri — Abonma red A Premiera v ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 — Abonma red B. Ponovitev v torek, 20. t.m., ob 20.30 — Abonma red C Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 «Mani di fata*- VITTORIA 17.00-22.00 «Choruskal " Vita e amori di una pomo star*-Prepovedan mladini pod 18. letoh*- CORSO 18.00-22.00 «La časa con la scala nel buio». Tržič PRINCIPE Zaprto. . , EXCELSIOR 18.00-22.00 cCollege g>r* super pin pon*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Svinčeni čas*. SVOBODA Ni predstave. DESKLE 19.30 «Razbojniki za vse čase*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italia. Prispevki V spomin na Pavlo Rojec daruj« ^ dela Tomšič 15 tisoč Ur za sekcu združenja krvodajalcev v Sovodnja Premiera v Kulturnem domu v Gorici Goriški Kulturni dom Preteklo je skoraj dvajset let od kar je Slovensko stalno gledališče odigralo v Gorici svojo zadnjo premiero, Ruzzantejevo La Moscheta v režiji Jožeta Babiča. Končno pa se naš gledališki ansambel spet vrača s premiero v Gorico in sicer s komedijo Dušana Kovačeviča Radovan Tretji. Igralski ansambel se je v ponedeljek iz Trsta preselil v goriški Kulturni dom, kjer potekajo, pod vodstvom režiserja Borisa Kobala, še. zadnje priprave na premiero. V an samblu, kot nam je potrdil režiser, vlada veliko navdušenje nad tekstom, Predvsem pa veliko dobre volje, saj je komedija Radovan Tretji ena najbolj briljantnih, veselih, sarkastičnih del mladega srbskega avtorja Duša-Pa Kovačeviča, ki je s svojim ostrim, črnim humorjem in temeljito kritike balkanske miselnosti že dobro deset letje najuspešnejši jugoslovanski komediograf. Naj omenimo le to, da je komedija, ki jo je izbralo naše gle dališče, na repertoarju v Beogradu če enajsto leto. Pripoveduje pa o življenju neke sodobne družine oziroma o težavah, sanjah. bojih, sovraštvu in ljubezni njenih članov. Pripoveduje o Radovanu Tretjem, ki je v svojem življenju zelo malo delal, a zelo veliko uničil, 0 njegovi ženi, modni kreatorki, ki vso družino oblači okusno in elegantno. Pripoveduje o njunih hčerkah, o Od leve proti desni Silvij Kobal, Stojan Colja, in Stane Starešinič Georgini, ki bi se rada poročila in Katici, ki je punca in ne fant, kot bi morala biti in je potemtakem le voznica interkontinentalnega hladilnega tovornjaka. Poleg njih pa so tu še oče Radovanove žene, njegov brat Vasilij, Radovanov ujetnik Bambg, ki ni pesnik in natakar, ki je najprej Radovanov sovražnik, potem zet, na koncu pa nič. Pri predstavi sodelujejo š: Marjan Barbara Jakopič, Zlata Rodošek (foto Omnia). Kravos, ki si je omislil duhovito sceno, Jerneja Jambrek, ki je izdelala kostume, Alja Predan, ki je delo prevedla. Aleksander Vodopivec je uglasbil song, ki ga pojeta Georgina in Bamby. Lektor predstave je Jože Faganel. Premiera Radovana Tretjega bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, predpremiera pa v nedeljo, 18. t.m., popoldne. SSG bo v ponedeljek uprizorilo Kovačevičevega Radovana Tretjega Veliko manj vpisanih v CGIL na Goriškem Kriza zaposlovanja v tovarnah povzroča težave tudi sindikatu Na deželni organizacijski konferen CGIL, ki je bila pred kratkim v Corici, je bilo precej govora ne samo 'J splošni gospodarski krizi, pač pa 'udi o krizi, ki je zajela sindikat. V lovilnih, tudi dokaj kritičnih pose je bila večkrat poudarjena po treba, da se sindikat stalno prilagaja Potrebam delavskega razreda, prisl Vsern pa da upošteva spremembe, ki Pojavljajo v današnji družbi. Več-k,rat se ugotavlja, da je sindikat v kri ?*• da je razkorak med delavsko bazo ln vodstvom organizacije precej iz-ra?it, kar ima kot posledico oddalje v^nje delavcev od sindikata. Te ugotovitve smo zabeležili na or kani/acijski konferenci predvsem v Zvezj z objavo podatkov o včlanjevanju v CGIL. Podatki se nanašajo na stanje 31. oktobra letos, primerjava '■ lanskim letom pa zadeva stanje v ?ecembru 1982. Iz teh podatkov izha JU- da se je število včlanjenih v zad ujdi 10 mesecih sicer za spoznanje popacalo, saj se je s 87.581 vpisanih v deželi v decembru lanskega leta po-vzpelo na 88.065 oktobra letos, kar po pleni 484 izkaznic več, toda če ta skup-n*. podatek nekoliko razčlenimo, je uka precej bolj zaskrbljujoča. .Aktivnih delavcev je namreč letos “165, medtem ko jih je lani bilo vpi- sanih v CGIL 61.451. Sindikat je torej v tem letu izgubil 3.286 delavcev. Po drugi strani se je zelo povečalo število včlanjenih upokojencev, ki da nes predstavljajo že več kot tretjino vseh članov sindikata: lani je bilo vpisanih v deželi 26.130 upokojencev, letos pa jih je 29.900, torej kar 3.770 več. Kje tičijo vzroki za tako stanje? To vprašanje si je postavil tudi sam sin dikat, odgovorov pa je bilo na organizacijski konferenci precej. Nedvom no ima pri vsem tem veliko težo splošna gospodarska kriza. Le tako si lah ko tolmačimo zelo različne podatke v štirih pokrajinah v naši deželi. Šte vilo včlanjenih aktivnih delavcev je namreč v Pordenonu za malenkost zraslo, v Trstu in Vidmu zmanjšanje ni bilo posebno izrazito (—531 v Trstu in —721 v Vidmu, kar pomeni dobre tri odstotke vseh včlanjenih), v Gorici pa je število padlo kar za 25%, z 9.016 na 6.758, kar pomeni 2.258 manj kot lani. Podatek je gotovo odršz krize, ki je prizadela gospodarstvo z izgubo velikega števila delovnih mest in z obsežno uporabo dopolnilne blagajne. Kriza je prizadela predvsem kovinarje, saj je FIOM izgubila približno polovico od vseh 3.400 vpisanih. Po drugi strani pa se je tudi v Gorici, enako kot v ostalih pokrajinah, včlanilo v sindikat precej novih upokojencev, kar gre morda pripisati dej stvu, da je eden od načinov zmanjša nja delovnega organika tudi predčasna upokojitev. Dajati vso krivdo gospodarski krizi pa bi bilo tudi napačno. V sindika tu namreč ugotavljajo, da se je v zad njem času precej poslabšal odnos med sindikalnim vodstvom in delavci. To ima kot posledico nezaupanje delav cev in oddaljevanja od sindikata. V razpravi na deželni organizacijski konferenci je bilo več posegov, v katerih so govorniki trdili, da je v sindikatu potrebna predvsem večja notranja demokracija. Večkrat se dogaja, da se sindikalni voditelji pogovarjajo z delavci na določen način, nato pa na pogajanjih z delodajalci zastopajo piv vsem drugačna stališča. Izhod iz tega stanja je potemtakem mogoč, le če bodo delavci v večji meri dejansko soudeleženi pri odločanju. Takih in podobnih, precej ostro kri tičnih, posegov je bilo precej, kar po meni, da je v teku v CGIL živahna in dokaj avtokritična razprava, ki bo verjetno obrodila zanimive novosti v organizacijski strukturi in načinu delovanja sindikata. v koledarju V Slovenskem koledarju 1984, ki ga v več tisoč izvodih pošilja po svetu Slovenska izseljenska matica, je tudi članek goričkega časnikarja Marka Waltritsch z naslovom «Trgovski dom Kulturni dom». Avtor v njem opi suje dveletno delovanje v novem Kulturnem domu v Gorici h povezuje dogajanje v njem s tistim v Trgovskem domu, ki so ga odprli konec leta 1904 in ki je uspešno služil goričkim Slovencem pred prvo vojno, nekaj let takoj po njej in še leto in pol po drugi vojni, ter je bil simbol goričkega slovenstva. V tem članku piše Waltritsch tudi o takratnem in se dan jem dogajanju v Gorici nasploh. Izseljenci, razkropljeni r_ petih kon tinentih, med katerimi je veliko Primorcev, bodo tako lahko brali nekaj o Gorici. za izseljence V istem koledarju piše Dorica Makuc o delu Zveze slovenskih emigrantov v Benečiji in o prizadevanjih te zveze, da bi se beneški izseljenci vrnili domov. O Benečanih It Rezijanih je Makučeva pisala že v prejšnjih letih v ta koledar. V Slovenskem koledarju 1984, ki ima nad 270 strani in ki je opremljen z lepimi črnobelimi in barvnimi fotografijami, najdemo vrsto zanimivih člankov o življenju v Sloveniji, o problemih zdomcev in izseljencev, še več pa je člankov o delovanju izseljenskih društev. Objavljene je tudi nekaj litera ture slovenskih piscev iz drugih dežel. Predsednik SZDL Franc Šetinc piše o «Sloveniji - veliki majhni dežel i», ljubljanski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar pa o «Ver-skem, narodnem in kulturnem poslanstvu Cerkve med našimi izseljenca. «Iniziativa isontina» slavi svojo 25 - letnico Goriška revija Iniziativa isontina izhaja že petindvajset let. Obletnico bodo počastili v soboto popoldne v avditoriju Luigi Fogar s srečanjem, na katerem bodo spregovorili sen. Pietro Scoppola, Celso Macor, časnikar Nuccio Fava in sen. Michele Martina. Govorili bodo tako o splošnih vprašanjih časopisnega informira nja kot tudi o krajevnih aspektih, predvsem o pomenu revije ter mittel-evropskih srečanj. Iniziativa isontina je izraz skupine italijanskih katoliško mislečih ljudi, ki so se zbrali v povojnih letih okrog kulturnega krožka Antonio Rizzatti. Iz te skupine so izšli kasnejši vodilni politiki demokristjanske stranke, ki so bili dolgo let tesno povezani med seboj. Bili so na vodilnih mestih na občini, na pokrajini, na deželi in tudi v drugih ustanovah. Veliko zasluge za odpiranje meje na Goriškem in tu di za strpnejše odnose med Italijani in Slovenci na Goriškem lahko pripi šemo tej skupini ljudi. Z revijo Iniziativa isontina so ti ljudje tudi odpirali pogled na goričko zgodovinsko preteklost, razbili so na-cumalistično gledanje nanjo. Največ zaslug je tu imel Camillo Medeot s svojimi spisi. Ta skupina je dala tudi pobudo za mittelevropska srečanja, ki, čeprav niso bila vedno najbolj posrečena, so vendarle nudila možnosti znanstvenikom da so spoznali Gorico, tukajšnjim intelektualcem pa možnost da so spoznali realnost Srednje Evrope, ki je bila nekoč tesno povezana. Seveda bi lahko tudi kritično pisali tako o teh srečanjih kot o vsebini revije. Marsikdaj smo se z njo znašli na nasprotnih pozicijah, še zlasti v zadnjem času, ko smo ugotovili, da se včasih nekoliko odmika od prvotno začrtanih stališč. Sicer pa v zadnjem času beležimo v drugih sredinah še hujše odklone od politike, ki se je na Goriškem vodila v prejšnjih desetletjih. Ob priliki sobotne svečanosti, ki se bo pričela ob 17. uri, bo izšel posebni zvezek revije. Premalo zanimanja med mladimi za slovenskega kantavtorja Na petkovem nastopu slovenskega kantavtorja Aleksandra Ježa je bila mladina skoro odsotna. Vabilu or ga nizatorja se je odzvalo le trideset ljudi, ki pa so bili priča dobremu nastopu mladega pevca, ki ga slovenska kritika uvršča med najbolj perspek livne popevkarje mlajše generacije. Aleksander Jež, čeprav nepoznan pri nas, kakor pa tudi večina mladih slovenskih umetnikov, je bil gotovo vreden širše udeležbe slovenske mla dine. Vse prisotne je zelo ugodno pre senetil, saj si nihče ni čakal tako kakovostnega nastopa. Ob spremstvu ki tare je zaigral več kot dvajset pesmi, ki so segale na različne sodobne tematike, največ pa se sklicujejo na osamljenost, ženske in ljubezen. Poleg pesmi, ki sestavljajo njegovo prvo veliko ploščo, ki je izšla v začetku leta in na kateri ga spremlja skupina Predmestje, ki je že nastopila pri nas v sklopu oddaje Spoznavajmo svet in domovino, nam je podal tudi nekaj popevk, ki bodo sestavljale naslednji album, ki bo izšel spomladi. Najbolj uspešni, bodisi kot besedilo bodisi kot glasba, sta se nam zdeli «Nekaj je na tem obrazu» in «Vse več je osamljenih dekleti), preprosti, toda učinkoviti pesmi. Med eno po pevko in drugo je prisotne zabaval tudi s heci in vici, vendar se nam je zdelo, da se odra še nekako boji. Torej dober nastop zelo perspektivnega kantavtorja, ki se bo brez dvoma kar kmalu povzpel do samih vrhov hit-lestvice. (al) TONE SVETINA Med nebom in peklom ._____ 14. ____ Ko se je zdravje moževima staršema poslabšalo 'n sta začela blesti, je zaskrbljena žena prepovedala m°žu in otrokom vstop v hišo. Pognala jih je spat ?a Pograd v hlev, tja jim je nosila hrano, prepri-Can&, da je tam mnogo manj možnosti, da bi se °Kužili. Za Korleka in Franeka ni bila v skrbeh, ?a) sta bila zdrava in čvrsta kot poznojesenska go-ana, le za deklico se je bala. , Cerkveni zvon, ki je naznanjal smrt in pogre-e' se je vse pogosteje oglašal. Na pokopališču ob eskvenem zidu pa so se vrstile nove in nove gomile. , Bečan ni maral cerkve in njenih ceremonij, pa ,ujii njeni pogrebi so mu bili zoprni. Župnik, ki je 1 R tudi ranocelnik, mu je svetoval — ko je prišel ^Povedat in obhajat starša — naj se redno razku-ule z žganjem, ki menda pomori bacile. Tudi župnik ■ e ie varoval tako: preden je odšel k bolnikom, ki l 11 le dajal v sveto olje, se je napil. Ker pa je bilo 2°lnih veliko, je bilo tudi tega razkužila dovolj. ato je bil med razsajanjem «španske» nenehno 01.lan; V sanjah so se mu prikazovali angeli, bog j e s prstom žugal pokvarjenemu svetu, ki ga Po končani vojni za kazen udaril še z boleznijo. Prikazovala so se mu brezna pekla z grozljivimi peklenščki, ki so nabadali na vile nesrečne, iz raja vržene duše. Pokopališče je kar goltalo umrle. Župnik Sirk je v jesenskem pišu in hladu ves zgrbljen od nesreče vračal svoje forane na zemljo — jih škropil z blagoslovljeno vodo in molil k bogu za milost. Pepca se je udeleževala pogrebov in maš za-dušnic, saj je bila prepričana, da, tudi molitev in prošnje k bogu nekaj pomenijo. Župnik pa je dan za dnem pel v cerkvi z visokim, predirljivim glasom: »Kuge, lakote in vojske, reši nas, o gospod!« «No ja,» si je mislila Pepca. «Vojske nas je že rešil, poslal nam je bolezen, zdaj pa nas bo udaril še z lakoto...« Vdihavala je duh kadila, prisluškovala zvonu in žalostnemu petju. Takrat, ko je prišla na ta sončni greben, so dišale trave, bohotno listje je božal veter, zvezde so bile visoko, sonce prijetno toplo, ptice so pele in obetala se je dobra letina. Navdajal jo je občutek, da bo sreča trajna. Njena predstava o raju, ki naj bi bil kar na zemlji in ga je bila pripravljena sama vsak dan sproti ustvarjati, se je osula kot jutranja rosa. Med vojno se je svet spremenil v klavnico, zdaj pa se spreminja v solzno dolino. «Bo to ostalo ali minilo? Naj mine hitro, kot je prišlo,« je molila k bogu in vztrajala v upanju. Bečan pa se je pred zvokom zvona, ki je naznanjal smrt, zatekal k delu. Dobil si je hlapca. Od jutra do noči sta bila v gozdu in podirala drevje. Nekaj za drva, nekaj za kolibe in stogove na polju, nekaj za kuhanje oglja. Skladovnice drv so rasle. Napravil in domov navozil je toliko drv, da se bodo lahko dve leti greli, pa še za naprodaj jih bo nekaj ostalo. Z delom je odgnal bolečino in skrb za očeta in mater. Ni si mogel predstavljati, da bi zazvonilo enemu ali celo obema. Kadar ju je šel pogledat, kako bledeta v vročici, ni mogel spati. Morile so ga slike s fronte in večkrat je kriknil v sanjah. Čudil se je ženi, da vse to prenaša mirno in vdano. Nikoli mu ni ugovarjala ali očitala strahu, da se ne bi nalezel bolezni od staršev. Samo hrabrila ga je: «Nič ne ma-raj, Frarre, lepo skrbim zanju. Prebolela bosta! Be-čanovi ste trdni!« Prepričala ga je. Saj mu je oče pripovedoval, da so njihovi predniki navadno živeli tja do devetdesetega leta in vsi umrli od starosti, ne od bolezni. Kriza je minila. Oče in mati sta se naglo popravljala. Župnik ju je prišel pogledat in je rekel: «Bečanovi so koprive, ki ne pozebejo!« Frane je bil tako vesel, da bi bil župnika najraje objel. Ker pa je skrival svoja čustva, ga je samo povabil na malico in kozarec vina. Na misel so mu prišli Italijani. «Kaj bo z nami, duhovni oče?« «Meja še ni potrjena. Zaupajmo v božjo pravičnost. Lahko se zgodi, da bomo padli tja, kamor spadamo. Če pa ne bomo, nam je bog naložil še eno butaro na pleča... Kaj hočemo, saj trpljenje plemeniti človeka. Napravi ga boljšega in dovzetnejšega za tisto, kar ga čaka po smrti... Za srečo onkraj groba...« »Prečastiti, saj ne boste zamerili. Meni je več za srečo na tem svetu kot po smrti. Kako je potem, nihče ne ve. Saj ni bilo nikogar nazaj, da bi povedal.« V moškem slalomu za svetovni pokal v Courmayeuru Bojan Križaj zaostal le za Stenmarkom Po točkah sta posegla še Kuralt in Franko - Nekaj optimizma tudi med Italijani mark (šve.) 34; 9. Julen (Švi.), Rae-ber (švi.) 33; 11. Brooker (Kan.) 30; 12. Križaj (Jug.) 28; 37. Kuralt (Jug.) 8; 51. Strel (Jug.) 4. Pokal narodov 1. Švica 502 ; 2. Avstrija 349; 3. ZRN 135; 4. Liechtenstein 113; 5. Francija 100; 6. Jugoslavija 94. Danes ženski slalom SESTRIERE — Zahvaljujoč se prizadevnosti organizatorjev, bodo danes le izpeljali ženski slalom v Se-strieru, kjer so progo prekrili izključeno z umetnim snegom. Slalom bo ve-veljal za kombinacijo s smukom, ki je bil sicer predviden v Sestrieru, vendar so ga zaradi pomanjkanja snega že izpeljali prejšnji teden v Val d’Iseru. - COURMAYEUR (Aosta) — Po desetih mesecih suše (zadnji uspeh je dosegel februarja v Marksteinu, se je Stenmark znova povzpel na najvišjo stopnico in tako dosegel svojo 35. zmago v slalomu za svetovni pokal in obenem 73. zmago sploh. Stenmark je v bistvu ponovil lansko tekmo v Courmayeuru, kjer je bil prav tako tretji po prvem teku, na koncu pa je prehitel vse svoje tekmece. Včerajšnji slalom pa je prinesel velik uspeh tudi jugoslovanski vrsti, saj se je na drugo mesto prebil Križaj, med prvo petnajsterico pa sta tudi Jože Kuralt (osmo mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev v slalomu) in Jure Franko (trinajsti). U-speh je tem večji, če pomislimo, do kakšne sefekcije je včeraj prišlo: skupno je startalo 78 tekmovalcev, že po prvem teku jih je do cilja pri-im šlo 37, na koncu pa se jih je uvrstilo le 23. Izredno zahtevna proga je terjala žrtve tudi med znanimi imeni, kot na primer Wenzel, ki je bil po prvem teku solidno v vodstvu, a je v drugem moral kaj kmalu odnehati, Phil Mahre (ki očitno še ni v najboljši forma), dalje Popangelov, Strand. Včerajšnji slalom je vnesel nekaj optimizma tudi med italijanske tekmovalce. Že po prvem teku jih je sicer šest od skupno desetih izpadlo, vendar je Grigis pristal na končnem 6. mestu, Giorgi pa na enajstem. Če bi nekoliko več tvegal v drugem, spustu, bi Grigis verjetno pridobili* kakšno mesto (prehitela sta ga Zur-briggen in Gruber), očitno pa ni hotel zapraviti zanesljive uvrstitve, i I Vrstni red 1. Stenmark (Šve.) 1'48”97; 2. Križaj (Jug.) 1’49”13; 3. St. Mahre (Z DA) 1’50”19; 4. Zurbriggen (Švi.) 1'51”50; 5. Gruber (Av.) 1’51”71; 6. Grigis (It.) 1'51”80; 7. Steiner (Av.) 1’52”64; 8. Kuralt (Jug.) 1’52”79; 9. Gaspoz (Švi.) 1’53”15; 10. Andreev (SZ) 1’53”58; 11. Giorgi (It.) 1’53”78; 12. Tavemier (Fr.) 1’54”29; 13. Franko (Jug.) 1’54"33; 14. Luethy (Švi.) 1’54”49; 15. Hirt (ZRN) 1’54”55. Vrstni red slaloma za SP 1. Wenzel (Liecht.) in Stenmark (Šve.) 25; 3. Gruber (Av.) 22; 4. Popangelov (Bol.) in Križaj (Jug.) 20. i Skupni vrstni red za SP I 1. Zurbriggen (Švi.) 72; 2. Heinzer (Švi.) 65; 3. Wenzel (Liecht.) 43; 4. Enn (Av.) 37; 4. Franko (Jug.), Wei-rather (Av.), Resch (Av.) 35; 8. Sten- Smislov prosil za odložitev LONDON — Včeraj bi bili morali odigrati deseto partijo šahovskega polfinalnega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Sovjetom Smislovom in Madžarom Riblijem, vendar je Smislov, ki vodi s 5,5:3,5, prosil za odložitev. MLADINSKO EP Prvi poraz «plavih» CARDIFF — V okviru kvalifikacij' za evropsko mladinsko prvenstvo je včeraj Jugoslavija doživela svoj prvi poraz, in sicer proti Walesu z 1:0 (1:0). Mlade jugoslovanske upe sedaj čaka še ena tekma, in sicer 20. t.m. doma proti Bolgariji, v kateri jim zaradi boljše razlike v golih zadostuje tudi neodločen izid, s katerim bi zasedli prvo mesto v IV-skupini. LESTVICA n Jugoslavija 5 3 11 12:5 7 * i Bolgarija 5 3 11 6:3. 7, Wales 6 2 2 2 5:6 6 Norveška 5 0 2 4 6:15 2 V kvalifikacijskem nogometnem srečanju^ za EP DREVI WALES-JUGOSLAVIJA Tekma ob 20.30 (tudi po TV) v Cardiffu - Obeta se hud boj Prvi finale za pokrajinski naslov Friulexport odpravil Breg Breg - Friulexport 0:3 CARDIFF — V Cardiffu bo drevi ob 20.30 na sporedu odločilna tekma 4. kvalifikacijske skupine za pot na EP v Francijo med Jugoslavijo in Walesom. Jugoslovani potrebujejo točko, Waležani pa obe. Seveda pa bi morali «modri» nato v zadnji tekmi v Splitu 21. t.m. premagali še Bolgarijo, ki tudi še ni čisto brez možnosti za zmago v skupini. V taboru jugoslovanskih nogometašev vlada pred tekmo optimistično razpoloženje. Leta 1976 jim je v Cardiffu že uspel veliki met. Tedaj je jugoslovansko moštvo pod vodstvom Mladiniča (zdaj je Veselinovičev svetovalec) z Walesom igralo 1:1, kar je bilo več kot dovolj za uvrstitev v četrtfinale evropskega pr venstva. Toda ni dvoma, da je sedanje moštvo precej slabše kot je bilo tedanje z Oblakom, Popivodo, Maričem, Katalinskim in Šurjakom na čelu. Veselinovič meni, da bi morali naši igralci za uspeh doseči vsaj en gol. Zaveda pa se tudi nevarnosti pred svojimi vrati, ker bo največja nevarnost prihajala od nog in glave LESTVICA 4. SKUPINE Wales 5 2 2 1 6:5 6 Jugoslavija 4 2 1 1 8:8 5 Bolgarija 5 2 1 2 5:5 5 Norveška 6 1 2 3 7:8 4 PRIHODNJI TEKMI Danes: Wales - Jugoslavija; 21. decembra: Jugoslavija - Bolgarija. slovitega Liverpoolovega napadalca Rusha. Tega igralca bo čuval Ra-danovič. Tekmo, z začetkom ob 20.25, bosta prenašali tudi ljubljanska in koprska televizija. Sodil bo Norvežan Frederiksson, moštvi pa bosta igrali v naslednjih postavah: WALES: Southall, Hopkins, Charles, Priče, Jones, L. James, Flynn, Rush. Thomas, Jackett. JUGOSLAVIJA: Simovič, Zo. Vujovič, Drobnjak, Katanec, Peruzovič, Radanovič, Zl. Vujovič, Gudelj, Su-šič, Baždarevič, Mlinarič. (REZERVE: Ivkovič, Z. Cvetkovič, Ješič, Bojovič, Halilovič). Franci Božič (2:15, 1:15. 4:15) BREG: Velikonja, E izabet in L. Žerjal, Pertot, Malmenval, Tavčer, Možina, Maranzina in Komar. FRIUL EX PORT: Pertot, ForauJ, Umek, Garbirii, Požar, E. Žerjal, Centazzo, Venier, Umek in Ušaj. Trajanje tekme: 35 minut V prvi finalni tekmi za naslov pokrajinskega prvaka v kategoriji deklic so odbojkarice združene ekipe Friulexport v slovenske« | derbiju po pričakovanju premagale Breg in si zaradi izdatne zmage praktično tudi zagotovile vstop v deželni del prvenstva. Poprečno za dobro leto dni mlajše Dolinčanke so v tej tekmi odpovedale in se že vnaprej predale nasprotnicam, vendar tvorijo varo- vanke trenerja Jurkiča ekipo, ki bo vse svoje zanje pokazala v prvenstvu «under 15», v katerem starta kot favorit. Prej kot dobro so igralke združene ekipe igrale zelo zrelo in nikakor podcenjevalno, tudi ko so izbojevale visoko vodstvo v posameznih setih. Škoda le, da jim ob važnejših nastopih nikakor ne uspe igrati tudi kombinatorno. Številni gledalci, v glavnem domačini, ki so si ogledali tekmo, so razočarani zapustili dolinsko telovadnico, vendar je treba poudariti, da bo združena ekipa deklic Friulexport, za katero letos igra tudi Rnežanka E-lena Žerjal, ki se je sinoči lepo izkazala, v nadaljevanju prvenstva zastopala tudi dolinsko društvo, enega izmed pobudnikov sodelovanja v ženski odbojki na Tržaškem. Košarka: drevi za Koračev pokal Tržačani v Zaragozi V drugem kolu četrtfinalnega dela košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal bo danes tržaški Bic gostoval v Zaragozi, kjer ho pred izjemno težko nalogo. Tržačani ne samo, da bodo igrali proti močni španski ekipi, ki uvršča med drugim odličnega Američana Mageeja, v Zaragozi bodo igrali brez dveh ključnih igralcev kot sta Tonut in Lan za. Tržaška košarkarja sta namreč zaposlena z italijansko vojaško reprezentanco. Tekma se bo pričela ob 20.30 in jo bo neposredno prenašala zasebna postaja Radio Express ob sodelovanju «Cadena Ser*. Tours — Šibenka 99:93 (45:40) TOURS — Tudi v drugem kolu B skupine so košarkarji Šibenke ostali praznih rok in sedaj postaja njihova uvrstitev v polfinale problematična. Šarič (25 točk) in Jarič (15) sta bila najboljša strelca Šibenke. C. zvezda — Indesit 99:89 (46:40) CRVENA ZVEZDA: Nikolič 27, Jan kovič 2, Karadžič 7, Bogosavljev 9, Radovič 11, Petovič 6, žižič 12, Kovačevič 4, Avdija 21. INDESIT CASERTA: Oscar 29, Marcel 13, Gentile 4, Carraro, Si-meoli 8, Donadoni 10, La Gioia, Mastroian 2, Ricci 11. Generali 12. BEOGRAD — Beograjčani so zasluženo zmagali, pa čeprav niso igralj najbolje. Nikolič je bil točen pri metu, žižič pa dober v obrambi. Pri Indesitu se je izkazal Oscar. POKAL POKALNIH PRVAKOV Cibona — Saturn 81:72 (33:37) ZAGREB — Zagrebška Cibona je po pričakovanju premagala moštvo Saturna iz Kolna in po dveh kolih vodi v svoji polfinalni skupini s štirimi točkami. Ušič (25) in čutura (21) sta bila sinoči najboljša Cibo-nina strelca. • DISCIPLINSKA KOMISIJA itali janske košarkarske zveze je tokrat za eno kolo izključila Ferracinija (Benetton) in pa trenerja Gedeca Totha Lajosa. Jutri v Gorici (Kulturni dom) oh 20. uri Tekma v humane namene Jutri, 15. t.m. bo ob 20. uri v telovadnici goriškega Kulturnega doma prijateljska odbojkarska tekma med ekipo Našega prapora iz Pev-me in goriško Olympio. Gre za posebno srečanje, saj sta se vodstvi obeh ekip dogovorili za to srečanje izrazito iz humanitarnih razlogov. Pred dobrim mesecem je namreč hujša bolezen prisilila pevmskega vaščana Emila Valentinčiča, da je moral na zdravljenje v posebno kliniko v Pariz. Zdravljenje in vsa ostala medicinska oskrba seveda staneta in to je precej obremenilo Valentinčičevo družino, kateri so priskočili na pomoč tudi športniki. To pa so storili tudi v znak prijateljstva do Emila, s katerim so do pred kratkim skupaj igrali na odbojkarskih igriščih. Med četrtkovim srečanjem bodo po- birali prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni Valentinčičevi družini. Mislimo, da ni treba posebej pozivati na množičen obisk tekme. • NEAPELJSKI BOKSAR Alfredo Rainigcr bo drevi prvič branil svoj evropski naslov v superperesni kategoriji, in sicer proti Francozu Fran-cescu Trippu. • SALVATORE LA SERRA je še ve dno v globoki nezavesti. Kot znano, se je 25 letni boksar iz Rozzana po sobotnem srečanju proti Mauriziu Lu-pinu, katerega je celo premagal, nenadoma brez zavesti zgrudil na tla in kljub takojšnji zdravniški negi (med drugim so ga tudi operirali), se njegovo zdravstveno stanje ni prav — nič izboljšalo. KNJIGA, NA KATERO SMO DOLGO ČAKALI! BOJAN KRIŽAJ . TONE VOGRINEC - JOŽE DEKLEVA - EGON KAŠE VSE O RAZVOJU IN SIJAJNEM VZPONU NAŠEGA TEKMOVALNEGA ALPSKEGA SMUČANJA — OD BLOŠKIH «DRSAČEV» PREK CIRILA PRAČKA, BRATOV LUKANC, TINČKA MULEJA DO BOJANA KRIŽAJA, - n STRELA IN DRUGIH JUNAKOV t-AoNcZtNIH STRMIN PRVIČ V BOGATO ILUSTRIRANI KNJIGI BELE ARENE, KI IZIDE DECEMBRA LETOS. založba mladinska knjiga Izjemno privlačna knjiga BELE ARENE vas bo na mah prevzela z izvrstnimi slikovnimi prikazi in živahnimi opisi najzanimivejših dogodkov iz zimskošportnih središč, kjer se je naša alpska reprezentanca potegovala za uvrstitve med prvo deseterico — za prva mesta. Knjiga BELE ARENE je velikega formata 22x29 cm, vezana je v platno in obdana z večbarvnim ščitnim ovitkom s posnetkom Bojana Križaja na naslovni strani. Sto devetdeset barvnih in 32 črno-belih slik ter 50 uvrstitvenih lestvic z najpomembnejših tekmovanj spremlja zelo privlačno napisano besedilo. Cena: cpl, 1.590 din DARILO ZA NAROČNIKE Naročite knjigo takoj in podarili vam bomo poster Bojana Križala. Darilo prejmejo vsi, ki bodo knjigo naročili do konca leta 1983. Knjigo lahko naročite tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 — TRST, ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1. V skupini B ženske odbojkarske interlige Sovodenjke na prvem mestu Zmagale so tudi na turnirju v priredbi ŠD Dom V organizaciji ŠD Dom se je v nedeljo v Gorici odvijalo zadnje kolo rednega dela ženske interlige. Za točke v skupini B so se potegovale Šešerke Doma, Sovodenj in OŠ «A. Uk rn®r» iz Kopra. Poleg tega pa so odigrali še zaostalo tekmo med Sovodnja-nti in goriško Olympio. V prvi nedeljski tekmi sta se spoprijeli ekipi Doma in Sovodenj. To je “Ha zdaleč najlepša tekma gorniškega turnirja, saj sta si trenutno obe ekipi povsem enakovredni. V napeti igri 50 slavile mlade Sovodenjke, ki so Predvsem v ključnih trenutkih ohranile mirnejše živce. V obeh setih so namreč bile domovke na pragu zrna ?e, vendar so žal, ob pomanjkanju igralskih izkušenj, popustile prav na kancu, tako da sta točki, povsem za služeno, romali v Sovodenje. Sledili sta tekmi, v katerih so se najprej So-vodnje in Dom spoprijeli z OŠ «A. yknaar» iz Kopra. Kot kažeta končna ^da, so bile Koprčanke nedorastel nasprotnik obema goriškima predstavnicama, pa čeprav je dekletom s Ko-Prškega uspelo Sovodenjkam iztržiti set. 1>0 končanem rednem kolu goričkega turnirja so Sovodenjke odigrale še zaostalo tekmo z goriško O- lympio, ki se kljub požrtvovalnosti ni mogla dolgo upirati razigranim Sovodenjkam. IZIDI Sovodnje - DOM Agorest 2:0 (15:13, 18:16); Sovodnje - OŠ A. Ukmar 2:1 (17:19, 15:5, 15:5); Dom Agorest -OŠ A. Ukmar 2:0 (15:1, 15:7); Sovodnje - 01ympia 2:0 (15:3, 15:5). POSTAVE SOVODNJE: Vižintin, C. in I. Cotič, Florenin, Juren, Černič, A. in D. Devetak. DOM AGOREST: Zavadlal, Mulič, Degrassi, Ore’, Roner, Plet, S. in V. Primožič, Kocjančič, S. in E. Humar. OŠ «A. UKMAR*: škomik, Weiss, Orel, Krašovec, Vidali, Štromar, Skorja. OLYMPIA: Feri, Scazzolo, Vetrih, Valentinčič, Markošič, Bensa, Rinelli, Pavio, Bednarik, Mužič. (Vili Prinčič) LESTVICA SKUPINE B I # .... i Naši nogometaši v mladinskih ligah 1 1 Tokrat dokaj skromen obračun NARAŠČAJNIKI Nova Gorica 6 6 0 12: 2 12 Sovodnje 6 6 0 12: 2 12 Dom Agorest 6 4 2 9: 4 10 Bor 6 3 3 6: 7 9 Solkan 6 2 4 7: 8 8 OŠ Ukmar 6 1 5 4:10 7 Semedela 6 1 5 2:10 7 01ympia 6 1 5 2:11 7 ZAOSTALA TEKMA S. Vito — Breg 2:1 (1:1) STRELEC ZA BREG: Barut iz 11 metrovke. BREG: Bertoli, Ciachi, Senica (Jerman), Žgur (Sancin), Valter Olenik, Cassani, Tul, Paoli, Barut, Silvano 0-lenik in Biaggi. Glavni junak tega srečanja je bil prav gotovo sodnik. Ta je pač v tem srečanju dosodil kar dve 11-metrov-ki, pokazal dva rdeča in nekaj rumenih kartonov. Tako ravnanje sodnika je bil razlog tako napete in zelo borbene tekme. Nogometa je bilo videti zelo malo, borbenosti in zagrizenosti pa ni manjkalo. Brežani so zapustili igrišče z dvignjeno glavo, saj so se zavedali, da so naredili vse, kar je bilo v njihovih možnostih. Skozi vso tekmo so dali vse od sebe. (M. T.) IZIDI 11. KOLA Fortitudo - Giarizzole 1:4, Zarja -CGS 1:1, Campanelle - Olimpia 2:0, Breg - Costalunga 1:2, S. Vito - S. Ser-gio 0:0, S. Luigi - S. Andrea 0:3, Ro-ianese - Muggesana 2:2, Zaule - Mon-tebello 1:2. I # # | Naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih Uspeh Borovih kadetov in naraščajnikov MLADINCI Sokol — Don Bosco 83:85 (30:34; 68:68; 75:75) I,SOKOL: Andrej Pangos, Pertot 6, ,,Saj 35 (7:9), Bogateč, Gruden 6, ”Usan G (2:4), Devetak 12, Žbogar, oedmak 4, Pahor 14 (4:4). , V drugem prvenstvenem kotlu so sn-alovci tesno izgubili proti solidne nasprotniku, a kljub temu smo z y roeno igro naših lahko zadovoljni. Prvem polčasu so bili gostje stal-v rahli prednosti, predvsem ker y naši zgrešili vse preveč podaj, .nadaljevanju so Nabrežine! nadok-/fnili zaostanek z agresivno obrambo r poved'i tudi s štirimi točkami, predvsem z Ušajem, ki je igral skoro . napake. Nerazpoloženi sodnik je j^nnj poslal predčasno na klop Pa-».^Ja in Sedmaka, a kljub temu so na M‘^enačili. k v Podaljških sta si bili ekipi ena-')Vr°dni in prav v teh minutah igre l le odlikoval Devetak. V zadnji se-so nasprotniki povedli z dve-•!? Prostima metoma in tako je bilo *n’e tudi konec. (Andrej P.) . IZIDI 3. KOLA .."“er 1904 - Stella Azzurra 141:53; j;18 barda - Ferroviario 101:72; Sokol -°n Bosco 83:85. . LESTVICA ^'»■abarda 6, Scoglietto 4, Inter 1904, Si n £zzurra, Ferroviario in Don Bo-’> Bor, Sokol, St. Azzurra B 0. KADETI B — Barcolana A 65:62 (39:35) j Pregare 6, Semen 8 (0:1), K gan 10, Pieri, Smotlak 2, Parisi 2, linl^ič 17 (3:6), Korošec 22, Pupu Jnvčar o. doč°r,>Vcem le usPel0 premagati vo-i,!° Barcolano. Tekma je bila zelo ^ načena od začetka do končnega ^ sodnika. Borovci so sicer za-j„ Zen° zmagali, vendar s prikazano sj a nis° zadovoljili. V obrambi so Sn>w zaP'rali pot do koša, saj je ’'ruR dosegel kar 22 točk. vaJ'K»ljši mož na igrLšču je bil Ko-.. ■ ki je dobro branil in polovil krat .0