Leto XXHL, št. # Ljnblfena, četrtek g. aprila lffl-m Upravcučrpo: Lruttpaa. fuccmijera oba 3. Telefoo k. 31-22. 31-25. 51-24 tnsenau oddelek: Ljablpzna. Pscamjm t5> ca 5 - Telefoo t }1-25. 31-26 Podružnica Noro meso: Lmblramka cesta 42 Ktfoai: za Lšobipaskc pokra hdc po pohno1 čekcvoeir zavode n. 17.749. za ostale kraje Iciiiie Servmo Cooo. Coa PoH Nc 11-3118 IZKLJUČNO £AS7 OPSTVO lakte tn inozemstva ona Uaiooc Pubbiiatj icaitaaa Š. za oglase iz Kr. A. MILANO itktji »nk da« bm poa«d«i|ka Nitotaiii nk aci*cao Lat U—, vkljo&io • bom lii 36.m. toev. 5. fcrr. 31-22. 31-23. 31-M. Eotopul ae ae »rafale. — CONCESSiOKARlA GSCLUSIVA pa la pob- hKciti di pcovmitnii —ad cm: Umooe PoHMdA Italiaaa S. A. MILANO V živahnih protinapadih *idfžas sovražni pritisk Letalska obstreljevanje sovražnega zaledja in pristamšča v TripoI.su — 10 sovražnih letal sestreljenih V 12 dneh sestreljenih 158 anglosaških letal GlavrU stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil danes naslednje 1054. vojno po- roč lo: Pojačemi sovražni pritisk na zapadnem odseku tuniške fronte so naše čete vzdržale v živahnih protinapadih. Letalski oddelki Osi so v teku nočnih podjetij zadeli cilje v sovražnem zaledju ter pristaniške naprave v Tripolisu. Anglcameriško letalstvo je bombardiralo kraje v Lignriji. na Siciliji in na Sardi-n Iz Trapanija javljajo o manjših škodah. V teku teh poletov, pri katerih je bilo skupno 25 mrtvih in 30 ranjenih med civilnim prebivalstvcm. so protiletalske baterije zb le 6 letal, 4 nadaljnja pa so uničili nj.ši lovci. ★ Slavno padli fašisti Rim. 13. apriia. s. Odredbeni list PNF objavlja: Slavno so padli v borbi in se citirajo fašisti Leon^rdo Olivari, prvi pomočnik zveznega p:vel;'3tva v Berganu- Erc le Save-ricni, član direktorja f2 sija v Colle Santa Maria 'Tersrco). Auirino de Pietri T°nelli, član direktor; j a fašija v San Giovanni Per-sieeto (Bologna). Bruno V*®contI, član 'direktorlja fašija v Tor Vscrsa. in Alessan-dro Leprini. vodja fašistične sipine iz Bole sne. Rim. 14. apr. Iz uradnih obvestil se izve. ds je bilo od 1. do 12. aprila v Italiji, na Sredozemlju in v Severni Afriki sestreljenih 158 angloamerišfcLh letai Novi vitezi Savojskega vojaškega reda Rim, 14. apr. Kralj in Cesar je po predlogu Duceja odlikoval z viteškim križem Savojskega vojaškega reda generala letalske brigade Armanda Ferronia in Maria Boschia ter podpolkovnika pilota Bruna Montanaria zaradi osebnih zaslug v tej vojni Poroke vojakov s tnniškina Italijankami Tunis, 13. aprila. Pretekle dni so se tu. kaj vršile mnogoštevilne poroke med italijanskimi vojaki in italijanskimi nevestami tuniškimi domačinkami To dokazuje veliko simpatijo, ki jo uživa italijansko vojaštvo pri svojih rojakih v Tunisu, dokazuje pa tudi popolno vzajemnost, ki ve-že zveste Italijane z delavno italijansko manjšino v Tunisu. (II Piccoio.) Btieejeva poslanica kancelarju Hitlerju Pozdravna brzojavka po zgodovinskem sestanku Bertm. 13. aprila, s. Vodja in ksneelar Nemčije Adoif Hitler je sprejei nesleinjo brzojavko: »Ob koncu mojega bivanja n» nemški zemlji Vam hočem reči Fiihrer, da sem fcrredno vesel, oa sem se lahko razgovarjal z Vami o tolikih vprašanjih, ki enako zanimajo najini državi. Ugotovil sem ponovno in » velikim zadovoljstvom prisrčno «knpc>st namer in akcij, ki združuje najina Aroda v vojni katero bijeta, tesno f">' na, v svrbo dosege tiste odločilne z- ?, ki bo Evropi zopet dala pravični r na katerega narodi čakajo. Ohranil h-: m najhvaJežnejy spomin na Vaš prisrčni sprejem m Vas pozdravljam, Fiihrer. s čustvi tovariškega prijateljstva. — Mussoli-ni.« Psglavsikova zahvala Buceju Rim. 13. aprila, s. Duc? je sprejel is Za. Sk^greba naslednjo brzojavko: -»Prosim Vas. Duce. blagovolite sprejeti teraz'? irsoje Tor4e hvaležnosti za čustva to-Teriške srmpe.tije. izražera ob dragi obletnici osvoboditve hrvatskega naroda. Spominjam se z globoko hvaležnostjo pomoči katero ste Vi. Duce, dal: 7, velikodušnostjo hrvatskem: narodu v 3olgi borbi za svo bodo tn ki jo Vi, Vaša viada m Vaše hrabre armede nudijo Neodvisni Državi Hrvpt-ski pri njenem 6teavliainem delu. Ustaška Hrvatska stopa v tretje leto svejega narodnega žriirmja. neločl15vo povezana z zavezniško in prijateljsko fašistično Italijo. — An te Pavelič.« Dncejevo priznanje Kr. akademiji Italije Rim. 13. apr. s. Duce je sprejel predsednika Kr. akademije Italije, ki je poročal Duceju o mnogosrranskem delovanju Akademije. Hoteč podati ponovno dokaz svoje simpatije za najvišjo kulturno institucijo naroda, je Dnce sklenil dati Akademiji na razpolago 300.000 lir za tr nagrade Littoria pc 100.000 lir. ki naj se nakažejo avtorjem pomembnih zgodovinskih in političnih študij. Guverner Giunta na obisku v Cattaru Cattaro. 13. apr. s V Cattaro je nenapovedan prišel Eksc. Francesco Giunta. guverner Dalmazie. Ob spremstvu prefekta pokrajine in zveznega tednika se je podal guverner v občino Teodo, Risano in Castel-nuovo, kjer je obiskal sedeže fašijev. organizacij stranke, šole in polporne ustanove. Med obiskom je prebivalstvo manifestiralo svojo udenost Duceja. Ko se je vrnil v Caittaro. je prebivalstvo s šolarp. člani GILa in delavci obnovilo tople manifestacije. Nato se je guverner udeležil prireditve krajevnega dramatičnega društva in zborovske centurije zveznega paveijni-štva GIL.3L Po obisku sedeža federacije borbenih farjev v Cattaru ter Dopolavora Oboroženih sH in neke industrije je imel guverner Dalmazie raport v vladni palači s pref&ktom. zveznim tajnikom in vsemi pekrsijinskimi prvaki Nafto je odpotoval in ferazS prefektu svoje zadovoljstvo spričo reda-, miru in Jiscipirne. ki viada na vsem ozemlja. Na vzhodni fronti ni bilo pomembnejših dogodkov Zmagovite akcije ietsSstva nad sovražnim zaledjem 1» Hitlerjevega glavnega stana, 14. apriia. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je prišlo samo na nekaterih odsekih do bojnega delovanja krajevne^ pomena. Letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti postojankam in dovoznim zvezam sovražnika te- potopilo v vodah Ribiškega polotoka 2000 tonsko ladjo. Pri dveh lastnih iz?nbah je bik) uničenih 48 sovjetskih letaj. V Tunisu je bilo zavrnjenih deloma v protisunkih več napadov proti zapadnem u odseku fronte. V južnem odseku se je sovražnik z močnimi silami prerinil do nem-ško-italijanskih postojank in izvedel po-iTvedovalne sunke, ki pa so se izjalovili. Pri brezuspešnih napadih na nemški konvoj pred norveško zapadno obalo je bilo sestreljenih pet angleških torpednih letal in bombnikov. Ob obali zasedenega zapad-nega ozemlja so lovci in protiletalsko topništvo z morja sestrelili še nadaljnja 4 letela. V zgodnjih jutranjih urah današnjega dneva so odvrgla sovražna letala nekaj bomb na kraje ob Nemškem zalivu. * Berlin. 14. apr. s. Iz vojaškega vira poročajo. da je v teku ponovnih hudih letalskih napadov v zraku nad Murmanskom <5 nemških lovcev tipa Messerschmidt včeraj zb:3o 18 sovjetskih ietai tipa Air-Cobra, Currls. Hurican in Kittvavvk. HeisinKi. 13. ap.l a s. Vojno poročilo javlja: Finsko topništvo je odbko na. fronti Vzhoine Kareiiie sovjetski oddeiek. ki se je skušal izkrcati na zapadnem oddelku Oneškega jezera. Na ostalih odsekih fronte je vladtl relativen mir. Resnične izgube angleškega letalstva Berlin. 13. apr. s. DNB piše, da so londonski listi objavili izgube angleškega letalstva v treh in pol lete vojne v Evropi in na Srednjem vzhodu. V celoti naj bi Anglo-sasi izgubili po podatkih londonskih listov 7478 letal. Dejansko pa je bilo sestreljenih od letalstva, protiletalskega topništva, vojske in mornarice od pričetka sovražnosti do zdaj 16.379 sovražnih letal. Nemčija ima dovolj petroleja Buenos Aires. 14. apr. s. Ravnatelj kemijskega oddelka organizacije ESSO je izjavil. da ima Nemčija zadostne zaloge petroleja ter da pomanjkanje pogonskega goriva v prihodnjih mesecih ne bo zavrlo nemških vojaških operacij. Skupni vojn! svet sovražnikov je nemogoč i Lizbona, 13. apr. s. London dela kakor je znano, načrte za ustanovitev medzavez-niškega vojnega sveta, toda nahaja se pred težkočo, ker ne more pritegniti Rusije, kajti Moskva ni v vojni z Japonsko. Pritegniti pe tudi ne more Kitajske, ker ne priznava Kitajcem pravice baviti se z ev- Na Atlantika spet potopljenih 21 ladij Novi trdi udarci sovražni preskrbi — Tonaža potopljenih lafij znaša 138«Soo ton — Šest nadaljnjih ladij torpediranih Iz Hitlerjevega glavnega stana. 13 aprila. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Nadaljujoč svoje neprekinjeno udjstvova-nje so nemške podmornice napadle v vodah severnega Atlantskega oceana sovražni konvoj, Id je bil s pola i m tovorom na poti v Anglijo. Med to akcijo kakor tudi ob posameznih napadih v Karaibskem morja in pred južno afriško obalo, so nemške podmornice potopile 21 sovražnih ladij s skupno 138.500 tonami in torpedirale nadaljnjih 6 ladij. • Berlin. 13. aprila s. Iz berlinskih vojaških krogov se doznavajo nekatere zanimive podrobnosti o napadu roja nemških podmornic na konvoi v severnem Atlantiku. o katerem javlja današnje izredno nemško voino poročilo. Neka edini ca. pripadajoča skupini podmornic. k; križarijo in nadzorujejo morje okrog Nove Zemlje, je pred dnevi odkrila velik sovražn: konvoj, ki je plul ob močnem spremstvu in polno natovorjen proti Angliji Skupina podmornic je začela konvoj zasledovati in ga ni več izgubila iz-ored oči. Sovražne edinice so najprvo krenile proti severu, da bi prišle v akcijsko območje letal na grenlandskih oporiščih. Ko =o ne prišle do bližine južne točke Grenlandije. so krenile zopet proti Vzhodu. Med tem so se podmornice razvrstile za koncentričen napad. Navzlic izredno močni zaščiti rušilcev in letalskih sil so podmornice brez oklevanja napadle konvoj. Po orvi eksploziji so z vseh spremljevalnih ladij takoj odvrgli bombe. in sprožili rakete. ki so razsvetljevale boj:šče kakor oodnevi. Istočasno so vse edinice pričele oekiensko streljati. Ob svitu raket je bilo nekaj podmornic izsledenih in obstreljeva-nih. Ena izmed podmornic se je pripravljala za torpediranje enega izmed rušilcev iz spremstva Nagel manever rutšflca pe je -»reprečil uspeh. Tedaj je poveljnik podmorniške edinice odrediL naj se sovražni rušilec napade iz bližine. Nekaj trenutkov na to se je ostri prednji del podmornice pognal proti sovražni edmici, ki je bila že deloma poškodovana od prvega torpeda. Edinica sovražnika se je močno nagnila, nemška podmornica pa. čeprav je bila poškodovana, je še isto noč potopila eno sovražno cistemsko ladjo z 9000 tonami Večina ladij, katerih potopitev naznanja današnje izredno vojno poročilo, je pripadala temu konvoju. Istočasno so nemške podmornice doeegle nadaljnje uspehe v tropskem področju Karaibskega morja, kjer so bili napadi nemških podmomiških edini c izvedeni v izredno težavnih okoliščinah zaradi strogega letalskega nadzorovanja tega odseka morja. Tudi pred ameriškimi obalami, kjer zdaj divjajo nevihte, je nemškim podmornicam usp^o uspešno zaključiti operacije in potopiti med drugim velik parnik z živežem, ki je prišel iz Avstralije in je bdi na poti v Anglijo. • Berln, 13. aprila & Iz pooblaščenega vira se doznava. da so nemški lovci na podmornice potopili v Sredozemskem morju nadaljnji dve sovražni podmornici. S tem se je število sovražnih podmornic, katere so potopila nemška proti podmomiška sredstva, v zadnjih 14 dneh. naraslo na 7. Topništvo nemške mornarice je streljalo na boljševiške pomorske objekte v zalivu Kronštata. Ob zadetkih so izbruhnili požari na ladjah. Mnogo ladij je bilo hudo poškodovanih. Boenos-Aires, 13. apr. a AmeriShi Est »Sam Francisoo Crorocle-c piše o koncentraciji novih podmornic Osi na Atlantiku ki pravi med drugim: Bitka na Atlantiku bo morda ocfloCflna borba v letu 1943 m vse osteie fronte bodo odvisie od izida te borbe. Duhovno in bojno edinstvo italijanskega naroda Veličastne manifestacije v Zbornici Preračun ObcrzSenih sil sprejet z zahvala borcem na zi?ita,>ji*i in notranjih In korpocaaj — Pozdrav In Rim, 13. aprila, a Pod predsedstvom predsednika Zbornice fašijev ki korpora-cij so zakonodajne komisije za proračune Oborožene S-le in industrije s proračunsko komisijo za pravosodje odobrile proračune vojnega ministrstva, mornariškega ministrstva, ministrstva za letalstvo, ministrstva za vojno proizvodnjo in pravosodnega ministrstva. Navzoči so bili min ster za vojno proizvodnjo Favagrossa, minister za pravosodje De Marsico, državni podtaj-rak v predsedstvu ministrskega sveta Ros-si. pod tajniki v vojnem, mornariškem in letalskem ministrstvu Soriee. Riccardi in Fougier ter državni podtajniki pravosodnega ministrstva Pozzulu, finančnega ministrstva Pellegrini Giamp etro in ministrstva za korporacije Gianetti. Predsednik zbornice je pred otvoritvijo razprave o proračunu Oboroženih Sil vstal in spregovoril naslednje besede: »Zbornica, ki je veren tolmač čustvovanja naroda, obrača svejo ponosno in spoštljivo misel spominu vojakov in državljanov, ki so tudi vojaki in so na bojiščih v mestih m hišah, ki so postale odporni jarki pred sovražnimi napadi žrtvovali svoje življenje v izvrševanju dolžnosti do Domovine. Pošiljamo pozdrav zakonodajne skupščine vsem borcem na kopnem, na morja in v sraka. Oni so ponos naroda, njih hrabrosti je poverjena osoda in bodočnost Domovine. Srca vseh Italijanov bi jejo z njimi. so jim bliža, jih blagoslavljajo in spremljajo z ljubem i jo in hvaležnostjo skori vse preizkušnje do image.« (Viharno odobravanje.) Državni podtainik za voisko Soriee je iz-jsrvfl. da so Oborožene sije fašistične Ita-B.ie pepoinoma astregie gorečemu zaupanja Domovine s svojimi žrtvami, predanostjo in žila vnet jo. hrabrostjo m vnemo. V sedanj1' pomebrri in svečani uri se zoper-^avljajo tesno in eoreče povezane na raznih operativnih odsekih sovražniku z vedro zavestjo poverjene j'm naloge z ne-izčrpn:m zagonom, starešine tako kakor podrejeni ter potrjujeio v granitnem bloku junaške tradicije rodu. Sile na metropoli tanskem ozemlju so pripravljene oživeti v trušču bitke epične dneve naše narodne vstaje prof tuj! grožnji v disciplini odločnosti in rimski trdnosti. Naše velikodušno prebivalstvo, predvsem eno s po-aroč:i nroti katerim s? ne;bolj zaganja sovražni sni $e v črtah na poljih, v obrat'h in l?d?edelnicah in ku5e orožje za neizogibno xmajo hi da dokaže. ra»»imo v svo-iih nrsih neom^Jne in rorečo to prepričanje. rBrtmo odobravanje.) ■pro^c-eki^T^i- ip tvtp^PCT"! rvoi ce ■ vojnega mornariškega in letalskega miru-! strstva odobri z vzklikom in skupščina je j predlog sprejela stoje ob dolgih in gorečih vzklikih Oboroženim Silam. za vojno proizvodnjo Minister Favagrosaa je nato poročal o proračunu ministrstva za vojno proizvodnja PoularO je, da je delavstvo zopet čudovito dokazalo wojega požrtvovalnega duha in svojo strnjeno disciplino, številna junaška dejanja med sovražnimi napadi so dokazala, da preveva enotni duh delavce in borce. »Odobravanje.) Država je doslej opravila velik napor, čeprav smo že četrto leto v vojni To doltazuje, kaj vse zmore ttalijrnaki naroi, vzgojen v 20 letih od fašističnega Režima- Morda nam bo bodočnost prinesfe. še večje žrtve, toda sodelovanje državnih organov, industrije in delavcev je jam^vo, da bodo napori mftih energij r Dacejevem imenu večino bolj naperjeni na snago. (Burno odobravanje.) Proračun je b£ nato sprejet. Nato so razpravljali o proračunu ministrstva za pravosodje. Govorili so nacionalni svetniki Petrone, D" Havet ic Visconti Minister De Maraco je omenil dek> svojega pepelnika Dina Graodija. v katerem je pozdravil največjega graditelja Mussohnije-rBi zakonStc-v. Go%«orf je nato o reformi c*vitoega postopka ki o pokaže, ju sodnikov. Kodifikadja vseh zEfconov Revolucije j« ustvarila norme za ravnanje posameznikov m sodnikov. Na& zakoni so Taknrri Fašizma. Glede prekrškov zakonov o prehreni je minister izjavil, da je zakonodajno delo na tem odseku ustvarilo prehranjevalno zavest, ki je dragocen čindtelj solidarnosti naroda Minister je rasfco govoril o mladinski zakonodaj. Poudaril je, da so mnogi mladoietniSi, ki so prš^i iz pofooljševainic, danes borci za domovino. Trije so žrtvovali življenje, trije so pa bili odEtovani z zlata kokijno. Med vojno 1915,18 se je stkaBodajno delo skoraj popolnoma ustavilo. V sedanji vojni pa faš^)ti<č.na vlada ni samo opustila zahteve po izreini očiasti temveč tudi zakonski dekreti niso prekoračili 20 odstotkov cakgnega števiia zakonodajnih, ukrepov. Nato je miniHter guvorii o nalogah odvetniškega poklica in sodnlccv. Končno je omenii da je hilo v sedanji vojni odtl-kovanih že 34 sodnfeov. Trije so bjfi. po-habljeni. 22 jh je pax3o. 34 je bilo ranjenih. Med odvetniki je bilo 141 odttk0?an2i v volni. 3 mei njimi z zlatimi kojapšarai. 81 jih je padk>. 83 je bšio pofaabijenOi te ranjenih. Sodniki in odvetniki držijo z neupogljivo žilavostjo svoje mesto pred a>-vražnikoen. Sodniki opravljajo svojo vivt-šeno delo med gorečimi hišami in dolos&i-jejo da je njih sili ideja pravice. Sovražnic upa, da nas bo premagal s sejanjem nesloge in z ustrahovanjem. Mi pa čutimo, j» zaključil minister, da smo nepremagl^vi Govor ministra so navzoči sprejeli z viharnim odobravanjem, nakar je bal paoračm odobren. « Švedski novinar o neomajni volp italijanskega naroda Stockh°lm, 14. oprite., s. Rimski dopisnik tukajšnjega lista > StockhoJm-Tktningen« poroča o neomajni volj Italijanskega naroda. ki se ne bc uklonfl naj 88 že dogodi, kar se hoče. Ta trdna volja jo v resnici občudovanja vredna, in presega vsako pričalco^-anje. Os je aecer doživaia sem pa tja kako neprijetnost, teda odporna sila italijanskih ljudskih množic je presenetljivo jaka. Zdaj se od italijanskega ljudstva zahtevajo nadelal ji napori in Italijanski človek se pripravlja, da jih prea&-se z istim krepkim duhom. Kaj- se tiče rru-rovnh ciljev sil Osi pravi Švedski lic* da so italijanski vojni ešfi bit že davno o*>-javljeni zelo jasno in določno, kar se ne more trditi o atlantski listini ki postopoma izgublja svcjo veljavo zlasti pn mim^^ naro<39i. Dnevni priboljšti k plačani in mezdam Rim. 13- apriia. a Na podlagi navodfl Duceja. se bodo od 21. aprila do konca voine izrtačevaie vsem delavcem ▼ industrij". trgovini krecStn in zavarovanja, ki prebivajo v središčih, katera so po oznaO* notranjega ministrstva izpostavljena ocrv-ražnfcn vojnim akCTTom, nasleeteje dnevnft odškodnine: uradnikom: mo&im 18 BA ženskam 8 lir, dežaveem moškmi 10 Kr, ženskam in mtedeničem pod 18 leti S tir. Delavcem in nameščencem teh kategorij ki prebivajo v ostalih srediSSh se Do plačevala od 2L aprila do kcoca vojna naslednja dnevna odškodnina: uradnikon-možMm 8 lir. ženrkam 4 Ure, delavcem moškim 6 Kr. ženslram ta miadeničem pod 18 leti S Bre. Navedene odSkodnme se bodo izplačale ap- vsak delovni dan. IzplaS^o bodo izvedle že obstoječe blagajne za crx. - — ezde industriji podobne blagajne. ki bodo takoj ostanovljene ▼ odsekih trgovine, kredita ta zavarovanja. V poljedelskem odseku so pristojne sfo-dJkatne organizacije podpisale pogodbe, ltt bodo stopiie v veljavo z 21. aprtkmi ta na podlagi katerih se bodo tedačali prlbolj-ški k plačam- kakor so jSi došoč9a polja-deljska podjetja. Nepcrošna trdnost Japoncih pozicij Vsa anglosaška prizadevanja ljemh ozemelj ror»cV-"m- in afrifkimi vnraSanii. V takih okoV"5č'nah bi bil famozni med zavezniški voim' »rvet samo svet v dveh. Anglije in Amerike. Toki-', 13. apr. s. Zastopnik japonske vlade Hori je izjavil: Nedavne japonske zmage na področju Salomonov jn cb Indobirm-ski meji ponovno podčrtavajo neporušljivr trdnost japon^cih pozicij v vojni za Veliko vTŽKVkio Azijo. Čeprav skušajo sovražn ki izvesti sv-jo i veliko ofenšvo< na Pacifiku in zopet osvo-"iti Birnv. je uspA znan že v naprej. Sleherni poizkus se bo raklju&l 9 porazom Hori je n-rvedei izjave avstralskega depisnika knA>nskega lista >Dafly Heralda«. objavljene 24. marca: »Japonci stalno ciačujej^ svoja oporišča v Južnem Pacifiku. Japonska izpostavlja stalno omejen del svojega trgovinskega brc^dcvja tveganju napada in ima za vsžne-"še operacije skoraj popolnoma nedotaknjen- vojno mornarico na razpolago. Ko se bo končala deževna doba, se bodo Mac Arthurjeve rezerve aiašle pred vedno večjimi težkočami« Opozarjam na ta dopis, je nadaljeval Hori da bi pokazal našim sovražnikom, da je njih upanje brezupno in da s svojimi poizkusi ne morejo niti najmanj škodovati naš m obrambnim in napadalnim postojankam Zdi se. da naši sovražniki posebn? radi sanjajo o zmagah, ki jih nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Le naj vztrajajo m rno na tej poti Končno bo prišel dan prebujenja in znašli se bodo v mn.go boljšem svetu kot 90 ga mogli zamisliti njihovi povojni strokovnjaki Tokio. 13. apr. s Japontfc: giavni stan poroča, da so letalske edinice japonske morna* 1 rice II. aprila napadle ladje ?n sovražne letrf-ske sile v odseku Zlatega zaiivs na Novi Gvineji. Pctcnrle so tr tovorne ladje in en roS-lec Nadalje je bilo sestreljenih 21 sovražnih lcvcev. hudo poškodovane pe so bile nekatere bojne ladje manjše tonaže. Japonske izgube znašajo 6 letaL ki so se prostovoljno vrgla na sovražne objekte. Poročilo dodaja, da so letala mornarice 12. aprila napadla letališča in ladje sovražnika v Port iMoresbvju. potopila eno tovorno ladjo te' sestrelila 28 letal. Več drugih velikti letal in 10 manjših je bilo uničenih na tleh. Porušene so bile številne vojaške naprave in nad 20 vojašnic. V tem odseku so Japonci izgubili pet letal, ki so se prostovoljno vrgla na so* vražne objekte. Trpljenje eglpts&ega Ankara, 14. apr. s. Gospodarski položaj v Egiptu je zaradi tam nastanjenih vojaških množic postal vznemirljiv. Vojaška čete izčrpavajo večji del egiptskih zalog, tako da je civilno prebivalstvo obsojeno na najhujše omejitve. Socialistični minister egiptske vlade Abdul Hamid Abdulah je predložil naravnost strašno poročilo o tem neugodnem položaju. Izjavil je. da je ▼ Kairu okoli 8072 zapuščenih otrok, Števila beračev pa do 10.000. Mobilizacija vseli sil Silen odmev in gtofeok vt*s sestanka nssd Ducejem In Hitlerjem — Praktično uresničenje totalne msbifizadje Monakovo, 13. aprila s. »Abendzeitung« se še nadalje bavi s sestankom med Ducejem in Fiihrerjem in piše, da sta oba velika poglavarja razpravljala in proučila sredstva in možnosti, s kater.mi razpolagajo sile Osi za dosego zastavljenega cilja. Mussolini in H:tler vesta bolje kot kdo drugi, kako velike so te možnosti, poznata pa tudi. kakšne velike nove napore in žrtve morata zahtevati od svoj h narodov za nadaljevanje težavne poti in preprečenje vpliva uspehov krajevne in začasne narave. Od teoretične proglasitve totalne vojne nameravaio sile Osi takoj preit k praktičnemu uresničenju gigantske mobilizacije vseh svojih s:l in ni dvoma, da naroda kakor sta nemški in ital;ianski. ki sta odlično premagala že toliko preizkušenj, ne bosta podlegla noben: politični in vojaški potezi nasprotnika. Slehernemu naporu sovražnika zoperstavljata največji napor lastnega potencijala in uspelo jima bo. preprečiti načrte nasprotnka prav tedaj, ko bo ta mislil, da drži v pesti zmago. Mobilizacija vseh sil je v polnem razvoju in ni več mesta za polovičarske mere in kompromise. Resnična sreča zgodovn=kega pomena je. zaključuje list. da sta Italija in Nemčija lahko poverili svojo usodo možem, ki se ne ustavijo pred nobeno težkočo. temveč postaiaio v šoli težkoč vedno bolj močni in odločni. Nj'h vol i a in njih prepričanje je volja in prepričanje obeh velikih narodov, katerima bo uspelo prepreči. da sovražnk ne bo nikoli stop:l na naš kontinent in da ne bo mogel nikoli samovoljno potlač:ti naše žH-lienjske. pravice in terorizirati naše ljudstvo. Brez kompromisov Berlin, 13. aprila, s. O sestanku med Ducejem in Fiihrerjem p:še politični sodelavec DNB med rugim, da je dogodek v središču svetovne prozornosti. Za novi sestanek, in to je treba ponoviti, je bilo značilno tudi to pet tisto prisrčno ozračje odkritosrčnega in čistega tovarištva, ki veže že vrsto let z resnim prijateljstvom ne samo oba največja predstavnika zavezniških narodov, temveč tudi množico njih prebivalstva. V teh okoliščinaih in pod takimi pogoji sta se oba pc glavarja razgovarjala o vseh najvažnejših politično-vojaških vprašanjih. Razgovori so se zaključili z največjim zadovoljstvom za obe strani. Med vprašanji, ki so bila na dnevnem redu, je bilo vprašanje novega evropskega reda, ki je bilo že obširno obravnavano med bivanjem von Ribbentropa v Rimu v ospredju, ka'tl sile Osi so še bolj jasno in odločno naznanile svojo voljo po koreniti rešitvi tega vprašanja brez k mprom/sov. Njiih glavni zunanjepolitični smoter je obramba evropske omike in sodelovanje med svobodnimi narodi na kontinentu in uveljavljenje njih neporošljivih pravic. Najvažnejši dogodek v tem letu Stockhclm, 13. aprila, s. švedski listi še naprej pišejo z vel kim poudarkom o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem. »So-cial-Demokratennr'ka p'minska kolona v začetku marca ob kr/ila glavno sovražno skup no, tako da je b'la tu.!: 14. divizija, ko je bila čelno poražena in Prijava terjatev pri Poštni Z orirom na sveječasni poziv lastnikom čekovnih računov, ki je bil objavljen v Službenem listu za ljubljansko pokrajino št 14 z dne 17. februarja 1943. da prijavijo svoje terjatve, ob avlja sekvester Pcštne hranilnice v Ljubljani, da morajo te terjatve pismeno prijavit' vsi lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ali pri kateri drugi bivši podružnici, če imajo svoj domicil al sedež v Ljubljanski pokrajini aH v ostali kraljevini Italiji. Obvezne st prijave se nanaša samo na imovino, ki je nastala na čekovnih, računih pred 15. aprilom 1941. Prijava se mora poslati čimprej Poštni hranilnici v Ljubljani po občin, v kateri bivajo lastniki čekovnih račun v (a^ imajc sedež). Občna mora na sami pr javi potrditi navedbo predlagateljevega domicila (sedeža). Rok za prijavo se podaljšuje za en mesec in zapade nepreklicno 17. maja 1943. Dovoljenja za prevoz semen Pokrajinski Zavod za prehrano je v nameri, da bi olajšal poljedelcem, ki imajo veljavna dovoljenja za prehod preko bloka,, prenos njihovih semen iz mjosti Ljubljane na polja, ležeča zun.ali iz občin, ki so blizu kontrolne linije v notranjost, pooblastil Združenje poljedelcev za izdajanje zalevnil oljenj. Za talw ^ovoljenje se je treba obrniti na Združenje poljedelcev, ulica Aiiella Rea 2, (bivša Gosposvetska cesta) od 9 do 12. Predložiti je treba prehodno dovoljenje in listino, na osnovi katere je bilo to prehodno dovoljenje izdano (potrdilo lastništva, potrdilo gospodarskega urala itd.) Poljedelcem, ki morajo prepeljati semena v Ljubljano iz oddaljenih občin, bo izdal dovoljenje za prevoz na prošnjo zainteresiranih Pokrajinski prehranjevalni zavod (Prevod). Fr. Sič: Knjigovodstvo O pomenu knjigovodstva ni treba izgubljati besed. Ne le trgovec v trgovini, obrti in industriji tudi v kmetijstvu in v zasebnem gospodarstvu se brez knjigovodstva skoro ne bomo mogli uspešno udejstvo-vatL Samo kdor v rednem knjigovodstvu zapisuje vse podatke gospodarenja, bo mogel imeti pregled o svojem premoženjskem stanju, bo znal pravilno računati in kalku-lirati ter se izogniti izgubam. Bodoče življenje obljublja postati vse manj enostavno. Zato je treba mladino navajati, da se pripravi za potrebe vsakdanjega žvljenja in se usposobi, da bo kos bodočim nalogam. Čimbolj se pojavlja potreba, da naraščaj uvajamo za praktčne poklice in za produktivno udejstvovanje, tem bolj stopa v ospredje znanje knjigovodstva. Vsak mlad človek se mora v bodeče naučiti knjigovodstva. Učenje knjigovodstva ima veliko vzgojno vrednost, ker navaja k realnemu gospodaren ju. k sol"dnosti in k pra-v^lnemu vrednotenju posamezn h gospodarskih činiteljev. Knj:earna Tiskovne zadruge je storila dobri (in koristni stvari vel ko uslugo, ko ie dala za razmeroma n'zko ceno (lir 42) S'ovoncem p**epotrebno knjigo: »Knjigo-vod-fvo«, ki jo je napisal priznan strokovnjak prof. Fran Sič. Knjiga je napisana tako, da se lahko nauči knjigovodstva vr^ikdo Pnatelj ne zahteva nobenega po-znanja. Tako bodo knj:go s pri-^'.rri lohko uporabljal* samouk' prav tako -)*• obiskovalci ko j i CTo vodstven 'h tečajev i" strokovnh šol. Želeti moramo, da Ni no-V-rš; kro-r doumel- pomen knjigo-vrtdstva ij! se ga z marljivostio lotili. V ->/.h-r>o»r> trsovin^kem :n obrtnem obratu Knjigovodstvo ne fme manjkat'. ^t vp^ nrev:den m^d človek naj ne zamu-4- ^-'VVp da si to knjiffo nabavi in se na-1-T»vpovodr"tva. ker brez t?koga znanja -"rh-ze v brvioče ne bo mogel najti pri-moTie proklicne zaposlitve. G?s^3larsike vri = Iz italijanskega gospodarstva. Poldr-žnvno 'adjedekrško in riro no pedjetje An-93'do (M:!an—Genova) zvišuje svojo glav-nco o^ 250 na 500 milijonov lir. N ve delnice b^do penuden" starim dolniča-jem. — Družba Montecatini objavlja v svojem letnem poročilu za preteklo leto da so bile !an; zgrrrene nove električne centrale in se ie delež koncema v celotni italijanski po-trošni' električne energij? nadafe povečal. Posebno pozornost je družba posvetila pro-zvodn-'i plastičnih mas, katerih potrošnja se b- po sedanji vojni verjetno še nadalje dvigala. D:užha je nadalje povečala pvoiz-vodnio rJumini;'a in "i je zlact uspelo rešiti nekatere tehnične probleme v zvezi s predelavo aluminija. Po družblni cenitvi znaša svetovna pio zvodnin aluminija sedaj okroe: 1.5 milijona tcn. P- vojn! je pričakovati zrčasno zmanjšan e potrošnje alu-min;j->. pii čemer 'e upoštevati tudi okcl-nost, da bo na razpolago d volj stai-eg-i alirmnija. Na področju proizvodn e kovinskega magnez ja je b,l dosežen izreden tehnični napredek, čigar izk riščanje je zahtevalo gradnjo novih naprav. Proizv-dnja fosfOrnih gnojil se Je držala na predvojni višini. Dobre so bile izkušnje z novim sredstvom za pobijanje trtne uš • ki se izdeluje brez bakra. Podjetje je pričel: proizvajati docela sintetično sv'lo »Nylon«. Povečala se je proizvodnja farmacevtskih prozvodov •n d'5°čih snovi. Družba bo izplačala 10% dividendo na star: glavnico 1600 m lijonov se je morala umakniti, ostala brez zveze s svo-io glavnino na gorskih obronkih, ln ker je med tem tudi glavna japonska vojska. prodira;oča od Akiab-) pret reki Maju. dosegla bengalsko obilo je bila cbkolitev po>polna. Ang!eško=in-dijake čete so izgubile nekaj tisočev mož. ra-nicneev. mrtvih :n pogrešanih, 7000 ujetnikov. 300 topov in ogromne poličine drugega gradiva. Kar pa je morda še pomembnejše, je dejstvo, da je kompromitiran tudi položaj desnega bri-tan^kefa kr!a. ki je operiral ob morju. Japonci napredujejo šc nadalje in so že 150 km od svo^ •cga izhodišča. Ker nam seveda natančno stanje cborožcn h sil na obeh straneh in načrti obeh povcltniš'ev niso znani, ne moremo reči. kako daleč bodo naši zavezniki še napredovali. Ali bodo sli do Chiuagonga in še naprej? Tedaj bodo posegli vmes politični in oskrbovalni razlogi Razen tega razpolaga Waveil navzlic hudemu porazu °e vedno z močnimi rezervami. Vsekakor pa ie zi sedaj zabelež:l nov strahovit poraz z" k-t^rega ni nobme o!aj"cva!ne c' Vnesti. lir, ki je bila lani v oktobru v zvezi s folijami povišana na 2000 milijonov. Kosmati dobiček se je dvignil na 472 milijonov lir. Po odbitku davkov ln odpisov ostane čirti dobiček 179.2 milijona lir (prejšnje leto 175.7). Občni zbor je sklenil v obliki fuzijfe prevzeti družbo »Duoo« (z glavnico 10 milijon; v lir), ki izdeluje firneže in iake in je že prej pripadala koneernu. —- polmescčne živilske nakaznice v Italiji. Za vojake, ki se vračajo na de pust, za delavce, ki se vračajo iz Nemčije in a-potnike, ki se le začasno mudijo v Italiji, bodo pričeli izdajati živilske nakaznice za. 15 dni, ki bodo zelene in na katere se bodo dobile enake dnevne količine, kakor na običajne nakaznice. Nakup pa bo mogoč le v pesebnih, v ta namen določenih trgovinah in v gostinskih obratih. = Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani izplačuje obresti starih vleg pod zaščito za leti 1941 in 1912 po odbitku na te eventuelno prejetih akontacij. Oproščeni zneski, ki jih stranke ne dv.gnejo se prenesejo na novo razpoložljive račune. = Omejitev vezave knjig v Nemčiji. —— Predsednik nemške državne zboince za književnost je v soglasju s propagandnim ministrstvom izdal odredbo, po kateri se morajo v bodoče leposlovne, zabavne in mladinske knjige izdajati samo broširano in je dovoljena vezava le za one izvode, ki so namenjeni knjižnicam. Znanstvena in strokovna dela ter šolske knjige pa se smejo tudi v bodoče vezati. —- v Nemčiji so začasno ukinili določbe o rokodelskem šušniarstvu. Zaradi mobilizacije delovnih sil za vojno inlustrijo so nemški obrtni obrati, zlasti obrati oblačilne stroke preobremenjeni z delom za popravila starih oblečilnih predmetov. Da se pospeši delo pri takih opravilih bodo k temu delu pritegnjeni bivši rokodelski mojstri in pomočniki, ki so zaposleni v industriji. Tem je odslej dovoljeno, da izvršujejo popravila v prostem času, tudi če nimajo obrtnega lista. Državni gospod':: Irski minister je s posebno oltrožnico predpisal, da zadostuje, če se take osebe (s primerno strokovno izobrazbo) vpišejo v poseben seznam pri rokodelskih združenjih. Istočasno je pravosodni minister za dobo sedanjega stanja odredil, da se osebe, ki vršijo otarto-ma rokodelska dela brez obrtnega lista, ne zasledujejo zaradi šušmarstva, če izvršujejo nujna popravila za dnevne potrebe civilnega prebivalstva. Zlasti pridejo pri tem v pošte v popravila oblek, preimetov dnevne potrebe, hišna popraivila itd. Pri teli popravilih pa se ne smejo uporabljati ai-rovine, katerih potrošnja je pod kontrolo. = Iz spednještajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki Steklarne Viljema Abela dedičev v Zagorju so bit vpisani prokuristi Edmund Gregi, Fran PečniK in Karel Mihalovič vsi iz Zagorja, ki bodD skuipno podpisovali tvrdko, kakor dosedanji prokurist Oskar Vogel, medtem ko prepisuje prokurist Viljem Koncel samostojno. — Pri tvrdki Litijsko-prevaljske tekstilne tvornice d. d. v Mariboru je vpisano, da je bila na novo določena delniška glav. niča v višini 4 milijone mark. = Uvedba nemške železniške tarife v Češko-moravskem pi-otejrtoraru. Po fcvr-šeaem izenačenju davčnih predpisov so bili sedaj izenačeni tudi češkoslovaški železniški predpisi z nemškimi. 15. oktobra lanskega leta so bili prilagojeni nemškim določbam splošni premetni predpisi, s 1. aprilom t. 1. pa so bile v notranjem in zunanjem premetu uvedene postavke nemSKe blagovne tarife. — Veliki hrvatski načrti za pride lova. nje riža. Hrvatska mora sedaj ves potreben riž uvažati iz inozemstva. V zvezi z osuševanjem Lonjskega polja C poplavnega področja Save vzhodno od Siska) so paišii na misel, da bi sc dal del poplavnega področja s pridom izkoristiti za pridelovanje r.ža, kakor to delajo v drugih državah. Pri tem so bile merodajne zlasti z. kušnie na Madžarskem. Celotna površina poplavnega področja Save in Dunava znaša preko 700.000 oralov. Samo L oško polje obsega 165.000 oralov. Crnacko pol,* 28000. poplavno področje Bidj Bosua 413.000, Zemunsko polje pa 100.000 oralov. 2e letos oa- pričeli s poizkusnim nasadom riža na Jelasovem polju. V poštev pridejo tudi enaka polja v Hercegovini, k» so zaradi toplega podnebja zelo primerna. V sosedni Madžarski so pri podobnih Kj\-matskih in talnih razmerah dosegli že vrz> lepe uspehe. Zato b:do tudi na Hrvatskem uporabili semenski riž iz Madžarske. Francoska parfum* ka industrija. Pred izbruhom selanje vojne je imeia Fr.acija najbolj razvito industrijo parfumov na svetu. Produkcijska vrednost je znašala 2 miliiard; frankov; od tega so šle tri četrane v inozemstvo. Po sklenitvi premirja se je ta industrija prizadevala m ijti nova tržišča v Evropi, kar je v znatni meri tudi uspelo. V zadnjem času pa občutijo podjetja pomanjkanje potrebnega alkohola, zlasti tudi zaradi tega, ker je od-pa '.el uvoz i Hkchola iz Alžira in tudi zaradi tega, ker zaradi nezadostne vinske letine ni mogoče uporabljati alkohol, piidobijen iz vina. Opaža pa: se tudi pomanjkanje refc-nih etcrslcih olj in dišav, ki so jih prej uvažali iz francoskih kolonij in tudi cd drugod. Dezertacije v ameriški vojski Buenos Aires, 14. apr. s. Iz Wasliingtona poročajo, da je kongres Zedinjenih držav sprejel zakon, ki dovoljuje uvrstitev v armado vojnih ubežnikov, ki so se prostovoljno spet vrnili. Med razpravo tega zakona je prišlo na dan, da je mnogo ameriških vojakov pobegnilo s fronte pri Gva-dalkanaru in v Afriki. Prehranbena kr*za v Palestini in Libanonu Carigrad,. 14. apr. s. Zaradi stalnega poslabša vanja gospodarskega položaja so v Palestini pripravili taborišča za verižaike. Temu ukrepu so zlasti nasprotni priseljeni židje, vendar pa so bila tab; rišča urejena zaradi vedno večje agitacije arabskega živ-Ija, ki je v nekoliko primerih sumar^čno obračunal z židovskimi verižniki in nakupi-čevalci blaga. ZaracF rastoče žitne krize na Libanonu je bila vlada prisiljena ustanoviti komisij: strokovnjakov, k' na i oreišče možnost za pri d a-b vanj 5 m~lr- iz poeufiene t—»t«. Prvič nad petelina L Več ko trideset let je mazilo, odkar me je neko dobro lovsko srce za malo uslugo povabilo na lov divjega petelina. Kar sem vedel o tem lovu, sem znal le iz knjig ;n pripovedovanja. Sam še nisem imel do takrat sreče, da bi šel lahko nad tega pevca, po katerem hrepenijo vsi lovcu V gozdovih, med katerimi sem rastel, ni živel v moji mladosti petelin in je šo danes prav redek. Ker je težilo enako hrepenenje po petelinu kakor mene tvdi mojega brata, sem vzel še njega s seboj. Brzec naju je pripeljal nekako ob petih popoidne na postajo, kjer je čakal lovski r.al-cupnik z enim svojih čuvajev ter z dvo-vprežiio kočijo. Po pozdravu in kratkem porr.cnku sva se poslovila od lovskega go-T>cdarja in se vsedla zadaj v kočijo, čuvaj pa spredaj poleg voznika. Dan se je sklanjal v lep večer in kar samo se nama je .rnejalo, ko sta pekstala konjiča po beli < esti v položnih ovinkih proti Rovtam. kjer naj bi smrt doletela drugo jutro vsaj enega petelina, če ne dveh. Ko je začel voz zaradi klancev počasneje teči, sva se razgovarjala s čuvajem o petelinih. Zatrjeval nama je. da bova petelina gotovo sl:šala. Nedaleč od Rovt da pojejo trije. Vse njegovo govorjenje je 'ričalo. da se razume na petelinji lov. Da ■>i ga čim bolj pridobila zase, sva ga dobro častila v gostilni, kjer smo se ustavili, da bi prenočili Nekako ob desetih smo hoteli zlesti v postelje, ko se je privalilo kakih deset že nalo natreskanih nabornikov v gostilno. Kmalu je bila soba polna vriskanja, hri-,-;avega petja in dima. Nabornik za nabornikom je napajal lovcu, se zibal pred njim, mu ponujal cigaret ter naju moril s ponavljajočimi se vprašanju od kod in kam. Zato sva se z bratom poslovila od čuvaja n šla leč. potem ko smo se domenili, da naju zbudi najmanj ob dveh. Vrišč pod najinim nočiščem je trajal jez polnoč. Nekaj to, nekaj pa razburje-e, kaj nama prinese jutro, nama ni dalo jroati Minilo je že dve. ko še rti bilo lovca. Zato sva vstala, se oblekla ter šla v go-,.: miško sobo. Na klopi je vlekel dreto čuvaj, kakor da ne pozna nobene skrbi. Pošteno sva ga morala stresti, da se je •.zdramil. Nekam čudno naju je gledal, a ■ndar se je opravičil, da imamo časa še eč ko dovolj. Zaspal da je. ker se je redolgo pomudil z naborniki Dala sva mu toplega čaja, nakar smo odrinili Komaj pa smo zavili s ceste v gozd, se je čuvaj spotaknil in se zvrnil. Ker ni kazalo, da se bo sam pobral, sva ga vzdignila in postavila na noge. Zdaj sva videla, česar sva se prej le bala, da je pijan in da ga je na zraku pijanost popolnoma prevzela. Skušal se je sicer obdržati na nogah, a prva korenina ga je zopet potegnila k sebi. Uvidela sva. da je vino jačje kot njegova dobra volja. Zato sva mu vzela puško, da bi se ne zgodila kaka nesreča, ga pustila ležati in sva poskušala sama zasli-šatj petelina. Kmalu pa sva si bila na jasnem, da v nama nepoznanem gozdu ne bova uspela. Slabo razpoloženje je zatrlo tudi vse eselje do probujajočega se jutra in zelene lega gozda. Naglo sva se vrnila v gostilno, zbudila kočijaža in se odpeljala na postajo. Ko-čijaža sem naprosil, da pove gospodarju slavni konec mojega prvega petelinjega lova. II. Čez nekaj drri sem prejel novo povabilo z zatrdilom, da me bo vodil to pot drug čuvaj. Ker ne more nič vzeti pravemu iovcu veselja do lova, sem bil tega vabila prav tako vesel kot prvega in sem se takoj napovedal. To pot sem prenočil na domu lovskega £">spoaarja, ker se je odločil, da pojdem v irug kraj. Kakor da bi hotel zabrisati ^rnoio, ki sva jo imela pri prvem povabilu, me je po kneževsko gostil in izražal trdno panje, da se ne vrnem prazen. Pozno na večer je prispel s svojega doma tudj nov vodnik in izjavil, da je pe-■elin na svojem mestu. Bii je zelo redkih besed. Jedel je. pil pa nič, še pokupiti ni hotel vin?., češ da je abstinent Takoj sem oklenil, da moram na potu nad petelina kaj več izvedeti o tej beli vrani med lovskimi čuvaji Zbudil me je točno ob eni, kakor mu je bil naročil gospodar. Za odhod sem bil kmalu pripravljen. Ker je bila noč temna, sva si svetila s svečo v navadni kmečki svetilki. Med potjo s-,-a se menila o petelinu, ki je bil najin cilj. Povedal mi je, da vidi petelina vsak večer in da ve, kjer prenočuje. Na vprašanje, če dobro poje, mi je odgovori neodločno. Zato sem podvomil o njegovih petelinarskih sposobnostih in ga vprašal, če je že dosti petelinov zaslišal. Ker je to vprašanje preslišal ali ga ni razumel, mi je kar ušlo z jezika, naj mi pokaže, kako divji petelin poje »Kot domači«. ?e je moško odrezal. Če b' bil imel slabo srce, bj me bila pri tem odgovoru najbrž zadela kap. .Skoro se?edel -sem se. Najrajši bi se bil vrnil, če bi bil poznal pot. Čuvaj je opazil vtis svojega odgovora rta meni. Kakor v tolažbo je zabrundal: »Ako znate streljati, bo petelin najin.« Upihnil je luč, češ da nisva več daleč od petelina, in zavil v ozko dolinico. Kjer je bila steza slaba, me je peljal kar za roko. Ob koncu dolinice je krenil nekoliko v pobočje, se ustavil med mladim smrečjem in mi zašepetal. naj se vsedem, češ da sva pri petelinu in da morava počakati. da se razdani Bilo je temno, da se ni skoro nič videlo. Pod kratkokrajnim klobukom je ob meni bledel mršavi obraz čuvaja. Pod nama je žuborela vodica, ki je polzela po dnu "iarlca. Precej časa sva že tiho sedela, ko potegne čuvaj iz žepa kos tobačne klobase in začne žvečiti. Od časa do časa zacmoka in spusti težek pljunek. Ko bi ne bil prepričan, da ne bo s petelinom nič, bi ga bil opozoril, naj ne dela tega, da ne oplaši petelina. Naenkrat me je streslo, kakor da bi me prešinila električna iskra. Sicer, slabo, a vendar razločno sem slišal: telop, telop, telop. »Petelin poje!« zašepečem čuvaju. »Kaj?«, me vpraša skoro glasno. »Pst! Petelin poje!« zašepetam še enkrat. Čuvaj odpre usta. p re izpregovori. Misel mu še ni bila d'"-" •"»la ali me pa" ni hotel žaliti. »Ali ne slišite petelinjega teJSp?« šepe-čam dalje in pokažem z obrazom v smer klepanja. »Cikam, pa slišite mene,« odgovarja čuvaj. Osupel nad tem pojasnilom poprhnem za puško in vstanem. da bi se približal petelinu. »Počakajte še!« me zadržuje lovec. »Pretemno je.« Ko vidi. da ga ne maram postušati, napravi z menoj nekaj korakov, nakar me prime za roko in mi zašepeče: »Tam je!« Stala sva za nizkim smrečjem. Gledam sem, gledam tja. a ne vidim ničesar. Tudi klepanja ne ču.iem. »Po puški Vam ga pokažem«, zagrgra čuvaj, mi privzdigne puško kar v mojih rokah in jo nameri na dvajset korakov pred nama med smrekami rastoči hrast Pogledam po cevni šibiki in zagledam petelina. Vrat steguje in oprezuje tesno ob veji. Kmalu pa se umiri. Nekajkrat tiho zsgrgra, nato mu postane telo dolgo in ozko, peruti pobesi, rep razprostre v pahljačo, našopiri vrat in začne počasi klepati. Strast me prevzame. Naglo pritisnem puško k licu, pomerim in sprožim. S težkim udaresm pade moj prvi petelin na tla. Ni bil starec, a vendar dokaj lep. in. Bil je že dan, ko sva se ustavila z lovcem ob pri potu zloženih hlodih, da bi se okrepčala. Sončni žarki so prižigali v rosnih kapljicah blesteče se dragulje, ptice vseh vrst so se kosale, katera bo lepše :n glasneje pela. Iz nahrbtnika sem privlekel sira, preka-jene slanine in žemelj ter postavil precejšnji del pred lovca. Rad je jemal. S seboj sem imel tudi čutaro slrvovke. »Skoda, da ste abstinent!« mu rečem, odpirajoč čutaro. »Saj nisem!« je hitro ugovarjal. »Snoči moral biti na gospodarjevo povelje, da bi ga ne poton«! kot eni iz Rovt.« Zasmejal sem se in mu ponudil čutaro. Globoki požirki in hvaležno priprte oči so pričali, da ne uničuje alkohola m. sovraštva. V tem zaggjem na stožčaetem hribčku prod name petelina peti. »Poslušajte!« rfečem kovna »Petelin poje.« »Poje pa drugače hot domačij se ma je izvila »Da ni hribček tako strm, bi ga čil,« pravim. »Od zadaj vodi na vrh pot,« mi pojasni čuvaj. Fed in nahrbtnik »va pustila kar na hlodih in odhitela po poti, ki mi jo je pokazal čuvaj. Na zadnjem ovinku pod vrhom sem obstal in previdno pogledal sklonjen k tlom proti strani, od koder se je čuk) petje. V razdalji šestdeset korakov )» petelin plesal, se vrtil in pel kakor za stavo na bukvi kake štiri metre od tat Obrnjen je bil proti meni. Naglo sem se, kolikor mogoče previdno, viegei kar na pot, da bi me njen rob zakriva L Isto je napravil na moj migljaj lovec ter se po trebuhu potegnil vštric mane. »Predaleč je!« je menil čuvaj. Kmečki fovci so glede strelne daljave vestnejši kot mestni »Imam dobro puško.« S temi besedami sem opravičeval nameravani strel z zrnjem na omenjeno daljavo. Izredno me je mikal kot tarča vidni cilj, čigar ljubavna pesem se je izgubljala v mladem jutru. Nisem se mogel vzdržati. Pomeril sem, kolikor se da mirno, na okence na desnem perutnem zgibu petelina in vžgal. Petelin je padel na strel, a se je malo nad tlemi vzdignil in izginil med vejami. Pohitela sva za njim m čula. kako stresa s perutmi in brca z nogami pod kupom dračja, kamor se je zavlekel, da bi se rešil Tako me je pripeljal do prveh dveh petelinov v enem jutru vodn;k, ki ni vedel o našem največjem gozdnem knezu drugega, kot da se zove petelin in da hodi zvečer v gred, kar je bil dobro spazil. Dr. J. L. v- . >" - .V .AW . ... AV •-•;■ .... 7 .:■>:.•:. v >f.•::■•:. • M f ; •". '* _ v'>: > '■;>■%*' v:. ^ . : ,:■;.. ■ - i' ' "!> ". >"•'5 vi , , :•; , , -r . . -.r ■ x- , . j <■ ' "t 7 i i« zA Preprečeno Izkrcanje Južnaja Ozereljka — to je vasica na bregu črnega, rmorja. kjer se je v dnevih cd 3. do 7. februarja odigrala krvava drama, ki pomeni popolno uničenje tistih sovjetskih oboroženih sil, ki so skušale prodreti, z za-padne strani in priti mestu Novorosijsku za hrbet. Izkrcane cklepne edinice so imele nalog, poskusiti prodor proti severu po cesti in cJcseči zvezo z Araapo, ki leži 40 km severnozapadno od Novorosijska ob merju. Za ta podvig sta bili določeni dve oklepni brigadi in dva bataljona pehote. Posebni izkrcevalni čolni so bili na straži, da vržejo oklepne brigade v treh zaporednih valovih na kopno, medtem ko so b le močne edinicc sovjetske črn omorike mornarice pripravljene podpreti to prdjetje. Takšen je bil načrt boljševiškega vojaškega vodstva. Kakšen pa je bil uspeh te pobude? Prvi val je utrpel visoke izgube, ki mu jih je prizadejala neposredna obrežna obramba. Ta je sprejela ladje s prec z-nim ognjem. Baterije so večji del ladij uničile, še preden so se mogle približati bregu. Drugi dan so nastopili nemški strmoglavci, ki so se pri Ozereljki lotili drugega sovraži nega navela. Po nekaj urah borbe je sovražnik Novorosijsku obrnil hrbet ter se umaknil, v kolikor je sploh bil še prj nreči za napadanje. Tretja napadalna akcija pa se spJch ni mogla več razviti Ped silnim ognjem nemških strmoglavcev se je morala umakniti v jugovzhodni smeri štiri specialne ladje, več vlačilcev in posebna nabrežna ladja so se zatekli v izgorelem stanju ali razbiti dc brega. Približno tucat naslednjih ladij so strmoglave! potopili z zadetk' na odprtem morju- Kakšnih 800 mrličev ;'e pusltil sovražnik na bojišču, okoli 400 pripadnikov rdeče vojsko pa je bilo zajetih. 31 popolnoma novih ameriških oklepnikov tipa »Mark ni« je bito uničenih na kopnem ali pa so obležali v vodi na bregu, medtem ko je ostanek oklepne brigade z vssmi izkrcevalnimi ladjami in posadkami vred utenil v m te ženske prekaša druščina, katero tvorijo člani neke kazenske stotn je, ki je bila poslana v boj, ker je bila sestavljena iz >specia-listov« za gverilsko vc-jno. Ta skupina se je v:žila s transportno ladjo, katero j® zadel izstrelek na odprtem morju ter ae je začela potapljati- Teh sedem do osem zločinskih tipov boljševiškega podzemlja se je reš Jc s plavanjem in so končali v nemškem ujetništvu. Vsak posamezni izmed njih bi bil največji ameriški gangsterski tolpi v čast in zadoščenje. Nemški vojaki — zaključuje sv: je poroč Lo vojni poročevalec Hans Wcifiam Hockl — so seJ&j zaperteni z očiščevalnimi deli. ifcrje prepeva pri tam svojo večno metodi jo. In kakor bi ga spremljali, raeiejo valovi še vedno na breg naj-raznovrsinejš; c premo kesa razbitih ladij, rešilne p_sove in vsak-'vrstne reči, ki so se vozile s četami toi co bile namenjene za izkrcanje pii Novorosijsku. A« E. Milterand Kakor smo že poročali, je na posledicah operacije umrl v Ve-soikesu pri Parizu bivši predsednik francoske republike Aleksander Efene Millerand. Učaiosto6ei$yi hrvatskih krajev. T Bosanski OntdKSci se je macdl pooblaščenec vlade dr. Dragan Hadncvič, ki je povabil na sestanek predstavnike državnih in ostalih obtestev. Posvetovali so se o ,pre vosu in oskrbi beguncev iz vzhodnih hrvatskih krajev. Begunci bodo nastanjsai v Brsanski Gradišfki, kjer je že tudi po-skTbljeno za prehrano. Dr. Hadrovič je i*- Miadina v Hrvatskih Kariovcih se je Za-OUjubUa, Juncševski drugar« sta objavljeni v bolgareftem pre\^oriu hrvat^ta državna himna in Gotovčeva skladba »Jadranka za teietom«. Ži veš iz Nemč^fe. Kakor smo poročati, si je hrvatsko ;sos|x>cUu''sko vodstvo zagotovilo dobavo 4600 vagonov krompirja za hrano in 150 vagonov semenskega krompirja :ki 1000 vagonov slakorja iz Nemčije. Te dni je prispelo 3000 ton krompir ja in 150 ton sladkorja, v teku meseca pn bodo sledile še nadaljnje pošiljke. Ves ta živež je bil takoj odpravljen dalje v najbolj prizadete kraje. Dobava premoga za zasebne stranke j« po novi določbi dovoljena samo od 1. aprila do 1. novembra. Za kurjenje peči je dovoljen S3!m» lignit rjavi premog pa se sme upr rabi jati za večje kurflnice. KULTURNI PREGLED Zagreb, marca Po Ge-it^i ia .fč.rptmanna romanu »Van-da« je izdala zagrebška »Kni^žmca Nobe-lovaca« roman italijanske pisateljice Gra-zie D e 1 e d d e »Elias Portdu«, ki mu je dostavljenih še deset novel iste avtorice. Kratek predgovor knjigi je napisal Aies-sandro Vigovani, profesor zavoda za italijansko kulturo v Zagrebu. Italijanska književnost ima v primeri s slovstvi drugih narodov precejšnje število pisateljic, izmed katerih je najbolj znana prav Grazia Deledda, medtem ko poznamo iz prevodov še Matildo Serao m med najmlajšimi Albo de Cespedes. Ko se je i 1896. pojavila v književnosti takrat še 23-letna Grazia Deledda, je prinesla ne le v italijansko, marveč tudi v tedanje evropsko slovstvo iz svoje rodne Sardinije poseben dih svežosti, romantičnosti in nečesa nenavadnega. Kdo je pač dotihmal kaj dosti poznal življenje ljudi na tem otoku, njihove šege in navade, pa probleme zemlje in ljudi. Za spoznavanje neke pokrajine in nje prebivalstva ne zadošča samo šolsko znanje zemljepisa in zgodovine, kakor ne zadošča popolno znanje nekega jezika, da bi bil človek takoj tudi književnik Ljudje spoznajo neki kraj šele tedaj, ko začno tam živeti ali če jim ga odkrije umetn;k. Tako je Grazia Deledda dolga leta odkrivala Evropi Sardinijo in nekega dne se je ogrela za njo tudi švedska Akademija in podelila 1. 1928. Graziji Deteddi Nobelovo slovstveno nagrado. rsmasi Deledda ni doceia neznana hrvatski javnosti. Se med prvo svetovno vojno je \ir šei \ Zagrebu v prevodu peko,nega Niko-ie Andriča njen roman iz rimskega življenja »Nostalgija«. Tokrat pa s-mo dobili v hrvatskem prevodu še njen značilni sar-clinski roman »Elias Porlolu«. Je to zgodba enako imenovanega Sardinca, ki gre skozi razna razdobja življenja: od odpuščenega jetnika in pastirja, zaljubljenca, prež ust ni k a :n očeta tja do duhovnika. Vse to je obilno zabeljeno z lepimi opisi skoraj še divje sardinske prirode in življenja ondotnih prinvtivnih gorcev. Začetek romana spremljajo dobra psihološka opazovanja, pcg.uoitve v t a^o notranjost. Dobro so opisani njegovi duševni boji, dvomi, omahovanje. Pozneje prehaja pisateljica v neprepričljivo površnost, od iikrenih doživljajev v papirnato konstrukcijo. Slavni junak Elias. navaden sardinski pastir, primitivec, ki je potekel iz okolja, kjer je še vse skrajno zaostalo, kjer ljudje žive. jedo, spijo in kuhajo na prstenih tleh kmečkih bajt brez oken in dimnika, ta Elias, v katerem se kdaj pa kdaj še vzbude hajduški atavizmi j s prikazan ponekod kar do neverjetnosti kot zelo zamotan značaj, poln čudne senzitrv-nosti, kakor kak mesten, gosposki deka-dent. Pri Deleddj ne najdemo tistega logičnega. doslednega realizma, v katerem sta nam dala na pr. Zoda ali Reymont svoje nepoeabne kmečke figure. Namesto tega nam nudi Deledda zanimive opise tamoš-njih ljudskih šeg ifi navad, planinsko ro- mantiko, folklor, čipkaste in trične opise prirode. Fcgazzarov »Mali starinski sveu nam nudi na pr. mnogo več tistega, kar ie splošno človeško, monumentaino in zares umetniško. In vendar ni mogoče odreči Dc-leddi čara njenega iirrzma, s katerim opisuje gorato Sardinijo, ljudske šege m prebivalstvo: »Z dvoiišča je prihajal nejasen trušč. otožne pesmi in napevi, ki so drhteli v jasni noči. V daljavi je pel zvočen tenorski gias -med otožnimi in enoličnimi napevi iz -Nuora. In- vsi ti hrepeneči in zvočni napevi, ki so se zdeli kakor da so prežeti s slovesno melanholijo noči in samote, so se vzpenjali, širili, razsipavali skazi trušč množice, ki je polnil zrak s cvetočimi sanjami.« Poleg romana so natisnjene v knjigi tudi novele »Lisica*. »Vzhodni veter«. »Vzeti — pustiti«, »Velika noč«, »Zemeljsko bogastvo«, »Pes«, »Pravo bogastvo«, »Čarobni prstan«. »Slovesnost« in »Dekletce«, izmed katerih sta močni in na umetniški višini samo prva in zadnja. Preko teh novel se ne glede na njih umetniško vrednost seznanjamo z življenjem in mentali-teto Deleddinih rojakov. Tudi druga knjiga »Knjižnice Nobelova ca« je tehnično orav lepo opremljena, medtem ko prevajalec ni omenjen. Prevod se odlikuje po sočnem in bujnem jeziku. Pisec predgovora se zaustavlja ob vprašanju italijanske regionalne književnost m njenega zlivanja v skupno, vseobsegajočo italijansko literaturo, pri tem pa se izogne podrobnejši razčlembi Deled-inega slovstvenega dela. —a mSEURAJTE V »JUTRU" ZAPISKI G. Nemi, Italijanska slovnica. H. pepr. izdaja. Lucchesi, Gorizia, 1943-XXL L 32. V ljubljanskih knjigarnah vidiš že H. dajo velikega it.-nem. to nem.-it atovarja Lazzdoh & NemS. N&š rojak pa ni tako nem, kakor bi sodil po imenu. Neutrudlj:. vo dela v jezikoslovju in je pwavit.tr objavil pri Lucchesi ju pobeljšano slovnico in vaa-nico za jezik ljudi s-citel bel paeee. lš, d&ve U si fMiona«. Že o prvem natisk i taga yt -ročnilca so se mi prav pohvalno izraz11 nekateri prijatelji ko sem jam ga priporočil. — Po besedah vseučiliškega prof Bertonija je Italija bolj nego katera »o;-druga dežela bogata z narečji (Prontusn -di prcnunzia, EIAR 1939). Zato nI čodne če se v nekih malenkostih Nem." loči o* Bertonija, tako glede zvoka i v beseda' kot lasciare ali giede z (dz) v p-anzo, » itd. Nekateri italianisti zahtevajo mehki (dz) pri vseh začetnih z ne oziraje se nc zgodovinsko stanje, češ sedanji položi se je tako razvil — tako moj tovariš Cassano, Ciadamidaro, Morelli. Todi xa stran množlnske oblike: cilieg(iie se Ner.i ne strinja z rimskim pravopiseem. Vbbče moram kar najtopleje priporočiti novo delo, ki se tn:n: kovl Slovenski kovnici dovoljen aoc. c. irf. ssa giagoii čutnih zaznav: potta vidim Irsei: 0» easfeL — A. Pofcrtjair. * V Rteiu s« je osnovalo društvo »Prijateljev UumunTe«. Da bi se poglobil i pri-jaVUaki kulturni odncšaji med Italijo in Rumunijo, se je v Rimu osnovalo društvo »Priateljev Rumunije«, ki zasleduje približno iste cilje kak r društvo >Prija-teljev Ita'i.e« v Bukarešt . Predsednik rimskega društva »Prijateljev Rumunije« je senator prof. Emilio Bodrero. * Nov ravnatelj šole za učenje mOdern!h praktičnih jezikav v Triestu. Prosvetno ministrstvo v Rimu je potrdilo mencvanje prcf. Guida Dovescovia za ravnatelja šole za učenje praktičnih modernih jež kov na univerzi v Triestu. * Guverner Dalmacije v Cattam. Te dni je nenadoma ob skal Cattaro Eksc. Fr<«i-cesco Giunta. V guvernerjevem spremstvu je bil prefekt Dalmazije, zvezni tajnik ln c».ugi fašistični hierarhi. Guverner je obiskal občine Teodo, R sa.no in Castelnuovo, kjer si ie ogledal sedeže ondotnlh fašjev. Potem si "'e guverner dal poročati o šolskih ustanovah ter o akcijah za socialno pomoč. Pri povratku v Cattaro so ga sprejeli šolski otroci, člani GILa, Dopolavora in pred-stavn ki 1 kalne industrije. Vsi skupaj so vzkliknili Duceju in Italiji. * Nenadna smrt kardinala Cattanija. Iz Rima poročajo, da je v svojem stanovanju Via Monferrato umrl na posledicah srčne kapi kard r.rd Federicc Ca.ttan;. Bil je star 87 let ter jc zadnje ča?e trpel na posledicah srčnih motenj. S smrtjo kardinala Cat-tania sa je skrčilo število' članov kardinal-skega kolegija na 46 oseb. ♦ Novinar.pilot odlikovan s srebrna kolajno. S srebrno kolajno za vojne zasluge ie b'l odlikovan športni novinar iz Napolija advokat dr. Feiice Scandone. Bil je dodeljen krdelu italijanskih bombnikov, ki so bili napaden: od sovražnih lovcev. Čeprav je prišel zaradi sovražnega napada v smrt-po nevarnost se ni dal in si je prizadeval, da bi povzročil sovražniku čim večjo škodo. Na koncu je opustil celo poskus rešitve s padalom ter je junaško padel v boju proti nadmočnemu sovražniku. * Sredšče za študij Verdija. Italijanski ministrski svet je odobril načrt za cživo-tvorjenie središča za študij skladatelja Verdija*. Ustanova bo imela sedež v Busse-tu pri Parmi, kjer je bil Verdi rojen. Tu se bo proučevalo življenje in delo velikega skladatelja ter se bodo dajale pobude za nove kulturne in glasbene podvige v italijanskem narodu. ♦ Velik hotel v Trentu. V Trentu so te dni o tvorili -»Grand Hotel«. Zgradba ima štiri nadstropja, 110 sob s 140 posteljami ter nudi vse udobnosti gostom. Kapital za zgraditev hotela je dala na razpolago deloma ustanova za podporo kulturnega in gospodarskega razvoja v Trentinu. ♦ Da« kat Hiške univerze v ItaPji. Te dni »o Proslavili v Italiji dan katoliške univerze. Ob teij pril ki so priredili v vseh večjih mestih, posebno v cerkvah, denarne zbirke, teir so vernikom v zahvalo za poklonjene darove izročali podobice in druge spominke. ♦ Legionarji protiletalskega topništva pOnujaja kil za transfuzijo. Tudi v Milanu je izšel oklic na prebivalstvo, naj se ljudje javijo kot krvodajalci, ki jih imajo bolnišnice v stalnem seznamu za primer nujne potrebe. Temu odzivu so se odzvali posebno številno legionarji protiletalskega topništva v Milanu, ki so pripravljeni žrtvovati del svoje krvi za vojne tovariše- katerih življenje zavisi od posrečene trasfuzije. * Kazisfcovanje madžarskega ozračja. Meteorološki zavod v Budimpešti spušča ol 6o 17. t m. v zrak balončke s posobni-..-.;. instrumenti, ki raziskujejo višje zračne .-s/jissiv. Ko so balonček ratzpoči, pade instru-a posebnim padalom na zemljo. Naj-•ijteip instrumentov so naprošeni, da. ba- -če tolmačiti samo na ta način, da se je zded Heina psu sumljiv in ga je zaradi tega nagnal v vodo, iz katere ga je pozneje rešil. • Tri smrtne obsodbe v Somboru. Pred prekim s >1 iščem v Somboru so se v soboto zagovarjali Balaš Kolompar, Liubo-mir Masirevič, Anton Hajnal, Velimir Sto-jačič in Jožef Sarnyai, ker so prejšnjo so- boto ob zatemnitvi usmrtili in izropah nekega pisarniškega ravnatelja. Kolompor. Masirevič in Hajnal so bili obsojeni v smrt na vešeilih, ostala dva pa sta bila oproščena, ker sta dokazala, da nista bila v zvezi z zločinom. Preki sod je nato razpravljal o morebitni pomiJoetLtvi * Z 22. leti mati sedmega otroka. V Va- legg.u sul Minco je bila oddana v on-dotno porodnišnico 22-letna Marta Olago-Montovanelli. 22-letnica bo sedaj že sedmič porodila navzlic svoji mladosti. Oče družine, ki šteje sedem otrok, je mlad delavec. Sedaj je v vojaški službi ter služi pn nekem pionirskem oddelku. * Smrt stoletne ženske. V Monte Giove pri Firenzi je umrla v starosta 100 let Pas-quina Pellegrinl. Zapušča sedem sinov. 27 vnukov in 36 pravnukev. * Pes je nadel denarnico. Kmet Gifberto Montanari iz Porto Maggiora pri Ferrari je pred dnevi izgubil denarnico z dokumenti Bil je prepričan, da ne bo viiel več ne dokumentov ne denarja, listnica pa se je vendar našla in sicer na nenavaden način: domači pes je prinesel denarnico v gobcu domov. * žrtev somnambulizma. 731etni Luigi Forensena iz Ville d, A^olo je te dni v navalu somnabulizma vstal iz postelje ter stopil na okno svojega stanovanja.. Izgubil je ravnotežje in padel na dvorišče ter se pri padcu ubil. * Smrtni padec. Upokojeni železničar L£-vio Voglino iz Rivalte Bomniila pri Ales-sandriji se je te dni napotil v klet po neko reč. V kleti pa je bilo temno ter se mu je v temi zaplela noga v neki predmet. Padel je po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in zavoljo tega umrl. V aprilu leta 1920. je na popolnoma enak način umna Voglinova mati, Francesca Caraccia. * 100.000 lir za podporne akcije. Ob smrti grofice Gilde TripkoVich je sin pokojnice grof Mario Tripcovich poklonil 100.000 lir za podporo mestnih in socialnih ustanov mesta Trieste. Vsota je bila enakomerno razdeljena med zavode, ki lajšajo bedo. KINO MATICA Predstave dnevno ob 17. In 19*15 uri Ob nedeljah in praznikih ob 10.33,15*, 17. t« 19.15 wri IZ LJUBLJANE U— Novi grobovi. Umrl je ugledni ljubljanski gostilničar g. Jožef FOn. Včeraj popoldne so ea spremili iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Zapustil je vdovo gospo Tončko ter širok krog sorodstva, znancev in prijateljev. — V Št. Jerneju na Dolenjskem je bil začasno pokopan g. Adolf Zajec, šolski upravitelj v Ca-drežah. Zapustil je sinčlca Marjana in sorodstvo v Ljubljani. — Pokojnm blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje. u— Kmetski pregovor pravi o 14. aprilu: »Ob svetem Tiburciju polje zeleno — dobra bo letina, zrnje jekleno.« Po takem se torej letos lahko nadejamo dobre letne. Vsa prigoda, je v zelenju, razcveteli so se tudi kostanji in magnolije kažejo svoj očarljivi kras. Polje je že zdavnejj ozele-nelo, trava pa ba bila boihotnejša. če bi bilo več moče. Toda spet imamo sončno vreme. Noči so hladne, jutra jrtsna, podnevi nas zmerno ln prijetno greje sonce. V torek smo zabeležili 15.6« C, včeraj zjutraj pa je bilo živo srebro na, 1.2° C. že zgodaj je sijalo sonce na jasnem nebu. Barometer se je dvignil na 772 mm. u— Prof. Ivan Kos je postavil na ogled v Koaovem salonu v prehodu nebotičnik-, 18 svojih najnovejših akvarelov. Razstav-Ijalec uživa sloves dobrega portretista ter mojistra okviacela ir. grafike. Po daljšem času je razstavil zbirko portretov, krajin in cvetličnih tihožitij. Rotzstava bo odprta kratek čas. u— Združenje trafikantov sporoča svojim članom na nekatera vprašanja, da je glede odpiranja in zapiranja trafik nadalje Che cos'e la tattica „A BRANCHI"? Allorche le navi commerciali nemi che si riuniscono in grandi convogli per godere della sicurezza del gregge, si lanciano, contro d! esse, i sottomarini, »Lupi del Mare«. Questa rcoen-tissima tattica che ha ottenuto strepitosi successi, viene descritta hi on interessante articolo con disegni illustrativi, neH'ultima edizione di SIGNAL. t in vendha Pedizione itak>*edesca di SIGNAL No 7, la moderna rhisca illustrata che si fa apprezzare per i suoi servizi d-infocmaziooe. 40 paCine, d. cui 8 a colori. Io vendita ovenque a L 3-—. Kaj |e taktika ,,V TROPIH"? Ko se neprijateljske trgovke ladje združijo v velikih konvojih, da bi uživale varnost čredo, se zaženejo proti njim podmornice, »morski volkovi«. Ta najnovejša taktika, ki je doživela velikanski uspeh, je opisana v zanimivem članku, opremljenem z risbami, v poslednji izdaji lista SIGNAL. Naprodaj jc italiiansko-neinJka udaja lista SIGNAL feer. 7, modema ilnscrinna revija, ki je cenjena zavoljo svoje obveščevalne službe. 40 strani, od teh t t barvanimi riibami. Dobite jo povsod za 3 Ure. v veljavi stara naredba iz leta 1942. to se pravi: trafike se odpirajo ob 7. zjutraj, zapirajo pa ob 20. zvečer. u— Ljubljanski godalni kvartet deluje v naši sredini že kakih 15 let. Ves čas sta njegova člana primarij Leon Pfedfer in vi-oliat Vinko šušteršič. V zadnjih letih sta. se jima pridružila II. violinist Albert Der-melj in soločelist Cenda šedlbaucr. Razen Sedibauerja, ki je prišel med nas iz izvrstne praške šole, so vsi trije člani uživali svojo izobrazbo na našem konserv= toriju. V koncertnem življenju so se uveljavili vsi trije kot solisti na svojih instrumentih, sijajno pa so uigrani tudi v komorni skupini. Posebna zasluga našega Ljubljanskega kvarteta je to, da je vselej gojil z vso vnemo tudi doCača komorna dela, ki jih zelo pogostokrat ter s ponosom postavlja na svoje sporede. Poleg domačina Petriča nam bodo izvejali v ponedeljek, dela. ki so jih napisali Respighi, Mozart in Čajkovski. Na koncert opozarjamo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Vršil se bo 19. t. m. ob pol 18. uri zvečer v veliki filharmonični dvoroma. u— Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo gojencev šole Glasbene Matice ki bo ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Naslov produkcije je »Koncert v družini« in na produkciji bodo izvajani trije Jružnski koncertni sporedi. V prvem bodo nastopili gojenci iz violinskega rnsamblai šole Karla Soji čina, dalje učenci klavirja iz šole ge. Kolaričeve in štrukljeve, gojenci iz oddelka za violino iz šole g. Ivančiča in gojenci oddelka za deklemecijo iz šole g. Šesta, Drugi koncertni spored izvajajo učenci klavirskega oddelka gg. šonca, Dernovskove. dalje učenci iz o'.delka za violino šole A. Ivančiča in Karla Sancina ter gojenec solo-petja ravnatelja Betetta. Tretji lconce;tni spored bodo izvajali gojenci klavirskega oddelka gg. Kolatičeve in £>trukljeve. violinskega oddelka iz šole Ivančiaa, iz oddelka za oboo g. Bar oh-a in viodlnski ansambel iz šole Karla Sancina.. Pod obni spored se dobi v knjigami Glasbene Ma-ice. Zsčetek produkcije bo točno ob 18. uri v maM fiTh. dvorani. Prihodnja produlu-i a — sedma — bo v soboto 17. t. m. ob 18. uri zvečer v mali filharmonični dvorani, u— Nova slovenska kan tata za soli, zbor hi orkester: Iirižev pot, ki jo je ugloebiu skladatelj Matija Teme, se bo izvajal ' na koncertih Glasbene Matice na. Veliki čotr-tek, dne 22. in na Veliki petek dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki unionski dvo-i-anl Po glasbeni strukturi spada c ntata nekako v iso vroto kot orctorrij al. tudi pasijon. Eno kot fiiugo so večje g'asbene oblike, zložene za zbor in soliste s spr-mlje-vanjem orkestra. Večja razlik. ie v njih vsebini, Pasijon obravnava trpljenje Kri- NAROČITE SE NA R O M A N E DObtit KNjiuh ii •KinimniHMiHiitiifirniiim-t ti- i- 1»- ............. ■ stusovo, oratorij kal^o biblično zgodbo sploh, pri kom ta ti pa je vsebina i hko lirično reiigiozna ali pa tudi svetnega značaj-«. Vendar ni meja me 1 oratorijem in kantato preveč osu\> začrtana. Prva večja k on ta ta v naši literaturi je bila S ttner-jeva Jeftejeva prisega, dočim je njegov Assumpcijo že bolj ozatorij. Največja kan-tata v naši literaturi pa je sedaj novi Tcmčev: Križev pot. O njegovi zgradbi par besedi jutri. Na koncerta opozarjamo, vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Propustnica na ime Sinček Justina se je našla Hr-ni jo ogl. oddelek »Jutra«. u— N"Ovi strojepisni tečaji, eno-, dv»- in trimesečni (dnevni in večerni) prično 15. aprila. Desetprstna učna metoda. Specijal-na stn>jepLsna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne a.li zvečer po želji obiskovalcev. Na razpolago prospekt: Trgovsko učiHščc »Christ°fov učni zavod«, Domobranska 15. Spodnja štajerska Deželni vodja dr. Uebcrreiter je kot šef civilne upraive na Spodnjem štajerskem objavil v nedeljski slavnostni številki mariborskega dnevnika poziv spodnještajer-skim možem in ženam, ki ga zaključuje: V četrtem letu vojne ne utegnemo prirejati velikih svečanosti. Ob dmgi obletnici priključka Spolnjega štajerskega hočemo misliti na to, da za, vse, kar smo in kar imamo, dolgujemo hvaležnost Fiihrerju, kateremu hočemo obljubiti da bomo z vso predanostjo služili njemu in njegovemu velikemu delu. Na koncu te v*>jne bo nemški narod imel izvojev-ano največjo zmago v svoji zgodovini in sadove te zmage bodo želi tisti, ki hr.ibro in nezdvojeno prenašajo bremena vojne. Razčiščevanje državne pripadnosti. Od 27. marca cMje razčiščajo krajevne skupine Heimatbunda pripadnost vseh tistih spodnještajorskih mož in žen:,, ki so bili rojeni pred 31. marcem 1927 in doslej še niso včlanjeni v Heimatbundu. To je zdaj posle Inje generalno prečiščen je vseh nejasnih zaaev, ne glede na to, ali posamezniki doslej niso zapr>.-sidi za sprejem v Hei-matbund e'Ii pa so bili odklenjeni. To je poaiednja možnost, da se uredi pripadnost k Heimatbundu in s tem nemško državljanstvo. Proslava druge obletnice nemške zasedbe je biii- na Spodnjem Štajercem, kakor poroča >Mai-burger Zeitung«, skromna, v skladu z zakoni totalne vojne. V dvorani Heini&itbunda v M-iriboru je bil svečan zbor, ki mu je dal mestni gledališki orkester glasbeni okvir. Govorila sta deželni vouja da\ Ueboneilher iz Gradca in zvezni vodja Heimatbunda Franz Steindl. Poča-ščenje mrtvih je bilo v gr-.ju junakov v Ivlaiiboru. Dr. Ueberreithsr je obiskal še Ruše, nakar se je vrnil v Gradec. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 74-letna posetnica Jožefa Lirzerjeva-Sieglova, delavčeva hčerka Kat:rtni Crešnarjc-va, 721etni železniški upokojenec Viktor G-o-bee in 261etna žona str<.kovncga učitelja Edi Mlakarjeva-Arnoldova. V št. Petru pri Maiiboiu je umrl železnišloi upokojenec Konrad Verlič, v Celju po, 511etni prometni kRudolf Tovornik in gi-adbenik Rudolf Hauck. V št. Jurju ob ščavnici je umrl 71-letni upokojeni bančni ura/lnik Fr. Kerin, na Kamerščaku pri Ljutomea-u pa zrpeb-nioa, ga. Alojzija Luknar-Simoničeva v visoki starosti 82 let. V Krškem je umrla ga. Avreiija Tomičevor-Barteimetova, ki ji je pred 7 tedni umrl s-zpvog, urarski mojster Jožef Tomič- Gozdovi pokrfmV) polovico Spodnjega štajerskega, »Volkscher Beohachter« beleži: Ob prevzemu Spodnjega štajerskega je bil v zaščito gozdov, ki z 297.000 ha pokrivajo skoraj polovico deželice, imenovan poseben poverjenik za gozdno upravo, ki skrbi za gozdarsko izgr^ernjo. Zuoj je 13 gozdarskih irradov z dvema višjima g*>-zdarstvoma in 25 revirnimd gosdarutvi. Nesreče, 371etni pws3®tnik Franc Rojko iz Grajene pri Vurberku je padel s kolesa, si pretresel možgane in zlomil ključnico. Nadalje je padel s kciesa 611etni vratar mariborskega učiteljišča Alojz Pelek, ki se je hulo poškodoval po glavi. V sporu s tovariši je dobil 28!etni Ferdinand Viriečnik iz Modriča udarec po glavi. Poškodovana* leže v maribor^ti bolnišnici. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 14. aprila, ob 18.30: Veliki moi. izven Cene oo ui ua^^u -Petek. 16. aprila, ob 18.30: V času obiskanja. Red A. Sobota, 17. aprila, ob 18.30: V ča®u obiskanja, Izven. Cene 20 lir navzdoL Nedelja, 18. aprila, ob 15: V času obiskanja. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 18.30: Jesen. Izven. Cene od 15 lir navzdoL L. Prenner: »Veliki nrož.« Komedija v treh dejanjih. Osebe: Vrhunec, slaven domačin — VI. Skrbinšek, Praznikova, pokroviteljica umetnosti — Starčeva, Praznik — Cesar, Nada. nečak nja — Rasberger-jeva, Zorin, nečak — Brezigar, dr. Votlina, književnik in režiser — Peček. dr. Močerad, predsednik — Košuta, prof. Pivnik — P. Kovic, Volk, lastnik lista — Lipah, Lisjak. urednik časopisa — Košič. Modrijan., urednik revije — Raztresen. Skaza, umetnik — Bratina. stud. iur. Grajšek — Blaž, Mogočnik, sin bogataša — Drenovec, prof. Kresnik — Nakerst, Milka, sobarica — Sancinova, policijski komisar — Gorinšek. Režiser: M. Skrbinšek, scenograf: A. Ger-Iovičeva. O P E B A Četrtek. 15. aprila, ob 18: Evgenlj On je gin. Red Četrtek. Petek, 15. aprila, ob 15: Sirota Marko (Obuti maček). Prireditev Gilla. Sobota, 17. aprila, ob 18: Madame Butter-f!y. Izven. Nedeija. 18. aprila, ob 17: Zemlja smehljaja Opereta. Izven. Cene od 28 lir na-zdol. P. I. Čajkovski: »Evgenlj Onjegin.« Ope- ra v sedmih slikah. Osebe: Lartna — Po-ličeva, Tatjana — Vidalijeva. Olga — Go-lobova. Flipjevna — Stritarjeva. Onjegin — Janko. Lenski — Čuden, Gremin — Lupša, stotnik — Skabar. Triquet. — B. Sancin. Zarecki — Dolrričar, Giilot — Mencin. Dirigent: N. Štrtof, režija in scena: C. Debevec. zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Dnevi j?asijjmsk!h predsta? „V časti ob'skan|au 16. aprla: petek. Red »A* ob 18.30. 17. aprila: sobota. Izven ob 18 30 18. aprila: cvetna nedelja. Jzvcn ot> 15.00. aprila: ponedeljek. Zaprto. 20. aprila: veliki torek Red »Torek« ob 18.30. 21. aprila: velika sreda. Red »B« ob 18 30. 22. aprila: veliki četrtek. Izven ob 18.30. 23. aprila: veKki petr*k. Izven ob 15. 24. aprila: velka sobota. Zaprto. 25. aprila: velika asdelja. Iz v« ob 15. 26. aprila: velikonočni ponedeljek. Izven ob 18.30. Naš jezik Jezikovna paša 87. Per.ad jajce znese in izvali, druga živad pa jajce zleze. »Samica (bramorjeva) odloži v gnezdo jajce.« Ta »odloži« je nemški ablegen, torej tuje občuten in mišljen. V slovenščini odložimo to, kar smo »naložili«: suknjo, oprtnik itd. Bramorka pa jajce v gnezdo zleže! Takisto riba! 88. Trpeti na jetikj grla. »Trpel je na jetik: grlača, ki ga je v zadnjih dneh qvirata uživati sleherno hrano.« Mišljena je jetika grla, ki se je razširila na žrelo in zavzela tudi začetek požiralnika. »Grlač« je nenavadna oznaka in bi značila bitje, ki ima grlo, ne ga grla samega! 89. Vbod — vbodljaj. »Strupene kače, ko ukoljejo, napravijo le majhno ranico, ki je videti kakor rahel vbodljaj z dvema šivankama.« Vbodljaje in vbode delamo zdravniki, kadar z vbrizgavanjem mrtvičila mrtvi-čimo mesto, kjer bomo operirali. Ko vbo-demo, imenujemo to delo vbodljaj: napravil sem oi, dva vbodljaja; kraj pa, kjer vbodemo, je vbod: skozi dva, tri vbode sem vbrizgnll. Zgoraj se mora torej pravilno glasiti: »... ranico, ki je videti kakor rahel vbod z dvema šivankama.« 90. Smrtonosen — smrten. »Posledice kačjega pika so smrtonosne.« Smrtonosno je to, kar prinaša smrt: strupena kača, kačji pik je smrtonosen; posledice pika so pa smrtne! 91. Vejevati — vojevanje. »Običaj angleškega vojnega vodenja.« Tako berem v slovenskem časopisu. Vsak učitelj slovenščine bi skočil iz kože, če teri mu zadnji šolarcek tako napisal. In po pravici! Ali ni lepše, najmanj tako točno. preprosto: običaj angleškega vojeva-nja! Seveda, če bi bil pisec mislil po slovensko, bd bil nemara tako zapisal, ker pa je imel pred seboj nemško besedilo (Kriegfuhrung), jo je vsekal kar po nemško s slovenskimi besedami. 92. Protistrup = protitelo; strup vbrizgam v kri — strup je vbrizgan. »Dejstvo, da kačji strup, vnešen v kri sesalca v majhnih obrokih, povzroči v njem tvorjenje protastrupa ali takozvanih antiteles.« Tako berem izpod peresa učenjaka. Menda se v vseh jezikih ogibljejo tako zvanih hebridnih oblik t j. takih, ki so sestavljene iz dveh jezikov, ki ndso potemtakem ne tič ne miš. Dokler v slovenščini nimamo boljše oznake za nemški An-tikorper, tako dolgo uporabljajmo sestavljenko iz samih slovenskih prvin: protitelo, kakor pravimo tudi protistrup. »Vnešen strup« je dobesedna prestava iz I nemščine: eingebracht. Po slovensko rečeno, da strup vbrizgamo v kri, strup je potemtakem vbrizgan v kri! 93. Ne učinkuje pri pikn bosanskega gada; ne učinkuje, če je pičil bosanski gad. »Zdravilni serum ne učinkuje v slučaju pika po bosanskem gadu.« Menda ni treba posebej naglašati, da je ta stavek čisto po tuje občuten in mišljen. Po slovensko bi se glasil, kakor je povedano zgoraj. 94. Vprašanje rešim — vprašanje je rešeno; vprašanja ne rešim — vprašanje Je nerešeno. »Ostalo je odprto tudi vprašanje.« Ta stavek je po svoji neslovenskosti, pravi pravcati brat onemu pri 93. Oba sta nemška Mihelna v slovenski kučmi 1 95. Neopacof, nevidni mikrobi. »Je zasledil, da morejo podvidne zverinice (namreč mikrobi) požreti io umoriti živa bitja, ki so veliko večja kakor one same.« To najdem v nekem našem mesečniku. Isto mesto je nekdo iz angleščine podal v nemščini takole: »dem bloflen Auge un-sichtbaren Geschopfe.« »Podviden«. beseda, ki jo prv'č najdem, je sestra »podhranjenosti« (glej št. 74 Je- ! zikovne paše), obe pa sta slovenščini ne-svojstveni, pa če tudi imata precej žlahie! Kakor smo za podhranjenost rekli po slovensko »slaba hranjenost«, »nezadostna prehrana«, tako bi rekli za gornjo misel neopazne zverinice, tudi nevidne ne bi bilo napek. »Podviden« ni pa ne tič ne miš! Ista piaavka pravi v isti zadevi na drugem mestu: »Ne da bi pomislil, kako lahko bi preskočile nanj, iz varnega skrivališča nevidnosti.« 96. Rak (žival): rakova juba. rakova pot, R&kcvec, Rakovnik, pa račja kuga: rak (bolezen): rakav bolnik = rakavec, raka-vina (na raku bolno tkivo), rakavica = carcinomatosis. 2e nekajkrat sem opozoril, da strokovnjak rabi za razne pojme različne oznake. Ce jih jezik še nima, tedaj jih je treba stvoriti; pri tem pa moramo paziti, da ne grešimo proti svojstvenosti jezika! Da sta rak (bolezen) in rak (žival) dvoje, mora biti jasno iz zveze. Izpeljanke iz teh dveh besed pa lahko razločujemo že po vnanji obliki. Za prve je v uvodnem stavku že dovolj povedanega. Za druge pa še tole. Dokler je obolenje samo na enem organu, pravimo temu obolenju rak — rak na ustnici = ust nični rak, rak na želodcu = želodčni rak itd. — carcinoma, der Kreos; kadar pa so razpase po vsem organizmu, Poravnaj On pre) tedaj je to mednarodno carcinomatosis, die Krebskrankheit. Po naše? Največ in najlepših oznak za bolezni imamo na -ica. Po njihovem vzgledu bomo rekli: rakavica. 97. Razjedžviea, t nr S vi ca, mozoljivica, priščavica, mehurj&vica, bezgavkavica. Slično kot z rakom in rakavico je z raz-jčdo (ulcus, das Geschvviir) in razjedavico. Dokler trpi kdo na eni razjedi v želodcu, pravimo, da ima želodčno razjedo, ulcus venticuli, das Magengeschvvur; kakor hitro jih je več, tedaj je to ulcerositas, die Geschvvurskrankheit, želodčna razjedavi-ca! Furunculus = tur, furunculositas = tura v'ca. Folliculitis = mozolj, fulliculositas = mozoljavica. Urtica = prišč, urticaria = priščavica tudi: koprivnica, žara osipa). V zdravstvu poznamo dve vrsti samostojnih bolezni, katerih glavni znak je vnetje bezgavk: lymphogranulomatosis in Ijrmphogranulomatosis inguinalis. Zadnja ima tudi oznako »četrta spolna bolezen«. Nemec nima ne za prvo ne za drugo lastne oznake. Po slovensko bi rekli prvi bezgavkavica, ker so otekle bezgavke po vsem životu, drugi pa dimeljska bezgavkavica. ker je oteklina bezgavk samo v dimi j ah. 98. Ovitek — zavitek =" zavoj — ovčj — povoj; obveza — preobveza. Ce kdaj kje, tedaj je iz gornjih besed jasno, da je treba razločevati in se odločiti za primerne oznake pri posameznih pojmih. Mrzle ali vroče, kišnate, gorčične ovitke dajemo bolnikom, kadar jih ovijamo. Zavitek — zavoj: jestvin. obleke, knjig. Prvi zavoj (das Verbandpackchen) nam služi za prvo obvezo ranjenca. Ovoj je die Hiille, der Umschlag, pa tudi, kar napravimo pri obvezovanju, die Biadetour: eirkntaren, obrnjen (renversč). Povojev imamo več vrst: k&Pkojev, škroban, mavčev itd., ki jih rabimo pri ob- in preobvezovanju — die Binde. Obveza = der Verband; preobveza * der VerbandwechseL 99. Bacili kar mrgolč — bacilov kar mrgoli »Če je čisto stekleno ploščico pomazal s koščkom mišje vranice, ki so v njej bacili kar mrgoleli, je opazil« itd. Tako berem v prestavi nekega zdravstvenega članka. Ali in kakšna je razlika med uvodnima dvema stavkoma? Bacili kar mrgole, pomeni, da ne mirujejo, da se gibljejo; bacilov kar mrgoli, tako pa pravimo, kadar jih je kot listja in trave. 100. Tisoči — na tisoče. »Kot lovec sem v svojem življenju videl na tisoče jerebic, pa nikdar nobene, ki bi bila sedla na drevo ali v grm.« Tako sem napisal v Jutru 22. VIII. 1942. Takrat je bil poštni promet popolnoma, osebni pa skoro popolnoma ukinjen. Zaradi tega sem moral izrabiti vsako priliko, da sem izročil rokopis za Jutro. Tako se je zgodilo, da bi bilo tudi za omenjeni članek bolje, če bi ga bil vsaj še enkrat prespal in premislil. Kakšna je razlika med tem, če rečem »na tisoče jerebic« in »tisoče jerebic«? Tisoči jerebic (vsota vseh) so bili, katere 9em v svojem življenju videl; na tisoče pa bi pomenilo, da sem jih videl tisoče pri posameznih prilikah. Tega pa ni mogoče reči o jerebicah, poč pa o lastovkah, kadar se v jeseni zbirajo, da polete na jug; o mravljah na mravljišču; o mušicah, kadar v zraku izvajajo svoj Ženitovanjski ples. Torej: v trojem življenju Mm videl tisoče jerebic. Skriti vonj slovenščine je pač čudovit! Dr. Kmetje in nekmet je: Sadite krompir! AH že veste, kako se glasi r.r-jnovejSe geslo francoskih kmetovalcev? Glasi ae: Kmetje in nekmetje — sadite krompir! Pn tem pomislite na Antoni a Avguširn,* Parmentiera, ki se je svojčas m oral trdo boriti, da je uvedel krompir v Franciji. Kiompir, pripravljen na sto in več načinov je namreč odkritje gospoda Parmen-tiera, ki je bil vešč lekarnar, kuhar, pa •ur; vidcc, ki je epozna! gospodarski pomen krompirja v davni preteklosti. Mnogo njegovih kuhinjskih receptov se tče iz-Icljučno krompirja. Lahko bi dejali, da je krompir oče ali vsaj pokrovitelj v obširni francoski družini zelenjave. Dolgo ča.a so se Francozi temu ameriškemu gomolju upirali. Niso ga hoteli sprejeti ne v svojo kuhinjo, ne v gospodarstvo, in to navzlic temu, da je krompir že 200 let v Evropi veljal za splošno živlo ter se uveljavil na Angleškem, v Nemčiji, na Nizozemskem ter v Švici. Par~"»ntier ie b;l po poklicu farmacevt ter je bil v službi franeor-ko vojske. Večkrat se je izjavil v prilog krompirju, ki so ga b'li pripeljali iz Amerike. Bil je namreč popolnoma prepričan, da je krom. oir zelo hranivo živilo, zato se je tudi v veliki meri posvečal Kuharski umetnosti. Od časa do časa eri je celo izmislil kakšen nov način kuhanja in priprave krompirja. V tem pogledu je bil naravnost genialno Iznajdljiv. Toda Parmantiera njegovi ro-i'«- ""■»'uSat!. Krompirja niso hoteli jesti ne meščani, ne kmetje; slednji so ga z največjim odporom poklanjali ki maj živini. Tedaj se je Parmenticr, lii je hotel na vsak način prodreti s svojim krompirjem, obrni! naravnost na svojega mogočnega protektorja Louisa XVI. In francoski vladar, ki je vladal v Versaille-su, je upošteval Parmcntierove nasvete. Na podlagi Parmentierove izjave je določil, da je pripravljen uvrstiti krompir med dvorne obede, ša več. Kralj je izkazal krompirju posebno spoštovanje r.a ta način. da je odredil, naj ne krompir goji naravnost na vrtu versajskega parka. Tako se je zgodilo. Takoj so določili nekaj leh, na katerih bodo saaadili krompir. Seveda niso smel; ljubosumni dvorjani vode ti za to kraljevo p">budo šele po lolgem času so ■ zvedeli, kakšna nenavadna rastlina se goji na vrtu versajskega- parka, zato pa je imela novost icmalu zaželjen učinek. Glas o tem. da. goji krompir* sani francoski kralj v wojih vrtovih sc je kmalu raznesel po deželi in kmalu je vsa Francija povzela kraljev zgled. Nihče ni hotel zaostati za kraljevo pobudo, vsak si jo podvizal, da bi tudi 011 pridelal krompir kakor Louis XVI. Tako je jrušel krompir v F rana: j i na dvorno mizo, z dvorne mize na mizo bogatašev, plemenitašev in veljakov, nato p* še na mizo meščanstva iin ijuds*va. Njegova zmaga je bila sigurna m trajna, nihče več ga nd mogel izpodriniti. Tako se je pomalem krompir razširil po vsej Franciji, kjer so ga sad li v raznih pokrajinah ter mu dajali tudi temu primerna krajevna imena. V teku razvoja francoskega življenja je priiel krompir v Franciji do posebne veljave. V Nemčiji na primer postrežejo s krompirjm vedno poleg mesa ali zelenjave. V Franciji pa tvon krompir jed zase ter ga kuhajo po posebnih pravilih, ki jih jc '"zdelal zanj nesmrtni Parmentier. Zato velja v Franciji navada, da mora biti krompir vsak dan na mizi. Sedanja vojna je tudi v pogledu Krompirja povzročila v Franciji majhno zmešnjavo. Ljudje, ki no bili vajeni imeti krompir na mizi opoldne In zvečat, si tega trenutno ne morejo privoščiti iz enostavnega razloga, ker nimajo krompirja dovolj na razpolago za vseh 365 dni v letu. Z zavistjo gledajo Francozi prek j nemške meje, kjer pridelajo letno 50 milijonov ton krompirja, popolnoma ".adeGtno količino za nemško ljudstvo. V tem pogled', se zdi Francozom primerno posnemanje nemške. ga zgleda in odtod izvira njihovo geslo, naj bi vsak francoski d žavljan. kmet ah nekmet, v izdatnejši meri kakor ^oolej prideloval krompir. Delo in uspehi Društva Mali gespodar člsipstvo organiziranih rejcev se fe moffso dvignila — Porušil® z občnega zbora Poročila na nedeljskem občnem zboru ljubljanskega s Družit v a Mali gospodar« (v telovadnici ljudske šole na Cojzovi cestil, jajsno iokazujejo, da je treba to društvo ceniti kot pomembno gospodarsko organizacijo našega malega človeka — ne le po številu članstva, temveč predvsem zaradi njegove delavnosti in obsežnega gospodarskega programa. Da društvo znajo ceniti tudi na pristojnih mestih, je pokazala udeležba zastopnikov kmetijskih ustanov in oblasti na. občnem zboru. Društveni predsednik Drago Grabnar je po prehodu na dnevni red pozdravil naslelnje zastopnike: kmetijskega oddelka Visokega komisariata ing. Obiska, Kmetijske zbornice ing. Mucka, gospodarskega urada mestne občine ing. Mačka, Splošne železničarske gospodarske zdruge R. Kompuša in Čebelarske zadruge železničarjev Robido. Predsednik je podrobno razčlenil program in delo Jruštva. Ko je bilo ustanovljeno ljubljansko društvo, ki je jedro Zveze društev »Mali gospodar«, se je združilo okrog 400 rejcev in predsednik je ugotovil, da bi v Ljubljani moralo biti približno 5.000 članov. Zdaj se temu številu že bližajo. Tadaj so začeli smotrno izpolnjevati organizacijsko delo in delokrog društva so razlelili na okraje, poverjen i štva, kjer so začeli prirejati predavanja ter sestanke rejcev. Pozneje je bilo treba društvo primerno prila-goliti razmeram, število članov je začelo naglo naraščati, v čemer pa ne vidijo zgolj napredka, ker so se društva začeli oklepati mnogi rejci iz sebičnih razlogov, da bi si iaže preskrbeli krmo. Društvena naloga niso kupčijske zadeve, temveč poučevanje rejcev, pospeševanje reje, izpodbujanje k umni reji. Društvo je predvsem namenjeno, ■ia organizira male gospo larje, to se pravi •ejovne ljudi, ki imajo tudi nekaj zemlje ter da hkrati z rejo smotrno izkoriščajo vse pridelke in surovine malega gospodarstva. Vendar so v društvo začeli sprejemati tudi rejce, ki se pečajo samo z rejo malih živali, a ne morejo odobravati, da nekateri rejci rede več živali, kakor jih morejo prehrani ti. Ena najpomembnejših nalog društva v teh čosih je bila, la so skrbeli za razdeljevanje krme med rejce, kajti reja bi propadla, če bi rejci ne uživali primerne pomoči društva in ustanov. Da bi pa društvo vendar ne zanemarjalo tudi svojega strokovnega dela, ki je bilo zaradi njega ustanovljeno, je bil 1. marca letos sklenjen dogovor med Splošno železničarsko gospodarsko zrdrugo in društvom. Po njem je zadruga prevzela kupčijske zadeve. Društvo se je oprijelo zopet svojega, prvotnega dela. Začelo je ustanavljati rejske krožke ter se lotilo dela za smotrno selekcijo plemenskih živali. Ustsmovljenih je bilo že več krožkov, ustanovitev nadaljnjih pa pripravljajo. To delo je zelo potrebno, zlasti še. ker so se razpasli razni križanci pose no med kunci, a_ niknkor ni lahko, če pomislimo, da se število kuncev v sami Ljubljani giblje okrog 70.000. Zato ie potrebno, da se združi v krožkih čim več rejcev, ki imajo razumevanje za strokovno rejsk<> delo. Da je društvo opravilo kljub vsem težavam v preteklem poslovnem letu res mnogo dela ter doseglo glede na razmere lepe uspehe, smo sprevideli iz tajniškega poročila (tajnik Lojze Merljak). Ob zalnjem občnem zboru je društvo štelo le 372 članov, zdaj jih pa šteje 3511, kar pomeni, da se je število članstva skoraj podesetorilo. Hkrati s porastom članstva je 9eveda naraslo tudi delo odbora- kar nam kažejo najbolje številke o razdeljen h krmilih lani (do konca leta. Društvo je razdelilo 1332 kg prosa, 8922 kg tropin, 850 kg krvne moke. 11.000 kg pese, 800 kg korenja, 20.000 kg ovsa, 31.065 kg otrobov 35.218 kg moke, 18.359 kg riža, 17.568 kg krompirja, 3313 kg repe, 1324 kg topinamburja, 900 kg klajnega apna in razen tega še 1000 kg tobačnega prahu in 4.200 kg gnojil. Razen tega je članstvo še prejemalo krmila, ki jih je preskrbela Splošna železničarska gospodarska z: druga Pri tem niso še upoštevana zimska krmila. kt jih je preskrbela zalruga: 25 285 kg krompirja, 46.622 kg korenja, 7685 kg sena, 5195 kg pese, 751 kg slame, 2809 kg kostnega zdroba, 12.620 ovsa itd. Skupa: je bilo razdeljeno skoraj 27 vagonov krmil in drugih potrebščin ali 267.394 kg. Da je bil odbor izredno delaven, aprevl-dimo že iz števila seg: 49. — Društvo je pnreciilo tud valjenje plemenskih piščancev. Razdeljenih je bilo med rejce precej raznih plemenslt-h živali..-Prošenj za plemenske živali ie bilo vloženih 107. Vred nost razdeljenih plemenskih živali ie v primeri z vrednostjo živali prejšnje leto zck' velika; ob prejšnjem občnem žboru jc znašala vrednot razdeljenih ž-vali 3176 L. zdaj pa znaša 16.101 L. — 1,'rav lako za dovoljivo sliko o delovanju društva je po. kazalo blagajniško poročilo (blagajnik Viktor Rozman), že številka o ^cnarnem prometu pove mnogo: 939.793 L. Dohodkov je bilo 472.417 L. izdatkov 185 292 L in prebitek znaŠ3 6.125 L. Prebitek so porabili za nakup plemenskih živali ter pospeševanje reje. Članarina je znašla 160le L. Vrednost blaga, prodanega članom, je znašala lani 343.087 L. Gospodar MatKo Keše je poročal podrobno k.r.ko plemenskih živali so razdelili lani. Vsa poročila so bila sprejeta orez prigovora in zbor je sprejel razrešnico, nakar so sledile volitve. Izvoljeni so bi: predsednik Drago Grabnar, podpredsednik D. Krsem, tajnik L. Merljak. blagajnik V. Rozman, gospodar M. Keše, odbornika J Kruš č in Fr. Mejač, namestnika- Fr. Voa-nik in Vinko Plevčak, revizorja P. Klepec in dr. J. Podobnik, namestnik revizorja. Iv. Božič. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo pritegnili v odbor (s posvetovalno pravico; načelnike rejskih krožkov, če že niso v odboru. — Društvu je čestital k 'epim uspehom predsednik zveze dr. J. Koren. Pri raznoterostih so b;la sprožena še številna pomembna vprašanja; zlasti so govorili o preskrbi krmil, kar je posebno pereča zadeva, in o nakupu plemenskih živali. _" Če pogine slon V okolici Darmstadta je pokopališče slonov. Tu namreč konča svoje življenje več na slonov, k: pogine naravne smrti ali pa ki jih morajo v živalskih vrtevih in cir. kusih zaradi starosti pokončati. V Darm-st-.dtu stro.e tudi slonove kože, iz kater:h izdelujejo razne predmete. Po posebnem postopku se da tud slonova koža astro j'ti. za kar je pa potrebno intenzivno delo skozi dve leti in še eno leto sušenja, preden dobe iz slonove kože usnje. Seveda ne smemo misliti, da bi se dal; usnje iz slonove kože porabiti za izdelovanje ženskih ročn'h torbe ali splcir luksuzne gal: nterijske robe Tako uonje je debelo dobrih o cm in po te meljiti obdelav; je tako trdo, da g~i lahko uporabljajo za brušenje jeklelh nožev. Slcnova koža, ki ima pribl'žno 10 mJ uporabnega usnja, tohta ekrog 3.50 stota in iz nje lahko izdeluje^ tudi ^brusilne kamne«, ki j h visoko cenijo v nekaterih panogah industrije. 30 | Detektivski roman »Nocoj ne morem govoriti o tem, vse na svetu bi dal. da bi slišal, kaj mi hočete povedati, a nitnam moči za to. V stanju, v kakršnem sem zdaj, ne odgovarjam zase. Nimam poguma, da bi odprl grob te mučeni ce. Ste me slišali, ko ste prišli sem ? Moja domišljija ne pozna meja, postanem avtor, ki se je vživel v svoje junake, katerih ni več. Zdaj sem človek, ki sem si ga ustvaril v svoji domišljiji in ki je močnejši od mene. Zblaznel bi, ako bi skušal premagati svojo domišljijo. Ne smete me videti, ko izgubim živce; ne, gospa Valerija, za nič na svetu vam nočem n'idit: tega groznega prizora Pridite jutri, po dnevu. Kupil sem kočijo in žrebca. Ariela zna voziti; prišla bo po vas in vašo taščo. Lahko se pogovoriva jutri, ko bom sposoben za razgovor. Umiram od želje, da bi vas sl;šal. Zjutraj bom vljuden, pameten, zgovoren, za danes pa dovolj. Ne govorimo več o tej stvari, ki me preveč razburja in zanima. Moram pomiriti svoje možgane. Godba je resnično pomirjevalno sredstvo za razburjene živce. Moja harfa... moja harfa!« Zapeljal je svoj voziček v najdaljši kot sobe ter se srečal tam z gospo Macallano-vo, ki je prihajala k meni, da bi me odvedla »Lahko noč, Dexter,« je dejala moja tašča. Z gospodovalno kretnjo je dvignil roko. »Počakajte,« je dejal. »Dovolite ji, naj me sliši peti.« Voziček se nama je počasi bližal. Miserri-mus Dexter ga je potiskal z eno samo roko, v drugi pa je držal h? kakršne še nikdar v življenju - ^em videla. »Dovolita, da trenutek razmislim; vam bom zapel, gospa Valerija.« Zaprl je oči, naslonil glavo na harfo in med tem ko je razmišljal, je s prsti nalahno prebiral strune. Cez nekaj minut je dvignil glavo, me pogl" :l3l in zapel prve note svoje pesmi v obliki preludija. Je bilo to dobro ali slabo petje? Ne morem reči, kakor sploh r.e morem reči, ali je bila to sploh godba. Bili so to divji, barbarski, monotoni zvoki, ki v ničemer niso bili podobni modernim skladbam. Cez nekaj časa mu je glas opešal, prsti so mu vse bolj nalahno prebirali strune. Glavo je naslonil na naslon vozička in naposled so se mu oči zaprle. Zaspal je s harfo v rokah, kakor zaspi otrok z novo igračko v roki. Po prstih sva šli iz sobe ter zapustili Mlserrimusa Dexterja. pesnika in skladatelja in blazneža v sladkem spanju. Devetnajsto poglavje Brebae zamimvzsil Dve novi znamki v Češkem Protekto-ratu. Poštna uprava češkega Protektorata. bo izdala- za letošnji rojstni dan-kaneelarja Hitlerja 20. aprila dve nevi znamki s Hitlerjevo podobo. Ameriški listi bodo morali skrč ti obseg. V Zedinjenih državah se ukvarjajo z načrtom o skrčenju obsega amerišk h dnevnikov. Verjetno je. da bo v bod' *•-> državna oblast dodeljevala papir vsem o — podjetjem. Lfsšb TRMOGLAVKA Na pol zaspana je stala Ariela v tretji sobi v pritličju ter naju čakala. Brez besede, ne da b! naju vsaj pogledala, naju je peljala skozi temačen vrt ter zaklenila za nama vrtna vrata. iLahko noč, Ariela,« sem zaklicala od zunaj preko plota V odgovor sem slišala le njene težke korake ter čez nekaj časa loputanje vežnih vrat. ki jih je zaklepala, v • : Uvideven taščin kočijaž je prižgal svetilke na kočiji, eno pa je vzel v roke ter nama šel naproti po labirintu kupov, med katerimi sva morali hoditi. Tako sva brez nezgode prišli na cesto. »Nu,« je dejala tašča, ko sva sedli v kočijo, »videla si torej Miserrimusa Dexterja; nadejam se, da ti to zadostuje. Priznati f. moram, da ga, odkar ga poznam, še nikdar nisem videla tako popolnega blaznega kakor danes. Kaj praviš ti?« »Nočem vam ugovarjati, vendar se mi ne zdi, da bi bil res tako blazen.« »Ne verjameš, da je blazen? Po vsem tem, kar je počenjal v svojem vozičku ? Ne verjameš, da je blazen, po tistem prizoru z njegovo nesrečno sestrično? Ne verjameš, da je blazen, ko si ga slišala peti v tvojo čast? Mar ga nisi videla, kako je naposled zapadel v hipnotično spanje ter s tem dostojno kronal svoje početje? Valerija'. Stara modrost ne pravi zaman, da slepec ni slabši od onega, ki noče videti.« »Oprostite, mama, zdaj, ko sem si opomogla od presenečenja, razmišljam o tem, kar sem videla in slišala in vendar ne morem verjeti, da bi bil ta čudni človek norec v pravem pomenu te besede. Zdi se mi, da počenja to, kar smo počenjali mi vsi v svojih otroških letih, ako smo imeli le malo razvito domišljijo... igrali smo se vile, kraljice ali kake druge izmišljene osebe. Gospod Dexter nama je izdal svojo skrivnost prav tako, kakor delajo to otroci, toda opazila serr, da je, čim mu je domišljija prenehala delovati, postal spet Miserrimus Dexter in ni več verjel, da je Napoleon ali Shakespeare. Sicer pa ne smeš pozabiti na njegovo samotarsko življenje. Priznati moram, da me je ta obisk zares zanimal.« »To se pravi, da ga nameravaš zopet videti?« »Ne vem, kaj se utegne zgoditi jutri zjutraj, toda ta trenutek sem trdno odločena, da se vrnem k njemu. Povedala sva si nekaj besed, ko ste bili vi na drugem koncu sobe in prepričana sem, da mi bo zares lahko koristil.« »V čem koristil?« »Pri mojem edinem cilju, ki ga imam.« »In ti bi zaupala temu človeku? Razkrila bi mu vso svojo dušo?« »Da... ako bom jutri prav tako razpoložena kakor nocoj. Priznam, da tvegam, vendar moram poizkusiti. Morda ne ravnam pametno, toda pamet rr_i ne more prav nič pomagati v položaju, v katerem se naha-' jam in za dosego cilja, ki sem si ga bila zastavila.« Tašča mi ni več ugovarjala. Odprla je torbico, ki jo je bila položila na sedež, vzela iz nje pismo ter prosila kočijaža za eno izmed svetilk. »Siliš me, da ti odkrijem, kaj misli tvoj mož o tvoji nameri. To je zadnje pismo, ki mi ga je poslal z bojišča. Presodi sama, kako ceni moj sin nepotrebno in obupno žrtev, ki jo nameravaš storiti zanj.« Ubogala sem jo in brala: »Ali ti smem govoriti o Valeriji? Moram. Piši m£, kako ji je in kaj dela. Neprestano mislim na njo. Vsak dan huje me muči misel, da sem jo izgubil. O, ko bi bila pustila stvari take, kakršne so bile! Ko ne bi nikoli odkrila strašne resnice! Ko sem jo videl zadnjič, je govorila, da bo prebrala poročilo o procesu. Ali je vztrajala pri tej nameri ? Ako bi bil pri njej, ko je spoznala podlo obsodbo, ki je bila javno razglašena bi gotovo umrl od sramu in groze. O, mama! Ako bo hotela na vsak način dokazati mojo hvaležnost, uporabi ves svoj vpliv, da jo odvrneš od te namere. Obvaruj jo ponižanja zaradi neuspeha, morda žalitve, ki bi se jim utegnila izpostaviti. Jaz ji ne bom pisal, ne upam se ji pisati, zato jI pomagaj ti, da me čim prej pozabi. Edin® dobro, ki ga lahko storim, da popravim zlo, ki sem ji ga prizadel, je, da ločim svoje življenje od njenega« S tem obupa polnimi besedami se je končalo pismo. Molče sem ga vrnila tašči. »Ako te to ne odvrne od tvoje namere, tedaj te nič ne odvrne od nje. In zdaj niti besede več o tem.« ČETRTEK, 15. aprila 1948/XXI. 7.30 Pesmi in napevi. 8.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12 30 Ploščo 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Napevi in romance. 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročile Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.12 S mfenična glasba. 13.25 Prenos iz Nemčije. 14.00 Poročila v italijanščini. 14.10 Koncert. Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. šijanec — Simfcnična glasba. 15.00 Poročila v slovenšč ni. 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Nove pioMe Cetra. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 K menta dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 00 Na poved č."-sa — Poročila v italijanščini. 20.4t CIELEA : Adriana Lecouvreur : V odme rih: predavanje v slivenščini. zanimivost v slovenščini. Po operi: Poročila v italijan šč ni. Kaj vem, kaj znam? 179. Odkod izvira Ime rugby? 180. Kaj je »uzansa« v trgovskem frtrtfen ? 181. Od kod so prejeli jakobiiiel s vole ime? 182. Podobnlca. Po sličicah je določiti 15 imen za predmete in cbe osebi. Tretja podobica v 1. vrsti vsebuje tri nazive (kavelj, obroč, go- Oferin: Primadona se smehlja. . • Ko sta se srečala pod visok'm portalom starega samostanskega poslopja, se je zgodilo tisto čudo ki je Skovirju zmešalo pamet in mu vzelo srčni mir: Oboževana pevka, »naših logov prelestni slavček«, »puščavski srebrni zvonček«, je uprla vanj svoje lepe oči in se mu prijazno nasmehljala. Da. ljudje božji, nasmehnila se mu je — nasmehnila — kakor z nasmeškom pozdraviš dobrega starega znanca in prijatelja! Skovir je zardel in se zmedel. »Od kod tnc pozna ta ljubka zvezdica? Pomota?« Za trenutek je podvomil potem se je pa počil z desnico po visokem, že močno raz-eranem čelu Klobuk, to preklemano črno melono, ki mu je menda zadaj pnrasla na glavo, bi bilo treba privzdigniti in pozdraviti... in ogovoriti umetniško dušo. ne pa iti mimo kakor izgub« lieni Mutec osojski! Tepoc! Kakšno sijajno priliko je zamudil! Stari panj se je vnel. Dom šijija ga je spravila v ogenj, da je zagorel v ljubezni kakor z bencinom polita se-nena kopica. Pozabil je, da je že postaran družinski oče. Pozabil, da je minil njegov čas. Povsod, kamor koli se je obrnil, je šel pred njim tisti prijazni nasmešek, ga vabil, dražil in mu omamljal dušo. Po cele ure^ se je zdaj izprehajal pred usodnim portalom* in potrpežP i čakal, da bi se tisto nepozabno srečanje ponovilo. Zaman! Pred stebri z gledališkimi lepaki je postajal in z vročičnimi očmi strmel na njeno ime: SABINA HOČEVARJEVA Ogromen šopek rdečih nageljev je kupil in zvečer v gledališču drhtel od razburjenja, ko so prmadoni na odru izročali cvetlice: »Božanski umetnici tihi občudovatelj Kivokac ( (Vse se je bilo v njem obrnilo in postavilo na giavo — še ime.) In tako je Skovir vdnigič ujel njen nasmešek (sedel je v tretji vrsti)). To pot z odra. ki je bil spremenjen v puščavo. Ves blažen je ugotovil: »Ona ve. kdo je ta Rivoks!« Ves se je prelevil, tako da ga skoraj ni bilo več spoznati. Kaj je obsedlo očeta — se je izpraševala družina —, da se je na starost začel tako ■»afnat:«? Nobena obleka mu ni več dovolj dobro izlikana, noben klobuk dovolj skrbno pokrtačen! Kadar je bil slučajno doma, je posedaval ves zamišljen pri oknu in si kakor v velikih skrbeh podpiral osivelo glavo. »Ali bi ne bilo pametno, da bi si dal pre« barvati to grivo« Takoj je zavrgel zapeljivo misel. Kdo razume umetniško dušo? Kaj pa če je ravno ta častitljiva barva po njenem okusu? Njegova strast do gledališča se je stopnjevala do take višine., da žena ni mogla več molčati: »Vse boš znosil v zabavišča," nam pa pajek prede po želodcu!« »Kaj pa imam od življenja!« je vzrojil »Edino glasba mi je še ostala. Božanska glasba, ki mi vliva tolažbo v dušo in daje moč, da ne Omahnem kakor nažrgan hrast. In to poslednjo oporo mi hočeš vzeti? .. . Srakoperjeva žena si... da boš vedela!« Izmed vseh oper se mu je najbolj omilila »Thais«. Srečni puščavnik Athanael. ki sme takega angela spremljati po puščavi! »Oh. kaj bi dal, ko bi b:l jaz na njegovem mestu!« so se mu trgali vzdihljaji. Nekega dne je pa zbral ves svoj pogum in se iunaško odločil: ■»Približal k ji bcm, ps naj skoči svet s tečajev!« »Torej zato ste se mi bili nasmehnili, ker sem ... ker sem ... podoben vašemu rajnke mu strčku?« je vprašal s hripavim, raskavirr glasom. Pod platano sta sedela, v udobnih pletenih naslonjačih. Skozi šibko vejevje, ki je bilo obloženo z nežnimi rja\kastimi lističi, sc je smehljalo sonce in j ma prijetno bož-ilo obličje. Drobni ptiči so se lovili po drevju in uga njaii svoje ljubezenske norčije. Na skrbno obdelanih gredicah so žareli rdeči tulipani. Zlate fors ti je so krasi!e vrtno ograjo. Krasna je bila pomlad nr Sabimnem vrtu i Skovir je danes ni občutil. Skrutcn je sedel v naslanjaču. Trpke misli so se mu podile po glavi. »Res čudovita podobnost«, je ponovila ^e enkrat. »Skoda, da niste poznali simpatčnega starčka!. Sirokopleč mož je bi! in v mladosti mo čan kakor gorila — tako so mi pripovedovali... Jaz se ga spominjam seveda le kot dobrodušnega starega strička Rad je prihajal k nam in mi prinašal darila. O. kolikokrat me je. ctroka nebogljenega, vzc! na kolena, me malo poguga! in vzkliknil: »Raca na vodi. kakor si ti brhko dekletce!« Vidite, te »race« sem sc spomnila, ko sem vas bila prvič zagledala in se zato nisem mogla smeha vzdržati... Saj mi ne zamerite, gospod Skovir. * Zchj go6pod Skovir ne zahaja več v gle* dali.šče. Tudi pred portalom se več ne izprehaja. Največ sreče in zabave najde doma pri svoji najmlajši, petletni hčerki. Posadi si jo na kolena, potem pa rišeta in listata po stari ilustrirani knj:gi, da je veselje. Kadar je pa posebno dobre voije takrat zacepeta z nogami kakor žrebc in dvigne punčko visoko v zrak: *2aca m vodi, kako « ti bsbko daktotoek lobi, moža z žago ozir. metlo pa dasta le po 1 izraz. Iz besed, ki jih dob mo, ;e poiskati z opuščanjem črk nove besede, ki pomenijo: 1. čati, 2. del voza, 3. zdravo! (lat.), 4. ročaj, 5. nag, tudi nogometni pojem, 6. bivamo, živimo^ 7. junak iz Gotovčeve opere, 8. domovanje, 9. stara turšk -srbska mera za težo, 10. junakinja iz romani »šentpe-ter« (obratnica). 11. turški naslov (naprej in nazaj enaki, 12. dišeča rastlina, 13. tako bodi (hebrejsko), 14. ovenel, 15. predlog z rodilnikom, tož lnikom in c-rdnikom. ♦ • ♦ Rešitev nalog 13. L m.: 175. Rokavice za boksanje merijo po njihovi teži, običajno v unčah. 176. Največjo industrijo vžigalic ima Švedska. 177. Cetvorica običajnih kotnih funkcij je: sinus, oosinus. tangens, cotangens. * 178. 0 do 15 je enako 40. Rešitev te naloge je nič manj nego 856. Ena med nj:mi je n. pr.: V dvojne kroge postavmo števila 3, 8. 14, 15, v kroge na premih (diagonalnih) črtah: 2, 1, 12, 13, 5, 7 m i. 10, 11. a, 0. «. ZA SMEH IN KRATEK ČAS RAZGOVOR... »Pomisli, kako hudo mora biti žirafl, kadar jo boli v grlu...« »Kaj pa slonu, kadar je prehlajen?« »To še i>i nič. Pomisli na muke, ki jih ima stonoga, kadar ima kurja očesa!« * BOJEVITA ZAKONCA V bolnišnici je ležala žena že tri tedne, d jo nihče ni prišel obiskat. Nekega dne jo nagovori usmiljenka: »Uboga gospa, ali nimate nobenega svojca?« 'Kako da ne, imam moža!« »Pa zakaj vas nič ne obišče?« >Ne more, tudi on ležri v bolnišnici.« *Ubogi človek,« vzdihne bolničarka. »Nič ga ne pomilujte,« je brž eaia ▼ besedo bolnica. »Začel je on.« * IZDAL SE JE V opoldanskem odmoru pri še tipkarica pismo svoji prijateljici. Radovedni šef se ne more obvladati in gleda tipkarici čez hrbet v pismo. Ko ona to opazi, napiše-* Rada bi ti pisala še več. toda šef stoji za mojim hrbtom in gleda, kaj pišem« »Ampak gospodična,« se izda šef, »to ni resnica, niti vrstice nisem prečitaL« * NI KRIV »Jože,k, kako si mogel brcniti bratca v trebuh?« »Nisem jaz kriv, zakaj pa se je tako hitro obrnil.« ♦ • * RAZLIKA — Kako to, da pri kartah vedno doi>ivt£, na konjskih dirkah pa izgublja«? Zato, ker konj ni mogoče 8 PO R T Medšolske športne Igre Živahen potek tekmovanja v odbojki med šolami Ljubljana, 13. aprila-Tiskovni urad Faastične zveze sporoča: VII. kolo medšclskega turnirja \ odbojki, odbrano 10. aprila, se je končalo z naslednjimi rezultati: SKUPINA A (MOSKT) II. moška realna gimnaz'ja je premagala učiteljišče 10:2, 10:4. Tekma med III moško realno gimnazijo in klasično gimnazijo je bila preložena. Srednja tehniška šola je premagala I. moško realno gimnazijo 10:3, 10:7 IV mo> ška realna gimnazija pa je premagala Trgovsko akademijo 10:3. 2:10, 10:6. Stanje: Srednja tehniška šola n II. moška realna gimnazija po 12 točk. I. moška realna gimnazija 10 točk, klasična gimnazija 8, učiteljišče, III. moška realna gimnazija in IV moška realna gimnazija po 4. Trgovska a1- Hemija 0 točk. Klasična gimnazija in III. mcw realna gimnazija sta igrali eno tekmo manj. SKUPINA B (MOŠKI) II. moška realna gimnazija je premagala II moško meščansko šolo 10:2. 10:0 Tekma med klasično gimnazijo in II. mešano meščansko šolo je bila preložena. I. mešana meščanska šola je premagala III. moško realno gimna* zijo 6:10, 10:6. 10:1. I. moška realna gimnazija! je premagala I. moško meščansko šolo 10:0, 10:6. IV. moška realna gimnazija je premagala II. mešano meščansko šolo 10:1, 9:11, 10:2. II. moška realna gimnazija je premagala III. mešano meščansko šolo 10:2. 10:1. III. moška realna gimnazija je premagala II. mešano meščansko šolo 10:0, 10 j. Stanje: II. moška realna gimnazija 14 točk, I. moška realna gimnazija. IV. moška realna gimnazija in I. mešana meščanska šola po 12 točk, klasična gimnazija in III. moška realna gimnazija po 8, II. moška meščanska šola in III mešana meščanska šola po 4 II. mešana meščanska šola 2 in I. moška meščanska šola 0 točk. I. moška realna gimnazija in II. mešana meščanska šola sta odigrali eno tekmo manj. klasična gimnazija pa dve tekmi manj. SKUPINA C (ŽENSKE) Učiteljišče je premagalo I. žensko realne gimnazijo 4:10, 10:7, 10:8. I. ženska realna gimnazija je premagala Trgovsko akademijo 10:5, 11:9. Učiteljišče je premagalo Trgovsko aka-demijo 10:2, 10:1. Stanje: Trgovska šola 10 točk. učiteljišče. I. ženska realna gimnazija in Trgovska aka» demija po 6. II. ženska realna gimnazija 2, obrtna šola 0 točk. SKUPINA D (ŽENSKE) I. ženska meščanska šola je premagala II. mešano meščansko šolo 10:2, 10:3. II. ženska realna gim zija je premagala II. žensko meščansko šolo 10:7. 10:3. I. mešana meščanska šola je premagala I. žensko realno gimnazijo 3:10, 10:2, 10:8. Klasična gimnazija pa je premagala III. mešano meščansko šolo 10:3, 10:6. Stanje: I. ženska realna gimnazija. II. ženska realna gimnazija, klasična gimnazija. I. mešana meščanska šola po 10 točk. I. ženska meščanska šola 8 točk, II. ženska meščanska šola in II. mešana meščanska šola po 4, III. mešana meščanska šola 0 točk. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONl-a IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE Objava št. 6. Ljubljana, 12. aprila. KOLEDAR PRIREDITEV 18. april: Tekmovanje čez drn in strn za prvenstvo pokrajine na 3.5 km. Ob 10. sestanek tekmovalcev — na igrišču Hermesa — prijava bodi zaključena v petek 16. t m. ob 16. 2. maj: Pokrajinsko izbirno tekmovanje za »Gran Premio del Mezzofondo«. Na progi 1000 m — na igrišču Hermesa ob 10. sestanek tekmovalcev; prjave bodo zaključene 30. t. m. ob 18. 23. maj: Moško propagandno tekmovanje. (Za atlete, ki niso bili nikoli vpisani v zvezo.) Priredijo: Planina, Ilirija in Hermes. Discipline: teki na 100 m, 300 m, 1000 m, skok v višino, skok v daljino, met krogle 5 kg in met kopja 600 gr. 6. junij: Damsko in moško klubsko prvenstvo. Priredijo: Hermes. Ilirija, Planina in Dop. tobačne tovarne — na igrišču Hermesa. Discipline moških: teki na 100 m, 400 m, 1500 m; skoki: v višino in daljino, skok s palico; meti': met krogle, diska, kopja. Discipline ženske: teka na 100 m in 200 m; skoki: v višino in daljino; meti: krogle m kopja. 12. jnnij: Tekmovanja povabljenih. Pri-redd: C. O. N. I. — Discipline; teki: na 200 m, 800 m, 3000 m; met dtiska, sikok v višino m troskok. 20. junija: Pokrajinska prvenstva juni-orjev. Priredijo: Planina, Hermes in Ilirija. Discipline: teki na 100 m, 300 m, 1000 m, 110 m z zaprekami, sikoki v daljino in višino; meti: krogle 5 kg, disk 1, 500 kg, kopja 600 gr. 4. jnnij: Tekmovanje v višeboju na igrišču Hermesa. — Priredijo: Hermes, Planina, Ilirija in Dop. tobačne tovarne. — Discipline: pete boj (200 m. 1500 m, sikok v clalgjino, met diska in kopja); troboj za jamorje (100 m, skok v daljino, met krogle 5 kg); troboj za dame (60 m, skok v višino, met krogle 4 kg). 18. julij: Klubska prvenstvena tekmovanja (L poizkus). Priredy Lahkoatletska zveza. — Discipline 9erije A: teki: tek na 200 m, 800 m, 5000 m; 400 m z zaprekami, skok v daljino, skok s palco. met diska, met kopja, štafeta 4Xl00m. 25. julij: Damska prvenstvena tekmovanja. — Priredijo: Planina, Hermes in Dop. tobačne tovarne. — Discipline: tek na 100 m; 80 m z zaprekami, skok v daljino, met dfeka, krogle, kopja; štafeta 4X00 m. 8. avgust: Klubska prvenstva (I. poizkus). — Discipline serije B: teki na 100 m, 400 m, 1500 m, 110 m z zaprekami, skok v višino, troskok, met krogle, met kladiva, štafeta 4 X 400 m. 22. avgrust: Damska tekmovanja za prvenstvo. Priredijo: Planina, Hermes in Dop. tobačne tovarne. — Discipline: teki na 100 m, 200 m, 80 m z zaprekami, skok v višino m v daljino; meti diska, krogle, kopja, štafeta 4X100 m. 29. avgust: Klubska prvenstva posameznikov (II. poizkus klubska h prvenstev). Serija B. — Discpline: teki na 100 m, 400 m. 1500 m, 110 m z zaprekami; skoki: skok v višino in troskok; meti: met krogle in kladiva, štafeta 4X400 m. 12. september. Damska zaključna tekmovanja. Priredijo: Hermes, Planina in Dop. tobačne tovarne. — Discipline: teki na 100 m, 200 m, 80 m z zaprekami, skok v višino io v daljino, meti krogle, diska, kopja, štafeta 4X100 m. 19. september: Klubska prvenstvena tekmovanja (III. poizkus). — Discipline serije A. — 3. oktober: Klubska prvenstvena tekmovanja (III. podzkus). — Diisci,pline serije B. 31. oktober: Pričetek tekmovanj čez drn ln strn. Ob dnevih, v katerih po športnem koledarju ni nobenih prireditev, lahko včlanjeni klubi priredijo svoja tekmovanja. Za ta tekmovanja morajo zahtevati dovoljenje najmanj 20 dni pred dnevom tekmovanja. Prireditelji tekmovanj (tudi onih, ki so navedena v športnem koledarju) morajo predložiti zvezi razpis teh tekmovanj najmanj 15 dni pred pričetkem. Razpisu mora biti priložena pristojbina v znesku Lir 20 za vsako tekmovanje. v atletskih tetovasjih (Konec.) c) Startne številke: Prireditelji morajo preskrbeti startne Številke za vse nastopajoče tekmovalce od št. 1 dalje; biti morajo črne 5n odtisnjene na belem platnu. Vsaka startna številka mora imeti 4 varnostne zaponke. Tekmovalci v tekih na kratke proge dobijo dvojne štvilke. od katerih eno pritrdijo na preih. drugo pa na hrbtu. d) Potrditev športnega orodja naprav. Športni prostor, vse pdtrebno orodje in naprave kakor tudi ves potrebni material za tekmovanje morajo biti pripravljeni na dan tekmovanja do 9. ure dop. Takrat mora vrhovni sodnik ali nadzornik, ki ga ta do leči, pričeti s pregledom, pri katerem morajo biti navzoči uradni merilec, ki ga imenuje krajevni zaupnik Zbora lahkoatletskih sodnikov)., vodja tekmovanja in zastopnik prireditelja. Priprava tehnično-organizaciiske službe. Sodniški zbor določi predsednik sodniškega zbora. Predsedstvo sodniškega 7*ora imenuje vrhovnega sodnika, nadzornike, star-terje lin easomerilce. Spored tekmovanja in vrstni red disciplin. čas, kdaj bedo na vrsti posamezne discipline, bo objavljen od primera do primera s posebnim sporoeiom. Tekmovalci, ki se temu ne bi odzvali, ne bodo pripu-ščeni k tekmovanju. Tekmovanja so or> vsakem vremenu. Doetc ip na tekmovalni prostor. Dostop je dovoljen izključno samo: vrhovnemu sodniku, tehničnim nadzornikom, sodnikom v službi, časomenilcem in tekmovalcem mea tekmami, v katerem sodelujejo. Zastopniki klubov morajo biti izven tekmovalnega prostora, vendar morajo sporočiti vrhovnim: sodniku, kje bodo, da Jtti po potrebi lahko pokliče. Klubskim trenerjem, maserjem itd. je dostep na tekmovalni prostor strogo prepovedan. Opozorilo vrhovnemu sodniku. Izidi tekmovanja. Vrhovni sodniki morajo po vsakem tekmovanju poolati zvezd: 1) en izved prijave tekmovalcev, ki mora biti pravilno podpisan od zastopnikov sodelujočih klubov; 2) originalne zapisnike tekmovanja; 3) dva s strojem napisana prepisa rezultatov tekmovanja, kjer moralo biti razvidni tudi rezultati vseh pred-tekmovanj; 4) informativno poročilo pred-tvu sodniškega zbora in 5) seznam imen tekmovalcev, ki niso imeli izkaznice LAZ in so morali plačati globo obenem z -"••>Rčbo vsote glob. Prireditelji morajo iz. ročiti vrhovnemu sodniku gradivo omenjeno pod točkami 1, 2 in 3. Mati oglasi ___________L —JO. ■ pro». takso —Jn. ■ dajanj« naslova aH *UK> L . Najmanj ti Iznos aa te oglase Ja L 7.— — Za ftenltre ln dopisovanja j« plačati besedo L V—, m *se druge oglase L —M m besedo, aa drS la prov. takso L —<60 aH »Uro L IVaJinanJSi tanos aa te oglase Je L 10.— Pošljite prijave! Zaključek prijav za nedeljski tek čez drn in strn za jutri ob 18. Prva lahkoatletska prireditev letošnje sezone bo v nedeljo 18. t. m dopoldne na športnem stadionu železnačarskega Dopola-vora Hermesa, in sicer v obliki teka čez drn in strn za pokrajinsko prvenstvo. Prireditve se bodo z gotovostjo udeležili atleti iz klubov Eirije, PLnine in Hermesa. Kakor smo izvedeli, se tudi Zvezno poveljstvo GILA-a pripravlja, da bo poslalo na prireditev nekaj izbranih udeležencev iz vrst svojega članstva, toda ta udeležba bo odvisna od stopnje pripravljenosti posameznih tekačev. Vsekakor pričakujemo, da bo vodstvo premagalo glavne težave in poslalo čim večje število tekmovalcev, tako da bo udeležba na tej otvoritveni prireditvi v lahki atletiki čim bolj bogata. Toda ne glede na to, če bo število udeležencev tudi manjše, bo že sama prireditev uspeh, kajti to tekmovanje naj v bistvu tvori samo uvod v nadaljnje vedno živrfrmejše udej-stvovanje v tej najlepši športni panogi Izmed vseh, ki sestavljajo domaČe sprotno življenje. Kakor znano, je CONI poklonil za najboljše društvo na tem tekmovanju lep po-k?(l, k?ir bo samo dvignilo zanimanje društev, da se bodo čim številnejša udeležila borbe za osvojitev te lovorike. Prireditelji opozarjajo pri tej priliki še enkrat, da se bodo prijave zaključile v petek ob 18, prijavitelji pa naj tudi ne pozafoijo na: prilo-žitev takse po 1 L za vsakega udeleženca in na vse ostale formalncsti, ki so potrebne po razpisu temovanju Hišni posli Mejo službe i Trgovca pozor Aelfzno nlagnjno. stoječo — ; Jgnja varno, previsni. Cesta Viktorja Emanuela III. št. visoko pritličje. 6162-6 Čedno dekle išče mesta v gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cimpreje 25«. 5813-1 SK Zabjak. Danes od 18 dalje na igrišču v Tivoliju strogo obvezen trening I. moštva. Kdor še ni oddal slik, naj jih prinese na trening. V petek, 16. aprila, bo v klubski sobi sestanek članstva. Obvezno za vse! — Tajnik. Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Vse gg. lahkoatletske sodnike skupine »A« j vabim, naj se javijo v nedeljo ob 10 na Hermesovem igrišču. — Predsednik. Hišni posli dobijo službo Postrežnico pošteno, za popoManske ure sprejmem. Jenko, Resljeva e. 3-n. 6142-la Gospod, pomočnico, mlajšo moč, iščemo. Zgla-siti se v pisarni »Indus«, Sv. Petra 72. 5783-la Gosp. pomočnico perfektnu v kuhi, zmožno tudi vseh drugih gospodinjskih del, išče za takoj ali čez par tednov zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 7767«. 5703-la Uradništvo išče službe Zmožen gospod 6e pri|oroea trgovsko in privatno kore*].orxienco. [TOšnje in konverzacijo v italijanščini, korekture šolskih nalog. Ponudi* na ogl. odi. Jutra pod »Reference«. 6169-2 I 1 W HI Hi 'HI WWI uMmuJfi Prodam mizo pripravno za obrt in damski rujav športni kratim. Naslov v vseh posl. Jutra. 6169-6 Žimnat modroc .n zastore. prrvl, m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »CS-sto«. 61S9-S V najem Šapo ali večje skladišče v notranjosti bloka vxam«E'i v najem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jura pod »š:. 111«. 6116-17 Gostilniške mize in stole, frodam Zorman, Breg 14. 6137-6 Športni voziček lep. rabljen predvojni, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6138-6 Nove kapne prodam. Sv. Petra c. 52. 6144-fi Avto, moto Za 1.000 kg nosilnosti motoma trikolica v odličnem stanju, zelo ugodno naprodaj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 6165-10 V najem vzamem večji travnik za obe košnji, najraje v notran!orti bloka. Ponudbe na Bergman Jo=ip. Ljubljana, Poljanska c. 85. 6151-17 mTfmm Vilo z vrtom. kup;m takoj neposredno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo do 500.000«. 5742-20 rr]iIiWiTi Opremljeno sobo s posebnim vho lom v centre, oddam gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 6'53-1? Kabinet mali. opremljen, se takoj od-<2a. Gorjupova št. 3. prit!., levo. trata št. 1. 6168-33 3 stanovanjsko hišo ugoilno proiiam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagod-na siran«. 6121-30 Kolesa Razprodaja koles (domska, moška;, več komadov v o lličnem stanju, zelo ugodno naprodaj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 6164-11 Za takoj sprejmem šiviljsko va.enko in prakti-kantinjo Ženske obrne šole. ijaljn >Manna«, Sv. Petra 27. 6160-44 Moške čevlje, nizke ali visoke za funta št. 39 ali 40, dob-u ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za fanta«. 6132-7 ^Bsr&a z fesgsvi" V zbirki »Dobra knjiga« je v marcu izšel ta znani roman danskega pisatelja H. P. Jacobsena. Z njim smo po dolgem času spet dobili zgodovinski roman velikega formata. Dejanje se odigrava v kretsko-mikenski dobi. ki vznikne pred našimi očmi v okviru sončnega in po vinskih trtah vonjajočega Sredozemlja z vsemi barvnimi odtenki svojega davno pozabljenega življenja. Pred nami plastično zažive v teku napete vsebine romana običaji in zunanja slika velike kulturne dobe Iz vsega tega pa se dviga visoka pesem junaške volje, ki se vselej znova tudi v najbolj obupnih okolnostih postavi po robu usodi. Zgodovinsko vsebino romana prepleta prelepa ljubavna zgodba med mikenskim kraljevičem Nakaritom in Ariatano. hčerko kretskega kralja Haramada. Prizor za prizorom se vrsti s filmsko naglico, vsebina je tako napeta. da ne moremo odložiti romana. dokler ga ne prečitamo Glavna vrednost romana p>a ni samo v odlično nanizanih zapletljajih. pristen pesnik se je tu lotil silne zgodovinske snovi in io tako živo preoblikoval, da navdaja njegovo delo dih najčudovitejše strasti. Hkratu pa je osnovna misel romana sodobnemu človeku zelo blizu — to je misel, da si človek z močno voljo in neomajnimi načeli lahko podvrže usodo, namesto da bi se ji vdano uklonil. Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah ali pa v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Proširan izvod velja 10 lir, vezan pa 20 lir. Z znatnim popustom sa lahko nabavite knjigo, če se naročite na zbirko »Dobra knjiga«. Gonilna jermena raznih dimenzij rabljena, kupim. Ponu lbe na T. Kune, UTca 3. maja 5-II. , 6154-7 Marengo blago kupim. Tonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blago«. 6139-7 Rabljena okna in vrata, stare deske in opeko. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim«. 6115-7 Gramofon in piošče si izposodit* proti mali odsleodn.n' pri tt »Everest«, Preže r nova 44 212 M-J Mrčes luži. atenec, bolue itd.) za uetjjivo uničite z »To*in« pr.'1-.kom. Drogni^a Kane Židovska ulica 1. 6091-6 Damske čevlje, 2 para uuvili in 1 par male rabljenih št. 37 poceni prodam. Juiija Vidinar, Celovška e. 90. 6006-6 Pleten volnen kostim malina bar-" in črn damski plašč [rudam Julija Vidmar Celovška c. 90. 60(16-6 Otroški voziček globok, krem, nov [irodain. Ambrož, Poimilščakova 37. 1 «158-6 Športni voziček lep in svilen senčnik, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. «157-6 Tri oleandre mlade, prodam. Ogledati Mfl-činskfga 64. 6135-6 Več tricikljev rabljene in nove od 1500 naprej proda mehanična delavnica Sušteršič, Bleiwe:sov» 13, Figovec. levo dvorišče. 6167-11 Starinsko omaro temnoru.avo, češnjtvina. furnirano. velikost 1.80 X 90. 1*0-dam. Naslov t vseh posl. Jutra. 6155-12 Lepo spalnico temno in kuh:n;«ko opravo, proda Kržc, pohištvo Vrhnika. Ogleia se v skladišču Ljubljana. BIeiweisova 47, poleg kavarne Majcen. 57(19-12 krzneni plašč ali jopico v riob.em stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod 'Krznen plašč«. 6168-13 •♦♦♦•»♦»•♦»»♦♦♦»»••o KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! Parcela z stoječo stavbo, donosna, stoječa v strogi regulacijski črti, najbolj prometna ces;a. najie-ljana elektrika, vodovol. plin. kanalizacija, naiirodaj resnemu interesentu cenejše. Hitre ponudbe na ogl. odd. Jnt-3 pod »Nu.na prodaja«. 6116-20 Kupim parcelo od 51.000 do 70.000 l;r. Ponudbe na T. Kune, Ulica :i. maja 5-0. 6153-20 Glasbila Harmoniko kkv. črna, znamke >F1co-seceo«, 80 basov, 1 register, nova, elegantne oblike, [rudam. Brej«. 6147-21» Pisalni stroj dobro ohranjen, po možnosti novejšo tipo, kupim Ponuditi: A Kovači. Prešernova 44 211-M-J Električni stroj za pobiranje zank na nogavicah. prodam. Pisati na Oarl< Vittorio, Trieste, Via Gam-bini 45. 6125-29 fj nfortriacije Trgovske tvrdke pozor! Podoisana, Sielanciosa Manja, mit kaina via Ariella Rea 10 ojioiarjam vse p. n. trgovske tvrdke. 'la se blago na moje ime izdeja le proti potrdilu opremljenem z mojo fctam-;ii!>o in podpisom pa najsibo proti gotovini a'i na odprt račun. St-faneiosa Marija. 61-S-T. Opozorilo! vsakega, ki b; proti m«ni razširjal neresnične vesti bom predal sodišču, ker imam priče. Juika Fajfar. 61-J?~31 Zlata verižica z zlatim obeskom Marijo je bila izgt-bljena od Kolodvorske ulice do Bobo-ičeve nli-ce. Prosim najlitelja. da jo vrne pro i nagradi pri Di-r/.aj. Kolodvorska ulic« 3S. 6119-11 Dijak ifcče sobo te. takoj ali pozneje. tudi kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. oid. Jutra pod »Točen«. 6140--Jla Kisla repa večja in manjša količina se piroda. I. Oražem, Predo-nTeva 5. «156-33 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova nI. 4 f Umrla nam je dne 4. aprila, v starosti 83 let, naša dobra mati, stara mati, gospa rlfiemll Zfdasčicova mama v Virmašah, Sv. Duh pri škofji Loki. Pogreb rajnke na starološko pokopališče je bil preteklo sredo, dne 7. aprila 1943. — Sveta maša zaduš-nica bo brana na Viču v četrtek ob y29. uri zjutraj. Blagor odslej mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu. Da, govori Duh, spočijejo naj se od svojega truda, zakaj njih dela gredo za njimi.« (Razodetje sv. Janeza 14, 13.) Virmaše pri Skofji Loki, Ljubljana, 13. aprila 1943. V imenu sorodnikom Katrca Primožič A. ALEXANDER: 16 POZABLJi NAPEV_ ROMAN »To mora biti aB obrekovanje ali pa nesporazum!« je prepadeno vzkliknila gospa. »Kaj ne, Wil-bur?« »Seveda, mamica: nesporazum,« je z vso resnobo pritrdil sin. »Nu, saj verjamem,« je ustrežljivo odvrnil hišni gospodar. »Čudno je le, da se taki nesporazumi šele čez mnogo let pojasnijo, in še tedaj v nekem ozira ___A kaj govoričim ?« se je mahoma prekinil. »Čas je, da pozdravite tudi druge goste. Vzajemnega predstavljanja ni treba: saj smo med seboj, sami bMžnji sorodniki. Najmlajših morda ne poznata, kajti pred petnajstimi leti, ko smo se zadnjič videli, so bili še čisto majhni... Evo jih: Dora Elmhurst, moja ljubka nečakinja; Frank Leroy, dramski umetnik, sicer pa vsega spoštovanja vreden človek, in hkratu moj največji nečak, vsaj kar zadeva postavo, tako da se kosa z brzojavnimi drogovi! Vatam, Frank, daj se občudovati!« Mladi človek je vstal in se spoštljivo priklonil gospe Isacikovi. Bil je res nenavadno visoke postave, in njegov obraz je tal na pogled zelo odločen, čeprav se mu ni manjkalo prirojene mikavnosti. Oblečen je bil okusno, brez poudarjene izbranosti, in v vsej njegovi prikazni je bilo nekaj, kar je prite-zalo oči vseh, ne da bi bil človek mogel reči, zakaj. Gospa Isacik je pozdravila sorodnike z malce sladkim, malce kislim smehljajem, ki je razločno kazal, kako težko se brzda in kolikanj je ogorčena nad Manhattanovim vedenjem. Ne samo, da je bil stari bogatin povabil vse ostale sorodnike razen nje in sina, ampak drznil se je celo vpričo vseh pogrevati stare in neprijetne istorije. Toda Manhattan je bil bogat in star, Wilbur pa mlad in siromašen; treba se je bilo zatajiti. »Obed je podan!« je slovesno naznanil Lux, ki je ta mah pogledal skozi vrata. »Izvolite k mizi, gospe in gospodje!« je vzkliknil Manhattan. Lux je odprl vrata na stežaj, in gostje so krenili v obednico ter se razvrstili okrog dolge, razkošno pogrnjene in s cvetjem okrašene mize, vsak na svoj prostor, ki ga je označeval listek z njegovim imenom. Dora je sedela zraven Franka Leroya. Razen nje in Isacikove je bilo navzočih zelo malo gospa, zato ji je bilo v tem razkošnem in tujem okolju precej nerodno. Toda sosed je opazil njeno zadrego in se ji je posvetil s tolikšno vljudnostjo, da je mladenka kmalu premagala trenutno negotovost in postala spet neprisiljena kakor zmerom. »Kako mislite, da je nastala med nama ta nepričakovana domačnost?« je Dora mahoma prekinila prijetni razgovor. »Ali mar zato, ker sva so- rodnika?... Saj še ni uro tega, kar se poznava!« »Prav zato,« je s komaj vidnim nasmeškom odvrnil Leroy. »Tako veselo kakor mddva, se lahko pomenkujejo samo tisti, ki drug drugega skoraj nič ne poznajo, ali pa___tisti, ki se poznajo zelo dobro.« »Nemara imate prav,« je Dora zamišljeno priznala. Pomolčala sta. »Menda imate tudi sestro ?« je zdajci vprašal mladi človek, da bi poživil razgovor. Niti malo ni slutil, da bo s svojim vprašanjem dosegel nasprotni učinek. »Da,« je kratko in raztreseno odgovorila; takoj nato pa je začutila dolžnost, da pojasni: »Evelina je morala ostati doma. Šele tri dni bo, kar so jo odpustili iz bolnišnice.« Leroy je izpremenil razgovor in jel po imenih kazati Dori ostale goste, ker je videl, da so ji večinoma neznani; pri vsakem posebej je navajal njegove značilne posebnosti. »Usti z naočniki, ki ga vidite tamle, je stric Wub-bels, večni razburjenec in veliki gobezdač; zdaj miruje, ker je žena blizu. Oni drugi, suh dolgin moje velikosti, je stric Snyder. Wubbels je ravnatelj delniške družbe, pa nima nikoli beliča v žepu; Sny-I der ni nič, a denarja ima zmerom kakor črepinj. Odkod ga jemlje, vedi vrag; menda niti sam ne ve. Zraven njega na desni vidite moža s košatimi brki, gostimi obrvmi in visokim ovratnikom, kakršni zdavnaj niso več v modi. Ta je moj bratranec Charles de Wood. On...« Leroy je moral prenehati, ker je bil Manhattan vstal in so gostje neutegoma storili po njegovem zgledu ter se v skupinicah razkropili po razkošno opremljenih sosednjih dvoranah, kjer so znova začeli živahne pomenke. Čeprav niso govorili o tem, bi bili vendar vsi radi vedeli, čemu jih je bil Manhattan povabil k sebi. Toliko let ni maral nič slišati o njih; kaj ga je bilo torej napotilo, da se je premislil? Skoraj vsi so upali, da se bo starec v zadnjem trenutku odločil in kaj povedal, toda pričakovanje se jim ni uresničilo. Točno o polnoči je gostitelj pristopil k vsakemu gostu posebej in ga poprosil, naj še ostane, kakor da bi bil doma, ter se opravičil, da mora iti počivat, ker mu slabotno zdravje ne dovoljuje dolgega bedenja. Gostje so razumeli migljaj, skrili svoje razočaranje za bolj ali manj dobro hiinjeno spoštljivo vljudnostjo in se razšli po svojih potih. * * * Manhattan je z mnogimi blazinami za hrbtom sedel v postelji ter čital časnike in srebal svoj običajni vroči punč, s katerim se je vsak večer uspaval. Samozadovoljstvo mu je odsevalo na obrazu. Ko je čez kakih dvajset minut Lux pogledal skozi vrata in obzirno zakašljal, mu je starec mignil, naj stopi bliže. »Lux«, ali so vsr odšli?« je vprašal in lahno za-zehaL »Da, gospod, vsi,« je Lux ustrežljivo odvrnil. »Ahm!... Nocoj so se iznebili nekatere lepe in prijazne besede o meni, kaj ne?« Utogvje: Daverto Ravljee - fadaje m fcOBSordj »Jutra«: Stanke Virant — Za Narodno tiskarne d. d kot Mukama rja: Fran Jerao - la inseratm tei n KiKovoren: Lfubomli Volčič - Vs v Ljubljani