Posamezna Številka 5 3id ZASAVSKI TRBOVLJE, 20. septembra 1951 Štev. 38. - Leto IV. .O OSVOBODILNE : OKRAJA TRBOVLJE V novo šolsko leto V šolskih poslopjih našega okraja spet vrvi življenje in iz njih veselo odzvanjajo otroški glasovi. Začel se je spet pouk, z njim pa po brezskrbnih počitnicah za šolarje edina skrb. V gimnazijah pa so v dneh, ko so na osnovnih šolah že začeli s poukom, opravljali popravne izpite. Opravljali so jih tisti dijaki, ki v preteklem letu niso resno delali. Takoj pa moramo ugotoviti, da so popravne izpite bolje opravljali tisti učenci, ki so imeli popravni izpit iz dveh predmetov, kot pa oni, ki so ga imeli samo iz enega. Da bi se popravkarjem omogočila kar najboljša priprava na popravne izpite, so na gimnazijah organizirali tečaje, ki so jih vodili tovariši profesorji prostovoljno. Tega v stari Jugoslaviji dijaki niso nikoli doživeli, ampak so jim stairši, ki so to zmogli, poiskali inštruktorje, jih dobro plačali, samo da bi učenec prestal izkušnjo. Danes pa. ko dobijo učenci tako pomoč brezplačno, jo ne izkoriščajo. Odziv in obisk teh tečajev je bil slab in seveda tudi uspeh popravnih izpitov. Na splošno lahko trdimo, da se je večina dijakov šele kratko pred izpiti začela pripravljati nanje. Kje so vzroki temu pojavu1! Tu pade pač največ krivde na starše same, ki niso vodili računa o delu svojega otroka, da bi ga pravočasno pritegnili k učenju, marveč so ga prepustili samega sebi, ki je večkrat prepozno segel po knjigi. Poglejmo rezultate popravnih izpitov na trboveljski gimnaziji; popravni izpit je delalo 166 dijakov. K izpitu je prišlo 135 učencev. Opravili so ga 103. To se pravi, da bo ponavljalo razred 63 dijakov, od katerih jih 31 sploh ni poskušalo delati izpit. Namen naših šol je usposobiti mladino, da plodonosno obvlada določeno znanje. Da bi naše šole dosegle ta namen, skrbijo za to naši učitelji in profesorji. Od njih pričakujemo največ, ker je to prvenstveno odvisno od njih. Vendar pa učitelji niso edini činitelj, od katerega je odvisna izobrazba in vzgoja naših otrok. Posebno za vzgojni vpliv na naše otroke in doraščajočo mladino je potrebno, da poskrbimo za to tudi izven šolskih zidov. Lani je pionirska organizacija postala izvenšolska ustanova, a formirani pionirčki sveti naj bi ji bili z raznimi vodiči r pomoč pri delu. Izkušnje pa so pokazale, da ta oblika dela v našem okraju ni rodila pričakovanega uspeha. Precej krivde za to je na naših terenskih frontnih organizacijah, ki o pionirjih niso vodile nobene skrbi, niso spodbujale ljudi, ki so prevzeli naloge kot voditelji pionirjev, da jih izvrše in jih tudi niso izvršili. Pač slab čut odgovornosti takih ljudi. Govorimo prav radi, fraziramo, a za delo ne primemo! Vzgojitelj mora biti čel človek! 0 delu z našimi pionirji naj se resno pogovorijo vse organizacije, kako jim bodo v naprej pomagale, kako jih vodile, da se bodo znali sami voditi. Če bi pionirske in mladinske organizacije imele povsod solidno vodstvo, ne bi se po naših revirjih pojavljali problemi moralne vzgoje naše mladine. Dokler Pa bodo to vprašanje reševali samo pedagoški delavci, brez pomoči širokih ljudskih množic, ne bo potrebnih uspehov. Kadar pa bo to vprašanje postalo skrb slehernega resnega državljana, se bo sta-nje hitro izboljšalo. Popravilo zaradi te-9a, ker bomo vsi odklanjali in odstranje- vali vzroke, ki slabo vplivajo na moralno vzgojo mladine. Marenko, veliki ruski vzgojitelj >brezprizornih« je dejal, da je vzgoja socialni proces. Tega pa ne more voditi en človek, pa naj bo že kdor koli in kakršen koli. Ta socialni proces vrši celotna družba. Ta pa mora pravilno vplivati ncs posameznika, na osebnost. V letošnjem letu moramo doseči na šolah več kot lani, zato pa moramo načrtno ugotoviti, kako bomo to napravili. To bomo dosegli, de se bodo starši resneje in tesneje povezali s šolo in skupno z njo pomagali reševati vprašanje izobrazbe in vzgoje naših otrok. To priporočamo predvsem tistim staršem, ki so vso skrb za vzgojo otrok prepuščali šoli. Za te je potrebno, da se tesno povežejo s šolo in z njo rešujejo vprašanja učenja in vzgoje. Neprecenljive vrednosti za izboljšanje uspehov na naših šolah, pa tudi skrb za materialno plat naših šol so roditeljski sestanki. Tu je mogoče v tesni povezavi učiteljev s starši rešiti marsikakšno vprašanje vzgoje. Tu se starši seznanijo s splošnim stanjem na šoli, tu se ustvarja razpoloženje, zanimanje in ljubezen za šolo. Seveda je to odvisno tudi od priprave in izvedbe takih sestankov. Nujno je zbrati starše posameznih šol na ustvarjajoči liniji sodelovanja med šolo in domom, potrebno je, da se glede na vladajoče razmere najdejo naj primer jneše oblike dela za dosego postavljenega cilja. Dolžne pa so tukaj, da zgrabijo za delo tudi naše partijske in množične organizacije, zlasti pa ženske organizacije. Pretekli teden so zborovali upravitelji osnovnih šol in ravnatelji gimnazij. Obravnavali so različna materialna vprašanja in strokovno delo na naših šolah. Na osnovi diskusije, ki se je o tem razvila, so si zadali konkretne naloge, s katerimi bodo dvignili pedagoško in izobrazbeno delo na naših šolah. Problem, ki ga je treba še v letošnjem letu nujno rešiti, je dograditev trboveljske gimnazije. Ta nima dovolj, svojih prostorov. Pouk se vrši v treh šolskih stavbah. Vsi dosedanji poskusi, da se dozidajo potrebni prostori, so propadli Začelo se je, pa je zopet obstalo. Mnenja smo, da moramo tej naši najvišji kulturni ustanovi našega okraja omogočiti, da bo kos sprejeti in šolati vse dijake v lastni stavbi. Prav bi bilo, da bi tudi vsi delavski sveti naših gospodarskih in industrijskih podjetij v okraju razmišljali, kako in s kakšnimi sredstvi bodo pomagali in omogočili dograditev trboveljske gimnazije. Nekateri so to že storili. Za delovno silo prostovoljcev pa naj poskrbi OF. Ob tej priliki so govorili tudi o vzgoji naših strokovnih kadrov. Praksa, da se učenec v gospodarstvu po dovršeni učni dobi pokliče, da opravi strokovni izpit, ne da bi poprej opravil zaključni izpit na šoli, škoduje ugledu šole, ker se po uredbi to ne bi smelo prakticirati. Uredbo o zaključnih izpitih je treba izvajati. Ne sme se dovoljevati učenca, da opravlja strokovni izpit oziroma praktični del izpita, dokler ni opravil zaključnega izpita na šoli. To je tudi edino pravilno. Učenci bodo začeli resneje gledati na šolo in se resneje poprijeli učenja. Da bo naše šolstvo kos svoji nalogi, da bo opravilo važno nalogo pri graditvi socializma, je potrebno tesno sodelovanje vseh činiteljev, ki s svojim delom prispevajo k razvoju družbe. Vrtovžkova partizanska družina dela in pripravlja za partizane leta 1942 Mestni odbor OF Trbovlje vabi vse članstvo in ostalo prebivalstvo mesta Trbovlje, da se v četrtek, 20. septembra t. 1. ob 17. uri udeleži MANIFESTACIJSKEGA ZBOROVANJA na trgu v Trbovljah, kjer bomo ob tej priliki odkrili tudi spominsko ploščo prvi žrtvi fašizma, tovarišu Francu Fakinu. Na zborovanju bomo proslavili četrto obletnico priključitve Primorske k naši državi in odločno pokazali naš prezir do vseli onih, ki hočejo na naš račun reševati svoje imperialistične želje ter poskušajo zakriti svoje zločine. Mestni odbor OF Trbovlje V POČASTITEV OKRAJNE PARTIJSKE KONFERENCE Revolucionarna pot zasavskih revirjev (Ob slikali v muzeju po spominih zgodovinskih dogodkov) Ob pisanih zunanjepolitičnih dogodkih in nesramnih izzivanjih naših sovražnikov se nam spomini vračajo v preteklost, na dolgo in težko borbo za našo svobodo. Preveč dragocena nam je prelita kri naših borcev in talcev, padlih za uresničenje naših idealov, da ne bi se zgrozili ob težkih žalitvah, ki jih danes čujemo od tako imenovanih socialističnih« držav vzhodnega Moka. Pri velikih revolucionarnih dejanjih naših borcev so nam najbolj dragocen spomin razne slike, ki nas spominjajo na velike dogodke v naši prostosti. 0 tem priča Muzej narodne osvoboditve v Trbovljah, ki je, čeravno danes še skromen in nepopoln, za našo zgodovino vendar nekaj pomembnega. Že sama stavba, v kateri je muzej, ima velik zgodovinski pomen. Rudarski dom, nekdanje središče revolucionarnega gibanja trboveljskega revirja, je bil sam žrtev fašističnih hudodelcev. Nekdanji Orjunaši so ga iz maščevalnosti 1. junija 1924 ob spopadu z našimi delavci zažgali, ker jim pet človeških žrtev, ki so tega dne padle v Trbovljah, še ni bilo dovolj. Pa poglejmo v zgodovino trboveljskega proletariata, ki nam jo prikazujejo slike, časniki, letak; in drugi dokumenti v tem muzeju. »Prvi maj 1919« — to naj bi bil začetek revolucionarnega razdobja, čigar korenine segajo seveda daleč nazaj v preteklo stoletje. Ta prva slika in časnik »Prvi majnik« iz 1919, glasilo socialnodemokratske stranke Slovenije, so naš najstarejši dokument. Težkoč zaželena svoboda po prvi svetovni vojni, s katero je delavski razred upal, da je priboril svoje pravice. Toda — zmagal je spet kapitalizem, ki je kmalu z dejanji pokazal svoje sovraštvo do proletariata.. Bil je to napad Orjune, s katero so se spopadli trboveljski revirji in zgubili velike borce-komuniste kot Fakina, Frica, Ocepka, iS-ii -iii.sillsil Fakin Prane, ubit od Orjune leta 1924 Rozino in Zupana, požgani Rudarski dom in dogodki, ki so sledili drug za drugim. Komunistična partija pa kljub večjemu terorju ni prenehala z borbo delavskega razreda. Nadaljnje slike nam prikazujejo množične izlete v zasavske planine, ki jih je Partija organizirala pod krinko društva »Svobode«. Odnehala pa ni z nasiljem in zasledovanjem tudi velikosrbska oligarhija: naši vodilni komunisti so preživljali težke dneve v tedanjih taboriščih Sremske Mitroviče. Med ostalimi kaznjenci vidimo na sliki našega Salomona, ki je bil član CK KPJ, potem Majcna, Sotlarja in Giuliattija, kii živi še med nami. Delavske množice pod vodstvom KP se v velikih gladovnih štrajkih leta 1934 do 1935 bore za svoje osnovne pravice. — O revolucionarnem gibanju in delu KP^ v predaprilski Jugoslaviji pa nam pričajo tudi razni časniki, na primer glasila KP ali vsaj glasila naprednih idej Ohranjeni so že prej omenjeni »Prvi majnik 1919«, nadalje »Stara pravda«, »Delo«, »Sodobnost« in »Delavsko-kmečki list«. Morda je tega malo po številu, a zato bogatejše po vsebini. Leto 1941 — začetek novega velikega razdobja naše zgodovine. — Z letom 1941 se začenja novo razdobje naše zgodovine. Borba K*P in delovnih množic je iz ilegale prešla v odprti, oborožen boj, ne samo proti kapitalizmu, marveč tudi pro ti okupatorju — fašistu. Naši aktivisti in borci, kot n. pr. Miha Marinko, Lojze Hohkraut, Tončka če čeva in drugi, so morali iskati zavetja in skrivališča za nadaljnje uspešno delovanje. Med slikami hiš — zavetišč najdemo tudi sliko hiše na Čebinovem nad Trbovljami, kjer je 18. marca 1937 zasedal I. kongres KP Slovenije. Po napadu Nemčije na SZ je tudi v naših gozdovih padel prvi strel, znamenje oborožene borbe proti sovražniku. Začeli smo skromno — ohranjena nam je prva slavna pištola Lojzeta Hohkrauta — a končali smo zmagoslavno. Velike slike na steni so slike prvih velikih borcev-komu-nistov, padlih za našo svobodo. Po zgle- dih Franca Salamona, Lojzeta Hohkrauta, Tončke čečove, Vilka Vreska, Franca Farčnika (enega prvih sodelavcev Mihe Marinka), Alojza Ocepka, Franca Sotlarja in tisoče drugih čuvajmo našo svobodo, in če potrebno, darujmo zanjo tudi življenje. 0 trdni veri. na zmago in osvobojenje pa nam je pričala leta 1941 v visokem skalovju v Bobnu nad Hrastnikom vihrajoča naša zastava, simbol neustrašene borbe. postala žrtev taborišča — bi nam mnogo povedala. Tudi strašni Dachau s svojim krematorijem in živimi okostnjaki je grozna priča fašističnih krvnikov. Velike, strašne rane so nam sekali fašista — Nemci, Italijani, belogardisti, »Črna roka« — a slovenski in jugoslovanski narod se je še bolj strnil v borbenih vrstah. * Partizanski tisk pa je skrbel za povezavo med ljudskimi množicami. V mu- Hiša v Gaberskem, v kateri je za časa ilegalnega dela živel tov. Miha Marinko Vendar so nam fašisti, ki so za vsako ceno hoteli iztrebiti mali slovenski narod, puščali strašne sledove svojega pustošenja. Niso bili dovolj zapori, taborišča in ustreljeni talci — požigali so nam naše domove, pustošili naše vasi. Ohranjena nam je slika požiga pri Vrhkarju nad Trbovljami, kjer je zgorelo tudi šest partizanov. Tudi slike štirih partizanov, ki so jih Nemci ujeli in razstavljali v Trbovljah na Vodah, hoteč zastrašiti ljudstvo. Toda naše osvobodilno gibanje se je širilo, odpor se je večal in stopnjeval iz dneva v dan, partizanske vrste so se množile. Iz partizanskega življenja nam je ohranjenih nekaj slik bunkerjev, dalje slike terenskih aktivistov, trboveljskega in okoliškega terena pri njihovih akcijah. Poleg težkih borb in nevarnosti pa naši partizani niso pozabili na kulturno delovanje; o tem so nam priča slike orkestra IV. Operativne cone in njegovega delovanja v zgornji Savinjski dolini na osvobojenem ozemlju, v katerem so večinoma borci hrastniške in zagorske doline in godba na pihala glavnega štaba, ki je bila v Črnomlju, v njej pa so bili Hrastničani in Trboveljčani. V tej seriji slik pa je tudi mali kurir Polde z mladinsko funkcionarko Marjetko Kastelčevo in kurir Ivo na samotni poti — pri izvrševanju težke kurirske službe. Kaj je pomenilo biti kurir v partizanski borbi, bi nam lahko sami povedali. Iz rdeče krvi je zrasla naša svoboda! — Da, iz krvi naših žrtev je vstala naša prostost. Žrtve in zopet žrtve — mogo jih je bilo! Njim je posvečen precejšen prostor v muzeju. Na velikih lepakih so imena naših talcev, ustreljenih v letih 1941 do 1945. Podpisal jih je Rosener, ki ga vidimo, kako se prijateljsko rokuje z Rožmanom. S krvjo tisočih Slovencev in Slovenk, ki jim .je podpisal Salamon Franc, borec revirjev, padel v narodnoosvobodilni borbi smrtno obsodbo, omadeženo roko podaja v »posvečeno« roko. Kje sta bila takrat vera in cerkev...? Naših talcev pa niso samo streljali. Poprej so jih zverinsko mučili do krvi. Grozodejstva celjskega »Piskra« niso ostala tajna. Med temi žrtvami je tudi Trboveljčanka — Tončka Čečeva. Da ni zeju imamo ohranjene mnogo razne literature, tiskane v tem času, kot so to časniki, ki so takrat izhajali: Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Borbena Slovenka, Delavska enotnost, Partizanski dnevnik in še drugi. Ohranjeno je »Delo«, glasilo CK KPS iz leta 1942. Eden izmed redkih in dragocenih dokumentov pa je v linorezih in vinjetah izdelana Prešernova Zdravljica, ki jo je ob njeni 100-letnici izdal Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko. V muzeju pa najdemo še nekaj: fotoaparat dr. Aleša Beblerja, ki ga je nosil, ko je leta 1942/43 organiziral vstajo na Primorskem. Aparat je ostal v nekem bunkerju, kamor ga je takrat spravil njegov spremljevalec Franc Klukej in ga našel tamkaj tudi po osvoboditvi. V kratkih besedah in vrstah, napisanih po opisu slik in dokumentov, vidimo bogato zgodovino revolucionarnega gibanja rudarskih revirjev. V teh slikah in listinah žive dejanja, ki govore, o čemer bo pisala zgodovina bodočnosti. Vendar naj ob tej priliki poudarimo nekaj. Muzej je pravzaprav skromen v teh dokumentih, čeprav je vsebinsko bogat. Moramo reči, da bi bilo lahko več, materiala je gotovo dovolj. Spomin obledi, tudi človek umre, toda slike in zapisana beseda ostaneta. Ti dve sta namenjeni bodočim rodovom, ki se bodo ob zgledih herojske borbe svojih dedov in pradedov učili junaštva. Zato je treba tu pohvaliti množične organizacije zagorskega sektorja, ki so prispevale in zbrale največ spominov iz NOV. Vsak obiskovalec se dalj časa pomudi pri skrbno urejenih albumih, ki so lep dokument in priča dela in življenja v Zagorju in okolici od leta 1941 dalje. Tu sta dva albuma padlih borcev, eden od žrtev raznih taborišč, eden pa talcev in žrtev nemških hajk in še drugih. Za nekaj podobnega je gotovo dovolj materiala tudi v Trbovljah, Hrastniku, Radečah in drugod. Premalo zanimanja je za to važno vprašanje, ker ne mislimo na dragocenost teh dokumentov, in na dolg, ki smo ga dolžni bodočim rodovom in zgodovini. Za muzej, ki je pravzaprav šele zaživel in se bori še s finančnimi težavami, tudi naša industrijska in druga podjetja niso pokazala nikakega zanimanja. Vedeti moramo, da muzej ni ustanova z lastnimi dohodki, temveč smo dolžni vsi, da jo vzdržujemo. Vendar se je na prošnjo uprave muzeja za finančno pomoč le malokdo odzval. To je bil edinole rudnik Trbovlje—Hrastnik, ki je kljub lastnim težavam, ki jih ima, dal 9.000 dinarjev podpore, medtem ko- je Jeklarna v Hrastniku prošnjo odklonila, eš da nima nikakršnega kredita na razpolago. Kje so pa še ostala podjetja in indikati, ki molče?! Trboveljski okraj, predvsem revirji, s tako bogato zgodovino delavskega gibanja, ki sega daleč nazaj v dobo 80-tili let preteklega stoletja, bi lahko s pomočjo delovnih množic, med katerimi je gotovo še dovolj dokumentov in zgodovinskega materiala, uredili zelo bogat muzej. Zato bi lahko ob teh spominih prosil! borce in vse ostale, ki razpolagajo še s kakršnimi koli slikami, dokumenti in drugim m.Verialom. da jih dajo skupnosti, da se obranijo v muzeju za naše zgodovino. B. S. Dogodki po Svetu u preteklem tednu NEJASNOST NA KOREJI Po mnenju vojaških krogov Združenih narodov na Koreji pomenijo napadi Kitajcev in Severnih Korejcev v zadnjem času uvod v nove ofenzive. Do tega zaključka so prišli, ker upo' rablja nasprotnik v zadnjih bojih močne oddelke in žrtvuje tudi tanke, ki jih nima preveč. Jasnosti položaja na Korejii še vedno ni. Agencija Nova Kitajska je sporočila, da imata severnokorejski in kitajski poveljnik predlog generala Rid-gwaya, naj bi bila konferenca za sklenitev premirja v kakem drugem kraju in ne več v Kesongu. Voditelj delegacije OZN pri pogajanjih za premirje, admirali Yoy je sporočil kitajsko-loorejskim predstavnikom, da je neko •letalo OZN res obstreljevalo Kesong. Admiral se je nasprotnikom opravičil in obljubil, da bodo proti krivcem uvedli disciplinski postopek. Perzijski spor Ob otvoritvi naj večje rafinerije petroleja v. Evropi v Foleyu v britanski pokrajini Herforshire je predsednik britanske vlade Clement Attlee dejali, da je bila Velika Britanija po prenehanju pošiljanja petroleja iz Perzije prisiljena poiskati si nove petrolejske vire. Poudaril je. da je odbor britanskih in ameriških petrolejskih družb uspešno rešil vprašanje preskrbe Britanije s potrebnimi količinami tekočega goriva do konca tega leta. S tem so nadomeščene vse pošiljatve, ki so doslej prihajate iz Abadana. Predsednik Attlee je ob tej priliki omenil, da se britanska vlada želi sporazumeti s Perzi jo in ponovno sodelovati z njo. Dejal je, da je prepričan, da bo Perzija uvidela položaj, v katerem je ta država, jn da je ne bo pahnila v gospodarsko katastrofo. Konferenca zunanjih ministrov v \Vashingtonu Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije sodijo, da bi morala sklenitev sporazuma z Zahodno Nemčijo temelj za njihove prihodnje odnose tako dolgo, dokle er ne bo mogoče skleniti mirovne pogodbe z enotno Nemčijo. Razdelitev Nemčije za sedaj onemogoča sklenitev takšne pogodbe. Zaradi te razdelitve in varnostnih vprašanj si tri zahodne velesile pridržujejo pravico, da imajo svoje obo rožene sile v Nemčiji. Govori se nadalje, da bi bita brž ko mogoče sklenjena pogodba o vpostavi-tvi svobodne in neodvisne Avstrije, ker ni več nikakšnega opravičila za nadaljnje odlaganje tega vprašanja. Vse tri zahodne velesile ne bodo nehale z napori, da bi prepričale ZSSR o upravičenosti te odločitve Ve 'M trije ministri omenjajo tudi zahtevo Italije po reviziji mirovne pogodbe in izjavljajo, d« so to vprašanje proučili, ki bo predmet nadaljnjih raizgovorrov med vladami. Deklaracija, ki so jo objavili zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije, govori o vključitvi Zahodne Nemčije v zahodnoevropski obrambni sistem in pozdravljajo pobudo francoske vlade, naj bi ustanovl jena evropska skupnost premoga in jekla bila skupen korak v smeri enotnosti im krepitvi gospodarstva Zahodne Evrope. biti Konferenca Atlantskega pakta v Ottawi Minuilo soboto se je začela v Otta-wi konferenca nad 30 ministrov za zunanje zadeve, narodne obrambe in finance iz 12 držav, članic Atlantskega pakta. Konferenca bo trajala šest dni. Glavni predmet razgovorov bodo nesorazmerja med obstoječimi silami severnoatlantske armade in silami, ki so še potrebne, vpliv oborožitve na gospodarstvo in vprašanje sprejema Grčije in Turčije v organizacijo Atlantskega pakta. Kanadski zunanji minister je 'izjavil, da bo glavni predmet razgovorov odnos med oborožitvi jo in. gospodarskimi možnostmi zahodnih držav. Reuterjevo poročilo pa pravi, da je zelo verjetno, da ogroža zahodne sile inflacija. • • • in doma MARŠAL TITO MED NAŠIMI MORNAR)! IN LJUDSTVOM Na proslavi Dneva mornarice v Splitu je naš maršal Tito v svojem govoru obravnaval tudi odnošaje z italijanskim narodom. Dejal je, da nudimo kljub slabim izkušnjam v preteklosti in iredentistični gonji proti nam italijanskemu narodu roko v pomiritev Naglasil pa je v svojem govoru, da bo kdor koli. ki bo prišel v našo deželo kot napadalec in okupator, našel tu svoj grob. Ko je maršal Tito obiskal nekatere kraje v Hrvatski, je govoril tudi o naših zadrugah. Ob tej priliki je naglasil, da ne bomo nikogar silili v zadruge, nikomur pa seveda ne bomo dovolili, da bi jih razbijal Maršal Tito je obiskal tudi ljudstvo Hercegovine. V svojem govoru v Mostarju je dejal med drugim, da je enotnost, ki smo jo do danes dosegli med našimi narodi, naša največja zmaga. V svojem govoru se je dotaknil tudi novih gospodarskih ukrepov v naši državi in poudaril, da v Jugoslaviji ne mislimo ustvarjati privilegiranih kast, da pa bo za svoje delo nagra jen vsakdo tako, kakor zasluži. ZNIŽANJE CEN NEKATERIH VRST BLAGA V zadnjem času so se na našem trgu znižale cene nekaterih vrst blaga. Tako stane n. pr. zidna opeka namesto 6 do 7 din seda j okrog 4 din za kos, apno pa namesto 6 din za kg po novi ceni 3,50 do 4 din. Ponovno se je znižala cena sladkorju od 420 na 320 din za kilogram (kristalni sladkor), sladkor v kockah pa stane sedaj 370 din za kilogram. Tudi prava kava se je pocenila in stane 1900 din kilogram. Sladkorja nam letos ne bo man jkalo. Potreba po sladkorju je izračunana letno Da 14.000 vagonov, pridelali smo ga pa letos 22.000 vagonov. SAVINJSKI HMELJARJI SO LETOS ZELO ZADOVOLJNI Poročila pravijo, da so savinjski hmeljarji z letošnjim pridelkom zelo zadovoljni, ker je hmelj odlične kvalitete. Hmelj bomo izvažali v 12 evropskih držav. Izvoz hmelja se izplača, saj da na enem hektarju pridelan hmel j isto količno deviz kakor pšenica na 25 hektarjih. VELENJSKI RUDARJI V PRVEM POLLETJU NAJBOLJŠI Rudarji v Velenju so dobili v nedeljo, 16. t. m., prehodno zastavo vlade FLRJ kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici letošnjega leta. Za svoje uspehe so prejeli tudi denarno nagrado v znesku 365.000 dinarjev. IDRIJSKI RUDNIK SE MODERNIZIRA Rudnik živega srebra v Idriji, ki je dobil prehodno zastavo zvezne vlade za uspehe v minulem polletju, se modernizira in mehanizira. Preuredili so dve zastareli pečj za topljenje in jih nadomestil iz modernimi napravami. Poleg preureditve topilnice in separacije bodo montirali na jašku nov izvozni stroj z dvakrat večjo zmoglja vostjo. Zgradili bodo nadalje nov strojni oddelek. Stare lokomotive so nadomestili s tremi novimi akumulatorskimi lokomotivami. OTVORITEV ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Minulo soboto so v Zagrebu slovesno odprli velesejem. Že takoj popoldne so na tem velesejmu sklepali prve pogodbe. Petega vedesejma v naši bralski republiki se je udeležilo 476 domačih raizstavljalcev s približno 1000 razstavnimi predmeti iz 12 tujih držav pa se je udeležilo zagrebškega velesejma 247 razstavljalcev s 650 razstavnimi predmeti. Med inozemskimi razstavijal-ci je na prvem mestu Avstrija. Na drugem mestu je po obsegu razstavnega paviljona Belgi ja. Dobro so zastopane tudi Švica, Francija, Anglija in Holandska. HRASTNIŠKA STEKLARNA SE BO SPECIALIZIRALA Kolektiv steklarne v Hrastniku je začel letos izdelovati 64 novih izdelkov industrijskega stekla. Ker izdelujeta steklarni v Straži pri Rogatcu in v Paraoinu vedno več votlega stekla, se bo hrastniška steklarna specializirala na izdelovamje industrijskega in laboratorijskega stekla. V izdelovanju laboratorijskega stekla je steklarna v Hrastniku, kakor smo že poročali, edina v državi. Ustrezno kakovost tega stekla bo dosegla s posebnimi napravami za precizno hlajenje teh izdelkov. TUDI V KEMIČNI TOVARNI V HRASTNIKU BODO PREUSMERILI SVOJO PROIZVODNJO Ker izdelujejo tudi v tovarni 'ovinil« v Splitu velike množine solne »Ju soln isline, hrastniška tovarna ne bo delala novih investicij v stare naprave za proizvodnjo te kisline. Prav tako bo ta tovarna prepusitla izdelovanje žveplenih barv novi tovarni organskih barv TOB v Celju. Pač pa posveča kemična tovarna v Hrastniku večjo pažnjo razširjenju in modernizaciji proizvodnje železooksidnih barv. Po produkciji železooksida bo hrastniška tovarna edina v državi. V tej tovarni so začeli v zadnjem času izdelovati posebno sredstvo za dezinfekcijo in čiščenje mlekarskih posod, tako imenovani »Lactocid«. V Zagorju razpravljajo o novem finančnem sistemu V Zagorju živo razpravljajo o novem finančnem zakonu, zlasti pa o osnutku osnovne uredbe o novih plačah delavcev in uslužbencev. V torek, 11. t. m. so imeli v Zagorju seminar o tekočih gospodarskih vprašanjih in predvidenih novih gospodarskih ukrepih. Akoravno je bilo na seminar povabljeno samo okrog 50 vodilnih funkcionarjev množičnih organizacij in društev, je v dvorano, kjer je bilo predavanje, pritisnilo še okrog 200 delovnih ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili govornikom in diskusiji. V prihodnjih dneh bodo o teh vprašanjih razpravljali v delovnih kolektivih podjetij in ustanov, v sindikalni podružnici, v delavskih svetih in še drugod. Že v diskusiji na seminarju se je pokazalo, da se delavci zanimajo za povečanje proizvodnje in znižanje produkcijskih stroškov in da polagajo že sedaj posebno pažnjo na rentabilnost podjetja. Tako pravijo, da bodo šele sedaj postali res pravi gospodarji. UPOKOJENCI IN NOVI PLAČILNI SISTEM V nedeljo, 9. t. m., je bil v Ljubljani redni občni zbor Društva upokojencev LRS, ki se ga je udeležilo okrog 150 delegatov iz vseh krajev Slovenije. Na tem občnem zboru so govorili tudi o pokojninah po novem plačilnem sistemu. Glede prehoda na novi plačilni sistem je bila 4. t. m. v Beogradu seja, kjer so sklenili, da bodo pokojnine definitivno uredili s 1. januarjem 1952, do tedaj pa bodo upokojenci prejemali začasno za mesec november in december dodatek po 5100 din (osebni) oziroma 2200 din (družinski upokojenci) pri 100-odstotnem delovnem stažu oziroma z ustreznim znižanjem, če ta staž ne dosega 100%. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH SINDIKATOV Sindikat zdravstvenih delavcev dobro dela Na sindikalnem sestanku zdravstvenih delavcev v Trbovljah 60 izbrali delegate za okrajno konferenco, na kateri bodo izvolili odposlance za II. kongres sindikatov Juguslavije. Ko so se seznanili z razvojem in delom svoje organizacije, so sprejeli razne sklepe, da poča-ste s tekmovanjem II. kongres. V sindikat bodo vključili še vse neorganizirane tovariše, plačevali bodo 100-odstotno članarino in vršili vse svoje naloge. Zdravstvena ekipa bo opravila pregled zobovja vseh šoloobveznih otrok na Dobovcu. Priredili bodo predavanje o zobozdravstveni preventivi. Ob zaključku sestanka so imeli kratko proslavo 400-letnice Slovenske knjige. Razpravljali so o novem finančnem sistemu Sindikat obrtnih delavcev bo moral nuditi več pomoči delavskemu svetu Na zadnjem sestanku obrtnih delavcev MLO Trbovlje so razpravljali o svojih tekočih nalogah, glavni predmet dnevnega reda pa je bil nov finančni zakon. V diskusiji so govorili o delavskem svetu in ugotovili, da sindikat obrtnih delavcev nudi vse premajhno pomoč delavskemu svetu. Ugotovili so nadalje tudi razne druge pomanjkljivosti, tako n. pr. da 6e skoraj vse započete I akcije in razna tekmovanja slabo obne-J sejo, ker članstvo premalo sodeluje in pomaga sindikalnemu odboru, na drugij strani pa tudi odbor sam ni dovolj agilen. Sklenili so, da se bodo v naprej redno shajali, za ožjo povezavo med člani in medsebojno spoznanje pa bodo priredili skupinski izlet na Gorenjsko. S Na zadnjem sindikalnem zborovanju kolektiva DES v Trbovljah so govorili največ o predlogu novega finančnega zakona. Počastili so 400-letnico Slovenske knjige ter obravnavali izvršitev letošnjih planskih nalog. Najvažnejša naloga kolektiva je izpolnitev plana srednjih investicijskih del, za kar so na razpolago zadostni krediti in potrebne količine materiala. Ker je zagotovitev električne energije v trboveljskem bazenu pereče vprašanje, so na tem sestanku sklenili, da bodo v počastitev 10-letnice JA opravili vse zadane si naloge. Društvo upokojencev v Trbovljah je zborovalo Tudi upokojenci v Trbovljah so ns 6vojem sestanku sklenili, da proslavijo 400-letnico Slovenske knjige. To slovesnost bodo priredili še septembra v rudniški restavraciji v Trbovljah. Da po-časte 10. obletnico JA, 60 pozvali na tekmovanje društvo upokojencev v Zagoriu. Tekmovali bodo v tem, da hočejo do 30. oktobra pobrati v redu vso članarino, do konca leta pa nameravajo zvišati število članstva za 10%. Imeli bodo nadalje redne sestanke Za slovenski kulturni dom v Trstu bodo prispevali 2660 din. HelovM Kolektiv steklarne Hrastnik tekmuje v počastitev 10-letnice m Kakor je bilo tekmovanje na čast 10. obletnice JA spočetka nezadovoljivo, postaja to kosanje v zadnjem času vse bolj živahno in zanimivo ter dosegajo posamezni kolektivi prav lepe uspehe. Akoravno ni bilo dosti čuti o tekmovanju med rudarskimi kolektivi, tekmujejo tem pridneje drugi delovni kolektivi okraja. Tako je kolektiv steklarne v Hrastniku tekmovanje močno poživil. Napravili so tamkaj med drugim precej v pogledu obrambe tovarne v primeru napada, prav tako pa tudi center predvo-jaške vzgoje. Plansko nalogo je kolektiv opravil v avgustu kljub veliki vročini s 106,5%, po vrednosti pa s 101,2%. Nameščenci podjetja so napravili bilanco tovarne za prvo polletje 1951, tako da so sedaj prvikrat opravili to delo v določenem roku. Predvojaška vzgoja je imela 99% obisk, nastava je izvršena 100% in V6i mladinci predpisano 6nov dobro obvladali. Lepe uspehe je dosegel center v streljanju. Organizirali so bojno streljanje za letnike, ki bodo vpoklicani, da odslužijo svoj kadrski rok. Streljali so v ležečem položaju; tekmovalo je 26 mladincev, od katerih je doseglo 70% odličen uspeh, 20% prav dober in 5% dober uspeh. Dober rezultat v streljanju so dosegli, ker ima center dve zračni puški in so se mladinci vadili 2 krat tedensko. V centru organiziran šahovski turnir je dobro uspel, prav tako so nogometno tekmo s centrom cementarne v Trbovl jah odigrali s 6:2. V kabinetu centra so stalno na razpolago razni časniki in revije, ki jih 6kupno predelavajo. Gasilska četa in skupina PLZ v tovarni opravljata svoje naloge v celdti-Tečaj PLZ se vrši v redu. Enote protiletalske zaščite so imele praktične vaje, tehniška ekipa pa je prikazala gašenje z aparati Minimax in ostalimi tehniškimi pripomočki. Pri vaji je sodelovala skoraj polovica kolektiva. Tudi gasilska četa tekmuje ter 6e stalno usposablja za svoje naloge. V okviru tekmovanja v avgustu s« zaznamuje napredek nadalje v sindikalnem delu. Sindikalna godba kolektiva je uspešno proslavila 20-ietnico svojega delovanja. Dobro deluje tudi knjižnica, prav tako so zborovanja v avgustu dobro uspela, zlasji še sestanek, na katererA so poročali o delu delavskega sveta. Lppjt uspehe zaznamuje fudi Ljudska tebnikaft kjer je najdelavnejša sekcija pomorske-J ga brodarskega društva. Wo Veliki valjar je v dragoceno pomoč pri delu na trboveljski cesti .....................................................uPW*Ha....m#* Ivan Vuk: Ne razdirajva pravljice, gospod... Zvonec v gledališču je zazvonil. Na Hodniku čakajoči so začeli odhajati v dvorano, greti blagajno pa je bila ie gneča. Hotel sem na vsak način dobiti vstop- eke nfco. bilo si kjer koli. Bila je premiera nel otroške igre. Človek se začuti sredi otrok, t’ pravljičnem gledališkem somraku, ko zaživi na odru iivljenje. kakor da je sam otrok, kakor da se mu za hip spet prikaze izgubljeni raj■ Stiskal sem se v gneči, se ril počasi proti blagajni. Počasi sem se bližal cilju. »Gospodu — se me je dotaknila neka roka. Izzvan od dotikljaja, sem pogledal. Bil sem nevoljen. »Prosim, vzemite Se zame tri tožne sedež e. t Bela roka se me je dotikala. Bili so tanki, lepo oblikovani prsti z lepo zaokroženimi nohti.* Slabe volje sem bil. Ze pol ure sem stal in čakal, kajti mnogi lo naročali tistim, ki so stali v vrsti in bili najbliže blagajni: »Prosim, vzemite še zamelt In prav zaradi tega se je vrsta pred blagajno tako počasi krčila. Pogledal sem tisto roko, šel z očmi po I in oko se mi je ostaviln na srednjeveliki, vji ,pi dnmi. Velike, rjave oči so me gledale. V njih ni bilo tistega vsakdanjega izraza, 1,0 sc s prošnjo išče kakšna usluga. Prepričanje je sijalo iz teh oči, da ne bom odklonil. »Tukaj — evo — denarlt Ze sem imel na jeziku odklonilen od-<11,vor. Hotel sem ji reči, da ne morem oškodovati teh. ki stoje za menoj. Toda njene oči so me gledale tako zaupljivo, da sem molče vzel denar. »Tri ioine sedeže hoče,« ml je rekla. Samo tri. Zakaj samo trii Bom pa četrtega vzel sam. Saj je vseeno, kje sedim.• Zn trenutek mi je nekaj reklo lam nekje v možganih, kjer se navadno obravnavajo bolj ponižni nasveti, da bi bilo boljše. če bi vzel sedež v parterju, kjer se lepše vidi kot pa s četrtega tožnega sedeža. Toda njen obraz in njene rjave oči so ta nasvet odrinile. Pogledal sem za damo, toda v gneči sem jo zgrešil. »Hi m ...« me je tiho zaskrbelo. »Saj še kdo je in je ne bom spoznal, da ne vem, ji dam vstopnice ____ ___________ Kakšne nepotrebne skrbi si človek v naglici nakoplje...« Gneča me je naposled le potisnila k blagajni. »Ali je še prosta kakšna ložah Kakor da si je usoda izbrala mene, Je bila kakor nalašč samo ena edina prosta. Številka šest. Vzel sem jo. In spet mi je reklo tam nekje v možganih: »Kakšno naključje t to ložo ... Nenavaden dogodek ...» Pogledal sem, da poiščem damo. In glej — že je stala pred menoj kakor v vetru zibajoča se vrtnica. Na smehljajočih ustnicah je ležala zadrega in tisti beli kakor nabrani biseri lepi zobje to me spravili v dobro voljo. Tam nekje v možganih Je spet nekaj tiho reklo: »Krasna ženskah Njene rjave oči so bile kakor ogenj na kresni večer. Bila je izredno lepa ženska. Malce sem se priklonil in ji dal ostanek denarja. Vstopnico pa sem samo pokazal in dejal: »Celo vstopnico sem vzel. štirje sedeži so. Četrti je moj Koliko pa vam moram vi nitih Plačal sem celo ložo, a v zmedenosti Ji nisem znal povedati, koliko stane en sedež. Tnili ona me je gledala, komaj vidno se smehljajoča. V njenih očeh sem videl, da se tudi ona trudi, da bi izračunala, koliko stane sedež. Zvonec je zazvonil tretjič. Naglo sem rekel: bo... V loži bova Izraču- •Začelo se nala...» ................ »Prav,. je rekla in prijela oba otroka za roke: »Pojdimo!. Fantek in deklica sta odskakljala po stopnicah, za njima pa je hitela ona. Imela je lepo oblikovane noge. Kakor bi jih skle-sal umetnik. Spet sc mi je oglasilo v možganih in mi reklo: »Kaj, še opravičil se nisi, kar tako si se vrinil?. »Ne zamerite,« sem ji dejal. »V tisti naglici in gneči nisem nič mislil in sem se kar tako k vam vrinil.« »O, proslmU Je rekla prijazno in preprosto. »Zelo vesela sem. Storili sle mi veliko uslugo. Kdo ve, če bi bila sama sploh vstopnice dobila. Otroka pa bi tako rada videla to igro. Pravijo, da je zelo lepa.« Govorila je z lahkoto, kakor če bi bila doma. V srcu mi je vstajala nepoznana zadovoljnost ... Ko smo stopili v ložo, je bil v gledališču pravljični Somrak. Na odru je bilo sonce, majniško mladostno življenje. Otroka sta sedela na prvih sedežih, dama si je pristavila tretjega, si popravila obleko in sedla. V tem somraku se mi Je zdelo, da gorijo njene oči kot zvezde na nebu. Začutil sem, da mi Je kri nalahko silila v obraz. Nenavadna toplina me je začela greli v lica in me božati. Dama me je po- gledala in c j/ruvljlčncm somraku se mi Je zdela, kakor da me gleda vila iz pravljice.. Neka vsakdanja misel se je oglasila v meni: »Kaj je vendar s teboj! Sanjariš, trezen sanjarit/« Svoj sedež sem moral pomakniti čisto k njej. da sem lahko videl na oder. Začutil sem toplino njenega telesa. Grela me je kakor sonce. Kadar so igralci igrali v desnem kotu odra, sem se sklonil skoraj vsakokrat čez njo. Igra je tekla veselo, prisrčno. Otroški smeh jo je spremljal. Ona sama se je ta topila v igro in tudi jaz. Nisem opazil, da sam se naslonil čisto k njej, kjer je Ml njen vrat, ves bel in mikaven. Nisem opazil, da sem Jo prijel za roko. Tudi ona ni opazila. Njena roka je bila v moji. Samo tako na pol sva se vsega tega zavedata in srci sta drhteli v pravljični omotici. Ni se zavedala, da svoje notranje občutke, ki Jih drugače ne bi pokazala, izdaja s stiskom prstov. Nisva opazila, kako si božava in stiskava roke, le čutila sva, da nama je bilo v srcu sladko. Kako naj bi vse to opazila, ko pa je bilo na odru toliko nežnosti v igri, toliko pomladanske razigranosti, da sva se tudi midva čutila enaka igralcem na odru ... Zastor je padel. Luči so zagorele. Pravljični somrak je ugasnil, ostal je samo občutek, kot ga ima otrok po končani pravljici. Dama je odmaknila roko. Njene oči so za hip obstale na mojih in me vprašujoče pogledala. Nehote, v zadregi sem rekel: »Oprostite ...« Samo nasmehnila se je, odprla ročno torbico, nekaj iskala in jo spet zaprla. Fpra-šala je otroka: »Ali je bilo lepot. Otroka sla živo pokimala in vprašala: »Ali bodo Set* »Seveda, saj še ni konec. Saj kraljič še ni našel kraljične: »Ali jo bo še dolgo lskalT» »Se poldrugo v rol* »O, tako dolgo?. sla se začudila. »Ali vama je dolgčash je vprašala dama. »O ne... Toda kraljevič predolgo išče kraljično.t Dama se ie obrnila k meni in vprašala: »Vam je Igra všečt. »Tudi jaz bi kraljično hitreje našelh »Bit. . .« je vprašala in se nasmehnila. »Bit..: je ponovila. Njeno vprašanje me je zmedlo. Se zdaj ne vem, kaj mi je bilo. Nekaj nepoznanega me je zgrabilo za grlo Hotel sem spregovoriti: »blh, n stisnjeno grl o mi tega ni dovolilo. Ona je. mislim, lo opazila in ra liel nasmešek je zbežal čez njen obraz Pulil sem, da Jo Je spreletelo nekaj toplega, mehkega. kakor če bi se je moje ustnii u, rn rn- dotak- nile $ poljubom. Umaknila je oči in pooK dala v parter. Jaz pa sem poloiil svo)0 roko v njeno, ne nklonil in ji poljubil rok0' Ni je umaknila, namo pogledala me je * velikimi očmi in tiho rekla: ke ko Pr: in »i lic dor tor oii tre Pia V p »Gospodh ji Kaj je hotela reči, ne vem. Saj gov0<\ mo mnogokrat, ko Je razigrana duša in H srce smeje, čisto vsakdanje besede . .. »Spet je priplaval pravljični somrak. Spf sc Je dvignil zastor. Midva pa sva scdc‘j tesno drug ob drugem. Otroka sta gleda zamaknjena na oder. Tudi midva. Stisč sem njeno roko krepkeje, njeno telo, proži in mehko, se je stisnilo rahlo k meni .. • , Nekaj čudovitega me je spreletelo. K. Nekaj čudovitega me je spreletelo, e. je to tista sreča, o kateri sanjajo v mcfC, »ej nih nočeh vsi. ki jim valovi po žilah tor »»r krit Njen dih, njen trepet sta to potrdil' Poljub .. .« sem zašepetal. m Njena glava se je nagnila k meni njene ustnice so poiskale moje... V loži je bil somrak, tisti čudežni ,-e Tam na mrak, ki ustvarja pravljice se je odigravala pravljica , j i, i., sta drhtela od sreče. . Tu v loži pa je 1 pravljica, vsa obžarjena od jata druga ... ca ... Pela je pesem o raju ... Predstava je končana. Luči so za0° vse je vstajalo In hitela k izhodu. Inll Ona, moja pravljica, Je oblekle Lns-otrokoma. Omamljen sem ji ponudi\r.Jn t' ga. Ko je bila v plašču, sem Jo Pr,1> sebi: »Kje vas doblmt. ... hetK Toliko hrepenenja Je bilo v mojih jih dah in očeh. da jr za hip obležalo e rokah Nato pa mi Je stisnila roko ■ tiho: . ,« »Ne razdirajva pravljice, gospoa ■ ■ AH sem jo je kdaj vldelt Ne gškandalbandoc. Upamo, da se bo ta stvar uredila, predvsem med člani samimi, saj je SKUD dovolj močan, da to vprašanje razčisti. Več zanimanja za šolstvo v Radečah j0 Pričel se je pouk na osnovni šoli ter gimnaziji. Gimnazija je dobila štiri oddelke (dva prva) zaradi velike po-Binožitve dijakov. Potrebna bi bila tudi dva druga oddelka, vendar je premalo Prostora. Šolo so pred novim šolskim letom znotraj renovirali in dobili tudi precej Pove šolske oprave. Vendar s tem problem 'šole nikakor ni rešen. Šola je Pujno potrebna večjega popravila zunaj. Rjen zunanji izgled ni prav nič podoben Soli novega človeka, nove mladine. Vsi žalostni ostanki okupacije so še ostali, telo maskiranje, ki ga je pustila okupatorjeva vojska. Pa tudi to še ni vse. Dohod do šole, ž. j. stopnišče (o stopnišču sploh ni mote govoriti), je za ponosne Radeče in jadečane naravnost v sramoto. Saj si ®ovek ob lepem vremenu in belem dne-VU lahko polomi noge. Človeka zaboli ®rce ob takem vhodu v hram učenja. Raj bo temu stopnišču prinesla še zima, tod in sneg, o tem pa je bolje, da ra-deški otroci in kulturni delavci razmišljajo. Sicer pravijo, da ima KLO namen to dohod zapreti, ker zaenkrat še ni fi-Pančnih možnosti za popravilo. Ob tem bi lahko vprašal prebivalce, ‘ako morejo molčati ob takem vprašanju. Kje. so množične organizacije in sindikati? Ali res ni mogoče tega vsaj zasilno popraviti s prostovoljnim delom? Mi v Radečah res ni pridnih rok, ki bi! to tega lotile? Sicer je šola dala že predlog, kako rešiti finančno vprašanje za ureditev toga stopnišča in kje dobiti sredstva, a 5a žalost ne nalete nikjer na podporo. Pili pri delovnem ljudstvu, čigar otroci toak dan hodijo v šolo. v KLO je dal dopisniku ob tem vpra-„u zagotovilo, da bodo spomladi začeli popravilom šole in stopnišča in da bo-tudi potrebna sredstva na razpolago, je tako, bi predlog šole odpadel, a nepravilno bi bilo stopnišče do za-‘tka teh del zapreti. . Zato naj se razgiba javnost, da reši to vprašanje, predvsem pa da skrbi za tosilno popravilo. Niti ure več ne bi 8u>eli gledati tako sramotno sliko in še glavni cesti povrhu. Ali res ne čutijo Pobene ljubezni za svojo mladino, za N bodoči rod? Kako je v Radečah z odkupom žita V Radečah odkup žita ne napreduje jtojbolje ali pa slabo. To pa zaradi tega, rT večji kmetje ne oddajajo predpisanih toRičin. Izgovarjajo se, da niso zadosti Pridelali, da jim je toča uničila pridelek to podobno. Primer večjega kmeta, ki to Uredil svojih obveznosti, je na primer ^tojz Tomažič. Posestvo obdelujeta dva I r®ta in si tudi delita pridelek. Vendar i? en brat lahko oddal predpisane ko-*jtoue, drugi pa se je izgovarjal, da ni dovolj pridelal, akoravno imata z bra-ton skupne njive. Podobnih izgovorov se poslužujejo tudi nekateri drugi etje. Radcškn ambulanta y Radečah so dobili novo ambulanto -toroma se ta še ureja. Povedati pa je Jpua, da zanjo ni bilo nikakega zani-"tooja in se je to vprašanje vedno od- P«, lagalo z dnevnega reda. Toda sedanji krajevni ljudski odbor si je našel nove prostore, v starih pa se ureja prepotrebna ambulanta in tudi zobna. Za njeno ureditev pa imajo veliko zaslug krajevna gospodarska podjetja, papirnica, tovarna Izolit in druga; odzvala se pa ni ekonomija v Hotemežu, ki je pod upravo rudnika Trbovilje-Hrastnik. Ostale radeške zanimivosti V Radečah obiskovalca, ki je bil vajen videti malo mestece ob Savi v njegovi lepoti, zaboli še marsikaj, čemur se čudi. V središču mesta stoji stavba, nekdaj lepa, ki je last Avgusta Jegliča. Vsakdo se vpraša, zakaj je to poslopje ob današnji stanovanjski krizi še vedno nepopravljeno, kjer bi lahko stanovale tri družine. Poleg tega pa v nemalt meri kvari lepoto kraja, danes si pa vendar toliko prizadevamo urediti in olepšati naša mesta. Kje tiči vzrok, da po petih letih ni bilo mogoče odstraniti slike okupatorjeve zapuščine? Če se lastnik že sam ne spomni, pa naj bi vsaj OLO izdal potrebno odločbo, ker na žalost ni v kompetenci KLO, da to stori, čeprav je sam neštetokrat to vprašanje pretresal in poročal OLO o svojih sklepih. V Radečah stoji lepa stavba, ki jo je postavila direkcija državnih železnic za svoje uslužbence. V njej je prostora za 12 družin. Stavba je sicer popolnoma zgotovljena, vodovod napeljan, zvedeli pa smo, da do sedaj še ni bilo mogoče kupiti stroja za črpanje vode v privatnem sektorju, ki ga ima na razpolago. Tako stoji io veliko poslopje brez vode. Družine so se vselile, a ne morejo uporabljati niti stranišč, vodo pa nosijo od precej oddaljenih primitivnih vodnjakov. Na drugi strani pa je v Radečah velika stanovanjska kriza, da o konkretnih primerih ne govorimo. H kraju pa še malo kritike, in sicer o drugače zelo delavnem gasilskem društvu, ki zasluži pohvalo. Pri vseh akcijah se na tem območju oni prvi odzovejo, izvežbani so in disciplinirani. Le neke, obljube in naloge ne izpolnjujejo: dve Tleti že kopljejo temelj za svoj gasilski dom... Velika tombola ZVEZE BORCEV mesta Trbovlje bo v nedeljo 21. oktobra To bo največja tombola, ki je bila do sedaj v revirjih. 50 tombol 20 dobitkov po 2000 din 300 činkvinov 500 kvatern 900 tern in 1000 amb Cena tombolske karte 40 dinarjev. Pohitite z nakupom srečk! Na svidenje 21. oktobra v Trbovljah Več Iniciative v vodstvih mladinske organizacije na šolah Z letošnjim šolskim letom bo treba tudi v mladinski organizaciji na naših šolah začeti z novim načinom dela, t. j. z izvajanjem sklepov XIV. plenuma CK LMS. Iz leta v leto so se v mladinski organizaciji pojavljale razne napake in še do danes nismo uspeli, da bi ta ustanova predstavljala pravo vzgojno organizacijo učeče se mladine. Mladinska organizacija na šoli je bila največkrat tukaj le za to, da so se prirejali od časa do časa sestanki, ki pa niso bili vsebinsko dobro pripravljeni, zaradi česar se jih tudi mladina ni udeleževala z zanimanjem. Da zainteresiramo vso mladino na šoli, je treba začeti v tej organizaciji z novim načinom dela. Tudi vodstva šol bodo postavljena pred večjo odgovornost za delo med mladino. Aktivi mladine se ne bodo postavljali po razredih, pač pa za celo šolo. V šolah, kjer je dosti mladine (gimnazija Trbovlje, rudarska industrijska šola Trbovlje, Zagorje itd.), naj se mladinska organizacija osnuje po interesih mladine, t. j. po raznih društvih, krožkih itd. Osnovno mladinsko organizacijo naj predstavlja celotna šola s šolskim komitejem, ki bo po potrebi od časa do časa sklical konferenco vse mladine. Na šoli je treba takoj postaviti iniciativni odbor, ki naj začne s pripravami za šolsko mladinsko konferenco, ki pa mora biti dobro pripravljena. Takoj na to je treba izvoliti vodstva raznih društev, krožkov itd., ki morajo vršiti vlogo sekretariata aktiva LMS. Člani šolskega komiteja in sekretariati, ki bodo v društvih, morajo voditi stalno skrb za politično, kulturno, prosvetno, fizkuttumo in zabavno delo med mladino. Vodstva šol morajo biti bolj iniciativna, spoznavati morajo mladino in usmerjati člane LMS k takemu delu, za katero imajo največ veselja in zanimanja, v delo torej po raznih interesnih krožkih, društvih in podobno. Le s takim načinom dela bo uspelo pritegniti in zainteresirati za delo res vsakega člana LMS. Pri vsem tem pa morajo nuditi prosvetni delavci več pomoči vodstvu mladine, ki so prav tako odgovorni za vzgojo naše mladine. F. G. Ljudska prosveta pred novimi nalogami Ljudsko prosvetno delo v našem okraju se odvija v 4 SKUD, 4 KUD, 7 IZUD in 1 MKUD. Delo v poletnih mesecih, izvzemši gledališki odsek trboveljskega SKUD »Lojze Hohkrautt, je zastalo, ta mesec pa spet oživelo. V centrih Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče se pripravljajo, da dostojno proslavijo 400-letnico Slovenske knjige. Te proslave bodo proti koncu meseca v Trbovljah Zagorju in Hrastniku. V Trbovljah pripravljajo »Večer slovenske besede«. Glavna proslava v našem okraju pa bo v Loki pri Zidanem mostu, kjer je Primož Trubar služboval kot župnik. Ta spominska prireditev bo v nedeljo 30, septembra kot celodnevna revija 6 sodelovanjem godbe na pihala iz Trbovelj, Zagorja, steklarne v Hrastniku in Zidanega mosta. Poleg tega bodo na tej slovesnosti nastopili mešani pevski zbor (bivši Slavčki) iz Trbovelj, moški pevski zbor z Dola pri Hrastniku, pevski zbor iz Radeč ter folklorna skupina z Dola. Na to slavnost je povabljen tudi mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Avgusta Šuligoja. Pripravljalni odbor te slovesnosti je sklenil, da povabi za ta dan v Loko delegacijo članov OF iz vasi Raščica pri Turjaku, kjer se je rodil Primož Trubar. Druga najvažnejša naloga, o kateri so govorili na zadnji seji izvršnega odbora Ljudske prosvete okraja Trbovlje pa je bila postavitev delovnih načrtov naših SKUD, KUD in IZUD. Sklenili so, da se delovni načrti za sezono 1951-52 prilagodijo dejanskim potrebam in tudi željam prebivalstva. Tako bodo ti načrti obsegali dva dela: prvi del bo trajal od začetka letošnje sezone do 22. decembra z zaključno proslavo na čast naše JA, drugi del pa od 22. decembra do konca nove sezone. Ker so postale potrebe v samih Trbovljah drugačne kot v drugih krajih, so govorili tudi o tem, da 6e osnujejo tamkaj razna društva, kot n. pr. pevsko društvo, dramatsko društvo in podobno; o tem načrtu bo sklepal prihodnji plenum Ljudske prosvete meseca oktobra. Prizor iz drame »Umik«, katero bodo r Trbovljah še igrali IZPRED S O D I S Č A Zopet pobeg čez mejo Štiri mesece zapora je dobil Ivan Klju-5evšek iz Trbovelj, zapbslen v CRD kot mizar, ker je hotel pobegniti čez mejo. Meseca julija jo je mahnil z vlakom proti Jesenicam, od tam pa proti Novi Gorici, skušajoč priti čez mejo. Varnostni organi so ga prijeli in mu onemogočili pobeg. Te dni se je zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Trbovljah. Kot vzro-k za svoje dejanje je navedel, da je hotel priti v Nemčijo. kjer ima ženo, s katero se je poročil med zadnjo vojno in je že sedem mesecev ni videl. Ker žena ni hotela priti v Jugoslavijo, je sklenil, da gre on k njej. To je že njegov drugi poskus pobega čez mejo. Upoštevajoč olajševalne okoliščine mu je sodišče prisodilo le en mesec zapora. Ker mu je zapeljal ženo, ga je udaril s kamnom Pred trboveljskim sodiščem se je zagovarjal Ciril Novak s Trojan, ker je napadel Filipa Kosa, ki je tudi tamkaj doma. Prizadejal mu je s kamnom rano lažjega značaja. Obtoženec je svoje dejanje priznal in dejal, da je to storili v nekoliko vinjenem stanju. Rekel je, da. se je spomnil, kakšno gorje mu je napravil Filip Kos pred leti, ki je kljub svoji visoki starosti stalno nad-j lego val njegovo ženo in jo prisilil, da se mu je vdala. Izrabili je njeno mladostno nepremišljenost; ona je bila stara komaj 26 let. Kos pa je bil star že 70 let. Ustrahoval jo j© s tem, da ji je grozil, da bo vse povedal njenemu možu. Zena je bila obupana in si je z britvijo prerezala vrat, vendar je bila obupana so io z zdravniško pomočjo v zadnjem trenutku rešili. Obtoženec je navedel, da je zaradi tega gojil proti Kosu sovraštvo, da ga pa ne bi napadel, če no bi bil vinjen. Sodišče je upoštevalo olajševalne okoliščine in je Cirila Novaka obsodilo na enomesečno zaporno kazen pogojno za eno leto. Sodišče je vzelo v obzir tudi to, da je obtoženec oče štirih otrok, za katere mora skrbeti, prav tako pa tudi okoliščino, da Novak doslej še ni bil kaznovan. TAKO MLADA, PA ŽE POKVARJENA Kam prideš, če nisi pošten, bosta imela priliko razmišljati mlada obtoženca Mato Jerkič in Joco Babič. Prvi je doma iz Ze- nice. drugi pa i®' Bosanske Dubice. Zaposlena s ta bila pri gradnji Partijskega doma v Trbovljah, kjer sta okradla svoje delovne tovariše in jim pobrala obleke. Čevlje, srajce, nogavice, aktovko, industrijske nakaznice, tako da sta odnesla vsega blaga v vrednosti 45.000 din. Na sodnijski razpravi v Trbovljah sta oba obtoženca obremenjevala drug drugega, češ da ni kradel ne eden ne drugi, marveč samo pomagala nositi. Ker sta okradla tovariše, s katerimi sta delaJla, jima je sodišče naložilo zasluženo kazen. Matu Jerkiču, ki se je pokazal pred sodiščem zakrknjen in nepoboljšljiv, je sodišče prisodilo eno leto zapora, drugemu obtožencu, Joči Babiču pa, ki je svoje dejanje obžaloval in obljubil, da se hoče poboljšati, je sodišče naložilo ‘le šest mesecev zapora. Nepoboljšljivi Stanko Borštnar Stanko Borštnar, doma a Planinske vasi nad Trbovljami, je nepoboljšljiv. Že pred več meseci smo poročali, da je sam in če druge fante nagovoril, da so si navezali na roko neko zelišče in si z njim opekli roko, s čimer so prevarali zdravnika in dosegli bolniSki dopust. Doma ni hotel prijeti za nobeno delo, zaradi česar so ga spodili od hiSe. Hodil je od kmeta do kmeta in delal na polju. To delo mu pa po izgledu ni posebno dišalo. Meseca maja je izpred poslopja OLO Trbovlje ukradel moško kolo, last Ivana Jenka. Na sodiSču se je dokaj neumno zagovarjal, kjer je pripovedoval, da je hotel na vsak način priti do kolesa, ker pa ni imel denarja, da si ga kupi, je sklenil, da ga ukrade pri prvi priložnosti. Pred trboveljskim sodiščem se je ta obtoženec obnašal zelo oholo. Tudi ga ni bilo prav nič sram pred svojim starim očetom. Prav tako se ni odzval povabilu zagovornika. ki je hotel govoriti z njim pred obravnavo. Ko ga je sodnik vprašal, če je pripravljen prositi za milo kazen, je predrzno odgovoril, da mu je vseeno, kako ga kaznujejo. S svojim nastopom je pokazal, da je izprijen in pokvarjen človek. Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev zapora. Sestanek ye hote1 razbiti Pred kratkim so v Zagorju imeli sestanek, kjer so razpravljali o načrtu oddaje belih žit za leto 1952-53. Navzočih je bilo 60 kmetov. Mali in srednji kmetje so pokazali pri sestavljanju tega načrta pravilno razumevanje za koristi skupnosti, medtem ko so večji kmetje uredbo o odkupu odklanjali. Zlasti je pokazal svoje pravo lice kmet Drnovšek iz Sela, ki je že takoj v začetku poskušal sestanek razbiti. Ko se mu to ni posrečilo, je hotel z maličenjem uredbe onemogočiti delo komisije, v čemer so ga podpirali tudi ostali večji kmetje. Značilno za kme- OBJAVA Dne 7. septembra ob 8 zvečer sem na poti od Košičeve hiše pod Klečko izgubil* otroški pulover svetloplave barve z belim. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne v poslovalnici štev. 2 Potrošniške zadruge Trbovlje pri Kukenbergu proti nagradi. — Truda Pečnik, Trbovlje II, št. 19. ta Drnovška je, da letos, ko smo imeli še obvezno oddajo mleka, ni oddal niti enega litra. Kljub nasprotovanju velikih kmetov so postavili in izglasovali plan oddaje belih žit za prihodnje leto. Letošnja oddajo belih žit je opravljena že 95-odstotno. Mleka je dovolj Sporočamo vsem potrošnikom v Trbovljah, da je mleka na razpolago vsak dan v zadostnih množinah v vseh naših poslovalnicah od 6.—12. ure opoldne. — Mestno podjetje »Preskrba«, Trbovlje 4 n Prosto po Scottu: ČRNI BRATJE Kriminalni roman moral aein. Družba pozna mojo piša D*a tako bodo takoj vedeli, da ne gre "{M tajne službe.« '.tonir* J* tako, zdaj razumem.« Stone Je JtovJ k oknu, da bi laže bral. Kllnb na-točjL.«ohn Crane ae Je pismo začelo z beto Mij ,^Pn*t°Tan* goapodjel« Vsebina pa Jov^Jvonino veste, ds nisem več Jetnik. y*'l vam mnrnin tudi. da ne maram Jlr»I toč« ln me zanima to, kako bi mogel 1* k. zapustili Zedinjene države. Mlallm, Jatm1 ijhl mogli to omogočiti vi. Poalovnl 5' ni„Y*t katere koli vaših firm. Izstavljen ?°*čai *' ki bi bil meni podoben, bi ml za-'*H* ' »Uiti ker bi vi gotovo uveljavili t °b«ežen vpliv avoje organizacije, v«J”', zagotovite zvnjo zaščito v tej ime-»v„r bom za prntliizlugo povedal, kje Je k*>n ki aem ga pred leti akril. Dal jtov te»m. dokaze *a resničnost svojih podat-«tlo. r tudi za to, da Je blago nepokvar- J?>or!*tt? raaomete, da Želim takojšen od-ni ur»,i L*'te n« naslov: Thomas Bush, pošt-tolp poštni predal S81. — 8 spoštovali *2»' '"rd Moravce.« 1 «e Tr*ga,« Je kriknil Stone, »podpisal v ‘Zali *iV°bm Imennmt« toK. J b» ne! To platno dobe aamo oni »jf d„k*1e».Da' *• Pismo Izroča pollelJIT« a°bttj ?* no bodo storili, ker bodo hoteli *Tn | toki tovor.« v »P„.-e Prsv lepo, toda . ..« 00to.nl predal sem včeraj sam —' do Pnd lem Imenom. Ali hočeš lt *®'"»da °VOr 'Vn|k»ri*ve družbe?« .Pa boš pazil na to. da t| od pošte oe bo nihče sledil semkaj?« »Kakor vedno,« Je rekel Stone. »Da, mlallm. da te policiji ne bodo Izročili. Pazil bom na policist« ln tl bom prlnesol pismo, če Je sploh prišlo. Tvoj načrt je menda res dober« Moravec Je v zamišljenosti poslušal prijatelja Stonea samo na pol. Ko je Stone pogledal Moravca, se je prestrašil Izraza v njegovem obrazil. Trde. grozeče poteze ao delale njegov obraz čisto tuj. Moravec ae je kakor Iz premišljevanja zbudil In naglo rekel: >I)n, da. ŠValker, to Je najboljša pot.« Dopoldne prihodnjega dne. V delovni ao-hl skrite hiše se Je zdirala okoli mize družba štirih mož. Samo ženska Je manjkala, pa Je hlla zbrana vsa družba črnih bratov. Val so bili v nekakem vročičnem razpoloženju. Vodja jo pokazal ostalim neko pismo. »To Je torej glavni namen našega sestanka.« Je rekel mirno, »pogovoriti ae moramo o Moravčevi ponudbi.« Najmlajši v družbi je nemirno bobnal a prsti po mizi. rekel pa ni ničesar. »Mislim.« je nadaljeval Merrlvalc, »da ae val še prav dobro spominjate Moravca. O njegovem begu li Jetnlšnlee ate brali to In ono. Ko hoate val prebrali tole njegovo pismo, prosim, da pove vaak avoje mnenje.« Teninnknžl mož. ki Je sedel za mizo njemu nasproti, ga Je pogledal. »Jtc v naprej tl moram reči, Friderik, da ml ta zadeva ni všeč.« Ostala dva sta molče sedela za mizo. Bil Je nenavaden položaj. Se nikdar se ni zgodilo, da bi eden Izmed glavnih voditeljev družbe ugovarjal drugemu. Viljem Garson Je bil človek dejanja In gonllnn sila v družbi, medtem ko je bil lierrlvale bolj dnleval vodja. »Razumem, kako misliš, Viljem,« Je menil Merrlvalc. »Vendar se še nočem Izraziti o tvojem mnenju. Resnica je, da stojimo pred vprašanjem, ki ga moramo rešiti.« Mladi mož se Je naposled odločil govoriti. »Natančno vem. kakšno vrednost predstavlja izgubljeno blago. Toda — ali ni ta reč prenevarna?« »To Je omenil že Viljem. Meni so ne zdi tako. Kje naj hi bila nevarnostt Mož Je bil že enkrat v službi naše družbe: tebe, Allan, dobro pozna ln morda po videzu tudi Viljema. To pa Je tudi vse. če na sodni obravnavi ni Imel uspeha s tako Imenovanimi razkritji, zakaj bi moral linctl vec sreče sedaj?« »Prav,« Je soglašal Allan Walker, »naj se zgodi po tvoje, toda le, če boš tl sam z njim govoril, ne da bi moral stopiti z njim v stik tuill jaz.« »A tako?« se Je porogljivo smehljal Mer-rlvale. »To se že lahko napravi. Prav nič se tl ne ho treba bati za svojo kožo.« M'alkcr Je postal slabe volje. Hotel Je nekaj reči, a je z Jeznim obrazom ol\sedel molče za mizo. »To Je vse prav lepo.« Je menil Gnrson. »toda za tveganost, ki nam grozi, Je vrednost blaga vendarle - -« »Motiš sc,« ga je nstavll Merrlvale. »Predvsem n« pozabi, Viljem, da naše glavne pisarne razen nas petih ne pozna nobena živa duša. Prav tako ni najmanjše možnosti, da bi nas kakšen nepoklicani Izsledil. Imam načrt, po katerem bo to vprašanje prav lahko rešiti. Toda o tem bom govoril pozneje. Predvsem vas moram opozoriti, da ta ladijski tovor nujno potrebujemo. Že dolgo časa ne moremo potrebi po mamilih v polni inerl ustreči. Porabniki se obračajo na druge vire. številke zadnjega leta nam Jasno kažejo, da se naši dohodki manjšajo, stroški pa večajo.« »To je res,« Je potrdil ŠValker. »Tako je. če ne dobimo sedal tega tovora, ker so sc naše zaloge zolo skrčile, se lioate morali v svojih Izdatkih nekoliko omejiti.« Morili In Walkor sta prikimala. »Priznam, da nam ,1c tovor nujno potreben,« Je potrdil tudi Garaon. »Tiste po mistike sem Izrekel samo zaradi tega, ker se Moravea v resnici bojim.« Ko je opazil, da so se drugi nasmehnili, jo naglo popravil: »Ne, osebno se ga ne bojim. da me boste prav raznmell. Toda Jaz poznam njegovo odločnost, pa mislim, .da moramo biti proti njemu previdnejši. Moravec je prebrisan, kakor vsi veste. Prav neverjetno srečo smo Imeli, da smo takrat v San Franciscu pravočasno zvohall, kaj Je nameraval.« »Res Je tako!« Je vzkliknil Walker. »Razumite me že vendar, da se popolnoma strinjam z vami,« je zatrjeval Garson, »toda kljub temu menim, da te tveganost že v tem, če mn sploh odgovorimo. Njegovo pismo je zanesljivo past.« Merrlvalc se Je zasmejal. »Neumnost! Tvoji živel te več ne ubogajo. Viljem.- To pač ne more biti past. Kako si predstavljaš, da bi mogel nekdo, ki Je pobegnil lz Ječe ln mu je vsa policija za petami, v takem položaju nastavljntl pasti? čisto jasno je, ila Moravec vidi v nas edino možnost, da pobegne Iz države. Zdaj Je priložnost, da dobimo tovor nazaj.« »Je že res,« Je priznal Garson z obotavljanjem. »A kako naj začnemo z njim pogajanja?« Je vprašal ŠValkcr. »Jasno Je, da bo nasproti nam skrajno nezaupljiv. Ne bo nam izdal lovora, preden no zapusti države Ml pa v njegovo ponudbo ne bomo mogit privoliti, dokler ne bomo vedeli, če nam Je povedal resnico.« Merrlvale Je zamišljeno prikimal. »Gotovo Je ln zapletena reč. Toda rekel sem že, da vam boni predložil dober načrt. »Kje, pa nameravaš z njim govoriti?« Merrlvale Je omahoval. »Morda v kakšnem hotelu,« le predlagal Morrll. »Kamor bi lahko vdrla policija, kaj ne?« se Je rogal Garson. Merrlvalc se Je mirno smehljal. »Tn v tej hiši ae boni z njim pogajal.« »Tu?« »Da, zgoraj v posebni sobi, prav tako kakor takrat z Westmanom ln Hallom- Zaprto limuzino pošljem ponj.« »Tam pa bo čakalo pet tucatov detektivov,« Je svaril Garson. »Neumnosti Rekel sem vam že, da Je Moravec begunec Iz jetnlšnlee, ki se mora skrivati pred policijo. Torej nam on ne ho obešal detektivov na vrat.« »V vsej tel zadevi rea ne vidim nevarnosti.« Je menil Morili. Merrlvale je vstal. »Slišali smo torej vse. kar govori za to, da se lotimo te zadeve. Glasujmo! Pri enakem številu glasov bo odločila Rlakeova.« Pri glasovanju so a tremi glasovi proti enemu sklenili, da stopijo v stik z Morav- Dornteja Staplesova Ja ustavila svoj avto pred poslopjem tajne službe. Ko je stopila v sobo Inšpektorjev, Jo Je vljudno pozdravil Inšpektor Clapp. »Davi sem po telefonu govorila z gospodom Steeleom,« je pojasnila, »In on me Je prosil, naj ga obiščem.« »Da, gospodična Steplesova, šef vas že čaka.« Pritisnil Je na neki gumb. nato pa peljal Steplesovo na hodnik. Znašla se je v prostoru, kjer so bile razen velikanske pisalne mize ln poleg dveh stolov na stenah čudne naprave. Zdrznila se Je. Pred njo Je stal velik! tujec, ki Jo je zadnjič tako vsiljivo gledal Ne bom vas dolgo zadrževal, gospodična Staplesova.« Je dejal. »Zelo prijazno Jc od vas. da ste ustregli moji prošnji. Jaz jisip vas žal ne morem obiskati, ker se o tem o čemer bova govorila, ne sme nikjer drn gje razpravljati.« Staplesova ga Je začudeno pogledala. »Toda Jaz . .. Jaz vas ne razumem čisto.« Je rekla. »Inšpektor Malcome Steele me Je davi poklical. On vendar hoče govoriti z menoj!« Tujec se Ji Je priklonil. »To sem Jaz.« Bila Je čisto zmedena. »V sredo sem go vorlla z gospodom Steeleom v neki drugi sobi.« Na njegovem neprodlrnem obrazu se Je pokazala senca nasmeška. »Sama posredno ste govorili z n Um. milostljiva,« Je rekel »Sedite vendar Kakor sem že rekel, bon: skušal biti zelo kratek.« (Dalje prihodnjič) -fig (^OKolo v, 9pcwT RUDAR JE POKAZAL, DA ZNA IGRATI Kljub deževnemu vremenu se je zadnjo nedeljo na stadionu »Rudarja« zbralo nad 1000 gledalcev, ki so po končani tekmi odhajali zadovoljni domov. Moštvo »Rudarja« je v nedeljo iznenadilo publiko, saj je z borbeno in požrtvovalno igro premagalo »Buduč-nost« iz Titograda, ki se bori za vstop v I. zvezno ligo. »Budučnost«: Krivokuča, Abramovič, Zekovič, Popovič, Medhadževič, Paču-ka, Dermanovič, Čelebič, Božovič, Ani-čič, Radovič. »Rudar«: Ahlin, Sorel, Laznik, Blatnik, Hudarin, Cestnik, Gorenc, Orač, Koncilja, Klančišeir, Opresnik. Ze pred začetkom igre je močno deževalo. Dež je prenehal samo na trenutke, tako da je bil teren za igro izredno težaven. Potek tekme je pokazati, da »o se domači igralci na razmočenem terenu bolje znašli kot »Rudar« : »Budučnost« (Titograd) 2:1 (1:1) g“&, kratek potek igre: Začetni udarec je imelo moštvo »Budučnost!«, ki j« bilo gospodar na igrišču prvih deset minut. V 12. minuti je Božovič dal prvi gol in povedel »Budučnost« v vodstvo. »Radar« pa po prejetem golu ni popustil. Napadi so se menjavali z ene in druge strani. Ahlin je moral večkrat posredovati ter je s svojo priselb; n ost jo odklonil nevarne situacije pred golom domačih. V 20. minuti dobi žogo Opresnik, nasproti mu sicer pride Kri-vokuča, vendar ga Opresnik preigra in pošlje žogo v mrežo. Rezultat 1:1. Moštvo »Rudarja« je igralo požrtvovalno in borbeno, vendar se uspeh v prvem polčasu po izravnavi golov ni menjal. siki V drugem polčasu so gostje posku- šali izboljšati svoj rezultat, vendar je 'alla njihova lahka tehnična premoč trajal samo do 15. minute drugega polčasa. V 17. minuti je Opresnik spet potresel mrežo nasprotnika in postavil z 2:1 za svoje moštvo končni rezultat dneva. Obe skupini sta si sicer še prizadevali za uspehom, vendar se je opazilo, da so vrste »Budučnosti« razbite. Igralci »Rudarja« so nasprotniku one- »Studenci« (Maribor) : »Bratstvo« (Hrastnik) 6:1 Objava. — Pozor! V začetku oktobra namerava prirediti Uprava gospodarskih podjetij v Zagorju večtedenski strokovni tečaj za tiste, ki imajo veselje do strežništva v gostinstvu. Tečaj bo redno v popoldanskih ali večernih urah in bo brezplačen. Uprava vabi zato vse one, ki imajo interes da se v gostinstvu po uče podrobneje, priglasijo na upravi v sobi št. 3 oziroma 4, da bo mogoče izdelati pravočasno učni načrt. V tečaju bodo tudi praktične vaje. Kraj in čas začetka tečaja bosta objavljena kasneje. Najboljši nčenci bodo odbrani in nameščeni v okviru gostinstva v Zagorju. UPRAVA mogočili vsako potezo z dobrim kritjem. V zadnjih minutah so gostje iz-nova pritisnili da izsilijo vsaj neodločen rezultat, vendar jim to tudi po dveh zaporednih kotih ni uspelo. Kandidat za članstvo I. zvezne lige je moral pustiti obe točki v Trbovljah. V domačem moštvu so vsi graloi zadovoljevali; bili so borbeni in požrtvovalni, le Gorencu še ni odrezalo, kar pa je razumljivo, saj je to šele njegova tretja težja tekma, Zmaga »Rudarja« je bila zaslužena in želimo mu, da bi se v nedeljo dobro držal v Varaždinu »Teksti II. SLOVENSKA LIGA »Proletarec« : »Rudar« (Velenje) 2:0 (1:0) »Proletarec« iz Zagorja se vedno bolj bliža naslovu prvaka. Ako bo odigral še preostale tekme tako kot dosedanjih pet, ki je vse odločili sebi v prid, mu mesto prvaka Vzhodne lige ne bo ušlo in s tem tudi ne vstop v prvo Slovensko ligo. V nedeljo je »Proletarec« odigral tekmo doma z moštvom »Rudarja« iz Velenja. Zmagal je z 2:0. Ameriški film Zaradi njega Poceni dobiš lahko hišo proti »Tekstilcu«. Opresnik je v nedeljo dvakrat zatresel svetišče Krivokuže Vojni obvezniki, pozot! V območju MLO Trbovlje prebivajo v letih 1898 do 1932 rojeni vojni obvezniki, ki nimajo vojaških dokumentov (vojaških knjižic. potrdila o stalni nesposobnosti, predhodno rekrutovanje). Zaradi tega se vsi obvezniki, ki nimajo še omenjenih vojaških listin, pozivajo, da se zglasijo od 19. do 25. septembra t. 1. od 8. do 12. ure ali od 15. do 18. ure na MLO Trbovlje pri vojaškem referentu (soba št. 10) zaradi izstavitve teh dokumentov ozir. nadomestila teh listin tistim, ki so jih izgubili. Opozarjamo, da mora imeti vsak državljan, rojen v zgoraj navedenih letih, če je sposoben ali nesposoben. če je služil pri vojakih ali ne, urejene vojaške dokumente. V tem pogledu bo izvedena kontrola ter bo vsak ki ne bi imel pravilnih vojaških listin, po vojaških kazenskih predpisih kaznovan. MLO Trbovlje, vojaški oddelek Na razglasu mestnega ljudskega odbora Trbovlje o odprodaji (prenosn proti plačilu v osebno last) hiš, last splošnega ljudskega premoženja v upravi MLO Trbovlje z dne 29. VIII. t. 1. št. 734/51, objavljenem v zadnji številki »Zasavskega vestnika«, so pomotoma izostale spodaj navedene stavbe — hiše, ki se bodo ravno tako odprodale: - - .. - itlign - 1. hiša Trbovlje št. 87, pritlična, 3 sobe. 1 soba v podstrešju: 2. hiša Trbovlje II, št. 1, pritlična, dvo- stanovanjska, 6 sob; 3. hiša Trbovlje II, št. 65, pritlična, ena soba: 4. hiša Trbovlje—Loke, št. 320. pritlična, I sobe; 5. hiša Sv. Urh št. 64, pritlična, 1 soha: 6. hiša Trbovlje—Loke št. 402, dvostano- vanjska. MLO Trbovlje — tajništvo SLUŽBO DOBI Gospodarska podjetja Zagorje nujno potrebujejo za svojo krajevno dejavnost 1 kleparskega pomočnika in 1 kleparskega vajenca. Interesenti za ta dela naj se čim-prej zglasijo osebno ali pismeno na Upravo gospodarskih podjetij, Zagorje Znameniti ln priljubljeni Igralec John Sherldan (Charles Laugthon) je odhajal na zaslužene počitnice. Nekaj časa bo lahko živel brez skrbi ln nadlegovanja ter brez več- nih prošenj za avtogram. V restavraciji, kamor Je šel po zadnji predstavi, je služila kot natakarica Klm IValker (F (Deanne Ilurhln). ki sl je vtepla v glavo, da mora postati Igralka. Da uresniči svoj načrt, podtakne Sherldann priporočilno pismo za gledališkega ravnatelja In prosi Sherldana za avtogram, ki JI je nič hudega sluteč podpisal pismo, v katerem priporoča gledališkemu ravnatelju Gllbertu naj sprejme gospodično Klm. V gledališču so Klm s priporočilom She rldana seveda z veseljem sprejeli. Na zabavi, ................. sli na kateri Je hotel ravnatelj spoznati Klm z drugimi Igralci, Je Pavel Taylor, avtor nove Igre »Čudni smeh«, dognal, da sta Sherldan ln Gllbert pošteno nasedla, ker Klm sploh ni Igralka, še začetnica ne. Klm pa je morala začeti Igrati, če ni hotela tvegati sramote, da jo razgalijo kot sleparko. Na nesrečo pa se je Sherldan nepričakovano vrnil z dopusta. Klm sl ob tem nenadnim srečanjem ni znala pomagati drugače kot s tem. da je omedlela ln se vrgla Sherldann v naročje. Ta pa ji je povedal resnico, da je Kirn sicer navihana, da pa omedlevice še ne zna Igrati. Dejal ji je, naj opusti misel na gledališče In naj se umakne pod kakršno koli pretvezo. Klm je bila potrta, ko je videla konec svoje Igralske kariere. — Nora, njena prijateljica pa ni hotela odnehati. Sporočila je časnikom, da je Klm hotela napraviti samomor. Seveda so nato pridrli v njeno stanovanje senzacij željni novinarji ln še poli- cija, nazadnje pa še Sherldan. Ker je mlsA da je vsega on kriv, se je dal s Klm fo* graflrati. Časniki so nato prinesli pod belimi naslovi poročilo o samomoru ml»“' Igralke zaradi Sherldana. Ta pa je odki da Klm ni samo prikupna ln blstroum** marveč tudi nadarjena. Začel Je z njo i'1' dlratl novo Igro »Čudni smeh«. Ko Je že Izgledalo, da bo Klm dosefl} svoj cilj. je začel delati proti njej a' Igre, Pavel Tavlor. Hotel je doseči, da Klm doživela polom. Igra pa Je zaradi lične Igre Sherldana ln Klm sijajno usp< Pavel je spoznal, da se Je pošteno ure: spoznal pa tudi. da se je do nšes zalJU' Klm. šel je na oder In ko se je zast? KINO TRBOVLJE predvaja ameriški film »Zaradi njega« Spored predstav od petka dalje razviden iz reklamnih omaric ZASAVSKEGA VESTNIKA’ PREKLIC Preklicujem, kar sem govoril v vinjenem stanju proti tov. Ivu Zupanu. Jože Grebenc, Trbovlje. Tudi v Hrastniku imajo naši delovni ljudje svoje križe in težave, svoje velike in majhne skrbi. Tako nam je neki domačin iz tega kraja povedal tole: Precej časa Je preteklo in dosti nevolje Je bilo zaradi nesrečnih britvic. Končno pa smo jih le pričakali, da so jih dobile tudi naše trgovine. Toda — oh! Ves vesel ln zadovoljen sem odšel v neko našo prodajalno, da sl kupim ta sicer zelo majhen, toda za britje vendar neohhod-no nujen predmet. Pa kaj se ml je pripetilo? Ko pridem v trgovino, prav ponižno vprašam za britvice. Da, prav ponižno sem vprašal, kajti takega me je naredilo trdo ln neusmiljeno življenje. In prodajalka mi Je na moje ponižno vprašanje prav vljudno In Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Naslov uredništva: Trbovlje. 1 uprava rudnika Trbov!Je-Hrastnik — Telefon štev. 54 — Bančni račun pri KB Trbovlje štev. 614-1-95332-55 — Tisk tiskarne »Ljndskn pravica« v Ljubljani — Poštnina plačana v gotovini — Četrtletna naročnina 60 din. polletna 120 din, celoletna 240 din — »Zasavski vestnik« izhaja vsak četrtek — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka do 12. ure dopoldne. prijazno odgovorila, da stane zavitek z 10 britvicami 220 dinarjev! Kar sapo ml je zaprlo! Silno sem se ustrašil odgovora prijazne uslužbenke, kajti vsebina moje revne denarnice mi je bila znana in mislil sem sl: če kupiš vseh deset britvic, potem ne boš imel za cigarete niti ficka, brez njih pa na žalost ne morem živeti. Potrebne so ml kot kozi osat. In tako sem spet ljubeznivo prodajalko prav ponižno vprašal: če bi lahko kupil dve britvici. Stlrilnštlrideset dinarjev da bi ji dal. Tako sem Izračunal. A glej — nisem jih dobil! »Ne morem, ne smem vam prodati dveh britvic, kupiti morate cel zavitek z desetimi kos! za 220 dinarjev — takšen nalog Imam!« Tako mi je odgovorila ljubezniva uslužbenka. Nisem se Jezil na prijazno prodajalko v trgovini. Kaj more ona zato Nalog Ima. Ne, nisem se Jezil nanjo, saj sera se tudi Jeze odvadil na romanju po našem lepem. vendar dostikrat tako skrivnostnem in zagonetnem planetu. Da. nisem se Jezil, samo čudil, neizmerno čudil sem se nad neumnostjo In kratkovidnostjo človeka, ki Je dal uslužbenki nalog, da ne sme prodajati britvic po posameznih kosih Pa menda vendar ne mislijo nekateri vodje naših tvgnvtn prisiliti delovnega človeka, da bo več kupil kot potrebuje, v mojem nrlmern: da no kupil več kot denarno zmore? Ne. dragi moji. nisem bil Jezen, samo žalosten, neskončno žalosten sem bil nad takim »socialističnim« prodajaniem ... O prednjem In še n drncem smo govorili z našim Mihom. NI nam takoj odgovoril. Dolgo je gledal skozi oknu. Končno pa ae Je obrnil spet k nam. nas vse pogledal, se nasmehnil ln dejal: »Veste, takole le. fant je. Ne vem. kako Je drugod, toda pri nas v Zasavju je že tako, da hi blln potrebno. Okrajni Poslovalnice v Trbovljah preidejo v Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah življenja - ln če hočete: tudi o clljn ' ■ JViiJU v«; uupcir. Iti Ul U Cilji* _t.y clallstlčne Izgradnje sveta — o tem pa vek ne razmišlja, ali pa le redko kdaj- ,> kaj Je ta poslednja življenjska mod?0,, človek, ne delaj drugemu človeku Mvlle"'. po nepotrebnem težko, olajšaj mu ga ?*E dar. prizadevaj sl. da mu boš napravil , življenje po svojih močeh prijetno tn leP"’ Vidite, fantje, na vse drugo človek e>,'. sil, samo na to ne. In ravno v tem le n*s. velika krivda ln napaka. Kadar bomo "j to mislili ln se po teni ravnali In delali- .. tedaj prijatelji, bo življenje, če že mor« ne tako lepo ln srečno, kot vsi tako ?*J, sanjamo, pa vsaj — znosno. In če bomo ' dosegli, smo lahko zadovoljni. — Tako «*, Je pripovedoval naš Miha. Vidite, tako s1*, prišli po naključju od nesrečnih britvic M« nani.mvju uh ucaicviiin iirin*' >> poslednjo življenjsko modrost. Imejmo J vedno pred očmi. Laže bo tedaj naše živU*’ n.1e. Sedaj pa nekaj drngega. Te dni sem sedel v prostorih restavracij* Bilo Je zvečer, vendar še ne pnznn. Pri J aednjl mizi so_ pili vino. Pa sem ga n»fl PII tiidf Jaz. Na moje naročilo ml nata^ rlca odiroTori. da ml ne more poatreP*. vinom, ker ji pa je za danes že zmanjkuj skladlfičnlk oziroma kletar je pa Že ob magazin Poslovalnice v Zagorju in okolici preidejo v Krajevno trgovsko podjetje v Zagorju Poslovalnice v Hrastniku iu na Dolu pri Hrastniku preidejo v ( v Trbovljah Krajevno trgovsko podjetje v Hrastniku Poslovalnice v Radečah, Zidanem mostu in Jagnjenici preidejo v SE BO RAZDRUŽIL S 1. OKTOBROM 1951 Krajevno trgovsko podjetje v Radečah popoldne odSel domov. Nato jaz: »Kako P, d; ga pijejo pri sosednji mizi?« Natakar!^ »Ja. veste ki so ga pa prinesli s seboj »čarnge«... — če hi bil pobožen, bi vzdj nll: Bog se nas nsmlll! Ker pa žal nls*E sem se ob pojasnilu natakarice aamo trp* nasmehnil M Tudi v novih podjetjih bodo vse poslovalnice nudile potrošnikom vse vrste blaga po konkurenčnih cenah Z DOBRO IN SOLIDNO POSTREŽBO NAŠEMU DE- LAVCU IN KMETU BOMO POMAGALI K HITREMU TEMPU RAZVOJA SOCIALIZMA V NAŠI DRŽAM! ■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S Pred kratkim smo pisali, kako je bilo ?! tomboli v Pndkiimn. Sedal smo pa zveš«1, da Je dobilo na veseličnem prostoru te Pj reditve precej kozarcev ln steklenic »nov In da lih Je največ odšlo hale v dolino-ji Veste, pri nas Imamo še Hudi. kl raznt»% takole: kar je last skupnosti-J last In kar Je moje, smem * socializem tudi moja nesti domov KMETOVALCI - POZOR! Pi V Uradnem listu LRS št. 25/158 z,M 24, VII t. 1. jo izšel Pravilnik o dovAnl sečnje ter o načinu In času tzkorišč(Hl -ozdov Vsak kmetovalec, kl hoče »0*74 les tudi v svojem gozdu, mora vložiti pju njo na mestni gozdarski svet in bro-z govega dovoljenja ne ame sekati lesa. , Mastni gozdarski svet lahko Izda ljen.le za posek do ln prm drv tor do «5 tohničnegn leso; vlogo ni treba kolkoiAt Kdor pa hoče posekati večje množine, Ufa- ........... " ‘ ‘ -zo* vložiti kolkovano prošnjo na okrajni go: skl svet. svet. o Prošjna za izdajo sečnega dovolj®* mo-ra obsegati: 1. priimek. Ime in biva1' f prosilca; 2. zemljiškoknjižne podatke celo. vložno številko), kataatr. občino- j<( vršino in domače Ime gozda, kjer se bo ,• sekal: 3. količino iu vrsto lesa. kl K* morava prosilec posekati; 4. navedb0'^* ima prosilec za tisto leto predpis o*J?r i« prodaje lesa ln koliko; 5. priimek. t*“J; a( bivališče tlstegd. kl bo sekal, če prosil*? bo sekal sam; 6. namen In razlog seSi')*'llji>l dovoljenja odkažo /ir podlagi sečnega ______„....________ loprar drevje, kj se sme posekati. 8oč£0.jli: voljenje ni potrebno v naslednjih P?1™ o", al za sečnjo na podlagi pravom«®1’®-®' ločbe o obvozni oddaji lesa: h) *■ dreves, kl Jih je troha posekati Iz ati^ varstvenih razlogov zaradi mrčesa Uivih rastlinskih bolezni, pri čemer trohno odkazovanje lesa. $1 Sečno dovoljenje se Izda pravil(,n’*j® enkrat letno. Opozarjamo kmete in r v* poaestnike. da v prihodnje ne »nrnj ( t' sekati brez sečnega dovoljenja. I'rtiazni“ nrnrlKa lin-ln LoTtiovnnl •» rlsTljirnO I uredbe bodo kaznovani z denarno do 5006 din. . (rfla J!! Hkrati vas obveščamo, da J® ji)l' Uradnem listu LRS At 26/161 z *>• *" jo® m t. I. Uredba o spravilu ln r>i;ev”7;v Ta uredba pravi, da mora InlfM .» pr® voznik lesa »spremnico«. dovoljen,«* ,ner voz lesa kl na »o . Izd. na osnovi » * dovoljenja nlco nrev-J« ponovno dvignil, ker so ljudje Igralcem P|JJ skali. Je hudomušni Sherldan predstsn! haon. jc iiuuuuiuom oiicnuaii |tteusi»p občinstvu dva svojeglava mlada človeka, c sta se znašla v objema na odprtem odrt Ta film bo Igral kino Trbovlje v P’*' hodnjlh dneh. če hi za neke ljudi priredili poseben tež*J In veliko »žajfe« bo treba kupiti ob tej P?! liki ln velik, precej velik »trahtar«, «1» Ji tem ljudem vlili v butlce malo pameti. ?*’ malo treznega razuma.« Miha je za ne*!; časa ntthnll, potem pa je spet nadalje?*, »Veste, dragi moji, človek je čndna st?? na svetli Vse zna. na vse misli, samo J, nalbllžje In najpotrebnejše ne Misli n« J. soč ln tisoč stvari, mlalt celo. kako bi K šel na mesec, čeravno po mojem »krom1! mnenin nima tam kaj Iskati. — da bi L razmišljal o poslednji modrosti človeške1*