155. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek IL julija 1897.
XXX. leto.
«tRk dan ieimii nedelje in pra&nike tur velja po poft i pirjeman /.a avetro-ogei-ak e   letotc ta vw leto 16 gld., za pol leta 8 pld., ra četrt lota 4 gld., za jeden
" 1 gld. 40 kr. — i» L j obijano bre« poiUjanJK na dom ca ene leto 13 gld., za četrt leta .'J gld. 3G kr., ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
aa mosec, po .'JO k»\ ?.a četrt leta. —   Za tuj«- dežel e toliko veo kolikor poštnina »naša. Zm OBDasi 1» plačuje v: od ilirietopue petit-vrete po 6 kr., če ne oznanilo iwtenkrat tiska, po f> kr., ce t*e dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se ie>;olc fnmkirati. — Rokopisi ne ne vračajo. -   OredniAtvo in upravni*tvo je na KoDj^remeoi trgu §t. 12. Opra? bistva n«.j fct blagovoliiu poudjati naročnine, reklamacije, otrpnila, t. j. »ne arimKiiBtrativtie stvari.
Živela, jugoslovanska vzajemnost!
V razmerju maj Hrvati in Srbi se vrče prav letos izpremambe, ki navdajajo n as, n ihove brate, a čatili največjega veselja. Kraaui pri Seri, ki »o se vršili v Belemgrada ob priliki blagoslovljen]'* zastave „Sokolskoga" društva, .Dušioa Silnega", pri zori bratske ljubezni in sloge, v kateri no Hrvatje izmenjavali svoje trobojntce s Srbi in narobe, navduši i popevanje brvatske in srbske narodne himne isjedinjenih jugoslovanskih bratov, v sđu *no napivanjo slogi in jedi nsl v u oboh narodov, ki sta se seftla v srbski pre.itolici po svojih zantopnikih iz v < L krajev trojodine kraljevine in Srbije, oni prizori, vršeči fie vpričo srbskeg* kralja Aleksandra in ma tare, kraljice Natalije, so na o bili znak, da • • j do'go dobo sovražečima ia pobijajočima ee nako doma začenja prevladovati p »met in — kri.
Kri »i voda, in prej ah slej moralo priti do tega, da no se bratje izjedinili zopet v objema in poljrtbul
Dogodki mej minolimi državnozborskimi volitvami v Dalmaciji, pri katerih se je toli sijajno kazal uspeh složnega postopanja, overili so nas, da ima ideja, kako nnjno potrebna je sloga za poli-tiči obstoj in napredek mej Srbi in Hrvati, že ve'dko pristašov.
L-jni, rine 22. februvarja, že ko se je slavila sedemdesetletnica značajnika in  narodnega muče nika, dičnega  rodoljuba  dra. Svetozarja Miletičs, sestal se je velik del srbske in hrvatske akademske mladine.   Po tolikih letih mejsebojnega sovraštva, po oni nesrečni demonstraciji pred srbsko cerkvijo v Zagreba, hitela je mladina na M letičevo slavlje, da da izraz svojim mislim  in Čutom ter razvidi, ali je možno vzore hrvatske i sjediniti z vzori srb akimi. Ia glej! Onega znamenitega večera je pevala mladine, ki se je dotlej smrtno sovražna, mej ka teto se je izbilo toliko krvavih bojev, mej katero je bilo čuti pri vsski priliki cd f: natizma prekipe vajoče besede:   „ ljubši mi je Š ab — nego Srb!" — »ljubši mi je Madjar — nego Hrvat!" — onega večera je prepevala združena akademska mladina v bratskem  objemu se držeča:   „Lijepa naša domovina" in tužno srbsko : „Onamo, onamo".
LISTEK.
Slika Marije.
(Noveleta. — Spisal Ivan Dreščan.) II. (Dalje.)
Nekega dne je prišel ravno iz galerije slik, ko j« dobil pismo od svojega brata. Mej drugimi stvarmi iz domačega kraja poročal mu je brat tudi novico, da je bila zadnjo nedeljo poroka sodnikove Minke s stotnikom pešpolka, ki je manevroval v dolini okrog trga.
sem s toliko bojaznijo pričakoval, to se je tedaj uresničilo I To je ono svidenje, katero je klicala za menoj, ko sem odhajal od doma", je vskliknil bolestno Alojzij ter se zgrudil obupan *a stol.
III.
Mej onimi redkimi poslopji, ki so prestali hodo potresno nevihto, katera je zadela leta 16C7. "Jovanski Dobrovi k ter uničila vso krasoto in bo-8»etvo ponosno cvetoče republike, ostal je nepoškodovan na atrmem obrežju jadranskega morja todi stati samostan dominikancev.   Niso ga zrušili
Ne slogi, ampak jedinstvu istega naroda S h v in II :sfov se je napivaio oa Milotćtvem sia'-lju. Mladina se je spomnila, da k« ker govori z istim jezikom, d . more ž veti tudi z isto dušo. V prevtr,enjn, da je jedinstvo mladine za četek jt-dins? k vsega nar« da, poiala si je srbska in hrvatnka mladina roko preko propada, kateri o skop It f. hi'm sovražniki, živeči in redeči se ob nealcgi narodov. Zgodovina in filo'ogija, prvi rodo ljubi. n»jnd(ičnejši učeujtki so dokazovali, da pta Srb in Hrvat sina iste matere, a sina se nista ho tela dolgo poznati; teptala in zatiral« h1 -\ drug drnzega ter si želela smrt. Na Mi'et ć^vera večeru pa se je poravnalo vse. Ideja narotfmga jedinstva so je od tiste prilike širila bolj in bolj, objemala je čim dlje širše krrge ter so dejanski pokazala, kaker povedano, v Belerrgtadu Mladina pa še ne miruje I
Da doseže ša večje uspehe, da pospeši ša bolj kotakft iajedinjenjl hrvatkej/a in srbskega, izdala jo v latinici in v cirilici krasen almanah „Na rodna Mieao". V tej obširni kojigi d ka;uje jpdioftvo naroda na podlagi zgodovine in jeziko slovjs, na p d i prvih slovansik.h fil( logov in narodnih pisateljev, kako; so bili Danici d, Ručki, Safafik, Vuk, Krpitar, *f.kfu!id, Ja^ič, Leskion, Buduani i. dr., mladina kaže koliko prokletstvo je bila nesloga Srbom «n H-vatum ter jih poživlja k moralni združitvi, ki bode obema deloma ne le v m^ierjalno, nego tudi že posebno v politično in kullurno korist.
Kraeno, navdnšeno, temel>ito ?n prepričevalno pisani ainuanah „Narodna M i s j o" ne mere ostati brez izrednega upliva. Prvi hrvatski in srbski rodolji.br, najođl 5njjSi politični vođite'ji in ugledni literati so izrazili pismeno svoje ncmišljenstvo z idejo mladine. B skup Strosere^ yr, dr. Merzuro, dr. Potočnjak, dr. Zihar, dr. Vrbanid, pref Šrepel, T. Smičikias, Barfić, Sandeč ć Vesne, dr. Monti, Okru-g:ć, pref. Zori-, Avakumović, Desančic, Taušanovič Bogišić in že mnogi dragi čestitajo mlndini ter jej žele celega uspeha. Vsi pa so složni v trditvi: Srbi in Hrvatje so jeden narod!
In kdo bi dvomil o tem? J>zik, značaj, običaji, zemlja, zgodovina, slava in beda, prijat«?j in
ljuti podzemeljski duhovi, niti ga ni razdejala več nego dveato let pozneje mogočna roka Napoleonova, ki je opustošila zopet vscvel- Dubrovnik. Trdno se še dviga mej šepetajočimi palmami, Btoletnimi, vedno zelenimi b rasti ter mej duhtečimi olivami, oziraje se na temuomodro jadransko morje, ki se valovito zaganja v Irdno pečevje in skalovje, cdb'jajoč se v tisočerih srebrnih biecrib.
Na jngovzhodni strani prostranega poslopja je mej ozkimi celicami mala sobica z razgledom na strme vrhove bližnjih gričev.
Sredi sobice je razpet na lesenem stojalu velik kos platna, na katerem je v glavnih potezah izvršen obris žensko, stoječe na zemeljski krogli. Paleta, čopiči in druga slična drebnjav na stolu poleg stojala priča,  da je tu ma! slikarski atelije1.
Semkaj je zahajal brat MArijan, lep! mlad mož visoke postave. Lepo mu je sicer stala dolga samostanska obUka, a vender njegov pogled, izraz njegovega obraza je pričal o energiji in odločnosti, katere ni potreba v tem poslopja mira in osa-melosti.
Tu sem je zahajal v svobodnih arah ter se deval aamoten in zamišljen na stola pred razp.tim platnom. In kzdar mu roka ni megla več risati črt,
sovražnik , . . vse je pri obeh iso Da niso poli -lično jedini, tegi nieo krivi sami, n 'go tuji uplivi, ki so izjo'linjBK'je zabranili iz 1 istne s-b č.iest'. Toda — svaku sila do vremen«. 1 '.premen.lo se bo le tudi to, in ve* mrt d se bo savadal svoje skupno narodne ind vidnalnostr. Ako sj se nemške katoliške in pro-testantovske narodnosti /.družile v je !e?n narod, zakaj bi se to ne zgod !o tndi mej katoliškimi Hrvati in privrnlavnimi Srb ? Radi vere se ni bati H;vatom od Stbov u česar, saj pmsel fstvo ni razvito maj pr<<vcslavn<rai Slovani GHeđf narodnosti in ježka pa o kakem razlo ku sploh ni pametno govoriti.
„SrtBioutcja* Hrvatnka", pi$a dr. Livro Monti v Kninu, „kateri bi pnttd Ia krona, in ktteri bi pr trdile druge d-žele Hrvatska, v kateri bi bili Hrvatje in Srbi jednakopravni, bi bil izveitao na) poliiiitai idsjP.1. Toda pri s*d*ajih rasuerab, dakler je v veljavi duvalizem, ni mtsliti, d« bi se ta iđtjal uresničil. Ta i dejal pa :. m vendar kaže smpr, ka tere se moruno vsi držati; k tecm je tr» ba jedli -nosti, mejsebojne Ijt bezoi in spoštovanja obeh narodnih deb«l R zlika imena in vero ni nikaka ovira." — Patnjobčaa mladina, ta bodočnost na-roia izvede to jedinost prav lahko, »ko hodi pravo pot« Strni si mor»mo pomgat», zakaj tujci nas le izrabljajo ter gčujejo đtogega na drugega, piže dr. Monti. „Svojo lastao moč imamo v naši — jedinosti. Juge sle. vnastvo ni pr»z*n pojem, ampak je resnična politična ia naredna potrt ba. Srb. in Hrvate v sredini, in v družb, ž njimi Bulgari in Slovenci, bi tvorili kot Jugcslovanstvo moč, katero bi morrli spoštovati in ki bi bila najzaneoljivejši porok za razvitek balkanskih narodov. Jedinstvo mej Srbi in Hrvati bi bilo nepremagljiva sila za Ba'garo ia Slovtnce. J^zik je skoraj pri vsph Jugoslovanih isti, in ni dvome, da bi spre-joli Bilgari in Slovenci srlski ah hrvatski jezik 2a svoj pismeni jezik. Tako kulturno izjediujonje ne more Škodovati nikoa.ur v Kvrupi, z* Jugot-lovano pa bi bilo izjed njenje mo(T', ki bi prt političnih izpreruembah igrala velikansko ulogo*.
Združitvi Srbov in Hrvatov naj bi sledila torej pridružitev Slovencev in Bolgarov, katera bi na književno umetniškem in na politično gospodarskem polju vezal skupni, jugoslovanski jezik.
^iM.....^'■-J.ii - - .m.....-   .   .     ■■ — 1
sedel je molče pred sliko. Njpgov pogled je otopel in duh njfgov plaval je v daljno ran domovino, kjer je prebil prvo dobo svojega, sedaj uničenega živ ljenja. Spomnil bo je ljube svoj e matere, milega brata in sestre, kateri vsi so mu branili vstopiti v sarr.os'an. A cn jim ni mogel uteŠiti solz, kajti njegov sklep je bil trden, odpovedati so svefu, saj ni naftel veselja ne zadovoljnosti v brumu življenja on, Alojzij Poljak, kateri je živel samo nji, svoji Minki,
Bila mu je nezvesta.
Cemu se potikati po svetu? Brez n;e mu je življenje večna puačoba. Ima pa li upanje, da bi bival kdaj ž ajo? Ne! Otežena je, in maščevati so nad onim, katerega sedaj ljubi, bilo bi pruv toliko, kakor žaliti njo same. In bi li mogel biti po'em srečen? Ne, kri bi bila mej njo in r.jim, un čeoo bi bilo življenje treh. Zato je sklenil, stopiti rajši v samostan, odtegniti se življenju, da a i more ona radovati nemotena svoje mladosti.
Večkrat je sedel po  cele ure tr ko zamrv m na stolu pred podobo, in marsikateri brat  e pri-ol v sobo, da bi videl, kako napeedaje slike. A mo 0 se je zopet splazil vun, ker bo j   bai, da moti slikarja, ki, zattjlj^n v svoje .' o,      »  ai v rizpeto
i
.Slovani na joga", piše pref aor Luka Zor« iz Arbanasov, „so slični beli tiči. Srbi ia Hrvatje jo ji telo v sredi, a Slovenci in BJgari so dfoje I erotij. Naj Vas ne moti, da ima vsako svoje pleme h daj bvg,o knjževnost, in da jo nadalje razvija. To ,o bilo tudi pri drugih narodih, n. pr. v Italiji, pa po dclgi borbi je postal književni jezik najboljši govor izm*j vsfh To se je pri nas že zgodilo za Srba in Hrvate, in o časom se po naravnem zikonu oprm'ijo skumega literarnega jezika i Slovenci i Đulgari. V smisla duSevne in ku'turne jedinosti po-spesujnro proces narave!"
Prez&nimivih in prevažnih vprašanj za Jago-s!ovat8tvo terej se dotika rblirna knjiga hrvatska in s.bake mladeži. No strinjamo se z vsemi idejami, ki se zagnvtrjajo v »Narodni M:sli", a s polnim sr.em sabvafjamo fSC one mlade in stare rodoljuba, ki so dvign.li zopet visoko prapor Jugoslovan a i e vzajemnosti.
V Sjiiltljftteil, 12 julija. Pogajanja   mej   Čehi in Nemci  so pre
( g* ta, ker nemško strankino vo.stvo ni h dolo \ OOblastiti Jzveuparl.rr.entarskdj odličujakov, da bi «Ie4aii n poj/o j h. 0'ividoo je torej, da so poko-, »I. pcg.jnnja Nemci, in da zadane le nje vsi irivda. T-ga ce p:poU»oma zavedajo krivci, ker iz kosajo z ; fi mi svaliti krivdo na grefa Bidenija, iii-.teiecru prikrito in odkrito kažejo — vrata. Mi-n t ntvu Badr-ni;evo noče t-raklicati jss.kivmh na redb, o kuk m din£ m pa oe nadejajo, da se uda Nerrcm t-r jih pokliča v večino. Se li Nemci ne motijo zepst, pokaže bodo'nost, ki je vstkakor jako to.ma in groz:ina.
Znani klerikalni drž posl. dr. pl. Fuohs je poročal Stojim vc-ilcera tor povtdal, da so voditelji liberalne stranke poinali jezikovne naredbe še predno so bil« izd-ne, da eo naredbe odobravali in celo cll ubili, dn bodo izvršitev mredb podpiral«, k.r brez rj*h se ra/.rnere na češkem ne morejo nikdar urediti fa p tem — so požrli venJar !e svojo be^do! Schdierer i-s izdal v svojem glasilu parolo: nobere sprave, ampak boj za življenje in B-::t! Ia Nemci vseh nacijonaln h in liberalnih birv so 83 uklon 1; vodstvu Sc oaererj« ter OBt^li navzlic trudu vlade nesprsvljivi. D.*. Facbs je tadi povedal, da je bil glavni vzrok nemške obstrukcije ta, ker so hoteai uuičti upliv avtooomističnih strtnk v proverjenju, da morejo liberalci obdržati irevLdo v Avsfrji le i.ri ohranitvi centrJtzma.
Na prošnjo turškega sultana naj bi posredoval v njegov« m s.Ti-slu pri sklepanju miru, odgovoril jo iidš cei»r: Odkritosrčno in lojaino prija« t Ijstvo, kattro go;ira do Vašega Veličanstva, m na katero se s pcluim pravom v s*da»jih rnzmerth ek.icu.fcte, n*lagj. *.rii dolžnost, da Van v list« en, in v 'nteresa Vi*š* države svetujem nagi.d sklep siru z Grčijo, in sicer na podlagi pogojev, katere ro fcrmuicvali poslaniki v C rigradu. Mejna črta, katero je pre'hg l\ k> misija vojaških atašejev, se sVlada pricevu itret g čds ure;ne poprave, kukoršno fte Veličanstvo takoj spočetka sami določili, ta črta pa t ori z diugm. m r-.jv .imi pcg-i«i m x oaum vceh privclje?j kitera smatra koncert velevlasti opravičena. Ta kencert, ki je v svoj h sklepih trden in lic žen, se roi*za jrod vsem za to, da dosože po-
pl»tno pred ce ali pa z zapit.mi očmi sloti pred 8/Gjim deh. m.
Šele zah.-hajajoče solnce ga je prehodilo iz satj. Skozi vejevje visoke akf.c.je je prodrl vroč žarek ter fe igral na njegovem čelu. Tu se je vsklonil mlfcdi t; «• o k nnglo po kencu, stopil k oknu ter vrl po lepi okolici, da bi prepodil spomine iz prt-hklh dx_ij. G!ed*l je na sinje morje, kjer so se zibali ribarski čoloiči z rumenimi jadri, kjer so se pctapijalj morske pt ce, loveč male ribice ter ee v krogu pod le okrog aivega pečevja, molečega iznad mi rake gladine.
Tako je mineval Alojziju — Marijar.u dan za dnevom.
A čem bolje se je bližala slika zadnji potezi, tem jasnejša je pc stajalo umetnikovo lice . . . Silka je bila dovršena.
Posiavili so jo v glavni altar kaptle. Vse je občuJovalo krasno Madono ter čestitalo mlađemu umetniku. Le tu in tam je zrokel kdo, da je elika preveč posvetna, da primanjkuje Madoni one nebeške vzvš.nosti, ki jo vzdga nad zeme'jske ženo ter jrj daje t ni svtti čar, ki diči kraljco nt bes in zemlje.
ložej, ki bo Evropi soliden porok mira. P. onim torej Vaš« Veličanstvo, da resno pretehtate moje nasvete, ter porabim priliko, da Vam izrazim svoje spoštovanje in odkritosrčno prijateljstvo. — Ta braojavka, ki se sklad« do cela z brzojavko ruskega carja, dokazuje, koliko se je izpremeailo v orijentai polit ki po ees.anku našega in ruskega carja ter doknmea tnje popolno slogo. Dvomiti ni, da bo to rešitev vprašanja l« pospešilo V imenu I i/rope govoriš to brzojavko naš cesar, zahtevajoč mir od on« Turčije, ki bi brez pomoči E/rope ne bila danes nikdar zmagovalka, ampak bi bila bržčas že razbita. Da ni Turčji San S tfansti mrupiao.il luit ž v.jiaja, da nno priskočila Určiji vse bdkmake drž »ve, se ima zahvaliti sultan le varstvu E/rope, ki s« ja ja«ljalo vedno z uspehi od Barolinskega mira pa d * znanih b zujavk na vlade balkanskih dežel. Sutan se torej mora ukloniti ža iz h/alež<ios'i svntu našega cesarja. To stori tem ložje, ker pridobi z mirom vend*r tako veliko progo deže.e, kakoršne ai prdibil že bkoraj dvesto let noben ealtaa. — Skupno noto so iiročile vnovič velevlasti suita .ai minoli ; •: -k, v katerem se povJarja sklep, da ve Ovlasti Turčijo k miru prisilijo, ako k tnalu ne razbremeni Grčije dnevnih stroškov za vzdrževanje vojske.
Na Kubi poskuša general \V y r doseči uspehe z amestijo, Položaj v poSAme^niO pokraj i nah je tak: V Ha/aui je u-itansk, iz Piaer del Ro se vojaške čete ne morejo unakaiti, v Siata Cisra se iz nova crgaaizujejo io<<urgentje, v provinciji Villas pa je Maxmo Gomez predrl Trucbo, t. j. š. anjsko verigo trdnjavic. Ziravstveno stanje spanj saih Oet je jako siabo. Midr>dski lise „H^raldo" poroča, da leži do 14 300 šjanjszid vojakov v bol nicah. Boji, mrzlic <• iu drag* bolezai so umorile tekom dveh let že 17 500 vojakov, več nego 12 000 bojevnikov je pa ranjenih. Španjci imajo sicer 110 000 mož na ra polip, anali pa samo 35 000 mož, ki pczntjo deželo, ki so utrjeni, da n majo bi lezaij, in katerim je narod nakloojeu. Vse to pa ie velike vrednosti.
Iz Brazilije.
Sv. Pavel, začetkom meseca juiija. II
Brutalnoati po braziljskih kavinih fazendah.
Izseljenci, imenovani „imccigrauten", so Cu z jako malimi in rtdkiuai izjemami ze 6 na slabem, toliko bclj p* se Siuvoaci m Hrvati, katerim dela največ preglavice po vsem ptoja jim govorica. Italijani, Francozi, Špaujuh itd. akumodujejo a t lažje tukajšnjim r.» in--:* kajti govorijo jezik, soroden portugalščini, katara je ta uradni jezik ia nadvla duje .-jr.veda vse cfctne- — Kis, d« se naši ijuije pr.meroaa br^opo^rimejonove j.in govorice, a zapelju jih vendarravuont-zoauje portugalščine često, p; h .h ,o pa v sačstko, v nazg.dđ in noprdke, katerih se ne reS* jo mor U nikdar več ali le težko. Na zaL.-Va, da i li tr zrestni agenti zvabijo ia dum vine, pri dojo še tn r«zmm postoovcem v roke, kateri nph nevednost na v.-ie strani izkoriščajo in jih v pravem pon.ena besede „prodajo" raiup.t m fazendejrom. Tu so potem lju-lje v marsičem na slabšem, nego so bili v 'Hi rebijtva črnoi. Tola o t« m uečloveškem ravnanju bodejo o drugi priliki obš'rno govorili, dir.es navedemo samo dva slučaja, v doku z, da za isvsitne tukajšnja krogi robstvo ni še prejenjato.
M neca decembra m. I. prišli sta sem 2 družini iz Slavonije, imenom Vojteh Oravec in Andrej Pajeatka.   Oišli bta ua faze.ndo zuanega suroveža
Marijan je ostajal v cerkvi pred sliko Marije ter jej zrl v Oči, s dihu j -: k njej iskrene molitve svejega srca.
In v teh urah, katete je prebil in preklečal pred sliko v kapeli, načel je utešitve. Prej otožni in zamišijeni Marijan jo postal zopet miren in zadovoljen. Z iskrenostjo je prepeval Marijine pesni, c i t al knjige o čudežih, ki so se dogodili na njeno prošnjo ter se mi j \semi v samostana odlikoval po svoji pobožnosti ia ponižnosti.
Nekega dne obišče ga brat Anton.
Kako se je čudil Anton, ko je videl, da ga Alojzij ne vpra&u.e niti po domačem kraju, niti po znancih in prijateljih, temveč ma govori sanco o r. i, sii in zadt-vuljacsti, ki jo vživa tu v ozki svoji ceiioi! Menil je prej, da ga ne bo nehal spraševati o sodnikovih, da cu ne ho mogel dovolj pripovedovati o domač nir, a motil se je; niti besedice ni čul o tem iz ust svojega brata.
Vet* It č se sreCe njegove, poslavljal se je Anton proti večeru od Alojzija.
„Pokaži mi še sliko Marije, o kateri sem čita), da si jo krasno naslikali"
Marijan js peljal svojega brata v kapelo, a
M n >el-a Da uaiio. kateri je ž m mi ravaa' slaVMi nego z živino, k jt tej dejo va*i klaje. a im o <vaii družiti i s rad»li sta s n«d raslimi otroci vred, da jima je b lo gorjć; poleg taz^ prig-tnjal | b je še nič k delo. Ono malo hraa« katero i m |e i>j »| f-zendejro, zarčanil jim j- poiei^ »-e^t s< e lao irgj. Naravna, d* sta d.nž i veji d t»%& opešali, ia ko j« slednjih A > i r • j P j^<itka v-l 1 napora in stradanja ■ • I-l odrekel )e gosp <\+r v*aki p »moč. Ki storit1?! živi na moreta v gr b — H d i so ubogi Ijudja po i oči t »:-hico krast, da s> jo sa ovo jedli m s« gUd tešil l S'ednnč. ko s«* n <?•> o«re4oi c»le tri dni, zapustili so ekr^vai f z n I >, ker jih gospodar ni hotel d brovol n > odelovttt. An« begu dohitel jih je sio »;o-* » a r, v na <JhIu tr je črne«*; plani i so kot -ol .vi pa Iju i h, i naboansi »a ter meni tepli so suroveži vboge, s prtlr go ornohlož-ae ljudi, jih savali m teptali z 1 ^ m brea r«zločka staioab in spoh, grosili )im z .- v a ' + r> Slučajno mimo došli Ijodje sahranili 8^ večio n<t-irečo —
S p' mu jo imi 1 li ud. d -1 sta družini *em v S I' -.ulo. pMMm'i pri namena knnzilAta po moči in z-ioS en i. D*io se j h |i od tu*a)šnj-<po licij« preglndati J a Ina lana 'ma • a travi tri nkrng 6 cm dolge g' bok« rane, p<< eg t> ga etwpeaa m steptana je p>> > h-- ■ ži <>tn u- w j oa-a dromi o 83 in ce o da okreva k sreči «h ji je na bol •■ ohmilo. II erka neos, stara 6 tet, ima na gla i 2 j dnaki ram kakor mati. vsi ih al« (»kupaj 9 i seb) so vm : ali m«Dje r njeni in s*i pem, otroke pa še vsied utraha bjžjast napada« — St*ar ne   pi trebaJH k ■■■■j-• t. »ra.
To se je godilo pr.e dni me <«-ca mareja t. 1. ter se je ve« pri tuka Šoji policiji in na naleta konzulatu protokolarični ntroti ilo >u izkljn'u JHjo spisi  vsak dom  na resuioi povsJa<iegj. — Seveda t.od fi «dob li  dini ni v ti »odi repo .»»do šč^oje.   Vs« stvAt obravnava  se aodaj vsled ukaza n .šega poslanstva v kri.m    h- pr. d , koje ugoden izid je tu-fizdv men, čoravao  h ij  še v ddjra da-liavi.   Všh  prav,  a kdo povrna l»re^t."»ne bol č«ne, ža=0Bt in tag ivanje p » d >ij u, Rre -n , a iz^uriljeni domovini? — Nhce! A dt se niso lul)e obrni, aa pra»o ine-)to, v dobili bi n« bliničeiar, tnvzlioviej polioiji  skrivi! ne b  B6 b.l  niti  j d-u  I . i barba ričnema fasendsjra. S^i p* na it»k o« nod\ plačal bo, pa bo koaec; z denarjem se tu vse, prav vee p bota —
Nekaj družn z K ež>)ka Zigorj« in okolice Trnovske, s^d^e^a okraja Ilir. Bntr»škeg& na No tr»njsk^ro <l •• i-> je pn dr<igeai takem poštpnjaku z imenom (Xtaviario d' \ ■■< Lima. Dužne z < d-ra^čenimi otroci eluž le so bore nial", a sp vendar-le služile, a one z obihmi malimi otroci s; niso mr g'e pnslužti še celo hrann ne, in ne b ae bde rešile z lep* dolgov Dogovorih so se vini teg), da obra čun jo vkupno z gospiidurj- m iu potem cd dsjo vsi iz fizpnde. Pri obračuna irun/e so drožiac vVupno 200 MlrejBov (okrog 100 gl. a. v) na dobrem, a gtspodar jih ni bot-1 isplaost% da še celo robo večje vrednosti kak<;r puške, sek re itd jim te pobral. Družine morale so brel plačila oddi. N,-. poti dohiti j.h gospodar s čraoi, pr-tepe od prvegi do zadnjeg« vse, a Ifudje bežijo, da n Zvijanji r 4i o in pome ejo vso prtli»go proč, Nekateri bili bo «sled tega n. d mes-c dni n spis- boi k d »u V ■•■ d inter venci)" našega *• n/..i:a . prišli so ljudje k svoj p*»vici.
Taki in j do »k. pazori n so reiki, a redko pridejo v javooit. Veči'ia naših Ijuli še ne ve, da je v S Ptvvla avstrijski konzulat; do*ti jih j^ pa tali, kateri imajo o konzulatih po vsem napačni pojme in se navidno vsied tega ne npajo pri s i pomoči« Dostikrat trpi|o vsled nevednosti grozne krifice, katere bi 83 dale i Uo lahko odatraniti, da bi se le na pri~t -u • n mesta prijavile. —
Sicer bodimo, kakor že rečeno, o neznosnih razmerah vbogth zapeljanih ljudi o prvi priliki kaj več priobčili in opisali njh žalostni in umuljenja vredni položaj kot naslednikov prejšnjih trpinov — robov.
predno mu je mugel pokazati bvoj umotvor v oltarju, vskliknil je Anton z nekako  čudnim nasmehom : „Vidim jo, tvojo Marijo 1 „Kuko ti agaja?"
„ Jako lepa je; toda tak:} krasna skoro ni bda — ona."
„Kaj misliš s tem? Ne razumem te. Za Marijo ni prelepe slike," odvrne Marijan.
„Re8 je, drBgi brat! — Vender pa si slikal preveč po — naravi."
„Miiiii li, da ima moja slika sličnoBt s kako žensko, katero sem kdaj poznal ? vpraša Marijano suplo.
„I)a, ljubi moji A ta ženska ni več vredna, da bi bila model Marijini sliki. Sramota, katero je zakrivila sodnikova Minka — vidiš, da sem jo spoznal v Tvoji sliki! — zadnji čas, je prevelika."
In Anton je pripovedoval svojemu brata o nekdanjem njegovem iuVjalu, kako je zapustila svojca soproga ter nbežala z nekim barcmčemj s katerim se je seznanila v toplicah.
Molče je nluul Marijan svojega brata, goreče ga jo poljubil ter se težkega koraka vrnil v svojo celico, kjer je svoj duh olajšal z globokim vzd.hom: „Resim te, Marija!" (Konec prin.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. julija.
— (Klerikalci so se udali!) Znano je, da je v začinjena z.-pei .nju d- žo'ueg« zbora kranjskega priilo na dnevni red vprašanje o premambi deželno-aborik^ga volilnega reda. Po inicijativi narodne stranke se je doseglo, da je odsek predlagal, naj se uvedejo direktne in tajne volitve. Proti temu predloga no se dvignili klerikalci in z obatrukcijo, s tem, da bo sejo zapustili, preprečili njega vzpre jet je. M - sla li no. d» je s tem predlog pokopan, a prevarili eo se. Na predlog dra. Tavčarja je d*ž. zbor naročil dež. odboru, naj v prihodnjem zase-danja v prvi seji zopet predloži ta načrt velilui itf >rmi. Tega sklepa iu pa velike nevolje volilne v so je klerikalna stranka ustrašila, in odbor kat.-pol. društva se je Izrekel za direktne in tajne vo litve, vsied česar ni dvoma več, da bo klerikalna stranVa zanje glasovale, četndi s težkim srcem, kakor je s težkim srcem glasovala za podporo slo venski višli dekliški šoli in za droge p-edioge, pri ka pri h je videla, <'■. si je narodna stranka zagnto vila večino, tnd' če bi ki rik? lei glasovali proti njim
— („Slovenski dihur" in pevBko društvo „Ljubljana")   Mlado pevsko društvo „Ljubljanu" ima n*srečo, da si je pridobio naklonjenost okrog ^Slov. dihurja." stoječ b gospodov, kateri izkoriščajo vsak »aetop tega društvu za svojo strančico in proti drug:m  narodnim  dru stvora   ter  proti narodnim kroj/on sploh, Tftko ne je sgođilo po blagoslovljen u zastave „Ljubljane", tako no je zgoddo po škofjeloški slavuostl.   Kdor ni s'ep na cbe ofesi, mora viiioti, da „Ljcbljena" ne more izbiti iu prospe vrti, če odbi;e od sebe narodna druslva in narodne krog-1.   Pridobila s^ je si-npatije  in  podporo teh društev in teh krogov, in n^ša ranorje je, da nKra gledati,  da si jih ohrani.   Z^egadelj smo „L'ub Ijani- prijateljski svetovnli, naj izjavi, da ni v no b&ni avsai z nedostojnim natolcevanjem „Siov. di huria" na narodna dtaštva in na rarodno oht'iu-stvo, a društvo še doeeda, ni  izlalo take izjavo. Ne nv remo v*rjrti. da je to namenoma Opustilo, saj bi tr.iji.. Mcolfanje oa našo prošnjo b;io le dok-»z, da so BLinbl|tr!auHlrifjia s  pisavo „Slov. d.hr.rja", da jo odobrava in da je t njo bodi že v katerikoli zvezi. Pona»liar.:o aategaderj svojo zeljo, iu so na dejaroo, da jej društvo ugodi, ker bi b li sicer prisiljeni, izve jati iz trpa • s° koneekvence!
— (Okrajna b lniška blagajna) Pri le-tešnji VOlitvi odbora okrajne bolniške bi* ga i ne volj p ni si bili ptistuii takozvane „Zave?e krar.j-kili cbrtiikov", kateri so pri blagoslovljenju sastave pevskog'«, droi'tva „Ljtbjane" igrali jako kfaverno ul< go. Tein „prenrejeva'u m sveta" ž-i dolgo ni bilo vho vrd'tvo okrajne bolnišvn blagajne. S cor je g. A t< n Kloiu kot načeln k br ImšVe birg jne tekom štirih !► t (-.t< ril mnogo z« ta zavod, taku da ima danes rkr bolniška M^g;ijua skoro 21.000 gld. goto\ega denarja prihranjenega, a vzlic temu ni bil všeč katoliškim s-'cjalmtom, in zato so ga stinn-glaviii Volil'a vrčiua členov okr. b In šk* blagajna «e za \olitve ni smeniia in \s*d t ga bo zraagli ttožjo, kakor Kregat in drugi. Načelnikom načel-ništva je b»l izvoljen pasur Kr«ar.r, načelnikrm nad-i rništva Jor Turk, načelniki m razsodišča pa dr. J a. Furl>o. Najlej.ša j« pa ta: Krogkr in njegovi pomočniki sr^d*jo h kovinski zadrugi, k; t-ra ima svojo posebno bolniško blagajno, a da se je mogel Krej{Kr vthotapiti v okr. bolni"ko blagajno, vpisal je v blagajno hlapce, kateri mu \ rti kolo! To je gotovo jako značilno. S c*r pa j* našo mnenje, da g. Kregat nikakor ne sodi za načelnika okr. b 1 uieki b ;>.«•., j.-,i. no samo zategadelj, ker spada h bolniški b#agMjni kovinske zadruge, ampak tudi zategadelj, ker ga jo morala blagajna kovinske za-diuge že ve.'kr*t denarno kaznovati, ksr ni naznanil svojih delavcev.
— (Gledališka šola »Dramatičnega dru stva) se otvor« dnu 18. julija. Uojouci in gojmtke »e p< ueujejO v tej šoli v d-kUmnciji, mimiki, o tehniških potrebah in potočkih pri igranju in o dr^toRtifckem predstavljanju. S teoret'škim poukom Bo zd.tižtne praktičre vaje na odiu. U itoli je gosp. nažisor 1 no n- a n n. Pouk je brezplačen. V,»i«ovHnje v gledališko šolo se bo vrši'o od 15 do 18 julija ^ 11. do 12. ure dopolndne in od 6. do 7. ure "Bvočr v intp*idan«'ni p-ssrni v gbdališ.u-u.
— (.Gospodinjska šola*.) Pripravljalni odbor 7u ustanovo g' spodinjsfce šole imel je v petek v „Niirrdnem domu" sejo. Sklenila ro se pravila *R društvo „Gospod'njDka šola". To društvo bi * Ljubljani oživotvorilo in potom vodilo šolo, kier bi se dekleta, ljudski Soli odrasla, izurila v vs h, domačo gosrodinjatvo zadevajočih strokah, v prvi '*8'i pa, kolikor treba v mali meščanski in delavski rodbini. Po.k naj bi bil v prvi vrsti
taktičen, to je, obsegal bi: kuhanje, praajo, likanie, ^ikrojovznje in Šivanje najpotrebnejših stvarij, či-
ščenje obleke ter stanovanja. Poleg tega naj bi se teoretično dajal« navodila iz vgojealovja,  zdravje- ' slovja in gospodinjskega računstva.   Ker je pouk ' največ namenjen ubožnim dekletom,  bode torej moral biti praviloma brezplačen.   Vodstvo dru j štva bi naj bilo v rokah odbora, ki ses'oja iz 16 i dam iu 4 gospodov; vse ndhorniške glavo« posle j upravljajo dam?; odboru  na čela bodi predsednica I ali nje natrestnica;  deset  odbornio je ob j-.Lieoi j toliko nadtorovaloih dam t« šolski pouk. Toliko Sa f!.'.r.fs iz sklenjenih pravil, katera se sedaj pred lože vi .di.   Upanji je, da se s poukom prične ^ to jesen.
— (Orglarska šola) „Cacil. drašt-'a" v Ljubljani ima sklep šolskega lota (>etos že 20) da* 14. t. m.
— (Pevsko društvo .Slavec" v Ljubljani) priredi v nddeljo,dce 18. julija t. I. velik celdneven izlcut v L tijo in Snmtuo. Vepored izleta: Izletniki se obirajo ob » 40. uri z utraj na   u hm u kolo i-oru, odkoder se odpeljejo ob 6 25' in dojdejo v Lt'io ob 7 32'. Na kole dvoru pozdravi izb trnke priprav ljalni ( dbor. Prud vhodom v Ltjo slovesen oozdrav in elavuosten vznrejfm gostov.    Na  t«  za irerk v gofttdni g Jurija Oblaka. Oo 9 uri odtod v Šmartno. Pred vb d jra v &.n>rtno slovesen pozdrav in elav-no%ten vsprejem »zletnikov. Ob 10. uri sv. maša v d kanljski  cerkvi   pri   kateri   poje  povsko društvo „S'a ^ctt.   Po ma$i  Bpevski s s^anek" na vrtu g. Iv. Wnkon:gge. Ob 1. uri povrat k v Linji in ob 1/a2  uri  skupen obed v gostil ii   „na pošt'". Ob 5  uri popoludue priredi  pevsko druntvo „Slivec" na \rtu io'.M'ie Bpri F.jrruni" s prijazni-n oodelo vanjem   littjskih   rodnljubdinj,   pnvnfcega dtu^tva r/. ii" ;n tamboraškega zbora iz Smartaega velko ljudsko vt8-!iico v konsr, družbi sp. Ciriia in M_.t>da (po posebnem vep-redu)     O.o  n. ugonm-m vi-m.-u viii 89 vesel ca v prostorih g J Ob'aka.   Po ve selici or si a sabava.   O itiod iz L tije v L;Ubljano ob Veli- uri z e'rer.   Oglasila z * vežujo in skuoen obed  (kuvert 70   kr.)  vzprejema  trgovec g. Ran Čuden na Gl vnem trgu in društveni odbor „blavoa"
— (Vrtna veselica šentjakobsko trnovske ženske podružnice) »a je vršna včeraj popoludue in gvečsr v prav prjftnem hladu i.a vitu gostilne pri Llcydu VrJelsiba jo bila tolika, da so m<.>r-le stati ii-i?.-' Se zunaj vrta, in da jo moralo mnogo gostov oditi, ker niso dobili prostora. Po kre • n io jre-ineui pozdravu trudoljubne in enegične jned-b dn ce,  g( sj)e  Filip S u p a n č i c e v e ,  ki je ua
vila prijateljem družbe sv. C nia m fll-t )da, priporočaj .*: podružnica uaklonjooo^ti ljubljanskega, slasti danaskega občinstva, in po nagovoru predaed-nika dioib?, g. T. Z u p a n a , iu j« ca^dra 1 vhtvu odboru, ki naj ostane v* dno prav tako delaven io vztrajen, kakor je b'l vr^jšnji, tor najjil mlademu pevskemu drnfitvU BL ubijana", ž«loč mu prospsvaoja, — po teh zdravioah sa jo vrš Ia Ivo bod t va »ej sviranjem n d-,ka •( j.^ške g o ;:.e n . i ' :o „Lj'.:i'lai^v.-". N- \nreiu ijablianske naroi-.e goap-ice pa eo p-od.;jale srečke, ki so don ^a.e — lepa izj-ma, katero je v kurht vtiem društvom le pri p r č- t ! — tudi mnogo lepih dobitkov. Naj bi se tudi voe nadaljne veselice te vrle p. d ui-n o tols izborao posrečile na korist šolski drožbi I e l pi >< lo.(^ čast i gdnega odbora ?n njega s.mpi-tičue predpedi>ca. gnsps SuoanČičave!
— („1 splošno ljubljansko kolesarsko društvo" v Ljubljani) prireOi dne 13 julija r. I. EV«Čer '. b 8 uri v dn.štveni dvorani izvanredoi občni t.* or. D.i^vni red: I Izgovor o preme n'a đraštvenega naslova. II. N-idocestna volitev v odbor. III. Volit*"? dveh racucskih preglednikov. IV. R?sn: r..:'<v.-ti Častite gospodo društven.ke pozivlj* m prosi odbor, da se udeleže zbora v obilnem številu.
— (Zakaj ljudje kolesarje črtijo ?) Piše se n»r: Včeraj zv». • r oo 1 a10. uri sem se po Tržaški cs>i s svojo družino sprebajal Po trotoirju mimo v:l^ g. D^neJikta se pripeljeta dva kolesarja, jed . z lupijo, dru?i br»z Juri Nasproti biš g. SapančlČS sreiN,«ta kolesarja dva moža, katera bi skoro povozila; vsled t»ga prt-^1 raAena, reče jed^ntebrnož: ,Ta ni doroljeuo vozit?, temveč po cest«", na k^r se kole-niirja tak.-j ob^not«, poskočita z koles, ter jeden ta koj potegne revolver, nameri ter pravi ponav-Ijajo: „H i«d v«>ti ichter, gehit gleioh waiter* ? Moža sta vo4 prestrašena prosila: ,Na streljati, midva lETia^a družino*. Po "atrdilu napadenih mož sta bila ta dv* ko'e-iarja častnika Ali ss je po takih dogodkih čuditi, čo l»ud;e kolesarje sovražijo ?
— (Z Viča) oe n.-m piše: Naše prostovoljno gasilno drust/o priredi 8 avgusta veliko alavno-it v spomin petindvajsetletnios svojega obstoja Naše gasilno društvo je jedno najotarejšth, in jedn i naj« prrih — labko rečemo: pr»o, ki je 2ačelo slovensko podeljevati — z>toroj gitovo zailuži. da h gasilna društva polnoštevilno odzovejo povabilu, posebno, ker bo ta dan, 8 avgusta, sestanek de legatov kranjskih gasilnih društev in .v-z cjdtora. Z * d-^bro postrežbo in za varno zavetje — če bo deževalo — je po-ikrbljeno. Priprave z* pprejem gostov se že de'ajo i i bode sprejem — knkor videti — velikanski. Vzpored se priobči in razpošlje v *;ptkem.
— (Strela.) V petek popo'udaa ob 1 42 uri udarila je strela v skedenj Jarezi J-^nca iz Gjri ic pri Grahovem. Skedenj je do tal aogorel. Zjorelo
je 4 voz sena. Pogorele c bil je zavarovan za malo svoto.
— (Podružnice sv. Cirila  in Mete da za brdski okraj) orn'ni  rbor 8* bo -rAil de 22 ju l:ja t  i. popoludie ob 4  uri v Lukovici pri ,Sa-parja", komor vabi rdbir vse društvenike.
— (Požar) V četrtek zvečer ob 1 \\0 nri je gorelo na Rakeku; zgorela je tovarna ura žega FtJtrinellijeva, zgorelo je tudi mn gn lesa in drv.
— (Slovenska spodnja gimnazija v Celja.) Učenci, kateri hočejo vstopiti v'prvi razrel o. kr. državne nižje gimnazije v C*l|u, se vpi-'o ine 17. julija ob 8. uri zjutraj v ravnateljevi pi r rni. Š dska ulica hi^na št. 21, 2 nadatr. Sprejemni izpit sa vrš isti dan ob 10. uri zjutraj v u ni Robi druzega razreda, Nova ul ca inui.i št. 9, 1 nad.s r.
— (Imenovanje ) C kr  trgovinsko minister etvo i iv n   ali je fi isnčnega koncertnega vežbnika Fn ler.kn Jasilkovvskegav Crnovioah prš- nim koncentrira vižb^nkom v Trqtu.
* (Defravdacija) Postni asistent Vogel v Pirni na iSaskem je poneveril denarno pismo, v katerem je bilo 51000 mark, in je |> ibegnil. Daleč ni prišel Policija v Pešti ga je vjela in dobili pri njem skoro ves denar. Sara » 12(3 m;«rk je bil mladi defravdant porabil
* (ŠpanJBki boji z biki) io le ved 0 jiko priljubljeni   V aagrajtn-tm prostoru  kitef'« ;a t.^bla jaj > prostori sa gledalce, borita se bik in in-.fa ?ore. t j. k njenik v pos hm opravi in z dolgim močem H - . d • /.: (i z nide^Dii suknja^.i io s krat*ra no žici, k '-i- mu ztvbidajo v meeo   pa od »ka kujejo prer~ ograje, To traja tol*ko '^a, da se ean di bik v konj-nka; pri  t-ra  sabodi  matador  biku meč v ?icb, ce  ie   >a wir den,    abiJo  b k koujU svojo roge v rr. buli   Mao^o kom  pogine velkrat •■•♦di jednegl samega bik'«    Pa ta ii migi na tenorjev pr bodejo bik\ O i 5  ap-«l* do 15 oktobra 1896
i j« bilo r>a S -»njsiiorn 478 ho>e/ % b ki. Pr tih b jih ari n' io 1218 b kov, ki so vel ali pol m li ona Najslavnejši raatadnri, k turili je epd*j li 23 so is'rj i e oo 1320 000 pen^-t. Matador j i l r«da B služ»jri z vs*k b«j» 2500—4500 .er«.t. CiLi.»rrita, ki je H-riaj n»jsUvr,*<iHi horitelj z biki, i.* tekom omenjenetra <-hu.i ii-oel f>8 bojev, ie ub I 174 bikov ter zaslužil 28o 0U0 peaet Lep, a t^l*o .islužen >* uhtI_
Gorici 12 julija. Pogreb umrloga knezonadškfa Z"nia se bo vršil v Bredo,
Celovec 12 juiija. Strankarskega shoda nemških oacijonalcev, ki se je vršil včeraj, se je udeležilo (if>0 odposlancev. Shod je vzprejel resolucijo, s katero sahteva, naj se boj proti jez kovni ravnopravnosti nadaljuje brezobzirno,
Dunaj 12 julija M.nisterski predsednik grof Badeni iu minister uuanjib del gr< f Goluchowski sta bila danes skupaj pri cesarju. Avdijencija je trajala dve uri
Dunaj 12. julija. Predsednik dunajskega višjega sodišča, grof Chorinsky, kateri je svojo L rijero začel v Ljubljani, je umrl za srčno kapjo.
Heb 12. julija. Včerajšnji dai je bil jako viharen. Navzlic prepovedi, da se Bhod ne sme vršiti, s-j je pripeljalo nad 9000 oseb iz raznih itranij, poglavitno iz Ascha. Mesto je bilo vse v zastavah, izobešene so bile zgolj frankfurtarice. Že v predvečer so bile demon Btracije, zlasti, ko jo bil izdan oklic zbranih nemških poslancev. Včeraj je več sto oseb, na čelu jim posl. Funkc, hotelo šiloma na strelišče, da bi se tam vršil shod. Redarji in finančni pazniki so to preprečili. Popoludue je mnogo tisoč oseb prekoračilo mejo. Zbrali so se na Bavarskem, kjer se je vršil shod. Na shodu so govorili >Volf, Iro in Kit ti. Napadali so državo in žalili dinastijo. Ko so se demonstrantje vračali v Heb, in so jih hoteli redarji in finančni pazniki razgnati, nastala je rabuka. Demonstrantje so na redarje pljuval, jih zasramovali in jih obmetavali s kamni. Redarji in orožniki bi se bili morali demonstrantom umakniti, da jim ni prišlo vojaštvo nasproti. 19 oseb je bilo aretovanih, jedna osoba nevarno ranjena. Pred spomenikom cesarja Jožefa je številna množica prepevala „Dte VVacht am lthein" in dembnstrovala pr ti vladi, a vojaštvo jo je razgnalo.
Heb 12. julija.   Posebna okrožn ca po življa meščane, naj praških redarjev nihče ne vzame pod streho, naj jim nihče niti za najbolje plačilo ne da ne hrane ne pijače in naj si> po vseh hišah zapre vodovod, da ne dobe vode.
Iz uradnega lista.
IsvrAilii«- nI I ek*«-kutl vi)" alrnibe t Martina Stepica zemljiške v Zatičini, cenjeno 100 gld , dne 15-julija in 12. avgusta v Zatičin*.
Fran* I,i p ogla vseka posestvo v Klancu, cenjeno 1">S9 gld., dne 16, jnlija in 20. avpnsta v Radečah.
Fr.na 1'irnata zemljišče v Krtini, cenjen" 4160 tfld , dne 17. julija in 81. avgusta na Brdu.
I.ol«*rl.|»!*€* srnKr 10. julija. V Gradci:        84,     22,     61,     78, 36. Na Dunaj i:      BO,     63,     88,     4 9, 59.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem .306*2 m.
"a —*	ćas opa-'• 'V.tllJ.i	Stanje barometra v mm.	lampe-ralura v C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
10, U. n	9. zvečer 7. zj u trni 2. popol.	737-a 7M7-9 7.I7T.	18 4 1H 9 24 1	si. szah. | oblačno si ss v/.h i.d   pol obl. sr.K.svzhod   pol obl		85'4
• 12. n	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	737 6 78 94 7.'i79	21 2 17 .1 2 k 4	si. sever si. vzlmd 8r. vzhod	oblačno 1 sknro jas. 0*2 del. jasno	
Srednja temperatura sobote in nedelje 22 0° in 21*i*, ea 2 4° in 17' nad normalom. V soboto zvečer ob ti. uri nevihta s ploho.
ZD"CLri3.jsl^a, "borza.
dne 12   julija 1897.
fliuDtti državni dolg v notah ..... Skupni državni dolj; v srebru ....
Avstrijska »InTa renta .....,
Avstrijca kronska rei ta .....
Oi-.ernka zlata renta 4'n.   .   .   .       . .
0t*an;ka kronska mota 4% . .
4'Stro-ogcrske bančne delmoe ....
Kreditne dclrice .........
London vista....... .   .   , ,
kemiki drž. batkovci za 10X> mark    . ,
.c mark   .   ,.....,   .   .   , .
89 trenkov...........
•v.i-jM   'k    '• v..........
C ki. cekini...........
Dne 10. julija 1897. l*/a državne srečke iz 1. 1^:,4 po 960 f*ld. Državne srečke iz 1. l*ii>4 po lou gld.. . Oanava rep. srečke 5°/0 po 100 ^ld. . . Zemlj. obć. avstr. 41 ,°zlati sast. liiti
Kreditne srečke po luO gld......
Ljubljanske srečke.........
Budolfove srečke po 10 gld......
Akcije an^lo-asutr. b*uke pu 200 gld,. . Traumav-drotV. velj. 170 gld. a. v, . . . Papirnati rahel].........
Hiša z zemljiščem
sredi Šmartna pri Litiji S^đ^r odda v najem. '"'-SHS
Pripravna je za vsako obrt, posebno za me-earsko katera že mnogo let obstoji. <10H —1>
Nata.no se izve pri lastnici H. .tal* Ii«?, Komenskega ulice št. 16, II nadstr . v Ljubljani
I d *& C111
solidno šiviljo.
VpraSa naj se na Marije Terezije cesti št. 1, piitlično__f l^io
Trgovina
(1004—2)
z manufakturnim In drobnim blagom v živahnem mostu r a ii.j 'epšem prostoru, se da. pod ugodnimi pogoji v najem. Zalaga blaga B'/« pod lastno ceno. Ponudbe pod E. B. 10OO na upravnistvo „SIov. Naroda".
"Gostilna v Ljubljani"
se išče v najem, eventnvelno se kupi.
Prjazne ponudbe se prosijo pod naslovom: . Gambrinus■* na upravnistvo „Slov. Nar.*. (10 R—M
I< 2			
108	P	86	
123		90	4
101	1	2 1	
199	3	76	
UMI	9	15	
»63	1	—	
369		96	
		50	
C>9	■	67«	i >
11		/3	
«»		2'	
45		65	
D	•	65	9
157	gld.	_	ki
189	■	—	
1V8	■	•2r>	■
99		80	aj
900	•	—	*
22 Or«	■	95 OR	
.s.) lfS9			1
472	a>	-	
	i	26"	
Prof. dr. L. Rooilor, ravnatelj c. kr. kemično-fizijologiškega poskušali-
> ■ k t 1
/*   L.y~K*'>   6ča za vino- in sadjerejo v Klonternen
burgu pri Dunaju, je
II. (508—7j
železnato vino
lekarnarja PICCOLI-ja v Ljubljani
kemično preiskal in našel, da ima za to porabljeno izborno vino dostavek lahko prebavljivega žele/.nega pr< parata in torej v vseh onih slučajih, v katerih se mora vzeti taksen preparat, prav dobro služi.
^I'.t, th+ *X* •>*> rk* #A» »X* *Xn *Xl »A* »A. *X% «v*> rA» r\K*
■i
ji ji
Za _1 Ju
is
ffguflfl in prlparoiib.
Naznanjam si. p. n. občinstvu, čast. duhovščini, grajS.'akoiu, uradnikom, učiteljem itd. itd., da sem z dnem 0. julija t. 1. odprl
trgovino s plištvoin leu
in
ifcsr tapetiiHo obrt
V C olji V   .Narodnem domu".
Prodajal bodem pohištvo po fabrički coni in garantu jem za solidno in trajno blago. Delal bodem vsa tapetniška dela fino, ceno in trpežno. Zagotavljam vedno dobro in hitro postrežbo in se priporočam v obilna naročila.
V Cel ji, 1. julija 1897.
ZfliroNlitv Zor,
(971-f) tapetar.
ittXitOG!0&y^i;Vj^t't)<j\CG •"•>» '•/>' t'tX,'; '.j.jt • j* *V*   f*   [* *|*   j     i 'V"* *|*   J     J 1
m
|:
s:
t
I-
Cps. kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
Trdila.'-i", -igr-sv odL 1. J-u.a*il?a. 1897. Odhod Ik I. J ul»l)»*•<«- ijuž. kol.).
ProK-L ori Trbii. (f§9-155
Ob iS. nri ft min. po noal oaobnl vlnk T Trhli, R«lJ*k, Ool'<veo. pt»m.-.ip''iiio, I.luhno; eea Relsthal v Aui«ni. Iachl. Omundan, Solni.»t».( Lontl-Oaateln, Zali ob jezeru, Im.ra.nt, Rregeuc, furili, Uoncvo, f>l|| 6ea k leni-ita:tliiiit ▼ 8layr, Lino, na I.uimvj »1» \m.t-ittjii. — Ob 7 ..-6 min. ajtitraj oaobnl »Uk ▼ Trhli, Pontnbpl, »olj»k, Celovec, Fr*\r-anna-fo.te,   Ij'iiliiiu,   n.nnj;   čaa   Hotr-tbal   ▼ Sotnoirrnil, K1 .-j n-H., irlinu; >
Bteyor, I.inc, Budojevice, PUenj, Marijino vari, Ifeb, Frnnoove »ari K.irluvi' vari, l'r:»ui>. I.ipako.   — Ob 11. uri nO min. dopoludue oanhul wi\h
▼ Trbii, Fontahel, Heljvk, ('hiivoc, Ijjuhuo, Selathnl, I)un»! —Ob 4, url 9 min. popoladna oaobol vlak v Trli/, ^leljkk, Ooiovnn, Krunici.ufoHlo Idubuo ; op« Seli'.lial t Solongrad, I.eiul-Gaetetr., Zeli ob leaom, Inomnat ilnvi.r, Oiirih, Oenero, Pari a; ćea KloiiiRel^in« v Rtojv, i/no, liii.lcjq. Tica, FlconJ, Marijina »ar«, Hah, KranooT« »are, Karlovo vare, !>rawo, I.tpako, DnnaJ vla  AmatntMn. — Ob      uri :ci min. popol.lun nnobni Tlak
▼ Lpacn-Blcd, (le ob ue.leljah in praznikili.) — Ob 7. uri 40 min. BTećor nm.i.m vlak t i.eacA-Bled.
Proga v Novo mesto ln v Kooovjo.
Ob a. uri U. min. ajutraj maiani vlak. — Ob 12. nri 50 min. po. u .'j)«4aii! Tlak. — Ob o. nri 80 miti. sveoar meianl Tlak. JVdnut V i. J11 ■>U ^juž. kol.).
Protra lz Trblf.a.
Ob A   url 61 ralu. ajutraj oaobnl vUk a Dunaja Tla Amatetten, holnngrada, I.ltioa, 8t«yra, (lniuDil.nl, lachla, Aiia.uoa,  Parim, Genove. Curlha ,   llreffenon. ,   Iuomoata ,   Zella   ob   joxoru ,   Iijnbna     Oalovoa, HelJaka, Prauaeuafaala — Ob 7. uri no min. zjutraj osaltnl Tlak ii Tjeaso^ Bleda. — Ob 11. uri 30 min. dopolnili e oaobnl vlaka Iluuaja Tia Amatattnn,. Karlovih Tarov, Heba, MarUii.ih vari v,   -Unija,   Mmloj-vi<i, 8<>lnnfrrada, lilnoa, Steyra, Parlaa, Oeueva, Curiba, Bta^enoa, Inomoeta, tmUm ob |i>anru Liend-Uaateina,   Ionima, (leloToa,  I.inca, Poutabla   — Ob 4. uri r>7 mm poroludtie  oaobnl   Tlak a Dnuaja,  lijni.i a,   HeUtbala,   Beljaka, Oalovoa Krauaenafoate, Fontabla. — Ob 9. uri U m.- . aveoai oaobnl Tlak ■ llnni). Tia Aniatetteti iu Ijjnbno, I* l.lpekt»K*i 1'ratfn,   Vrauoovih var.iv Karlovih TaroT, Haba, Martinih Taiov, Planja, l!udejn*ria, I.inoa, Stnyra, Solno^rada, Bolfaka. Oal<Tca,  Puntatda —Ob lil. nri 2.ri minut zvečer oaobnl vlak ln I.eace-Bleda (le ob nedeljah iu praznikih )
Proga ls Novega mesta ln Is Kodevja.
Ob S. url 1» 111,1 ajutraj moAnnt Tlak. — Ob 9. url S'J min. po-polndue meaaui riak, — Ob H, url      mia. «.-.<• • r mnianl vlak
.».!i--.nl !■ I.|ublJMue (drž. kol.) v Hamulk.
Ob 7. url 93 min. ajutraj, ob 3. 111I 6 ..... popoludue, ob 6 ur. 60 min. »..-.-.'r, ob 10. uri 36 min. avnoor (PoaloduJI rluk lo ob nodeljah ln prasniklh.)
l'i-11...11 v L.|ubl|ntto (drž. kol.) is ttnuiiilka.
Ob 6. uri 6fl min. zjutraj, ob H. url U miu. dupoludne, ob 6. ur • ■i om aTečer, ob 9. uri 66 min. zvečer. (Pualn.luji vliik l« ib nodeljah In pran. kil. 1
Prodajalka "
katera ima vesolje tudi za gostili o, VZprajms se takoj v prijetnem velikem trgu na Notranjskem.
Več se izve pri  upravništvu „8lov. Naroda".
Poštni praktikant
\v.|»r«Jm€k   se |»rl        Ki*.  i>osinoin
lll-illlll  V  €a.l-«»*41l||Bjt-lll.   llOOfi—2)
Išče sil učenca
pridnega, poštenega, iz dobre rodovine, 15—16 let start-ga, z dobrimi spričevali. (1009—l)
CTosip Xj3.-m.ri6 trgovec z mešanim blagom, Nova vas pri Rakeku.
^■azza-aaaaaaazazazazazaaazaz^^aaajaajataa^.a pa,   .   «a     ■ ■   . a-    ^ ■'.....«- » ■■   zaaaaaaaia»aaaaaa»«»aaaaaaa>»a        ■ n
Služba praktikanta
korespondenta, oziroma knjigovodje
raspisana je pri prvi žebljaraki in železno o itn: zadrugi v Kropi — l'roši;je naj se po.šljojo na naslov zadruge.   Vzprej^m takoj. (1018—1)
Globoko užaljeni naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužuo veat, da je naš iskreno ljubljeni oče, brat, strije in svat, gospod
I v n n J £1
mosarskl mojster in hlinl posestnik
danes ob ' tf>. uri popoludne, po kratki in mudili bolozui, previden s sveto popotnico, ."H let star, mirno v (»ospodu .m., .il
l'ojrreli prerano amrlsga poja« v torek, dnć 13. t m., ob 5. uri popoludue ii mrtvašnice deželne bolnice k sv. Krištofu
Sv maso /..i dušni mir pokojnika brale se bodo v domači župni cerkvi pri sv. Petru.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 11. julija 1897.
(1014)
Žalujoči ostati.
*±±±±&±±±±±±±±±±±±±±±±±;±±±X
Ccch, IVToravsJka ^
c. k. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijskih strojev H»
priporoča (914—4) ^
vsake vrste brizgalnic, cevij za ognje- *
-H
*x
•K •H *K •K *K *K
>«>
gasim društva ter kmetijske stroje
po najnižji ceni tudi na obroke. **< Podružnica: R. A. Smekal v Zagrebu.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip Nolli.
priporoča
Narodna. Tiskarna«
Najtečnejša "umetna hrana otrokom
je, kakor splošno priznavajo zdravniki, popolnotma »iltroliia proNttt
Frana 6iacomGlli-ja
I. dunajska otroška redilna moka
dobavitelja društva c. kr. državnih uradnikov avstrijskih
ZD-Linaj, XV 1, Robert HamarliriG gasso 1~
O-i-.iinilll   m lin/ i niz   spii.ivul   lil   prizilUlllill piNI'111.
0BJT   Velika škutlja M0 kr., majbna 4f> kr. -^a« (H80—9)
/.nlo-u pri g. lekarnarju M. .M»r«let%«-lilrt«'K<-r-Jii  ,pri zlatem orlu" v l.iuM.iiiit.
1'rcMirnov trn hi. 'Z.   Daljo v vsi'h lekarnah in drogorijah,
Prva kranjsfca izflelovalnica noiili bicikljev
Josip Kolar
v iDoslop.j 3 nI ti r«" iioNic*-«.
Niijuljudnej« javljam Hlav. p. n. občinstvu, da imam v salogi
kolesa (biciklje)
svojega domaČega izdelka
in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo.
Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti.
Im>.m pa tudi veliko zalogo najfinejših angležkih ln dunajskih koles pc nenavadno nizkih cenah.
Ker imam sedaj Urejeno delalnico za nova kolesa, zmožen nom kolesa pronare-Jatl, ponikljati ln lakirati, iz starih nove narojati in lzvrsuvati najtežavnejša popravila najbolje in ne točneje.
Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi.
Z veh-spoštovanjem se uljudno priporočam
Jopip Kolar.
(358—L" )
Laatuiua in tisk „Narodne Tiskarne11.