časopis kolektiva industrije motornih vozil m cijsk in te astop vozil (Berite članek na 15. strani) Delavski svet je zasedal Centralni delavski svet je v enem mesecu zasedal kar trikrat. Najprej je obravnaval zaključni račun in potrdil bilanco poslovanja za leto 1972. 12. marca 1973 je razširjeni delavski svet poslušal poročilo vseh služb in proizvodenj o poslovanju v preteklem letu. Poročevalci so pripravili zelp obširno gradivo in seznanili organe upravljanja s težavami, ki so spremljale poslovanje v letu 1972. Centralni delavski svet podjetja je na svoji zadnji redni seji, ki je bila 30. marca 1973, obravnaval in sklepal o obširnem dnevnem redu, ki je obsegal vrsto pomembnih vprašanj s področja poslovanja s tujino ter obravanval poslovanje IMV podjetji v inozemstvu. Druga točka dnevnega reda je bila namenjena ponovni obravnavi pogodbe s kmetijskem izobraževalnim centrom Grm o odkupu kmetijskega zemljišča. Po pogodbi, ki smo jo sklenili že leta 1969, smo se obvezali Med razne oblike samoupravnega sporazuma spadajo sedaj tudi prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje. Ko je zvezna skupščina omejevala potrošnjo za leto 1973, je omejila tudi stopnjo prispevkov na stopnje, ki so veljale v letu 1972. Prav tako je zvezna skupščina omejila proračunsko upo- rabo na ravni iz leta 1972. Zakonodajalec je dopustil možnost samoupravnega dogovarjanja na račun povečanja sredstev za potrebe zdravstvenega zavarovanja, ker se predvideva v letu 1973 povečanje nominalnih osebnih dohodkov za 12,5 %. CDS je obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o merilih prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Novo mesto, Celje in Ljubljana. Na seji smo kritično ocenili Poslovanje IMV Vodja zunanje trgovinskega sektorja Slavko Blatnik je na seji poročal o poslovanju IMV podjetij v tujini odkupiti za potrebe šolskega centra drugo kmetijsko zemljišče ,,Pod Trško goro“ in zgraditi ustrezne šolske prostore za potrebe kmetijske šole. Zaradi nastale gospodarske situacije smo bili prisiljeni omejiti vse investicije in pogodbe s kmetijsko šolo nismo uspeli uresničiti. Delavski svet je odobril novo pogodbo, ki določa realizacijo tega programa v naslednjih treh letih. CDS je razpravljal tudi o podaljšanju mandata in sprejel sklep da se članom CDS in drugim organom upravljanja, ki so bili izvoljeni za dve leti, podaljša mandat za 6 mesecev. To odločitev pogojujejo priprave za uresničitev ustavnih dopolnil. Na osnovi tretjega odstavka 11. člena zakona o • jtanavlja-nju podjetij v tujini in odredbe o podatkih v poročilih o letnem in šestmesečnem poslovanju podjetij v tujini (Ur. list SFRJ 4/72) je organizacija združenega dela dolžna predložiti Narodni banki Jugoslavije in pristojni Službi družbenega knjigovodstva letno poročilo o poslovanju podjetij v tujini za leto 1972 do 31.3.1973. Letno poročilo mora vsebovati: 1. Bilanco uspeha podjetja v tujini od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1972 2. Bilanco stanja podjetja v tuiini na dan 31. 12. 1972 3. Razdelitev dobička 4. Dobiček, ki se prenese v Jugoslavijo, in dokaz o vnosu dobička 5. Številko in datum registracije o vpisu v register podjetja v tujini 6. Znesek in vire vloženih sredstev v podjetje v tujini 7. Znesek kreditov in način odplačevanja 8. Finančni načrt in njegova realiziacija 9. Načrtovani prenos dobička iz naslova vrednosti vloženih sredstev 10. Število stalno zaposlenih naših in tujih državljanov 11. Vrednost prometa blaga in storitev z Jugoslavijo in do- Trdo smo morali delati, da smo dosegli take uspehe v izvozu. Mnogo vlakov je odpeljalo prikolice v najrazličnejše države ... tako dogovarjanje, ki obremenjuje gospodarstvo kljub vsem deklaracijam zvezne skupščine in intervencijam ZK. Gospodarstvo ne bo moglo prenesti vseh teh dogovarjanj, saj gre v posameznih primerih za izigravanje zveznih zakonov s strani republiških in lokalnih faktorjev. Ne bo odveč, da se v bodoče vsi takšni sporazumi temeljito pretehtajo. V tem primeru je dal CDS načelni pristnek s tem, da strokovne službe in vodstvo podjetja ponovno izprašajo upravičenost prispevkov za zdravstveno zavarovanje. v tujini biček 12. Vrednost prometa blaga in storitev z ostalimi in dobiček 13. Vrednost prometa blaga in storitev z matično OZD in dobiček V tujini so poslovala na dan 31. 12. 1972 sledeča podjetja, ki jih je ustanovila naša organizacija združenega dela: 1. IMV Adria Caravan Neder-land N. V., Kesteren 2. IMV Adria Wohnwagen, Vertriebs G.m.b.H, Muenchen 3. IMV Adria Caravan France, Pariš 4. IMV Adria Caravan Bel-gien N. V., Deinze 5. IMV Caravan Swiss S.A., Locarno 6. IMV Adria Caravan Dane-mark A.S., Vejle 7. IMV Automotive International LTD, Bedford Program dejavnosti podjetij obsega: 1. organizacija prodaje Adria karavanov na tržišču; 2. organizacija prodajne mreže; 3. organizacija prodajno-ser-visnih mest preko pogodbenih podzastopnikov; 4. organizacija tehnično-ser-visne službe in reklamacijske službe; 5. organizacija oskrbe z rezervnimi deli; 6. organizacija sejmov in reklame; 7. študij tržišča in poročanje o delu konkurence in situacije na tržišču; 8. na osnovi analize tržišča in stanja na trgu mora predlagati prodajne pogoje za karavane, da bi s tem dosegli ugodnejše cene in prodajne pogoje za IMV. Dodatno k tem nalogam ima firma IMV ADRIA CARAVAN DEINZE v svojem programu kot osnovno dejavnost proiz- (nadaljevanje na 3. strani) Poslovanje (Nadaljevanje z 2. strani) vodnjo prikolic JUNIOR in centralno skladišče rezervnih delov za zapadni del Zapadne Evrope. Poudariti je potrebno, da ta podjetja niso ustanovljena z namenom ustvarjanja dobička, ampak z nalogo čimvečjega plasmana prikolic po za nas najugodnejših dobavnih in plačilnih pogojih. Iz tega razloga so naša podjetja v tujini končala z minimalnimi dobički. Pregled rezultatov poslovanja iz predloženih Bilanc - država: Nizozemska Nemčija Francija Belgija Švica Danska Anglija realizacija v dinarjih: 48.663.054.20 70,339.800,65 103,974.136,60 12,986.458,81 16.675.633.20 4,230.786,65 1,623.621,90 Podjetja poslujejo z malimi sredstvi v odnosu na doseženi promet, zato so se soočevala, in s tem je vezana tudi naša organizacija združenega dela, s problemom pravočasnega plačila izvršenega izvoza. Da bi ta problem rešili, smo v letu 1972 izvažali na komercialni kredit, ki smo ga dobili od Fonda za zavarovanje in kreditiranje izvoza na 3-letni komercialni kredit in od Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto 1-letni kredit. Glede na to, da bomo v bodoče še povečali izvoz in s tem promet podjetij v tujini, moramo poskrbeti za trajnejše povečanje sredstev podjetij. 1. točka člena 12. Zakona o ustanavljanju podjetij nam daje možnost, da prepustimo ustvarjeni dobiček podjetju v tujini, katero je ta dobiček ustvarilo. Na osnovi zgoraj navedenega je potrebno, da CDS odloča o predloženih: 1. „Bilancah uspeha podjetij v tujini od 1. 1. 1972 do 31. 12.1972“ 2. „Bilancah stanja podjetij v tujini na dan 31. 12. 1972“ 3. O razporeditvi dobička v smislu 1. točke 12. člena zakona o ustanavljanju podjetij v tujini, to je: da se prepusti dobiček podjetju v tujini, ki je ta dobiček ustvarilo za povečanje sredstev podjetja. Delo v semiškem obratu Delavec mora vedeti! Sindikalna podružnica obrata Semič je imela 16. marca 1973 svoj redni sestanek. Vloga sindikata v tem našem najmanjšem dislociranem obratu je že od nekdaj močno prisotna. Sindikat kot najštevilnej ša delavska organizacija jasno opredeljuje svojo vlogo v vseh akcijah. Dejavnost sindikata so posebno razgibali politični dogodki v zadnjem času. Tako je danes povsod prisotna misel, kako bi poživili udejstvovanja članstva in na kakšen način bi lahko začeli reševati pereče probleme življenja in dela v kolektivu. Sestanek sindikalne podružnice je bil skupaj z delavskim svetom obrata Semič o ukrepih za dosego planskih nalog, ki so v ospredju sedaj, ko je sezona proizvodnje prikolic. Na sestanku so poudarili, da je doseganje planskih nalog v ospredju v naših stabilizacijskih prizadevanjih, ki jih je sprejel kolektiv za dosego svojih ciljev. Nahajamo se v obdobju, ko likvidnost postaja pojem za veliko delovnih organizacij in če nočemo v podobne težave zaiti tudi pri nas, moramo sedaj izkoristiti vse možnosti, ki nam jih daje trg, odnosno sezonski artikel. Sedaj je čas, da zastavljenje naloge izpolnimo v roku in planiranih količinah. Na sestanku je bila povedana tudi informacija o uresničevanju ustavnih dopolnil v našem podjetju. Obrat Semič se predvideva organizacijsko vezati na TOZD Črnomelj. Zaposleni so se s tem predlogom strinjali, hkrati pa utrdili misel, da gre sedaj za korenito spremembo v sistemu samoupravljanja. Spreminjamo obstoječe družbene odnose in poglabljamo samoupravljanje do take mere, da bo temljilo na samoupravni volji delavcev, ne le samo formalno, temveč v vsakodnevnem potrjevanju njegovih interesov v združenem delu. Zaradi tega morajo biti vse naloge, ki si jih je zadala komisija za ustavna dopolnila, temeljito opravljene. Kaže, da predvidenih rokov ne bo mogoče doseči, temeljite analize pač zahtevajo svoj čas. Na sestanku so govorili tudi o družbeni prehrani. Podražitve so močno vplivale na ceno obroka, zato je zahteva po zvišanju cene enolončnice utemeljena. V družbeni prehrani se bodo lotili tudi drugih ukrepov, da bi izboljšali prehrano delavcev, poskrbeli pa bodo tudi za tiste, ki jim topli obrok ne ustreza. Takšnih sestankov bo potrebno v prihodnje še več. Veliko je problemov, ki spremljajo naše delo, toliko da včasih o njih raje ne govorimo. O njih pa je potrebno seznanjati zaposlene, saj se informirani delavec čisto drugače loti dela takrat ko ve, zakaj mora delati, kot tedaj, ko mora slepo izvrševati delovne naloge. Veliko več bo potrebno posvetiti časa delovni disciplini, doslednem izkoriščanju delovnega časa, vprašanju slabega odnosa do dela in do sredstev za delo. Posebno vprašanje je izmeček in velika škoda, ki se dela z uničevanjem materiala. Tem in drugim vprašanjem nameravajo posvetiti posebno pozornost na naslednjem sestanku. IM V - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor —. Odgovorni urednik Jože Splichal — Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST - Tisk: Tiskarna LJUDSKA PRAVICA Ljubljana Sindikat mora utrditi svojo vlogo Občni zbor sindikata na Suhorju je ocenil delo in dal kritične pripombe k dogodkom, hkrati pa globoko posegel v zavest članov kolektiva. Po enoletnem delu je izvršni odbor sindikalne podružnice Suhor sklical 31. marca 1973 občin zbor z namenom, da pregleda delo in oceni uspehe svoje dejavnosti, istočasno pa nakaže smer nadaljnje politične aktivnosti sindikalne organizacije v obratu Suhor. Za občni zbor lahko rečemo, daje uspel. Udeležila se ga je velika večina zaposlenih, prisostvovali pa so tudi predstavniki občinske skupščine, predsednik Ivan Žele in predstavniki občinskega sindikalnega sveta, s strani podjetja v Novem mestu pa inž. Božo Kočevar, vodja proizvodnje prikolic, ter Andrej Dular, poslovni sekretar podjetja. V uvodnem referatu, ki gaje imel predsednik sindikata Ivan Žugelj, je bila prikazana pot prizadevanj sindikata na Suhorju in problemi, s katerimi se srečuje naš obrat. Poudarjeno je bilo, da so v sedanjem obdobju, še zlasti ob skrbnih pripravah na VII. kongres slovenskih sindikatov, pred osnovno organizacijo IMV Suhor pomembne in odgovorne naloge, ki naj jih ta množična organizacija izpolni in uresniči. Še zlasti se postavlja vprašanje, kako in na kakšen način naj sindikat uveljavlja svojo družbeno vlogo v sedanjih družbenoekonomskih in socialnih razmerah in kako naj se ta družbeno-poii-tična organizacija vključi v urejanje stvari, ki vplivajo in urejajo družbeni, socialni in samoupravni položaj delovnega človeka. Ob vsem tem je potrebno prav gotovo kritično oceniti dosedanje delo sindikalne organizacije, še zlasti pa analizirati vse naloge, ki so pred njo. Kritični pregled dosedanjega dela in družbene angažiranosti sindikata naj predstavlja kažipot bodoči delovni usmeritvi in programskim nalogam. Delovanje sindikalne organizacije se pojavlja sedaj v popolnoma drugih in spremenjenih razmerah gospodarjenja, ki pogojujejo tudi spremenjene oblike političnega dela. Bolj kot do sedaj se bo moral sinuikat približati in prisluhniti stvarnim problemom delovnega človeka, njegovim interesom in potrebam. V preteklem obdobju je bila naša sindikalna organizacija v središču dogajanj v našem kolektivu, aktivno je delala in sodelovala v akcijah, ki so bile organizirane v okviru podjetja in drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Sindikat bo moral v bodoče posvetiti veliko več pozornosti oddihu in rekreaciji zaposlenih. V razpravi, ki je močno po- segla v razvojni program obrata Suhor, so poudarili, da je potrebno izdelati osnovni koncept perspektivnega programa za obrat Suhor. Ne bo težko počakati na realizacijo, saj se vsi dobro zavedamo, v kakšnem položaju se nahaja naše gospodarstvo in da ne moremo nič prehitevati. Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da je obrat Suhor sestavni del IMV. Ob realizaciji ustavnih dopolnil se vprašanje obirata Suhor, ki sedaj nima pogojev, da postane TOZD v okviru IMV, še bolj postavlja v ospredje vprašanje perspektivnega programa. V razpravi, ki je zajela delovne razmere v obratu Suhor, so poudarili, da so za nekatere stvari krivi sami, veliko pa se je vseeno že izboljšalo, samo da tega ne znamo dovolj varovati. Res je, da so objekti zastareli, zastarele so tudi naprave in po- samezni stroji, toda pogoji bodo še toliko težji, če stvari ne bomo reševali strpno in odklanjali pomanjkljivosti, tako kot nam jih velevajo trenutne razmere in možnosti. Izostanki zaradi bolezni so se močno povečali, najbolj tedaj, ko je sezona kmečkih del. Poprečno je bil vsak delavec v obratu Suhor v letu 1972 šestnajst dni v bolniškem staležu! Če ob tem pomislimo na zmanjšanje osebnih dohodkov, potrebo po delu ob prostih sobotah in delu v podaljšanem delovnem času, nam mora biti jasno, kje so vzroki za pogosto negodovanje posameznikov. Sindikat čak£ tudi v prihodnje zahtevna naloga: vse več si bo moral prizadevati, da razvije stik s članstvom, zato je bil ta občni zbor priložnost za dogovor o bodočih akcijah in delovni usmeritvi sindikalne podružnice Suhor. Ne smemo več odlašati! Že skoraj mesec dni je minilo, odkar smo se uradno poslovili od zime in se zdaj naenkrat znašli sredi lepega pomladanskega sonca. Tako bi skoraj že pozabili na delo, ki nas čaka v mladinskem aktivu, kajti pomladansko vreme „leni" tiste, ki bi radi zimsko spanje .. . Ker pa je pred nami me- Prostori so tesni, pogoji dela tudi niso najboljši: potreben bo temeljit premislek, kaj bo treba najprej narediti sec mladosti, v katerem se moramo še posebej izkazati mladi ljudje, ko proslavljamo Titov rojstni dan, je prav, da se že sedaj začnemo pripravljati na ta trenutek. Športna tekmovanja, ki jih •bomo organizirali konec maja, morajo pokazati, da imamo v podjetju tudi dobre ekipe posameznih športnih sekcij. Tekmovanje bo potekalo v okviru medobratnih tekmovanj, hkrati pa naj bi to bilo tudi,rojstvo športa" mladih v podjetju. S tem bomo prišli tudi do internih rezultatov začete akcije športne komisije, ki je v marcu začela ustanavljati posamezne sekcije. V počastitev praznovanja meseca mladih bomo razen športnih tekmovanj „doma" in troboja v Mariboru organizirali mladinski majski izlet v Titov rojstni kraj Kumrovec ter v Krapinske Toplice, kjer bi ob odprtem plavalnem bazenu pripravili kratek delovni sestanek vseh udeležencev izleta. Mislim, da bi se ravno na takem razgovoru pogovorili, kaj in kakšne naj bodo nadaljnje akcije. Lepo pomladansko vreme nam bo dalo polet, kajti mladinsko delo se mora nadaljevati, zato naj vsak čim-prej da prispevek za boljše skupno delo v mladinskem aktivu. VIDA KERIN Le obveščeni delavci so lahko dobri samoupravljavci. Upravljanje po novih ustavnih dopolnilih Zavedati se moramo, da želimo z uveljavitvijo ustavnih dopolnil preoblikovati celoten sistem družbeno ekonomskih in družbeno političnih odnosov. Uresničevanje ustavnih dopolnil ni samo proces organizacijskih sprememb, ki so v teku, temveč je to proces spreminjanja obstoječih odnosov. Začrtati si moramo pot, po kateri bo šla bitka za razvoj samoupravljanja, istočasno pa si nakazati pot, po kateri bomo spremljali obstoječe odnose. Kot prispevek za razpravo in razmišljanje objavljamo danes nekatere misli in izhodišča, ki nam služijo pri izdelavi samoupravnega sporazuma odnosno gradiva „Položaj temeljnih organizacij združenega dela“ v našem podjetju. Gradivo bomo objavili v celoti, verjetno že v naslednji številki našega glasila. Hkrati bomo nadaljevali z objavo člankov na temo „Samoupravljanje v TOZD“. neposredno odločanje Do uveljavitve amandmajev XXI in XXII k zvezni ustavi je sistem upravljanja v organizacijah združenega dela temeljil na tako imenovanem predstavniškem sistemu odločanja. O vseh bistvenih vprašanjih o poslovanju in razvoju organizacije združenega dela so praviloma odločali organi te organizacije, kar je veljalo tako za manjše organi-zacije kot tudi za večje organi-zacije, ki so imele v svoji sestavi °žje samoupravne enote. Pravice in obveznosti organov upravljanja in izvršilnih organov orga- nizacij združenega dela so bile zelo obsežne in podobno opredeljene v zakonih in splošnih aktih organizacij združenega dela. Neposrednemu upravljanju v organizacijah združenega delaje bil v predpisih in splošnih aktih, pa tudi v praksi dan silno majhen poudarek. To neposredno upravljanje je bilo v glavnem omejeno za obravnavanje predlogov in dajanje pripomb, v zelo majhni meri pa je šlo za resnično neprosredno odločanje. Do prvih sprememb glede odnosa med oblikami neposrednega upravljanja je prišlo z uveljavitvijo amandmaja XV k zvezni ustavi. Po tem amandmaju delovnih ljudje v organizaciji združenega dela določajo vprašanja, o katerih odločajo neposredno in poveijajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu, določene funkcije izvrševanja pa izvršilnim organom organizacije združenega dela. Ta amandma torej izrecno opredeljuje dva nivoja odločanja: neposredno odločanje v delovni skupnosti in odločanje preko ustre- znih organov organizacije združenega dela. Do bistvenih sprememb na tem področju je prišlo z uveljavitvijo amandmajev XXI in XXII k zvezni ustavi. S temi amandmaji je dan močan poudarek neposrednemu samoupravljanju, saj je težišče samoupravnega odločanja o vseh najpomembnejših vprašanjih obstoja in poslovanja temeljne organizacije združenega dela postavljeno v neposredno odločanje delavcev v teh organizacijah. Po 2. točki amandmaja XXI je namreč temeljna organizacija združenega dela opredeljena kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja. Iz tega amandmaja izhaja tudi bistvena sprememba v položaju in pravicah organov upravljanja delovnih organizacij in širših oblik združevanja dela (v nadaljnjem besedilu: delovna organizacija), in sicer v tem smislu, da imajo ti organi upravljanja le takšne pravice, za katere je tako določeno v samoupravnem sporazumu o združevanju, ki so ga po načelu neposredne- ga odločanja sprejele vse temeljne organizacije združenega dela. Načelo neposrednega odločanja bo prišlo še do večjega izraza v novi ustavi. V eni izmed določb v tezah za novo ustavo (teze so bile objavljene v informativnem biltenu zvezne skupščine št. 92/72) piše, da morata biti organizacija dela in upravljanje v organizaciji združenega dela zastavljeni tako, da bodo delavci na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa in poslovanja lahko neposredno odločali ouresničevanju svojih pravic, obveznosti in odgovornosti. Temeljni zakon o podjetjih in statuti organizacij združenega dela so do uveljavitve novih ustavnih amandmajev poznali v glavnem dve obliki neposrednega odločanja: zbor delovnih ljudi in referendum. Zbori delovnih ljudi po dosedanji ureditvi niso imeli posebnega pomena pri odločanju v organizaciji združenega dela. Poleg kandidacijskih funkcij za volitve članov delavskega sveta so imeli predvsem pravico, da so obravnavali predloge splošnih aktov, programov in načrtov za delo in razvoj, zaključnega računa in druga vprašanja, o katerih je dokončno odločal delavski svet in da so dajali delavskemu svetu o (nadaljevanje na 6, strani) ispi ci vijci ujo pu iiu vin Uoici vri ri i uopuii ivmT (nadaljevanje s 5. strani) tem svoja mnenja in predloge. Neposrednega odločanja na zboru delovnih ljudi pa v dosedanjih statutih organizacij združenega dela skoraj ni bilo mogoče zaslediti. Referendum kot oblika neposrednega upravljanja je bil v dosedanjih zakonih in statutih v glavnem rezerviran le za odločanje o določenih statusnih zadevah v organizaciji združenega dela. Da bi bilo organizacijam, združenega dela omogočeno svobodno in samostojno opredeljevanje oblik neposrednega odločanja, so bile določbe o neposrednem upravljanju v temeljnem zakonu o podjetjih v celoti razveljavljene. Organizacije združenega dela lahko vprašanja o neposrednem odločanju urejajo samostojno v skladu z njihovimi konkretnimi razmerami in potrebami, izhajajoč iz načel novih ustavnih amandmajev. Navedena vprašanja pa bodo predvidoma nekoliko podrobneje urejena v novi ustavi in nekaterih novih zakonih (na primer v zakonu o konstituiranju in vpisu temeljnih organizacij združenega dela v sodni register in pozneje v zakonu o združenem delu. V dosedanji praksi po uveljavitvi novih ustavnih amandmajev so se v statutih oziroma splošnih pravilih temeljnih organizacij združenega dela že izoblikovala nekatera stališča o tem, katera vprašanja naj bodo pridržana neposrednemu odločanju delavcev v temeljnih orga- nizacijah združenega dela. Med temi vprašanji so predvidena zlasti naslednja: odločanje o statusnih zadevah, odločanje o delitvi dohodka in o razpolaganju s sredstvi družbene reprodukcije, sprejemanje statuta in nekaterih drugih splošnih aktov ( o ugotavljanju in delitvi dohodka, o delovnih razmerjih in drugo), sprejemanje samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo, združevanje sredstev v delovni organizaciji in zunaj nje in podobno. O tem vprašanju imamo tudi že določena stališča ustavnih sodišč. Tako je na primer ustavno sodišče Hrvatske v obrazložitvi odločbe, s katero je razveljavilo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov neke kmetijske zadruge, zavzelo stališče, da lahko o delitvi dohodka temeljne organizacije združenega dela odločajo le delavci te organizacije neposredno, ne pa njen delavski svet. V tezah za novo ustavo je v zvezi s tem vprašanjem na primer predvideno, da statut temeljne organizacije združenega dela sprejemajo delavci te organizacije neposredno. Nekatera vprašanja, o katerih odločajo delavci temeljne organizacije združenega dela neposredno, so določena tudi v predlogu zakona o konstituiranju in vpisu organizacij združenega dela v sodni register, ki naj bi ga zvezna skupščina sprejela še v tem mesecu. Tu gre predvsem za statusna vprašanja. Po omenjenem zakonskem predlogu odločajo delavci temeljne orga- nizacije združenega dela neposredno o naslednjih vprašanjih: o konstituiranju temeljne organizacije združenega dela, o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo in o izločitvi temeljne organizacije združenega dela iz delovne organizacije in oblikovanju samostojne delovne organizacije oziroma pripojitvi k drugi delovni organizaciji. Po omenjenem zakonskem predlogu se tudi statusne spremembe v delovni organizaciji (spojitev, pripojitev in razdelitev) lahko izvedejo le na podlagi neposrednega odločanja delavcev v delovni organizaciji. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela samostojno določajo obliko neposrednega odločanja o navedenih vprašanjih, kolikor za določena vprašanja takšna oblika ne bo predpisana z zakonom. Kot najbolj splošna oblika neposrednega odločanja pride v poštev zbor delovnih ljudi, za določena vprašanja, zlasti za odločanje za statusne zadeve, pa tudi referendum. Postopek za izvedbo omenjenih oblik neposrednega upravljanja določajo organizacije združenega dela s svojimi splošnimi akti. Postavlja se vprašanje, s kakšno večino se odloča pri glasovanju na zboru delovnih ljudi ali na referendumu. Po splošnem mnenju se odločitve o navedenih oblikah neposrednega odločanja sprejemajo z večino glasov vseh delavcev temeljne organizacije združenega dela. Takšno stališče potriujeio tudi teze za novo ustavo, predlog zakona o konstituiranju in vpisu organizacij združenega dela v sodni register in nekatere odločbe ustavnih sodišč. V tezah za novo ustavo je postavljeno načelo, da se v temeljni organizaciji združenega dela odloča z večino glasov vseh delavcev, če statut temeljne organizacije združenega dela v skladu z zakonom ne določa kakšne drugačne večine. V omenjenem zakonskem predlogu je na primer določeno, da je samoupravni spora- zum o združevanju v delovno organizacijo sprejet, če ga sprejme večina delavcev vsake temeljne organizacije, da je sklep o izločitvi temeljne organizacije združenega dela iz sestava delovne organizacije sprejet, če ga sprejme večina vseh delavcev te temeljne organizacije združenega dela in da je sklep o spojitvi in pripojitvi in razdelitvi delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij združenega dela, sprejet tedaj, če je zanj glasovala večina vseh delavcev te delovne organizacije. Glede takšnih statusnih sprememb v delovni organizaciji, ki ima v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela, pa postavlja omenjeni zakonski predlog načelo, da je sklep o takšni zadevi sprejet, če je zanj glasovala večina delavcev vsake temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije. O tem vprašanju imamo že tudi stališča nekaterih ustavnih sodišč. Tako je na primer ustavno sodišče Makedonije v eni svojih odločb zavzelo stališče, da o konstituiranju dela delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela lahko veljavno odloča le večina vseh delavcev, zaposlenih v tem delu delovne organizacije. S to odločbo je ustavno sodišče Make-' donije hkrati odločilo, da sklep, ki je bil o tem sprejet na zborih delovnih ljudi v prizadeti delovni organizaciji in za katerega ni glasovala večina vseh delavcev tega dela delovne organizacije, ni v skladu z načeli ustavnih amandmajev in da zaradi tega ne more imeti nobenega pravnega učinka. ORGANI UPRAVU ANJA (Nadaljevanje prihodnjič) S seje delavskega sveta rrupiemi planiranja in irg Za boljše razumevanje našega sestavka, ki ima namen opisati •lekaj problemov, ki se javljajo na poti proizvodnja — trg, je dobro, če se spomnimo, da je vse do začetka 19. stoletja proizvodnja pokrivala potrebe, ki so bile splošno znane, da pa dandanes mora proizvodnja takorekoč „proizvajati povpraševanje". Tržišča je treba odkrivati oziroma jih ustvarjati. Položaj se je zlasti stopnjeval z naglim tehničnim in tehnološkim napredkom. Novi proizvodni postopki in znanstvena spoznanja niso omogočila le proizvodnje novih izdelkov, marveč tudi povečane količine z nižjimi cenami. Prodajati pomeni odslej iskati povpraševanje in se z njim spoprijemati. Ni dovolj le odkrivati kupce in jih spodbujati k nakupu, marveč jim je treba pri nakupu zelo pomagati, kajti možni kupci morajo imeti za to potrebna finančna sredstva. Kupec je v zadnjih letih postal odločujoč dejavnik, od katerega pripravljenosti in zmožnosti, da izda finančna sredstva, je odvisno gospodarsko življenje. Tako smo prišli do tiste točke, ko se podjetje začne ukvarjati s planom prodaje, ki je osnova za izdelavo planov proizvodnje, cen, obratnih sredstev, skupnega dohodka in investicii. Plan proizvodnje mora biti po svojem obsegu takšen, da bo omogočil realizacijo načrta prodaje. Če vzamemo plan proizvodnje kot instrument marketinga, katerega značilnost je, da z njegovo pomočjo ustvarimo možnost, da hitreje reagiramo na spremenjene tržne pogoje, vidimo, da nam je s tem podana osnova elastičnosti plana, ki omogoča podjetju, da se lahko ob neizpolnjevanju plana čim hitreje prilagodi spremenljivim pogojem povpraševanja s spremembo proizvedenih količin. To je pač ena od možnosti za revizijo plana. Seveda podjetje na eni strani izhaja iz zahtev, ki jih poraja tržišče, na drugi strani pa iz proizvodnih možnosti. Da bi lahko podjetje zadostilo nestalnim potrebam, je v prvi vrsti nujno, da mora poznati sedanje kot tudi bodoče potrebe, ki so podlaga za podjetniško skupno načrtovanje. To načrtovanje obsega pri nas proizvodni program, vrsto in način, kraj in čas proizvodnje in planiranje prodaje, ki je v središču vseh planskih dogajanj in iz katerega izhajajo vsi morebitni ukrepi in odločitve. O uspehu realizacije plana pa odloča tržišče s tem, da sprejme ali pa odkloni ponujene količine proizvodov. Ce temelji proizvodni plan na temelju danih fiksnih naročil, je usoda proizvedenih produktov (avtomobilskih prikolic ali avtomobilov) odvisna od izpolnjevanja po pogodbi danih rokov in seveda morajo ustrezati predpisani kvaliteti. Tako je uspeh realizacije popolnoma odvisen °d rokov izdobave in kvalitete. Trg ima svojo zakonitost in proizvajalec, ki mu uspeva kljubovati tej zahtevi, bo uspeval na trgu, v nasprotnem primeru ga oo konkurenca s svojo neusmiljeno borbo izpodrinila iz trga kot neresnega partnerja. Pri planiranju proizvodnje je treba izhajati iz čim bolj realnih Postavk. Upoštevati je treba zmogljivost proizvodnih kapacitet in seveda tudi dejansko stopnjo izrabe kapacitet. Tu se namreč srečujemo s planirano prodajo, ki nam služi za planiranje proizvodnje. Nerealno planiranje proizvodnje ima za posledico, da vsi izračuni, ki so na temlju njih izvedeni, ne ustrezajo dejanskemu stanju. Naš plan realizacije - predvideni finančni efekt, ne bo tolikšen, kot ga predvidevamo, proizvodnja bo v faznem zaostanku, ki bo svojo kulminacijo doživela ob koncu poslovnega leta. Če kupcem nismo proizvode dostavili v dogovorjenem roku, bodo anulirali svoja naročila, kar ima lahko za posledico, da ostanejo proizvodi na zalogi. V našem podjetju smo najbolj vezani na roke proizvodnje in izdobave pri proizvodnji prikolic, kjer kupcem na zahodno tržišče ni več možno odpremiti prikolic po 15. juniju za tekočo sezono. Z julijem se pojavijo novi modeli pri konkurenčnih firmah in na ta rok smo tudi mi vezani, da se pojavimo na trggu s prikolicami nove izvedbe. Opaža se tendenca kupcev, ki bi radi že z junijem prejemali samo prikolice nove izvedbe. S tem bi omogočili našim firmam v zahodnih deželah, da bi tudi na ta način dosegle določene prednosti pred konkurenčnimi proizvajalci. Pri planiranju bi bilo idealno, če bi bilo možno dati fiksni plan vsaj za tri mesece vnaprej. Tej zahtevi bi bilo možno zadostiti, ko bi bile prikolice za vse države standardne izvedbe in bi se samo z manjšim dodatkom na prikolicah dalo odpremiti v katero koli državo. Seveda bo potrebno v bodoče tej zahtevi zadostiti. Z uresničitvijo tega zahtevka bi pridobili veliko prednost pri distribuciji proizvodov, ko bi lahko dali kupcu na razpolago prikolice v pravem času, v zadostnih količinah in na pravem mestu. Proizvodni olan ne bi bil več toliko odvisen od specifičnosti za posamezno državo in rok prilagoditve posameznemu trgu v zahodnih državah bi bil veliko hitrejši, ko ne bi bilo treba čakati tudi mesec dni in več, da bi bilo možno prikolico izdobaviti v določeno državo. Kaj ima vse za posledico, če pride do spremembe proizvodnega plana v zelo kratkem roku (npr. mesec dni)? V tem kratkem času je treba popraviti uvoz velikega števila materiala, katerega dobavni rok je dva meseca in več. To velja za preskrbo z materialom, ki ga kupujemo na domačem tržišču. V tem času je treba ravno tako korigirati plan začasnega uvoza. Blago se uvozi za dobo enega leta z možnostjo podajšanja (vendar ne vedno) za 6 mesecev. H korigiranemu planu proizvodnje je treba prilagoditi tudi sam proizvodni program itd. Seveda pa naglo spremembo plana zahteva situacija na tržišču. Trg ima svojo logiko, kateri se mora podjetje čim hitreje prilagajati. Podjetje mora proizvajati to, kar in kjer bo lahko prodalo. Pri planiranju prodaje in proizvodnje je treba posebno skrb posvetiti tudi planiranju obratnih sredstev. V končni fazi je namreč sama realizacija proizvodnega in prodajnega plana odvisna od potrebnih finančnih sredstev, ki jih podjetje potrebuje za izvršitev danih nalog. Podjetje, ki nima dovolj lastnih obratnih sredstev, si mora pre- skrbeti še dodatna finančna sredstva. Ta dodatna sredstva si podjetje preskrbi z najetjem kratkoročnega kredita. Posebno skrb pri planiranju in preskrbi zadostnih obratnih sredstev je treba posvetiti pri proizvodnem planu, ki vsako leto raste. Gospodarske organizacije si v kratkem roku ne morejo zagotoviti toliko obratnih sredstev, kolikor znaša porast proizvodnje, zato si ta deficit v obratnih sredstvih pokriieio s kreditom. Podjetje planira za uresničitev načrtovanih nalog tudi kadre, kakšen bo skupni dohodek, planira poslovni dobiček, planira, kolikšen mora biti obseg proizvodnje, da bi doseglo planirani dobiček. Z načrtovanjem dobička je ozko združeno tudi planiranje prodajnih cen, katere sicer v velikih primerih narekuje trg, itd.. Iz gornjega kratkega sestavka je torej razvidno, s kakšnimi problemi se srečuje naše podjetje, predno pride do konkretizacije posameznih planov. Opozarja nas na izredno odgovornost, ki sloni na ljudeh, katerim je zaupano načrtovanje, kajti kratkoročno prilagajanje nastali tržni situaciji je vedno in povsod vezano na dodatne stroške. Vodilo vsakega načrtovalca pa seveda mora biti, da je namen gospodarske organizacije dosegati optimalni dohodek. Ta bo dosežen le tedaj, če bo le-ta nenehno povečevala promet. FRANCI METELKO 1 OK ZMS Novo mesto razpisuje Filmski abonma za mladino naše občine. V dogovoru s svetom za filmsko vzgojo pri ZKPO Novo mesto in Zavodom za kulturno dejavnost prireja OK ZMS Novo mesto 10 abonmajskih filmskih predstav za mladino. Abonmajski filmi bi bili dvakrat v mesecu ob ponedeljkih ob 19. uri v zimskem času in ob 20. uri v poletnem času. Cena celotnega abonmaja je 30,00 din SPORED FILMOV: 1. Točno opoldne 2. My Fair Lady 3. Gospodu z ljubeznijo 4. Samorastniki 5. Fahrenheit 451 6. Faraon 7. „Z" 8. John in Mary 9. Enainštirideseti 10. Na gori raste zelen bor Abonmajske vstopnice lahko zainteresirani naročijo pri vodstvu mladinske organizacije. i mm * _ ^ ' Jn - V, I • ->. Kombi v Afriki Kaj bi se zgodilo, če bi popotnik, ki se je skozi Afriko vozil s kombijem, ostal sredi poti? Okvara na vročem afriškem pesku bi skoraj gotovo pomenila tudi smrt. Ivo Jakaša, človek, ki sodi med prve snemalce televizije, pa je prav s kombijem potoval po saharskem pesku. Kombi je kombi, delalo ga je stotine rok iz naše tovarne: Jakaša mu je zupal in ni se prevaral. V naslednjih številkah bo Jakaša, ki se je srečno vrnil s tega potovanja, napisal nekaj doživljajev z afriške poti, na kateri mu je bil najboljši prijatelj prav novomeški kombi. Tudi barvne fotografije, ki jih vidite na teh straneh, so s tega potovanja. Kako se je pravzaprav Ivo Jakaša odločil za to pot? Z 8-metrsko jadrnico se je odločil obiti Afriko. Nameraval je snemati reportaže o življenju naših ljudi, kjerkoli bi jih srečal. Ko je odpotoval s Cresa, gotovo ni pričakoval, da ga bodo že Grki vrnili nazaj v Jadransko morje. Jakaša je bil obupan, vendar ni obupal. Potrkal je tudi na vrata Industrije motornih vozil, kjer smo mu ponudili, naj kupi enega od malce poškodovanih kombijev, mi pa smo ga pripravili za pot. Jakaša se je odločil za tako potezo in — uspel. Kombi je odlično prestal tudi to težko preizkušnjo, kar ponovno dokazuje, kako spretne in natančne so roke naših ljudi, ki ga delajo! BRANKO KROVINOVIĆ šef predstavništva IMV ZAGREB *t. 4 ^ 15, aprila 1073 IMV KURIR *■ gisM h seminarji do boljšega dela Servisna služba tudi letos organizira servisne seminarje za vzdrževanje dostavnih vozil IMV. Tri in šestdnevne seminarje smo pričeli prirejati v marcu. Do sedaj imamo že 65 prijav-ljencev, predvsem iz podjetij, ki so naši večji kupci in imajo lastno vzdrževanje voznega parka. To so predvserh PTT podjetja, reševalne postaje, medicinski centri, cestna podjetja in tehnična služba JLA. Inštruktorji servisne službe in oddelkovodje novomeškega servisa na specialnem seminarju. Uspešen start skladiščnikov V tretji številki ,,Kurirja" "mo vas seznanili z izobraževalno akcijo podjetja, v katero so bili vključeni naši skladiščniki. Veliko je že bilo govora o potrebah po izobraževanju s področja skladiščnega poslovanja. Marsikatera pikra beseda je bila izrečena na račun skladiščnikov, pa tudi na račun podjetja, da premalo skrbi in posveča možnosti materialnemu pošlo vanju. Nekaj kritike je bilo upravičene. Dejstvo pa je, daje veliko število skladiščnikov tako rekoč zrastlo s podjetjem in marsikatere navade in pomanjkljiva tehnika dela se je prenesla in obdržala. Naloga delovne organizacije v teh primerih je, da poišče vse možne oblike, da se učinek dela izboljša. Ena izmed oblik za izboljšanje učinka dela je izobraževanje. Dolžnost zaposlenih delavcev je, da se pozivu delovne organizacije odzovejo ter izobraževanje sprejmejo tako kot delovno obveznost. Izobraževanje skladiščnikov smo zaupali Zavodu za tehnično izobraževanje Ljubljana, ki je nalogo dobro opravil. Za skladiščnike sta planirana dva tečaja. Prvi tečaj je že končan. Nadaljevalni tečaj smo na prošnjo skladiščnikov preložili na jesenske in zimske mesece tega leta. Pri tem smo upoštevali zavzetost in resnost skladiščnikov do izobraževanja in prepričani smo, da bodo obljubo za popolno udeležbo na tečaju v jesenskem roku izpolnili. Izpiti prvega tečaja so za na- mi. Uspeh je zadovoljiv. Bilo je nekaj popravnih izpitov, vendar so na kraju vsi tečajniki tečaj uspešno končali. 69 skladiščnikov je tako izpolnilo del svoje obveznosti do podjetja in delovnega mesta, ki ga zasedajo. Kako bo pa s tovariši skladiščniki, ki se vabilu za izobraževanje niso odzvali in so ostali pasivni kljub prepričevanju, da je to potrebno? Ali za te delavce ne veljajo iste obveznosti kot za ostale? Mar naj ima podjetje zanje drugačen odnos? Odgovor ni težak: razlik ne bomo delali, za vse veljajo enaka pravda. To pa naj ne velja le za skladiščnike ampak tudi za druge delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer bo potrebno dodatno izobraževanje. To velja tudi za tiste, ki niso dovolj sposobni za svoja delovna mesta. Ukrepov podjetja zato ne gre jemati kot osebnih napadov posameznih služb ali organov upravljanja. To so ukrepi, ki jih mora podjetje uresničiti v korist delovnega človeka — samoupravljala. Služba za izobraževanje delavcev Navedena podjetja so po načinu dela vezana za stalno uporabo vozil, kar pa dosežejo s kvalitetnim vzdrževanjem in s hitrimi popravili. Prav zato si vse več teh podjetij organizira lastno vzdrževanje vozd v obliki mini — servisov zaprtega tipa. Da bi bilo vzdrževanje naših vozil strokovno dobro tudi v teh delavnicah, je potrebno specializirati mehanike, to pa je namen naših seminarjev. Redno šolanje mehanikov iz pooblaščenih IMV servisov za ostala vozila proizvodnega programa IMV pa se bo pričelo v aprilu. STANE SLAPNIČAR Servisna služba Zadovoljni s kombijem! Servisna služba, ki dela v okviru prodajnega sektorja, je največkrat tarča, na katero nezadovoljni kupci stresajo svojo nejevoljo. Od časa do časa pa nas razveseli tudi pismo kupcev, kakršnega nam je dostavilo Gradbeno industrijsko podjetje Maribor in ga v celoti povzemamo: ,,Pri nas imamo dvoje vozd IMV - 1600, izmed kaaterih ima eno vozdo 5 letin 195.000 km brez generalnega popravila motorja. Pri vozdu je bilo samo večje popravilo na prvem mestu, menjavi sklopke in obnova zavor. Ker so vozila kvalitetna, kar dokazuje zgoraj omenjen podatek, vas prosimo, da nam pošljete cene vseh vaših variant takšnih vozd. Imamo namen kupiti vozila iste vrste . .. To, kakor tudi vsa pisma podobne vsebine, dobi v obdelavo prodajni oddelek, servisna služba pa v podobnih primerih preveri navedene podatke kupca še pri pooblaščenem IMV servisu. Pri podjetju, ki je najavilo 195.000 prevoženih km brez večjih popravd, bomo poizvedeli za ime voznika ter ga vključili v spisek voznikov s prevoženimi več kot 100.000 km brez popravil, za katere pripravljamo v bodoče priznanje in simbolično obdaritev. SERVISNA SLUŽBA Branko Švajger \sArt#M skupnosti in njihovih organov, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter društev in imajo zato pravico dostopa do vseh virov sporočil ob pogojih, kijih določa ta zakon. . (Iz novega zakona o javnem obveščanju) št. 4 — 15. aprila 1973 IMV KURIR Stran 11 runu vi id ^dpudii icv upokojenih oseb Nesreče pri delu pan Aleksander, Luzar Anton, Rihtar Fanika, Er-javc Franc, Turk Jože, Vovko Ludvik, Rudman Vinko, Gazvoda Milan, Ho star Albert, Nosan Jože, Lukek Niko, Grandovec Franc. Vzroki poškodb so naslednji: — neuporaba zaščitnih sredstev 9 primerov — nepoučenost 7 primerov -nepazljivost 17 primerov — neuporaba teh. zaščite 12 primerov — teh. pomanjkaljivost 19 primerov — neprav. delovni postopek 20 primerov — neustrezna del. sredstva 23 primerov — vrez z ostrimi robovi 18 primerov V januarju, februarju in marcu je bilo 125 poškodb na delu in sicer v naslednjih oddelkih: Proizvodnja avto-> mobilov: 58 primerov — lakirnica 4 primeri — mont. dost. in os. voz. 15 primerov -karosemica 16 primerov -presernica 14 primerov — meh. obdelava 9 primerov Proizvodnja prikolic: 39 primerov Skupne službe: 28 primerov Na poti na delo in z dela so se poškodovali naslednji delavci: Kostrevc Marjan, Kobe Anton, Verbič Oto, Kastelic Franc, ing. Sever Marin, Petretič Martin, Bele Franc, Palčič Franc, Andrejčič Jože, Jarc Ludvik, Sitar Cveto, Frantar Anton, Zu- Vse kaže, da bodo imeli upokojenci v prihodnje veliko manj možnosti za dodatne zaslužke, kot so jih imeli doslej. Na osnovi kritike, da so tudi dvojne plače zaposlenih upokojencev pomemben vir socialnih razlik, predvsem pa še ugotovitve na 3. seji konference ZKJ, da ni dovolj delovnih mest za mladino, ki študira, so namreč v vseh republikah zaostrili pogoje za zaposlovanje upokojencev. Če pa se upokojenci že želijo zaposliti, lahko prejemajo le del pokojnine in ne vse. Najbolj korenito so zožili možnosti za zaposlovanje upokojencev v ožji Srbiji, v Bosni in Hercegovini, na Kosovem in Vojvodini, in sicer s preprostim receptom: ali plača ali pokojnina, obojega ne! V razvitejših delih države, še zlasti v Sloveniji, pa se bo tudi poslej splačalo zaposlovati se po upokojitvi. Tisti uživalci pokojnin v naši republiki, ki nimajo polne delovne dobe, bodo morali izbirati med pokojnino oziroma plačo. Upokojenci s polno pokojninsko dobo pa bodo lahko delali in prejemali pokojnino. Pokojnine ne bo mogoče zmanjšati, če skupno z osebnimi dohodki ne bo presegla dvojnega poprečnega dohodka vseh zaposlenih v republiki v minulem letu. Če ga bo presegla, se bo pokojnina zmanjšala, toda največ za 50 %. Višino tako zmanjšanih pokojnin bomo v Sloveniji določali z družbenim dogovorom. Podobno nameravajo urediti zaposlovanje upokojencev tudi na Hrvaškem, vendar šele po 30. juniju. Do takrat se bodo ravnali po doslej veljavnih zveznih predpisih, hkrati pa pripravljali družbeni dogovor, ki bo vseboval pogoje, pod katerimi se bodo zaposlovali upokojenci s polno pokojninsko dobo. Vsem, ki imajo krajšo delovno dobo, vsem invalidskim upokojencev ter uživalcem družinskih pokojnin pa bodo med zaposlitvijo pokojnine ukinili. Zakonski predpisi, ki bodo urejali zaposlovanje upokojencev v Črni gori in Makedoniji, bodo poslej prav tako vsebovali več elementov socialne politike kot doslej. Če se bo črnogorski upokojenec želel zaposliti, bo v načelu moral izbirati med plačo in pokojnino. Republiška skupnost socialnega zavarovanja bo s svojimi akti določila pogoje za izplačevanje dela pokojnine v primeru zaposlitve, ne pa tudi pokojnine v polnem obsegu. Izplačevanje samo dela pokojnine, če se njen uživalec zaposli, predvidevajo tudi v Makedoniji, vendar te pravice vsi ne bodo uživali, marveč le tisti, ki imajo polno pokojninsko dobo oziroma če je njihova pokojnina nižja od poprečnega osebnega dohodka v republiki. Kdor izmed upokojencev bo torej želel v prihodnje delati tudi po upokojitvi, bo imel to možnost, vendar vsi za svoje delo ne bodo prejemali seštevka pokojnin in prejšnjih osebnih dohodkov, marveč nekaj manj. Vsak sam se bo moral odločiti, ali se mu delo po upokojitvi ekonomsko še izplača ali ne. O istem vprašanju so verjetno razmišljali tudi zakonodajni organi v jugoslovanskih republikah in pokrajinah, saj so sprejeli v tistih republikah, kjer delovne sile primanjkuje, milejša merila pri zaposlovanju upokojencev, precej ostreje pav tistih, kjer se ubadajo z nezaposlenostjo. Nočemo družbe revnih in bogatih! „Zveza komunistov in vse organizirane socialistične sile naj odločno premagujejo in odstranjujejo vse tiste tokove v življenju, ki razslojujejo družbo na revne in bogate. Potrebna je nujna, organizirana in široka akcija za odpravo virov bogatitve, pridobivanja dohodka brez dela oz. v nesorazmerju z vloženim delom, vodijo pa naj jo komunisti Za premajhno učinkovitost pri odstranjevanju teh pojavov so odgovorni organi, ki so dolžni sprejemati zakone in odloke o obdavčenju čezmernega zaslužka, organizirati sposobne davčne in druge inšpekcijske organe, ki bodo dosledno in brez omahovanja uresničevali zakonske predpise in odloke državnih in samoupravnih organov.“ IZ PISMA PREDSEDNIKA ZKJ Pojem in izvori socialnih razlik S pojmom socialne diferenciacije označujemo celovitost social-n® razlik, ki nastajajo med ljudmi v procesu ustvarjanja in delitve Materialnih in duhovnih dobrin. Te razlike se kažejo v različnih sposobnostih in možnostih za ustvarjanje materialnih in duhovnih dobrin, v različni udeležbi posameznika v dohodku, v različnih oblikah in obsegu premoženja, v različnih možnostih in načinih ^dovoljevanja človekovih potreb ter različnem družbenem položa- Temelji oz. objektivni izvori socialnih razlik so predvsem: - družbena delitev dela, to-rej različen položaj posameznih dejavnosti v procesu družbene ^produkcije ter različen položaj posameznika in skupin ljudi v delovnih procesih ustvarjanja Materialnih in duhovnih dobrin; - različne fizične in psihične Ustnosti posameznika; - proizvodni odnosi in njim Ustrezajoč družbenoekonomski sistem: - različne možnosti posa-Meznih kategorij prebivalstva Ph porabi dobrin, ki se financi-tajo iz raznih oblik splošne ozi-tQma družbene potrošnje; - različne začetne možnosti ‘Judi, zlasti otrok in mladine pri Pridobivanju znanja in s tem Ustreznega mesta v družbeni de-«tvi dela; - zasebna lastnina in sistem dedovanja; - sistem vrednost in sankcij, M kot moralni dejavnik vplivajo da obnašanje ljudi v medsebojnih odnosih in v delitvenem Procesu. Vsi ti in še drugi izvori social -dih razlik delujejo v tesni medsebojni povezanosti in pred-vSem tako prikazujejo prave Mzsežnosti socialne diferenciale. , 2 obravnavo socialnega razlikovanja želimo .doseči izobliko-,Vanje socialne varnosti delovnih ludi in občanov v našem socia-^ričnem samoupravnem siste- Pod socialno varnostjo v šir-eM pomenu besede pojmujemo gotovost posameznika, družine ®u druge socialne enote, da se Jen socialni položaj ne bo po-labšal in da lahko z lastno dejavnostjo in s pomočjo družbe bvlada svoje osebne, ekonomij6; tehnološke in socialne okončine: le-te lahko namreč ob i euehnem spreminjanju razmer ariarkoli ogrozijo socialno var-n°st ljudi. Kateri so temelji socialne var-°sti pri nas? Socialna varnost P 1 Mas ni zaznamovana le na sebnem dohodku, sploh pa ne h kakršnemkoli kopičenju do-• uka in zasebnega premoženja na posredovanju države. stnT Prevladujoča družbena la-Ma proizvajalnih sredstev; ljUrT sarnoupravljanje delovnih 1 na vseh področjih združe- nega dela, torej ne neodtujljivi pravici, da sami razpolagajo s pogoji, sredstvi in rezultati dela; — medsebojna solidarnost in — dohodek iz dela. Gre torej za povsem drugačne družbene odnose, ki dajejo pri zagotavljanju socialne varnosti naši družbi očitne prednosti, seveda pa jih moramo dovolj izkoriščati ter se boriti za njihovo neprestano krepitev. Socialna politika nasploh se torej v naših razmerah ne omejuje le na klasično socialno dejavnost, to je na zasilno blaženje posledic socialnega razlikovanja, temveč obsega celotno družbeno aktivnost posameznika pri urejanju delovnih in življenjskih pogojev, ker je le tako lahko aktiven dejavnik pri odpravljanju izvorov socialnega razlikovanja. Najpomembnejše sredstvo uspešne politike je zoževanje socialnih razlik, zaviranje negativnih socialnih razslojevanj in krepitve mobilnosti. Tu lahko mnogo pripomore pravilno usmerjanje splošne oziroma družbene potrošnje, ki se pretežno oblikuje in troši po načelu solidarnosti, kar pomeni, da občani prispevajo k sredstvom za to dejavnost po svojih zmožnostih, uporabljajo pa jih po potrebah. Iz tega sledi: če hoče neki družbeni red, recimo socializem, dokazati svoje prednosti pred drugim družbenih redom, ni dovolj, da uspešno tekmuje z njim v povečanju produktivnosti dela in materialnega blagostanja ljudi, temveč mora zagotoviti večjo socialno varnost ljudi in boljše medčloveške odnose. Socialne razlike se začnejo pri delu: kaj kdo dela in koliko — od tega se meri dohodek . Tehnološke novosti v proizvodnji lesnih elementov prikolic Danes na srečo tudi pri nas ni več potrebno razglabljati o tem, ali smo za racionalizacijo proizvodnje ali ne. Konkurenca na zunanjem tržišču nas je preprosto prisilila, da razmišljamo o tehničnem napredku, ki omogoča modernizacijo sodobne proizvodnje. Industrijski razvoj je v zadnjem času bistveno spremenil stare razmere tudi pri nas. Industrija se srečuje s problemom zastarelih strojev pri nas kakor tudi v razvitih deželah. Vse pogosteje se dogaja, da so stroji in naprave sicer še v dobrem stanju, zaradi naglega napredka pa so postali nekonkurenčni. Primerjava z novimi stroji pokaže, da so v ospredju vprašanja zamenjave človeka, predvsem pri krmiljenju in vodenju. V zadnjih letih so naši lesno predelovalni obrati kljub zastareli in dotrajani strojni opremi dosegali dobre rezultate. Količine lesnih elementov prikolic so se iz leta v leto večale, hkrati pa so se povečevale tudi zahteve po boljši kvaliteti. Kapacitete strojev so maksimalno iskori-ščene, na delovnih mestih z ozkimi grli pa se dela v treh ali celo štirih izmenah. Proizvodnja se je torej večala na način, ki zagotavlja le začasne uspehe, ker ostaja storilnost na enakem nivoju ali pa celo pada. S to storilnostjo pa podjetje ne bi moglo biti več dolgo kos tuji konkurenci. Po goj za nadaljnji uspeh proizvodnje prikolic je večja storilnost in večje količine letno proizvedenih lesnih elementov prikolic, da bi zadovoljili zmogljivostim montažnih tovarn prikolic v Novem mestu, Brežicah in v Belgiji. Ker gornjim zahtevam ni bilo več mogoče ustreči z zastarelimi in izrabljenimi stroji majhnih kapacitet, se je CDS IM V odločil za nabavo nove strojne opreme, namenjene za obdelavo lesa, da se odpravijo ozka grla, hkrati pa se z novimi, visoko-produktivnimi stroji poceni proizvodnja pohištvenih elementov in s tem tudi prikolic. (nadaljevanje na 14. strani) - 15. aprila 1973 IMV KURIR Stran 13 Kaj so pokazali zdravniški pregledi IV. skupina: okvare, kjer smo priporočali omejitev del s posameznimi substancami ali zamenjavo delovnega mesta. Tabela ima naslednjo vse- bino: Skupina število odstotek I. 139 45,13 II. 101 32,79 III. 55 li7,86 IV. 13 4,22 308 100,00% V prvi skupini lahko pričakujemo maksimalno delovno sposobnost, odpornost proti večini bolezni, manjši bolniški stalež ter m-jnj poškodb. Druga skupina je4\za delovno organizacijo manj zanesljiva delovna sila, ki pogosto izostaja z dela zaradi manjših okvar, lažje in pogosteje se poški|duje. Skupina je važna predvsem v tem, da se po- nje ni katastrofalno, je pa nekoliko slabše, kot so ga dobili v drugih kolektivih, ki so jih primerjali. Na podlagi takega zdravstvenega stanja lahko pričakujemo večji bolniški stalež od poprečja v občini ali regiji. Podatki o kajenju so kar ugodni: ne kadi 200 delavcev (64,94 %),do 10 cigaret kadi 35 (11,36%), do 20 cigaret 67 (21,75 %), preko 20 cigaret 6 (1,95 %). Slika je ugodna. Ne pije 78 (25,32%) delavcev in delavk. Do 1/2 1 vina dnevno pije 162 delavcev (52,60 5), 17 (5,52) do enega litra, 5 (1,62 %) preko enega litra, občasno 21 (6,82 %), žgane pijače 4 (1,30%) in pivo 21 (6,82 %) delavcev. Naj povemo še to, da se posameznosti tudi dokaj hitro izboljšujejo. Ob ponovnih pregledih delavcev, ki jih že več let manjkljivosti in lažja obolenja kontroliramo, vidimo znatno lahko in z manjšimi sredstvi zboljšanje prehrambenih navad, zboljšajo v organiziranem pri- popravilo zobovja, zboljšanje stopu (redno zdravljenje zobov- ,socialnega stanja, stanovanjskih ja, pravilna in redna prehrana, razmer in podobno, ureditev higienskih razmer in Pri 308 pregledanih delavcih navad, pravilen način življenja ^ sp v 13 primerih predlagali spre-rekreacija, zdravstveno prosve- membo delovnega mesta zaradi tno delo itd.). Ta skupina je poglavitna „notranja rezerva14 za zmanjšanje bolniškega staleža in povečanje storilnosti pri delu. V tretji skupini zajemamo bolj ali manj izraženo patologijo kroničnih bolezni, kjer je delovna sposobnost že zmanjšana, potrebna pa je tudi večkratna intervencija zdravstvene službe. Zmanjšano delovno sposobnost nadomestijo delavci in organizatorji dela s pridobljenimi izkušnjami pri delu, s posebnimi ukrepi in zaščitnimi sredstvi ali z omejitvijo posameznih prezahtevnih delovnih operacij. Ob' rednem zdravljenju lahko nekatere delavce s kroničnimi obolenji ohranimo pri zadovoljivi sposobnosti za delo. V četrti skupini so potrebni še posebni ukrepi tehnične in zdravstvene zaščite pri delu. Preglednica v celoti nam pove, da je splošna patologija bolj zastopana kot poklicne bolezni. Iz tega lahko tudi sklepamo, da varnostna služba in vodstvo podjetja dobro skrbita za zdravje delavcev in izvršujeta predpise o zaščiti pri delu. Hkrati ugotavljamo, da se delavci premalo zavedajo vrednosti zdravja in zaradi nepoučenosti, razvad ali lagodnosti opuščajo skrb za svoje zdravstveno stanje (opuščanje zajtrka, neredna prehrana, začasne ali trajne preobremenitve po delovnem času, zanemarjanje rekreacije, prekomerno uživanje nikotina, alkohola itd.) V splošnem zdravstveno sta- zmanjšane delovne sposobnosti. Samo v enem primeru je bil vzrok poklicna bolezen, v ostalih 12 primerih pa splošna obolevnost oziroma invalidnost. Pri 55 delavcih smo ugotovili delno zmanjšanje delovne sposobnosti, vendar bodo ti še lahko zaposleni na istem delovnem mestu, potrebni pa bodo ukrepi ali varnostne ali zdravstvene službe. Pri 101 delavcu so ugotovili posamezna obolenja, ki bistveno ne vplivajo na delovno storilnost. 139 delavcev je bilo zdravih. Na osnovi ustreznih zakonskih določi smo lani poslali na periodične zdravniške preglede 308 delavcev. Preglede je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, dispanzer za medicino dela. Namen zdravniških pregledov je bil: — oceniti zdravstveno stanje in delovno sposobnost delavcev, — ugotoviti poklicne bolezni in posamezne zdravstvene okvare, če so že prisotni znaki strupenih snovi v organizmu, — ugotoviti akutna in kronična obolenja, ki niso poklicne okvare in ki v veliki meri vplivajo na splošno delovno sposobnost. Po opravljenem pregledu je zavod analiziral pridobljene podatke in ugotovil naslednje: 1. starostna struktura: skupina število odstotek do 19 let 33 10,72 20 do 29 let 110 35,72 30 do 39 let 123 39,93 40 do 49 let 40 12,99 50 in več let 2 0,64 308 100.00 Z oziroma na to, , da je analizirana skupina delavcev velika, jo lahko vzamemo kot statistični vzorec in podatke primerjamo za celoten kolektiv. Poprečna starost pregledanih je nekaj nad 31 let. Važna je tudi zaposlitev na delovnem mestu, ki se giblje med 8 in 5 mesecev. Pregledane delavce je zavod z ozirom na zdravstveno stanje razvrstil na štiri skupine: I. skupina: zdravi delavci brez bolezenskih znakov (diagnoz), II. skupina: delavci z manjšimi okvarami zdravja, ki ne zahtevajo večjega zdravljenja in so za delo popolnoma sposobni, (manjše invalidnosti, blagi znaki kroničnih bolezni, manjše prirojene napake, defekt in karies zob, rekonvalescenca, občasne kontrole itd.) III. skupina: večje okvare zdravja, ki zahtevajo zdravljenje in kontrolo, vendar lahko nadaljujejo delo na istem delovnem mestu (okvare srca in ožilja, povečan krvni pritisk, delni invalidi, pogostejši recidivni revmati- Tehnološke (nadaljevanje s 13. strani) Jeseni 1972 je bila naročena strojna oprema pri nemških in italijanskih firmah, specializiranih za izdelavo lesno predelovalnih strojev. Del naročene opreme je že dobavljen in montiran, del pa je na poti in bo prispel aprila in maja. Ta oprema bo montirana v tovarni opreme Črnomelj, v tovarni Podgorje Šentjernej, na Suhorju, v Semiču in v proizvodnih prostorih montaže prikolic v Novem mestu. Delitev opreme po tovarnah je narekovala tehnologija, narejena po delitvi proizvodnega programa proizvodnje prikolic. Da bo delo z novo strojno opremo čimbolj ekonomično, jo moramo pravilno montirati, uporabljati in vzdrževati. Polavtomatski in avtomatski stroji, ki opravljajo več delovnih operacij, so visokoproduktivni, zato pa tudi dragi in občutljivi. Ti stroji zahtevajo posebno pozornost pri posluževanju in vzdrževanju. Nekateri obrati posvečajo vzdrževanju strojev premalo pozornosti, kar se odraža na kvaliteti in količini proizvodov. Za smotrno vzdrževanje ni važna samo pravilna izbi- zem, okvara sluha in vida itd.) V to skupino so zajeti tudi vsi tisti, ki morajo pri delu nositi posebna zaščitna sredstva (anti-foni, zaščitne kreme itd.), ali lahko delajo ob drugih dodatnih ukrepih. Da bi izboljšali zdravstveno stanje, priporoča dispanzer za medicino dela delavcem naslednje: 1. osebna navodila in napotke, ki so jih prejeli ob pregledu v ambulanti, ali pismeno v izvidu zdravniku, naj dosledno upoštevajo. 2. Pri prevzemanju delovnih obveznosti v podjetju, doma in družbi je potrebno upoštevati zmogljivosti in sposobnost organizma. Vsako pretiravanje po daljšem času zapušča posledice. Delo, počitek, rekreacija, šport, razvedrilo ter družbeno in kulturno udejstvovanje morajo biti medsebojno vsklajeni in razporejeni. 3. Z zboljšanjem življenjskega standarda morajo skrbeti tudi za dvig zdravstvenega varstva in osnovnih higienskih pogojev in navad (prehrana, stanovanje, zdravstveno izobraževanje, navade, razvade). 4. Ugotovljene bolezni in pomanjkljivosti je potrebno redno zdraviti v pristojnih enotah zdravstvene službe. SLUŽBA VARSTVA PRI DELI1 ra sredstev, marveč vpliva na to v veliki meri izbira strokovnega kadra, ki je zadolžen za vzdrževanje strojev. Za delovanje vsakega stroja so potrebni: energija, informacijski organi, krmilni mehanizmi in delovni agregati. Od stopnje avtomatizacije stroja pa je odvisno, kakšen je delež človeka. Čim višja je avtomatizacija, tem manjši je delež človeka in obratno. Vedno pa človek neposredno ali posredno vpliva na delovanje stroja, s tem pa tudi na kvaliteto izdelka in rok trajanja stroja. Če bomo vsi, ki delamo posredno ali neposredno na novih strojih, to upoštevali, bomo dosegli, kar od te opreme pričakujemo. Klasični postopki izdelave lesnih elementov imajo vrsto šibkosti, ker so pač prilagojeni obstoječi strojni opremi in prostorom. Z montažo nove opreme pa je potrebno urediti: 1. sušenje, temperiranje in transport žaganega lesa za izdelavo letvic za elemente, 2. pripravo letvic, 3. pripravo plošč, 4. lepljenje elementov in 5. strojno poobdelavo elementov po lepljenju (Nadaljevanje prihodnjič) Dipl. ing. JANEZ BRINC Uspešen nastop intervencijskih vozil Vedno večji promet in njegov razvoj močno povečuje prometno gostoto motornih vozil na naših cestah. Nujna posledica tega je seveda vedno večje število okvar na vozilih, a tudi večjih ali manjših karambolov, žal celo nad evropskim povprečjem, ko so vozila onesposobljena za odvoz na lastnih kolesih. Tak položaj je zahteval od oskrbovalcev uslug na cesti, zlasti pa od avtomoto zvez, servisnih služb in gasilcev, da so ali predelovali razne tipe vozil, ki naj bi služili intervencijski pomoči na cesti ali pa se usmerili na uvoz v za to specialzirana vozila. Iz vseh teh razlogov se je Industrija motornih vozil Novo mesto odločila, da proizvede svoje specializirano intervencijsko vozilo, upoštevajoč pogoje in specifičnosti jugoslovanskega prometa, čemur vse pa tudi specializirani „uvoženci" ne zadostijo. Tovarna je zato po priporočilu avto-moto zveze in upoštevajoč vse njihove in lastne izkušnje izdelala prototip takega vozila že pred dvemi leti, ki gaje dala v eksploatacijo in preizkušanje. Po skoraj dveletnem zbiranju vseh pomanjkljivosti zaželjenih izboljšav in dopolnil, zbranih atestih in strokovnih mišljenjih je bila izdelana nova izpopolnjena ter izboljšana prototipna serija, ki jo že prav uspešno uporabljajo v praksi. Samo intervencijsko vozilo je uspešna samorasla edin- stvena konstrukcija, ki omogoča njegovo uporabo za odvoz poškodovanih vozil, za vleko, za reševanje, pa tudi kot servisno mehanično pomoč pri okvarah. Vozilo je narejeno tako, da ga je mogoče še dopolnjevati v potujočo „rampo" ali potujočo kompletno mehanično delavnico. Intervencijsko vozilo IMV ima spredaj kabino za šoferja in pomočnika, zadaj 1810 mm širok plato s 510 mm širokimi voznimi pasovi dolžine 4200 mm v višini 450 mm. Ob strani so pločevinaste skrinje za orodje in intervencijsko opremo, v sredini pa navozna mostova in vlečni drog. Vozilo ima tudi vitlo z enojnim ali dvojnim vpetjem vrvi za navlačenje ali reševanje poškodovanega vozila. Intervencijsko vozilo poganja bencinski motor 60 KM preko prednjih koles. Zadaj ima dve torzijsko elastični premi z medkolesno razdaljo 2190 mm. Predvidena teža tovora je 1500 kg. Nizka izvedba široka medko-lesna razdalja pod tovorom in pribl. 4 m dolga medosna razdalja dajejo temu vozilu še posebno stabilnost. Po zadovoljivih rezultatih prvega preskusnega obdobja gleda tovarna optimistično na prodajo teh vozil in je prepričana, da bodo osvojila tržišče, saj skoraj ni uporabnejših primerkov pri relativno zelo nizki in visoko konkurenčni ceni. Ing. MARKO LINDTNER Nenavaden pogled v proizvodnjo prikolic v Brežicah IIii Med kritičnimi Danci V začetku 1972 smo tuđina Danskem po sklepu samoupravnega organa in na osnovi poslovne odločitve in odgovarjajočih odobritev zveznih organov osnovali lastno prodajno firmo pod imenom IMV - ADRIA CARA VAN DANMARK A. S. Vejle, z nalogami: organizacija preskrbe rezervnih delov in opreme, servisiranje in marketing službe za dansko tržišče. Že v lanskem letu smo v Kurirju poročali o programu dejavnosti in planu prodaje ADRIA karavanov na Danskem. Naša prodajna organizacija na Danskem je organizirana po postavljenih načelih in je v zelo kratkem času zabeležila uspešno prodajo. Da bi se prodajna mreža še bolj učvrstila, se je firma udeležila sejma prikolic v Kopenhagnu („Bella Centret“) v januarju letos. Na tem sejmu so bili zastopani tudi vsi drugi večji evropski proizvajalci pri- kolic. Posebno močno so bili zastopani angleški proizvajalci, ki že od začetka držijo prvenstvo v prodaji prikolic. V zadnjem času pa tudi „mlajši" proizvajalci želijo nadomestiti zamujeno. Zanimivo je, da se na Danskem že nekaj let proda letno 4-5 tisoč prikolic vseh tipov, razen mobilheimov. Za mobilheime ne dobijo danski državljani dovoljenja za postavitev. Iz gornjega podatka lahko sami ugotovimo, da prodaja prikolic po obsegu na Danskem ne narašča. Narašča pa nakup montažnih lesenih hišic, ki jih uporabljajo za vikende ali za stanovanja. Vsak kupec take hišice oziroma stanovanjske hiše ne plačuje večjega dela davka na dohodke toliko časa, dokler ne odplača kredita za nakup. Kupci prikolic so zato zelo zahtevni, saj hočejo enako udobje kot v montažni hišici. Vsako sezono se proda manj prikolic, ki nimajo že serijsko vgrajene popolne opreme. Naša ADRIA se je zelo hitro prilagodila zahtevanim pogojem danskih kupcev. Še bolj se bo ADRIA utrdila na danskem trgu, ko bo uresničila načrt na področju oskrbe z rezervnimi deli in servisiranja. Sredi maja bo firma odprla centralno skladišče rezervnih delov in lastno servisno delavnico v mestu Rindsted na otoku Seeland, 60 km od Kopenhag-na. Ta lokacija je zelo ugodna zaradi tega, ker je v bližini glavnega mesta in tudi v neposredni bližini železniške postaje z dobro in veliko razkladalno rampo. Servisna delavnica in skladišče rezervnih delov bosta razporejena v zgradbo lesene konstrukcije, ki jo je firma najela za 5 let. S preureditvijo prostorov bo zgradba lepša in kljub skromnosti dovolj funkcionalna ter bo dostojno zastopala našo prodajno organizacijo na Danskem.