GOSPODARSTVO LETO XVI. ŠTEV. 426 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 10. OKTOBRA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933 Raj pomenijo veletržnice za nas Tržaška trgovina je za veliko podjetje bogatejša. «Standa», ki ima že ime veletržnice po drugih mestih, je z veliko reklamo — tudi z napisi na platno čez ulice — naznanila tržaškemu občinstvu, da je odprla vele-tržmico tudi v Trstu. Družba »Rinascente*, ki tudi že ima veletržnice drugod po Italiji, je menda tudi že kupila v Trstu stavbo, kjer namerava odpreti takšno veletržnico. Kot gospodarski list, ki si je nadel tudi nalogo, da po svojih skromnih silah zaščiti našega malega trgovca, bi radi »sine ira et. studio* nekaj spregovorili o pomenu odpiranja podobnih ve-letržnic za tržaško gospodarstvo, v prvi vrsti pa za slovensko gospodarstvo v Trstu in za našega trgovca. Da si bomo na jasnem glede pojmov. V teh primerih ne gre za samopostrežbo, pač pa za ve' like «magazine», velike bazarje, v katerih najde kupec, posebno gospodinja, skoraj vse, kar potrebuje za vsakdanje življenje Tako postreže Standa z najrazličnejšim blagom — obleko, o-buvalom, raznimi gospodinjskimi potrebščinami, s stanovanjsko opremo itd., pa tudi z živili. Pri «samopostrežbi» gre predvsem za način postrežbe, ki si ga končno lahko usvoji tudi trgovec z manjšim kapitalom; veletržnice pa zajemajo toliko vrst blaga, da so zanje potrebni veliki kapitali. Prav to okolnost, potreba po velikem kapitalu, jim daje v naših tržaških razmerah, še posebno slovenskih, posebno značilnost; saj je znano, da mi nimamo velikih kar pitalov — razen prav malega števila izjem — a poleg tega je naš kapital zdrobljen, še danes, po toliko letih po zlomu fašizma, čutimo posledice fašističnega razdejanja še posebno v gospodarstvu. Pomislimo samo, da smo zopet prišli do lastne banke komaj pred nekaj leti! Težko je odgovoriti na vprašanje, kako naj bi se lotili spričo takšnega položaja tako velike akcije, kakor je ustanovitev in vzdrževanje veletržnice, da bi lahko ohranili svoje postojanke v trgovini. In te so toliko bolj ogrožene, ker bodo veletržnice zadele tudi trgovino z živili, kjer smo Slovenci še danes že po tradiciji zelo močni. Prav značilno je za poslovne razmere v Trstu, pa tudi za samo miselnost v poslovnih krogih, da so ti pojav veletržnic sprejeli vprav fatalistično — brez vsakega odpora, medtem ko je napoved veletržnic v nekaterih italijanskih mestih izzvala velik hrup med trgovci in tudi dolgo zaprtje trgovin v znak protesta. In vendar gre za obstanek premnogih trgovinskih podjetij, ki se bodo toliko teže ubranila konkurence veletržnic, ker ne razpolagajo z zadostnimi denarnimi denarnimi rezervami. Obramba pred konkurenco veletržnic je toliko težja, ker so te tesno povezane z veleindustrijo, pri kateri so navadno tudi same soudeležene. Če je res tako, kakor so pisali tržaški listi, da bo možno samo v novi veletržnici nabaviti 75 odsto živil, ki jih potrebujemo, ker si jih je izključno Standa zagotovila od živilske industrije, potem gre očitno za monopoliziranje, ki bo omejevalo svobodno konkurenco. Vemo pa, da je edino svobodna konkurenca jamstvo za ohranitev čim nižjih cen za potrošnika. V času. ko po Trstu, v Gorici in Vidmu toliko razpravljamo o deželni avtonomiji, ki bi Seveda morala imeti predvsem gospodarsko osnovo, naj še pripomnimo, da bodo ostale te razprave povsem teoretične, ko Se tržaško gospodarstvo, ki se mu hrbtenica že tako lomi, s podobnimi akcijami, kakor je Ustanavljanje veletržnic s kapitalom, ki prihaja izven dežele in seveda odnaša tudi dobiček iz nje, spravlja v še večjo odvisnost. Kakor vidite, je v nižjih cenah, ki jih kupec morda doseže v veletržnici pri tem ali onem blagu, precej pelina vsaj za tistega, ki zre nekoliko dlje v bodočnost. Glede posledic za naše domače gospodarstvo si moramo biti na jasnem in se vprašati, Edi je res nujno in neizogibno, da se stvari morajo tako razviti. Pa recimo tudi, da gre splošni razvoj nujno od male in srednje trgovine do veletržnice, potem je jasno, da bo ta imel pri nas na Tržaškem in v Gorici še svojo posebno spremljavo — za nas toliko bolj neprijetno. Slovensko gospodarsko združenje se je s tem vprašanjem že ukvarjalo in v našem listu smo objavili njegove poglede; vendar bi bilo naši stvari koristno, ko bi se ta problem proučil na širšem sestanku naših gospodarskih ustanov, na katerem bi poskušali postaviti smernice, kako bi se dale zavarovati koristi naše domače trgovine. Laburisti napovedali boj EGS Pod tem geslom pojdejo na volitve - Še večja zadrega Macmillana Francoski in zahodnonemški komentatorji označujejo zadnje zasedanje glavnega odbora laburistične (delavske) stranke za res zgodovinski dogodek, in sicer ne samo v okviru angleškega gospodarskega in političnega življenja, temveč tudi v mednarodnem obsegu. Po dolgem obotavljanju je vodja stranke Gaitskell povsem jasno zavzel odklonilno stališče glede pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, ali vsaj postavil, tako pravijo Francozi in Nemci nesprejemljive pogoje za pristop. Prav v trenutku, ko se angleška delegacija pripravlja na potovanje v Bruselj, kjer naj bi se pogajanja za pristop Velike Britanije nadaljevala, je objava gledišča laburistične stranke postavila predsednika konservativne vlade Macmillana pred nov položaj. Danes skoraj ni več v angleški javnosti nobenega dvoma, da bo morala vlada prej razpisati volitve, kakor se bo upala podpisati pogoje za pri stop Velike Britanije. Iz komentarjev francoskih in zahodno-nemških listov postaja tudi jasno, da bi podpis Macmillanove vlade na pristopno listino ne i-mel več takšne veljave kakor pred objavo gledišča laburistov. V krogih Evropske gospodarske skupnosti prevladuje namreč gledišče, da bi laburistična vlada, ki bi prišla na oblast po novih volitvah, odtegnila podpis konservativcev, kar bi pomenilo, da bi Velika Britanija izstopila iz Evropske gospodarske skupnosti. Po dolgem oklevanju so se laburisti vrgli v odkrito borbo za oblast in izidi posameznih dopolnilnih volitev za izpraznjena mesta v parlamentu napovedujejo laburistom uspeh pri volitvah. Po angleškem volilnem zakonu imajo konservativci v parlamentu sicer veliko premoč, toda volilni rezultati niti zdaleč ne kažejo takšne razlike; saj so laburisti pri zadnjih volitvah leta 1959 zbrali nič manj kakor 12,216.000 glasov, to je samo okoli 10 odsto manj kakor konservativci (13,750.000), in to v trenutku, ko je bil Macmillan v angleški javnosti neprimerno bolj popularen, kakor je danes. Če zahtevajo laburisti volitve pred dokončnim sklepom o pristopu Velike Britanije in če nameravajo v volilno borbo prav z geslom proti pristopu, potem je jasno, da računajo, da angleška javnost po večini odklanja pristop Velike Britanije vsaj pod pogoji, ki jih postavlja sedanje vodstvo Evropske gospodarske skupnosti. V svoji agitaciji poudarjajo laburisti na struno, katere zvoki se jim zdijo za povprečnega Angleža najbolj dostopni, in tako naglašajo, da bi pomenil pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti zanikanje tisočletne angleške zgodovine. Hkrati vsaj posredno opozarjajo na nove nevarnosti, ki naj bi grozile Evropi in Angliji od prebujajočega se nemškega nacionalizma. Nemce je nastop laburistov o-čitno presenetil. Zahodnonemški tisk ugotavlja, da je po Gait-skellovi izjavi nastal povsem nov položaj; saj postavlja Gaitskell za pristop Velike Britanije pet pogojev, ki so za vodstvo EGS nesprejemljivi, in bi njihovo sprejetje po mnenju vodstva pomenilo razsule Evropske gospodarske skupnosti, če že londonski »Times« opozarja — tako piše na primer »Stuttgarter Zeitung« v svojem uvodniku — da je treba upoštevati željo laburistov po volitvah, ko gre za tako važne sklepe, kakor je vprašanje pristopa Velike Britanije k EGS, potem je to opozorilo za Macmillana in za Evropo. Zahodnonemški list očita laburistom, da so postali konservativni, ko s takšno silovitostjo branijo angleške koristi ter nastopajo proti povezavi z Evropo, medtem ko so po mnenju lista konservativci bolj napredni. »Stuttgarter Zeitung« tudi meni, da bo gledišče laburistov razočaralo socialiste v Zahodni Nemčiji in v drugih državah. Da govori zahodnonemški tisk celo o »bolezni« anglekše delavske stranke, nam postane razumljivo, ako upoštevamo, da predlagajo laburisti, naj zahodni svet »de facto« prizna Vzhodno Nemčijo; naj se Berlinu prizna poseben mednarodni položaj; v Srednji Evropi naj se u-stvari demilitarizirano in brez-atomsko področje — to predlagajo tudi Poljaki — ter ustavijo atomski poizkusi. Laburisti zahtevajo odločno akcijo za P0-miritev med Vzhodom in Zahodom. Očitno bi zmaga laburistov pomenila hud udarec zunanji politiki kanclerja Adenauerja ter bi prekrižala tudi gospo-darsko-politične načrte Zahodne Nemčije in Francije. Ni dvoma, da mora vodstvo Evropske gospodarske skupnosti prav gotovo računati z novimi težavami, ki jih bo postavljala na pot tudi najnovejša politična kriza v Franciji; saj je De Gaulle eden glavnih zagovornikov in pobudnikov sodelovanja z Zahodno Nemčijo, ki mu je prav Evropska gospodarska skupnost u-stvarila močno gospodarsko podlago. Tito in Brežnjev za svobodno mednarodno trgovino Sporočilo o posvetovanjih med predsednikoma Jugoslavije in sovjetskega prezidija, ki so jim prisostvovali tudi drugi državniki in visoki funkcionarji, se nanaša tudi na gospodarske smernice obeh držav. »Odprava umetno ustvarjenih pregrad v mednarodnih gospodarskih odnosih in svetovni trgovini ter diskriminacije na tem področju, kakor tudi v primeru Evropskega skupnega tržišča, bi bila velik korak k vzpostavitvi enakopravnega gospodarskega sodelovanja, ki je važen pogoj za okrepitev miru in mednarodnega sodelovanja v celoti*, pravi uradno sporočilo. V zvezi s tem je bil na posvetovanjih poudarjen pomen svetovne gospodarske konference v okviru Organizacije združenih narodov, katere sklicanje je bilo predvideno na kairski konferenci razvijajočih se držav in na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta OZN v Ženevi. GOSPODARSKO SODELOVANJE NAPREDUJE Omenjeno sporočilo dodaja v zvezi z gospodarskimi vprašanj-, da je posebnega pomena napredek, ki je bil dosežen na področju gospodarskih odnosov med obema državama, zlasti pa blagovnega prometa. Poudarjena je bila skupna zainteresiranost in odločnost, da se nadalje razširi gospodarsko sodelovanje. To velja tako za blagovno izmenjavo kakor tudi za razvijanje industrijskega sodelovanja, prav tako pa tudi za znanstveno, tehnično in druge oblike sodelovanja. Stiki med EGS in SEV? Pariška obveščevalna agencija Agence France Presse poroča iz Moskve, da je govor belgijskega zunanjega ministra Spaaka na glavni skupščini OZN v New Yorku zbudil veliko pozornost med gospodarskimi opazovalci pri zahodnih poslaništvih v Moskvi. Ti so mnenja, da predstavlja Spaakov govor neke vrste ponudbo vzhodnim državam, da bi prišlo do zbližanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Svetom za vzajemno pomoč, ki je bil ustanovljen med vzhodnimi državami kot nekakšna protiutež proti Evropskemu skupnemu trgu. Pariška agencija pripominja, da je Moskva posredno pričela tipati v smeri Evropske gospodarske skupnosti julija tega leta. Ko je minister Spaak poudaril, da se je trgovina med državami Evropskega skupnega trga in vzhodnimi deželami povečala ter naglasil, da Evropski skupni trg ni zaprta avtarhična skupnost, je s tem ponudil sodelovanje Evropsko gospodarsko skupnostjo in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč. Spaak je hotel s tem tudi postaviti podlago za morebitne poluradna stike med Vzhodom in Zahodom. Zahodni gospodarski izvedenci naglašajo, da je hotel Spaak tudi naglasiti, da je bila Evropska gospodarska skupnost ustanovljena šele, ko ni bilo mogoče spraviti na noge svetovne trgovinske skupnosti. Poleg tega je tudi očitno, da hoče EGS delovati na zbli-žanju obeh blokov, in sicer okoli novega jedra v Srednji Evropi, ki bi bilo lahko ustanovljeno s pogodbami o pridruže-nju in bi zajelo države od Londona do Moskve. Notranja organizacija SEV Svet za gospodarsko vzajemno pomoč med vzhodnimi državami je v zadnjem času sprejel več sklepov glede same organizacije gospodarskega sodelovanja in novih ustanov, na katerih naj bi to slonelo. Tako nameravajo ustanoviti nekakšno klirinško zbornico, ki naj bi bila podobna bivši Evropski plačilni uniji. Poleg tega bodo u-stanovili mednarodno banko za finansiranje raznih gospodarskih načrtov in del. Uvedli bodo sistem mnogostranske (multilateralne) trgovine. Poleg tega naj bi se poenotila investicijska politika v vzhodnih državah. Doslej je bila med temi državami v navadi samo dvostranska trgovina, ki je slonela na dvostranskih mednarodnih trgovinskih dogovorih. Posamezne države naj bi še nadalje trgovale z zahodnimi državami na podlagi dvostranskega sistema. Vsi ti sklepi in ustanove, katerih ustanovitev predvidevajo, imajo namen, čimbolj pospešiti trgovinsko izmenjavo in poglobiti gospodarsko sodelovanje po e-notnih smernicah. Francoski parlament je hotel povleči De Gaullovega mimstr skega predsednika Pompidouja s sedeža. Izrazil mu je nezaupnico, in sicer zaradi zakonskega osnutka vlade, da bi odslej v Franciji predsednika republike volili neposredno z ljudskim glasovanjem (referendumom); torej predsednika ne bi več volil parlament, kakor zdaj določa ustava. O spremembi ustave v tem smislu, bi bilo ljudsko glasovanje konec oktobra. Ko se je predsednik De Gaulle vrnil z velikih vojaških vaj na vzhodu, je razpustil parlament in zadržal predsednika vlade na dose- danjem mestu. Po načrtu vlade bo najprej ljudsko glasovanje o spremembi ustave, nato bodo meseca novembra volitve v parlament. De Gaulle gre torej naprej po nevarni poti kljub svarilom tudi prijateljev, kakor je bivši predsednik vlade Reynaud; ta mu je med razpravo v par la-mentu to odsvetoval. Drugi starejši govornik, ki mu je že 80 let, je predsednika svaril, naj ne hodi po poti Napoleona IH., ki je razpustil parlament, razpisal ljudsko glasovanje in se nato proglasil za cesarja ter končno s porazom v vojni z Nemčijo pripeljal Francijo do poloma. Italijani na nemškem vinskem trgu Glede česa so se sporazumeli Svetovne posledice bojkota Kube Spor med Združenimi ameriškimi državami in Kubo, ki je dovedel do gospodarskega bojkota Kube, utegne imeti hude posledice tudi za mednarodno plovbo. Američani bi hoteli popolnoma izločiti Kubo iz mednarodne trgovine s tem, da bi preprečili plovbo med Kubo in pristanišč ostalih držav. Tako se je pripetilo neki jugoslovanski ladji, da so jo v ameriškem pristanišču bojkotirali in niso hoteli vkrcati nanjo ameriškega tovora, ker je prispela s Kube, kjer je naložila tovor za Združeno arabsko republiko. Po poročilu ameriških listov bo ameriška vlada pričela izva-jati svoj načrt za izolacijo Kube v 14 dneh. Po tem načrtu ne bodo smeli brodarji, katerih ladje bodo prevažale tovore med Kubo in državami sovjetskega bloka, prevažati ameriškega blaga, pa tudi ne blaga, katerega nakup so financirale Združene ameriške države. ZDA bodo zaprle svoja pristanišče vsem ladjam neke države, ako bo samo ena njena ladja prevažala tovor vojaške opreme za Kubo. Prepovedala bo dostop v ameriška pristanišča tudi vsaki ladji, ki bi zaporedoma prevažala tudi nevojaško blago med komunističnimi državami in Kubo, Londonska vlada je Američa- nom dala zopet razumeti, da se Anglija ne more privoščiti takšne politike. Edino angleški parlament bi lahko odobril zakon, ki bi prepovedal prevažanje blaga za Kubo angleškim ladjam. Danes takšen zakon v Angliji ne obstaja. Za izvažanje orožja pa morajo imeti angleški brodarji že tako posebno dovoljenje. Sicer bi gospodarski bojkot neke države v tej državi lahko imeli za napad proti njej. Nižje cene ameriškega jekla Velike ameriške jeklarne Kaiser Steel, Betlehem Steel in U.S. Steel so znižale cene svojemu jeklu za okoli 12 dolarjev pri toni. Zdaj pričakujejo, da bodo njihovemu zgledu sledile še druge jeklarne. SOVJETSKA ZVEZA SE NE BO UDELEŽILA MEDNARODNEGA SEJMA V NEW YORKU. Iz Wa-shingtona poročajo, da je Sovjetska zveza umaknila svojo prijavo na »Svetovni sejem«, ki bo v New Yorku leta 1964-65. Kaže, da so Rusi umaknili svojo prijavo zaradi zahteve Američanov, da bi organizirali posebno ameriško razstavo v Sovjetski zvezi. O dosežkih razgovorov med predsednikom Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Brežnjevom in predsednikom Titom, do katerih je prišlo med 11-dnevnim obiskom sovjetskega državnega poglavarja v Jugoslaviji, je bilo objavljeno izredno dolgo uradno skupno sporočilo. To navaja imena tudi drugih jugoslovanskih in sovjetskih državnikov in visokih funkcionarjev, ki so prisostvovali tem važnim razgovorom. Med Jugoslovani so bili tudi podpredsednik izvršnega sveta Edvard Kardelj, drugi podpredsednik Aleksander Rankovič in zunanji minister Koča Popovič. Sporočilo ugotavlja. da so razgovori potekali v prijateljskem in prisrčnem o-zračju, v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Nanašali so se na vprašanja jugoslovansko-sovjetskega sodelovanja, kakor tudi na aktualne mednarodne probleme. Predsednika sta izrazila prepričanje, da se bodo medsebojni prijateljski odnosi in sodelovanje še razširili v prihodnje na vseh področjih v enakem duhu Gledišča obeh strani se o aktual nih in mednarodnih problemih ujemajo. Obe državi se zavzemata za načela miroljubna koeksistence in sodelovama med vsemi aržavami in narodi. Načela miroljubne koeksistence — spoštovanje ozemeljske celovitosti drugih držav, enakopravnost, medsebojno spoštovanje in nevmešavanje v notranje zadeve, razvijanje mednarodnega sodelovanja, mirno urejanje spornih vprašanj — uresničuje sedaj čedalje več držav. Obe državi sta trdno prepričani, da je mir mogoče ohraniti, in trdno odločeni, da se zavzameta za ureditev vseh spornih mednarodnih vprašanj s pogajanji. Glede Kube se obe strani zavzemata za normalizacijo odnosov med ZDA in Kubo. Obe državi sta za splošno razorožitev, za prenehanje oboroževalnega tekmovanja, za prepoved poskusov z atomskim orožjem ter menita, da predstavlja predlog predstavnikov izvenblokovskih držav v razorožitvenem odboru OZN sprejemljivo podlago za sklenitev sporazuma o tem vprašanju. Obe strani podpirata ustanavljanje brezatomskih pasov v Srednji Evropi, na Balkanu v Afriki in drugih delih sveta. Sovjetska zveza podpira politiko Jugoslavije in drugih miroljubnih balkanskih držav, usmerjeno k utrditvi miru na Balkanu. Že zdavnaj je dozorela potreba, da se likvidirajo ostanki druge svetovne vojne in podpiše mirovna pogodba z Nemčijo, pri tem pa je treba računati z dejanskim položajem v Nemčiji, to je z obstojem dveh suverenih nemških držav. Sovjetska zveza in Jugoslavija izražata zaskrbljenost zaradi ponovnega porajanja nemškega militarizma. Likvidirati je treba popolnoma kolonializem. (Del sporočila, ki se nanaša na gospodarska vprašanja, objavljamo na drugem mestu. Prip. ur.). Italijansko mnenje o zbliževanju Bcograd-Moskva Znani italijanski zunanjepolitični komentator pri liberalnem listu »Corriere della Sera« Au-gusto Guerriero je svojemu kronološkemu poročilu o razpletu zunanjepolitičnih odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo dodal tudi komentar o vzrokih, ki so dovedli do zbliževanja med obema državama. Pri tem omenja tudi gospodarske razloge. Ko je Stalin zaprl vrata Jugoslaviji, se je ta glede svoje zunanje trgovine obrnila bolj na Zahod. Na Zahodu mora danes računati z dvema novima dejstvoma: Evropski skupni trg se je utrdil in šest njegovih čianic bo uporabilo skupno carinsko tarifo. To pomeni, da bodo te države bolj trgovale med seboj in manj s tujino. Drugič, ameriška gospodarska pomoč bo znatno skrčena ali morda tudi u-stavljena. Na drugi strani pa se odpirajo Jugoslaviji izredno u-godne možnosti za trgovinsko izmenjavo z vzhodnimi državami. Trgovina med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je danes dvakrat in pol živahnejša kakor leta 1955; računajo, da se bo na podlagi najnovejših sporazumov še letos tako razvila, da bo za 30 odsto večja kakor leta 1961. Jugoslavija se mora boriti z gospodarskimi težavami zaradi slabih letin, pa tudi zaradi skrčenja ameriške gospodarske pomoči. V takšnih razmerah je naravno, piše Augusto Guerriero, da se Jugoslavija obrača na Vzhod. KITAJSKO IZZIVANJE Na proslavi obletnice kitajske republike je zunanji minister napadel zunanjo politiko Jugoslavije in predsedniku Titu celo očital, da plava v vodah ameriškega imperializma. Jugoslovanski poslanik je nato v znak protesta zapustil zborovanje. Jugoslovanska vlada je proti temu nastopu predstavnika kitajske vlade odločno protestirala v posebni noti. Prav v času, ko se italijanski izvozniki vina pripravljajo, da bi izkoristili vse ugodnosti, ki jih jim dajejo določbe o Evropskem skupnem trgu, in ko pripravljajo vse potrebno za povečanje izvoza vina v Zahodno Nemčijo, je izbruhnila afera o ponarejevanju italijanskega vina, ki ga izvažajo v Zahodno Nemčijo. Kakor smo že zadnjič kratko poročali so vso zadevo odkrile zahodnonemške nadzorne oblasti. Nemško sodišče je dalo zapreti, tako poročajo italijanski listi iz Bonna, nekega italijanskega izvoznika vina in dva Nemca, ki sta soobtožena, da sta pomagala pri uvažanju ponarejenega italijanskega vina; ta dva sta sicer ostala na prostem, vendar sta morala položiti kavcijo. Gre za nekega u-radnika, ki je bil v nemški nadzorni službi in na nemškega trgovca. Vsi trije so obtoženi, da so sodelovali pri uvozu 8 milijonov litrov ponarejenega italijanskega vina, namenjenega destilaciji, in sicer v času od leta 1959 do 1962. Nemški erar je pri tem utrpel škodo treh milijonov mark, na drugi strani so po Nemčiji prodajali to vino pod znamkami, ki so kazale, da gre za proizvode naravnega destiliranega vina. Po večini je to vino prihajalo čez prosto luko v Trstu. Glasilo italijanskih industrij cev «24 Gre* poskuša braniti italijanske industrijce oziroma vinske izvoznike in trdi, da je bilo izvoženo vino pripravljeno po predpisih, ki so v veljavi v Zahodni Nemčiji. Z dodajanjem naravnega vinskega alkohola so vsebino alkohola dvignili v tem vinu na 21 stopinj. Takšno vino je bilo namenjeno destilaciji v Zahodni Nemčiji. Vso zadevo bo seveda razčistilo nemško sodišče. Da ni vse tako preprosto kakor prikazuje sodelavec omenjenega milanskega lista, dokazujejo tudi najnovejši ukrepi rimske vlade. Tako je minister za zdravstvo Jer-volino poročal v parlamentarnemu odboru za zdravstvo o ukrepih vlade proti potvarjanju raznih živil; zaprtih je bilo več podjetij, hkrati pa pripravlja vlada zakonski osnutek, ki bo omogočil sodiščem pospešeni postopek, ko pojde za prijave zaradi ponarejevanja živil. V bistvu dovoljujejo že dosedanji zakoni uvedbo sodnega postopka zaradi potvorb živil, toda dosedanji postopek se je vlekel pre-nadolgo. Minister Jervolino je časnikarjem izjavil, da je dobil v roke recept za izdelavo umetnega vina. V takšnem vinu je 6/10 vode, 2/10 dvakrat prevre-tega vina in 2/10 mošta, poleg tega pa razni drugi dodatki, Kot na primer sladkor. ITALIJANI RAČUNAJO S POVEČANIM IZVOZOM VINA Italijanski izvozniki računajo, da bodo lahko v veliki meri izkoristili vse ugodnosti, ki jih predvidevajo carinske določbe za uvoz vina v posamezne države Evropskega skupnega trga. Na poti italijanskemu izvozu so seveda francoska vina; vendar bodo italijanski izvozniki lahko izkoristili v veliki meri okolnost, da se število italijanskih doseljencev v Zahodni Nemčiji dviga. Ti so navajeni italijanskih vin. Pettonski žerjav «MetaIne» Znana tovarna »Metalna* lz Maribora je prikazala na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu nov 5-tonski žerjav, delo mladega inženirja Ivana Munde, žerjav je pritegnil pozornost zlasti predstavnikov jugoslovanskih pristanišč. Reško pristanišče je že pred leti montiralo 3-tonski žerjav, izdelan v tovarni «Metalna» in sedaj se je za nov izdelek priglasilo že več drugih pristanišč. Jugoslovanska investicijska banka je obljubila, da bo dajala potrebna posojila za nabavo novih žerjavov, tako da jugoslovanskim pristaniškim organizacijam ne bo več treba uvažati te o-preme iz tujine. se je italijanska proizvodnja vi-na že močno specializirala. Posebno izovz črnega v,na se je iz Italije, predvsem iz Piemonta, močno razvil. Klasifikacija italijanskega vina se je bolj izvršila po posameznih pokrajinah oziroma predelih, kjer vino pri-delujejo, medtem ko je francoska zakonodaja v tem pogledu bolj napredovala in strogo loči vina po vrsti grozdja oziroma pridelave pa tudi obdelave. Italijanska bela vina bodo naletela v Nemčiji na hujšo konkurenco, ki je ne bodo lahko vzdržala, ker so francoska in nemška vina bolj znana in uvedena. ncise i 11 senoe Nove ceste omogočajo sedaj, da si lahko ogledaš marsikaj, kar je bilo še pred kratkim skrito in prikrito, ali pa si moral tvegati dolge ovinke in velike napore. Se leto dve nazaj smo pozvedovali ali je asfaltna cesta potegnjena že do tja in tja in koliko je morda še stare, predpotopne ceste. Poleg tega je bilo še nekaj: potovati z lastnim vozilom je bilo tudi pridržano bolj redkim. To je sicer deloma še danes, vendar je vedno več «srečnih» lastnikov mo tornih vozil. Med njimi je postal najbolj popularen «fičko», kot so ne vem zakaj dali Srbi ime malemu fiatu-600. Ta voz pa ima rad asfalt, ali vsaj lepe in trdne ceste ter mu prah in kotanje zelo škodujejo. Za letos smo se odločili, da bomo del dopusta izkoristili na vozilu in pod platneno streho. Načrt je bil napravljen, da bi si ogledali znamenita Plitviška jezera, na Hrvaškem in pa da bi prevozili do Zadra novo cesto ob Jadranu, to je del bodoče »jadranske magistrale* od Reke do albanske meje. Statistično bi se reklo, da znaša to S «fičkom» čez Plitvice v Zadar nad 1.000 km vožnje, toliko in toliko bencina, toliko in toliko dni itd. Toda to ni važno, ker se da vse to uravnati in kasneje uravnavati po obilnosti mošnje in tudi sproti — po višjih ali nižjih cenah. Omeniti moram že takoj v začetku, da to pot dobro poznajo številni italijanski izletniki, ki smo jih vedno in povsod srečavali in ki smo jih na poti, že naprej spoznali po divji vožnji in temeljitem »rezanju* ovinkov. Začetna pot nas je vodila čez Zagreb in je do tu niti ne bi opisovali. Nova avtomobilska cesta, del ceste »Bratstva in e-notnosti* je znana mnogim Tržačanom vsaj do Otočca pri Novem mestu, kjer je čudovit hotel na otoku reke Krke in to v nekdanjem gradu. Med desetinami vozili, ki parkirajo skoro dan in noč pred tem hotelom, jih nosi največ značko «TS». Ti izletniki, v prvi vrsti pa filmske ekipe iz raznih držav, ki tod okoli rade snemajo razne prizore za filme, so tudi «u-ravnovesile* cene hotelskih storitev na primerno raven, ki nam je dala pospešek, ko smo šli mimo Otočca, da bi čim preje prišli v Zagreb. Preje smo si sicer še ogledali znamenit muzej v Brežicah, za kar ni bilo preveč časa in pa grad Mokrice, v katerem je bil zaprt pred kronanjem na žarečem prestolu vodja kmečkih puntarjev Matija Gubec. Se danes vam pokažejo — če ste radovedni in ne sami od sebe — celico, v kateri je Matija Gubec preživljal zadnje ure. Ko prideš v Zagreb z ljubljanske strani, ti kažipot takoj pokaže, kam moraš zaviti nroti Karlovcu in nato proti Plitvi-škim jezerom. Toda že pot do tu je ustvarila praznino v želodcu, ki nas je prisilila, da smo zavili v prvo zagrebško krčmo, ki je bila ob poti. A to ne spada k stvari, ker si vsak uravna zadovoljevanje svojih osebnih potreb po svoje in prepričan sem, da bi Tržačan to uredil že na Otočcu, kar bi tudi boljše napravil, kot smo napravili mi: Pot od Zagreba do Karlovca se vleče in ni, čeprav je vsa asfaltirana, najboljša ter ima mnogo ovinkov. Vendar je pokrajina zanimiva, rodovitna in že takoj srečaš tiste znamenitosti in posebnosti, ki jih lahko srečuješ po rodovitnejših predelih Hrvaške in ki zlasti obračajo nase pozornost tujcev: jate gosi, rac in pujsev se mirno pasejo po pašnikih in često moraš kljub temu, da sediš in drviš s toliko in toliko kilometri na uro v vozilu moderne tehnike in ne na lojtrniku, pritisniti na zavore in se ustaviti ter počakati, da družina teh prebivalcev našega planeta svečano prečka cesto z ene strani na drugo, ker misli, da je na drugi strani boljša paša. Nekatere, to je domače voznike, to jezi, tujcem pa je paša za oči in za njihove objektive. Sploh še nikjer nisem videl, da bi izletniki tako držali fotoaparate stalno pripravljene na »strel* kot na tej poti, kjer lahko vsak trenutek naletiš na nekaj, kar je vredno posneti na film. Sam tega nisem delal, ker sem doma iz te dežele in zame vse ni bilo zanimivo. Morda bo to zanimivo za naše potomce, ki bodo stisnili tudi te živali v farme in jih redili pod lučmi in z umetno hrano. Pač pa sem si mislil, da je taka pot dobra za utrjevanje živcev in morda tudi nauk za tiste dirkače po cestah, ki mislijo, da se samo z dirjar njem kam pride. KARLOVAC se je po vojni razvil v veliko in lepo industrijsko mesto. Videl sem ga pred vojno in ga sedaj nisem več prepoznal. Poleg industrije pa je Karlovec tudi središče velikega kmetijskega območja. To smo tisti dan, ko smo ga hoteli prečkati proti Plitviškim jezerom, tudi zelo dobro spoznali. Bii je namreč semanji dan, kar je za te kraje nekaj posebnega, rekli bi kot velik praznik ali žegnanje pri nas. (Nadaljevanje sledi) — S K — Zamujena priložnost Zamujena priložnost se ne vrne več... In jaz sem tudi to zamudil. Lahko bi bil kandidiral! Povedal sem vam že, da bi mi bil uspeh zagotovljen. Ako namreč srečam tega ali onega znanca v Trstu ali v avtobusu, ki drvi v planine ali na morje, se mi navadno nasmehne... Vzbujam torej optimizem, pogled v lepšo bodočnost, notranje zadovoljstvo pri drugih. To je v današnjih mrzlih časih, polnih negotovosti in čmernosti, poroštvo za uspeh tudi na volitvah. Ljudje se hočejo smehljati in biti srečni. Ze moja zunaniost jim torej za vse to jamči, tako da bi mi na volilnih shodih ne bilo niti treba zbranim zborovalcem še posebej obljubljati gradov v oblakih. Pozabil sem dodati, da se mi smehljajo tudi znanke! Zakaj, niti ni važno, ali zaradi nekaterih «gospo^inj-skih» na tem mestu, ali morda samo zaradi starih simnatii še učinkovitejše jamstvo torei za moj uspeh, saj so one med volivci še vedno v večini, čeprav se v joovoinem času zopet rodi več fantov. Ko tako globlje razglabljam o volitvah in kandidatih, o volilnih izidih in uspehih v življenju, šele doumevam, zakaj se Američani pravzaprav tako smejejo, vprav režijo na vsaki fotografiji. Oni so praktični ljudje in morajo vedeti, da jim smeh odpira pot do uspeha. In če je tako pri Američanih, ki se jim pravzaprav ne godi slabo in so zdaj vsaj šestkrat poslali okoli Zemlje svojega vesoljskega letalca, kako bi ne bil potreben optimizem šele slovenskim občanom v Trstu, ki čakajo na svoje pravice že dobrih sto let. (Prav pred dobrimi sto leti so Slovenci sredi mesta v pa'ači «Tergesteo» postavili svoie zahteve). Postavljajo jih še danes! Če ne drugega, je to vsaj znamenje, da še živimo, in da nas vsi viharji, ki so divjali čez ta košček domače zemlje, še niso odnesli. Prijatelji, volivci in kandidati, to je nekaj, to je mnogo! Zadevajmo se tega na volišču in na govorniški tribuni v tržaškem mestnem svetu ter nikar ne moledujmo za drobtine kot berači! Danes nimamo na Opčinah sicer več svojega bataljona, da bi lahko korakal pred mestno palačo — razpustila nam ga je že raina Avstrija — imamo pa v sebi še zavest svojih očetov in siloviti občutek, ki nam vliva pogum in moč. da se namreč borimo za pravično stvar. Enakovrnvnost povsod v uradih in v življenju, to so pravice, ki so danes drugod po svetu že davno izven vsake razprave. Uporaba jezika občanov in namestitev v občinskih uradih na primer, kakšna zahteva vn je pravzaprav to v letu 1962 in to še po toliko žrtvah, ki sta jih od nas zahtevala fašizem in druga svetovna vojna? Vidite, takšni smo. Takoj preidemo na resne reči in se ne moremo dolgo zadržati pri humorju. Vsaka šala se pri nas iz-prevrže v prisiljeni humor, da ne zapišemo v «Galgenhumor». Pa naj bo prisiljeni humor. Navsezadnje sem še samo postal pesimist. Nič ne bo iz moje kandidature in zadovoljiti se bom moral s staro vlogo, da namreč s pismom dvigam kandidaturo drugih ali vsaj nepristransko poročam o njihovih uspehih. Prav v tem je robota časnikarjev od dneva, ko sedejo za uredniško mizo. Spomnil sem se namreč, da nimam niti avtomobila! Minili so časi, ko je hrvaški kmečki tribun Radič puščal svoj avto vsaj četrt ure pred vasjo, da je lahko po kmečko, peš, primahal z odprto srajco na volilni shod in kmetom pokazal svojo demokratičnost. Danes si morajo kandidati, ki računajo na uspeh, s črno limuzino ali vsak s fičkom odpreti pot med množico, sicer bi jim gotovo rekli: Kaj bo ta možakar dosegel za nas, če sam nima niti avtomobila? Najprej torej avto — lahko tudi samo na obroke — potem kandidatura! Glede volilnega programa ne more biti noben slovenski kandidat v Italiji v zadregi: londonska spomenica in ustava, danes in verjetno tudi čez 100 let! — Ib — GOSPODARSTVO Stran 2 MEDNARODNA TRGOVINA ITALIJANSKI SOCIALISTI SREDI POLITIČNE POZORNOSTI. Italijanski socialistična stranka, ki jo vodi poslanec Nenni, je te dni obhajala 70-let-nico svojega obstanka, čestital ji je tudi Togliatti, glavni tajnik komunistične stranke. Nenni je ozdravel in se je vrnil v Rim. Krščanski demokrati, ki jih podpirajo tudi socialisti, čeprav niso v vladni koaliciji, bi radi čim bolj ločili socialiste od. komunistov. Po njihovih načrtih naj bi socialisti ne sodelovali s komunisti v deželnih svetih. Socialist Lombardi je v proslavi 70-letnice sicer dejal, da hočejo socialisti voditi avtonomno politiko, torej neodvisno od komunistov, vendar ni pozneje v drugi izjavi hotel dati krščanskim demokratom izrecnega zagotovila glede ločitve od komunistov v deželnih svetih. To vprašanje je po njegovem mnenju treba odložiti za čas po volitvah. KREISKY JE OPTIMIST GLEDE JUŽNOTIROLSKEGA VPRAŠANJA. Iz New Yorka, kjer zaseda glavna skupščina OZN, sta se vrnila italijanski zunanji minister Piccioni in avstrijski zunanji minister doktor Kreisky. V New Yorku sta govorila tudi o južnotirolskem vprašanju. Dr. Kreisky je po svojem povratku na Dunaj izjavil, da je utemeljeno upanje, da bodo kmalu našli rešitev za juž-notirolski spor. Dodal je, da je predložil Piccioniju, da bi se zopet sestala, in sicer v Salzburgu. Do tega sestanka naj bi prišlo že v začetku novembra, to je pred volitvami v avstrijski parlament. Glede govorov avstrijske in italijanske delegacije na skupščini OZN je dejal, da ni bil glede njihove vsebine poprej dosežen vzajemni sporazum; vsekakor je on tri ure pred svojim nastopom izročil Italijanom na vpogled svoj govor. Kreisky je tudi dejal, da bo sporazumno rešitev spora zboljšala politični, gosoodarski in kulturni položai 250.000 Nemcev na Južnem Tirolskem. ITALIJANSKA ATOMSKA BOMBA S SODELOVANJEM NEMCEV. Zahodnonemški socialistični časopis Frankfurter Rundschau poroča, da bi do izpolnitve zahodnonemške želje po atomskem orožju lahko prišlo posredno, to je tako, da bi atomsko bombo izdelali v Italiji s pomočjo Zahodne Nemčije. Tako bi obšli prepoved, po kateri Zahodna Nemčija ne sme imeti atomskega orožja, članek je podpisal Horst Wolf ter sloni očitno na obvestilih iz dobrih virov blizu zahodnonemške vlade .poroča dopisnik milanskega Corriere della Sera iz Bonna. Zahodnonemški list dodaja, da so na italijanski strani izjavili, da so na poti takšnemu sodelovanju z Nemci trenutno tehnične težave, da bi lahko razvili atomsko bombo. Začetne osnove za takšno akcijo so sicer že tu. V nemškem ministrstvu za narodno obrambo niso hoteli te vesti ne zanikati ne potrditi. ZAKAJ JE BIL J,Z GNAN AMERIŠKI VOJAŠKI STROKOVNJAK IZ MOSKVE. Sovjetska lista Pravda in Ivestja poročata, da so sovjetske oblasti izgnale pomočnika ameriškega vojaškega atašeja Raymonda D. Smitha. Ta je opazoval sovjetsko vojno ladjo na Nevi v Leningradu. Njegove kretnje so Rusi opazovali z daljnogledom. Opazili so, da nekako govori sam s sabo ko so ga zasliševali sovjetski tajni policijski agenti, so ugotovili, da ima pri sebi registra-tor (magnetofon), na katerega je očitno hotel posneti podatke o ladji. Pri njem so našli tudi fotografski aparat in več zemljevidov. ZUNANJE ZNAMENJE SPRAVE MED CERKVIJO IN DRŽAVO V ITALIJI. Prejšnji četrtek se je papež Janez XXIII. svečano odpeljal iz Vatikana v Loreto, kjer je izvršil obred kronanja Matere božje. Papeža je sprejela velika množica vernikov, pa tudi predsednik republike Se-gni. Odkar sta bila cerkev in država v Italiji diplomatsko sprti (od leta 1870), se je prvič zgodilo, da je papež zapustil vatikanska tla in stopil na italijansko zemljo. (Castelgandolfo, kamor odhaja papež na počitnice je sicer izven Vatikana, vendar pripada k ozemlju tega). Italijanski listi .tudi opozicijski, so o tem dogodku obširno poročali. Do sprave med obema ob lastema je prišlo, kakor znano, leta 1929, ko je cerkvi vladal Pij XI.. Italiji pa Mussolini. PRED ZAČETKOM CERKVENEGA ZBORA. Jutri bo papež Janez v cerkvi sv. Petra v Rimu odprl cerkveni zbor. Ob tej priložnosti so se zbrali kardinali in škofje vsega sveta. V Italijo so prispeli tudi jugoslovanski škofje. Nekateri izmed njih, kakor ljubljanski nadškof Vovk, so potovali čez Trst. Glasnik ruskega patriarha Alekseja je izjavil, da je mons. Willebrandts iz tajništva za združitev kristjanov sicer obiskal visoke predstavnike ruske cerkve in jim razložil namene cerkvenega zbora, vendar ni uradno povabil pravoslavne cerkve, naj njeni predstavniki prisostvujejo cerkvenemu zboru. PONESREČEN ATENTAT PROTI NADŠKOFU SPELLMA-NU. V škofijskem dvorcu kardinala Spellmana, newyorškega nadškofa, je eksplodirala bomba. Kardinal je med tem časom spal, vendar se mu ni zgodilo nič hudega. Ameriška policija ni doslej še prišla na sled atentatorjem. Tudi v Rimu je kardinal Spellman pod nenehno zaščito policijskih organov. Ob 10-odstotnem znižanju carin Kakor smo v »Gospodarstvu* že poročali, je italijanska vlada na svoji seji 23. avgusta sprejela zakonski osnutek ministra za finance Trabuchija, ki določa znižanje carin na uvoz blaga iz držav članic Evropskega skupnega trga, za 10 odsto. Znižanje carin je začasnega značaja in ne obsega vseh vrst blaga. Izvzeti so na primer svinec, cink, svila, itd., to je razno blago, ki že pred tem ukrepom ni bilo deležno podobnih carinskih znižanj zaradi svoje važnosti v italijanski notranji proizvodnji. Tudi nekatere vrste kmetijskih pridelkov (žitarice, svini-na, perutnina in jajca) niso deležne carinskih olajšav, ker je bil zanje že 30. julija tega leta ukinjen dosedanji carinski sistem in na novo urejena menjava v okviru Evropskega skupnega tržišča. Na znižanje carin za 10 odsto so italijanski industrije! reagirali z močno propagndno akcijo v svojih listih. Industrije; očitajo vladi, da hoče »kaznovati* industrijo, ker prinaša novi ukrep škodo samo industrijski dejavnosti, medtem ko je bilo kmetijstvu popolnoma pri-zanešno. Upor industrijcev kaže, da Italija ni še pripravljena na velike korake, ki jih nalaga postopno uvajanje določ'1 Rimske pogodbe (o ustanovitvi Evropskega skupnega trga), saj zadnje znižanje carin za 19 odsto ne predstavlja nič drugega kakor nekakšno predhodnico znižanj, ki si bodo še sledila v prihodnjih letih. Minister Trabucchi je te dni sklical tiskovno konferenco in razložil časnikarjem stališče vlade. Zavrnil je trditev industrijcev ,da jih vlada misli kakor koli »kaznovati*. Minister je najprej ugotovil, da današnja plačilna bilanca nasproti tujini omogča ukrep, kakor je 10-oti-stotno znižanje carin na uvoz nekaterih vrst blaga iz držav članic EGS. Kmetijstvo ne bo zaradi tega prizadeto, ker je uvoz kmetijskih pridelkov ostal praktično nespremenjen. Minister za zunanjo trgovino Luigi Preti pa je v tej zvezi izjavil, da bi morala vlada znižati carinsko pr e graj o ne le za 10 odsto, temveč še za veliko več, kajti sedanja konjunkutra na notranjem tržišču pravzanrav nalaga takšno odločitev. Cene v Italiji nenehno naraščajo, med tem ko so na zunanjih trgih nižje. Zaradi tega mora Italija odpreti uvozu vrata na stežaj, da bi zunanje cene potisnile italijanske navzdol. Seveda se to lahko zgodi le, če naše finančno stanje to dovoljuje. Danes pa so italijanske finance res tako zdrave, da je tak u-krep možen. Tudi soseda Francija je storila isto, je dodal minister Preti, in sicer v trenutku, ko ni bila njena plačilna bilanca tako ugodna, kakor je sedaj italijanska. Glede trditve industrijcev, da bi bila vlada morata sprejeti podobne ukrepe prej in izrecno za uvoz kmetijskih pridelkov, saj so do povišanja življenjskih stroškov v Italiji dovedli zlasti stroški za prehrano, je minister Preti dejal, da novi u-krep zajema tudi kmetijske pridelke razen nekaterih, ki jih Italija uvaža ob upoštevanju drugih carinskih pravil (jajca, perutnina, žitarice, živi prašiči in svinina); poleg tega se novi ukrep nanaša tudi na vse tiste kmetijske pridelke ki so doživeli kakršnokoli industrijsko predelavo. In teh je danes zelo dosti. Poleg vsega novi ukrep ne zajema vseh industrij skih izdelkov, temveč samo tiste, ki jih Italija ne uvaža v okviru posebnih spiskov v veljavi za uvoz iz Premogovne in jeklarske skupnosti ,iz Evratc-ma, Evropske gospodarske skupnosti itd. Tudi znižanje carin na uvoz masla in sira ne bo imelo nraktičnih posledic na industrijsko pridobivanje teh vrst blaga. Uvoz masla iz tujine je namreč že urejen v smislu, da se avtomatično prekine ko ne-vprečna cena za kilogram na domačem tržišču pade pod 800 lir; kar zadeva tržišče s sirom pa je znano, da Italija uvaža praktično samo nekatere vrste sira, medtem ko proizvaja vse d ruše vrste sama v zadostni količini in tudi za izvoz. Socialni ^iJTUINKI VIŠJI ŽIVLJENJSKI STROŠKI V AVGUSTU V avgustu so cene na debelo v Italiji ostale skoraj povsod neizpremenjene. Med kmetijsko. prehranjevalnimi proizvodi je napredovala cena jajc (za 3.7 odsto) v primerjavi s cenami meseca julija, nazadovale pa so cene goveje živine za zakol (za 2.3 odsto), vina (za 0.7 odsto), sadja in zelenjave (za 0.6 odsto). Na drugih področjih so o-stale cene neizpremenjene, razen pri mineralnem olju, katerega cena se je dvignila za 0.6 odsto. Splošni indeks potrošniških cen, primerjan z osnovo 1953 = 100, .je znašal v preteklem avgustu 122,5. Za primerjavo naj navedemo še. da je znašal v juliju 123,4 in v avgustu 1961 117,9. Indeks življenjskih stroškov je bil v avgustu letos 74.78 (za osnovo jemljejo statistike leto 1938 = 1), to se pravi, da je bilo letos življenje 75-krat dražje kakor leta 1938. V primerjavi z mesecem julijem je indeks življenjskih stroškov nazadoval za 0.2 odsto, v primerjavi z mesecem avgustom 1961 pa je napredoval, in sicer za 6.1 odsto. Indeks delavskih plač, izračunan na podlagi osnove 1938 = 1, je znašal v avgustu letos 146,64 v kmetijstvu, 111,81 v industriji, 110,48 v trgovini in 110,34 v prevozništvu. Povsem tem so se najbolj dvignile plače kmetij skih delavcev, kar pomeni, da so bile pred vojno izredno nizke. Devetič «Sodobna elektronika» na Gospodarskem razstavišču (13. do 21. X.) Ljubljana, oktobra V soboto bodo na ijubljsn- Več soli v piranskih solinah Izredno suho vreme v avgustu in septembru je bilo letos naklonjeno vsem solinarjem. Tako so tudi v piranskih solinah letos pridobili kar 25.000 ton soli, to je mnogo več kakor prejšnja leta. Zaradi slabega vremena so prejšnja leta pridobivali letno nekako po 10.000 ton. Še bolje so se letos odrezale soline v Ulčinju, kjer so pridobili kar 40 000 ton soli. Sol iz piranskih solin se na Koprskem prodaja na drobno po 53 dinarjev kilogram. POMORSTVO NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — In dija — Pakistan Jesenice, konec oktobra Proga Jadransko morje — Indonezija — Daljni vzhod Jesenice, konec oktobra Proga Jadransko morje — Japonska Jesenice, konec oktobra Proga Jadransko morje — Severna Evropa Niš 14.10, Matko Laginja 20.10. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 27. septembra priplula v Temo, nato je nadaljevala v Lome in Ta-koradi. Motorna ladja »Bohinj» je 27. setpembra priplula v Plo-če, odkoder jo pot vodi v Genovo, Marše j in dalje v Južno Ameriko. Ladja «Bovec» je na poti iz Dakarja na Reko, kjer jo pričakujejo 12. oktobra. skem Gospodarskem razstavišču odprli IX. mednarodni sejem »Sodobna elektronika*. Sejem bo odprt vsak dan do 21. oktobra od 9. do 18. ure. Jugoslovanske državne železnice so obiskovalcem odobrile popust 30“/o na železniške vozovnice. Ves čas sejma bodo v kinu «So-ča» v Ljubljani vrteli strokovne filme. Uprava razstavišča je izdelala sejemski katalog z vsemi podatki, ki utegnejo zanimati obiskovalce. Letošnji sejem sodobne elektronike bo prepričljiv odraz rasti in napredka elektronske industrije. Kakor že pri prejšnjih sejmih bodo tudi letos nastopile na tem sejmu mnoge države s posebno razvito elektronsko industrijo. Doslej so se prijavili razstavljale! iz naslednjih držav; Anglije, Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Italije, Japonske, Madžarske, Nizozemske. Dem. rep. Nemčije, Zvezne republike Nemčije, Poljske, švedske, Švice, ZDA in seveda iz Jugoslavije. Skupno se bo predvidoma udeležilo sejma 130 raz-stavljalcev. Kakšne koristi daje sejem domačim in tujim razstavljalcem in posetnikom? Tu se navezujejo strokovni tehnični stiki, sklepajo se kooperacije in pogodbe, pa hkrati pozorno spremljamo tudi zaključke uspelih strokovnih posvetovanj, ki bodo v okviru tega sejma. Letos bo poleg ostalih sejemskih zanimivosti še poseben poudarek na napravah za promet-ništvo. Strokovnjaki delajo načrte, kako bi se čimbolj učinkovito prikazala ureditev prometa: brezžično upravljanje avtomatske kretnice, zapornice in podobno, kar vse si bo obiskovalec na sejmu lahko ogledal. V nastopnem hočemo navesti nekaj pomembnih razstavljal cev po njihovih prijavah: «Iskra», industrija za elektro-mehaniko, telekomunikacije, e-lektroniko in avtomatiko, Kranj (telefonske centrale, kinoprojektorji. merilni instrumenti itd.); «Elektrosignal», Ljubljana (jaki tok: stikalne in komandne plošče, komandni pulti, kabelska vozlišča itd.); šibki tok: skupinske antene, posamezne TV antene, svetlobne klicne naprave itd.); «Nikola Teslam, Zagreb (telefonske naprave, signalno-vamostne naprave); «Tež», Zagreb (TV katodne cevi, žarnice za radijske lestvice, signalne žarnice); «Ru-di Čajavec», Banja Luka (TV sprejemniki, avtomobilski in Razvoj italijanske lesne industrije Uvoz trdega lesa se je v treh letih potrojil I tranzistorski sprejemniki itd.); I «Jugomontaža», Zagreb (merilni instrumenti, transformatorji za obločno varjenje); Fabrika kablova «Moša Pijade», Sveto-zarevo (vzorci telefonskih in instalacijskih prevodnikov*; «EZ-rad», Gornja Radgona (televizijske antene, UKV antene, avtomobilske antene i td.); < na Reki, »Split* v Splitu in «Ul,inmk» v Puh Pri ladjah, ki so Mh zgrndTi za izvoz, je ladjedelnica «3. maj* so- delovala s 191.521 brt, ladjedelnica »Split* s 149.303 in «Ulja-nik» s 90.916 brt. Za domačo mornarico je «3. maj* sodelovala pri gradnji 170.829 brt, »Split: pri 198.229 in »Uljanik* pri 79 tisoč 89 brt ladjevja. Od splavljenih ladi j za izvoz odpade na «3. maj* 54.140 brt, na »Split* 34.080 brt in na »Uljanik* 12.700 brt, za domačo mornarico pa na «3. maj* (skupaj s »Kostreno*) 63.400 brt, na »Split* 4.720 brt in na »Uljanik* 13.151 brt ladjevja. Vse ostale jugoslovanske ladjedelnice so izročile v tem času tujim družbam 5.210 ton ladjevja, domači mornarici pa 26.250 brt; splavila pa so za izvoz 3.300 brt in za domače naročnike 2.650 brt ladjevja. Med tujimi državami, ki so naročile ladje v Jugoslaviji, so Švica, Anglija, Poljska, Argentina, Brazilija, Indonezija, Grčija, Sovjetska zveza itd. Jugoslovansko ladjedelstvo predstavlja močno postavko v izvozni politiki Jugoslavije, ker se z izvozom ladij dejansko vrši izvoz jugoslovanske industrijske opreme in v skupnem izvozu predstavlja izvoz ladij kar eno desetino. dr. B »ANA NERI« IZ PULJA CEZ TRST V BRAZILIJO Te dni so brazilski mornarji prevzeli v Pulju motorno ladjo »Ana Neri«, ki je bila za Brazilijo naročena v ladjedelnici »Uljanik«. Na poti v Brazilijo je ladja priplula v Trst. Kakor so mornarji pojasnili nekemu našemu sodelavcu ,gre za 10.000-tonsko luksuzno ladjo, ki bo vozila med brazilskimi in argentinskimi pristanišči. Zmešnjava glede uvoza mesa Neki milanski list je objavil vest, da so carinske oblasti ustavile na meji 30 vagonov-hladil-nikov, v katerih je 1300 zaklanih telet, ki so jih italijanski uvozniki kupili na Holandskem. Meso je bilo odpremljeno z Nizozemskega 26. septembra v vagonih, ki imajo hladilno avtonomijo 8 dni in 5. oktobra je pošiljka stala na mrtvem tiru na italijanski meji, tako da se je meso pokvarilo. Milanski list 'piše, da je do tega prišlo zaradi dveh nasprotujočih si odlokov s strani vlade. Najprej je ta dovolila uvoz posebnega kontingenta mesa, nato pa ga je na pritisk domačih živinorejcev skrčila na 30% prvotne količine. Med tem časom pa so se italijanski uvozniki že domenili s Holandci in ti so teleta zaklali in odpremili po železnici. V Milanu se je teletina podražila za 100 lir pri kg, ker jo je dejansko zmanjkalo. Milanski mesarji namreč ne marajo domačih telet, ker niso »prve izbire«. UVOZ MASTI USTAVLJEN V Uradnem vestniku z dne 5. oktobra 1962 je objavljen odlok, ki prepoveduje nadaljnji uvoz prašičje masti in slanine iz držav članic Evropskega skupnega trga in iz čezmorskih držav, ki so s prvimi povezane. Uvoz se začasno prekine tudi iz drugih držav. ITALIJANI SE VRAČAJO IZ NEMČIJE Zahodno nemški listi poročajo, da je danes v avtomobilskih tovarnah «Volkswagen» v Wolfs-burgu zaposlenih okoli 3000 delavcev iz Italije. Njihov zaslužek je razmeroma dober, tudi nastanjeni so v sodobnih stanovanjih. Kljub temu se prenekateri Italijani kmalu po namestitvi vrne v Italijo, ker čuti domotožje po svojih krajih. Izkušnja je pokazala, da se je okoli 15 odsto italijanskih delavcev nameščenih pri tem podjetju vrnilo v Italijo že po šestih tednih. Vodstvo tovarne ima sicer o italijanskih delavcih ugodno mnenje in pravi, da so pridni. Po podatkih Osrednjega zavoda za statistiko v Rimu za 1. januar 1961 je znašala obdelo-valna-gozdna površina v Italiji 27.790.098 hektarov. Na gozd kot tak je od te površine odpadlo 5.826.000 hektarov. Nekoliko poznejše ocenjevanje je pokazalo ,da je od preostale površine 21.964.098 ha 3.124.192 ha strme, vodno neurejene površine, ki je v razmerju 38 odsto bolj ali manj posejana oziroma zasajena a v resnici ne daje niti naj skromnejših ustreznih pogojev za poljedelsko izkoriščanje. Na tem ozemlju, ki je bilo še nedavno gozdna površina, bi se moralo izvajati široko intenzivno pogozdovanje, bodisi obvezno v breme države, bodisi prostovoljno, delno ali celotno v breme zasebnikov glede na to, da se je V desetletju do 1960 obstoječa gozdna površina povečala le za 4 odsto (5.620.000 ha v letu 1951). Prirastek je sicer skromen, čeprav so bili manj skromni tehnični napori za njegovo dosego, ki v današnjih razmerah zagotavlja letno proizvodnjo 150 milijonov drevesc v drevesnicah Državne gozdne ustanove. O teh gresta dve tretjini za obogatitev in ureditev javnega sektorja in ena tretjina za prostovoljno melioracijo gozdov in ustreznih del. Letna potrošnja gozdnih sadik za pogozdovanje in gojenje znaša 2000 stotov za iglavce in 4000 stotov za listavce. Znaten uspeh je bil dosežen tudi v pogledu starostne dobe gozdov in sicer z omejitvijo sečnje. Leta 1959 so posekali za 30 odsto manj gozda nasproti 1952 in celili 46 odsto v odnosu na iglavce. Proizvodnje je 1. 1959 dosegla 3,098.000 kub. m lesa, od tega 1,127.000 kub. m iglastega. Domača potrošnja pa je znašala 3,460.000 kub. m od katerih je na iglavce odpadlo 2.413.000 kub. metrov. Leta 1960 ko je bila gozda površina razdeljena v razmerju 20 odsto na iglavce in ostalo na listavce, je znašala domača proizvodnja 3.232.000 kub. metrov (samih i-glavcev 1.349.000 kub. metrov). Leta 1961 je domača proizvod- nja nekoliko upadla ter je dosegla 3.197.000 kub. metrov (od teh 1.284.000 kub metrov iglavcev). Potrošnja lesa je bila 1. 1960 za 37 odsto večja kot v prejšnjem letu. Ta odstotek gre na račun uvoza in to kljub zalogam, ki so si jih oskrbeli po-sredniki-uvozniki. Uvoz lesa se je povečal tudi 1. 1961; leta 1960 je znašal namreč 4.751.000 kub. metrov, medtem ko je naslednje leto 1961 dosegel 4,871. 740 kub. metrov neobdelanega lesa (3,410600 kub. metrov samih iglavcev). Povečanje uvoza je treba brez dvoma pripisati naglemu razvoju gradbeništva, ki je na sektorju javnih del v zadnjih dveh letih dosegel vrednost 700 milijard na leto, na sektorju stanovanjske gradnje 1961. leta pa 285.524 novih objektov, in to v občinah z nad 20 tisoč prebivalci, kar da 17,6 odsto več kot leta 1960. Povečani uvoz in razgibano gradbeništvo sta vplivala tudi na lesno industrijo. Iz gibanja pokazateljev (indeksov) v primerjavi 1953 = 100 opazimo, da je srednja mesečna proizvodnost v drugem poljetju 1961 dosegla: Žage 118,8, industrija vrat, okvirjev in podobno 181,7, tovarne vezanih plošč 196,5, tovarne lesnega pohištva in opreme 143,1. Največji skok je opaziti pri tistih dejavnostih, ki zahtevajo predelavo trdega lesa. Leta 1961 je znašala italijanska proizvodnja lesenega po-r.štea kar 200 milijard lir (izvoz v i-stem letu 5 milijard lir). Omeniti je treba še, da se je v tem obdobju uvoz trdega lesa skoro potrojil. Rado LAUTTN Investicije ameriškega kapitala v Evropi Po običajnem letnem poročilu velike družbe General Foods Corp. je vrednost njenih prodaj v finančnem letu, ki se je zaključilo 31. marca 1962 dosegla 1 milijardo 189 milijonov dolarjev ter je bila za 29 milijonov dolarjev višja od celotne vrednosti prodaj v prejšnjem letu. Družba je povečala svoje prodajo zlasti izven Amerike in med posameznimi področji je njeno poslovanje pokazalo največji napredek v Zahodni Evropi. V teku zadnjega poslovnega leta je zato družba odkupila šest tujih podjetij, in sicer neko francosko tvrdko za prodajo začimb, francosko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo žvečilnega gumija, dansko tovarno prepečenca in . keksov, neko mehiško tovarno pripravljenih jedi, avstralijansko tovarno prehranjevalnih izdelkov in italijansko tovarno Bertagni, ki ima sedež v Bologni in pro izvaja testenine. Družba je postavila v Sydneju velik maga-cin, kjer prodaja neposredno potrošnikom proizvode uvožene iz Amerike. Prav tako je odprla prodajalne v Venezueli, na Japonskem, v Braziliji, v Južni Afriki in na Filipinih, čisti dobiček je znašal konec poslovnega leta 72,2 milijona dolarjev. Tovarna pohištva «Nova Gorica» Tovarna pohištva »Nova Gorica«, ki zaposluje danes že okoli 900 delavcev in si je utrla pot s svojimi izdelki daleč v svet, je pričela obratovati leta 1948 v Kromberku z 200 delavci. Pri tem se je lahko naslonila na staro tradicijo solkanskih mizarjev, ki so sloveli daleč izven svoje domovine. V začetku se je podjetje zadovoljilo z domačim trgom, toda čim bolj je proizvodnja naraščala in se izpopolnjevala, toliko bolj je bilo treba misliti na izvoz. Danes izvaža tovarna svoje pohištvo, ki ga izdeluje serijsko, v Anglijo, Združene ameriške države, Kanado, Zahodno Nemčijo, na Madžarsko pa tudj v A-zijo, kakor v Kuvait. Za izdelavo pohištva uporablja les iz bližnjega Trnovskega gozda in z Idrijskega, ima pa tudi lastno žago in izdeluje furnir iz domačega žlahtnega lesa; furnirje iz eksotičnega lesa nabavlja v tovarni »Topol« v Ilirski Bistrici. Na njene izdelke naletiš na velikih mednarodnih sejmih po vsej Jugoslaviji, tako v Zagre^ bu kakor tudi v Ljubljani, ali na ožjih domačih sejmih, kakor r.mo jih opazili na Gorenjskem sejmu v Kranju. Pri svojem izvozu se oslania na znana jugoslovanska podjetja, kakor Pri-morje-Export, Slovenijales, Kooperativa in Lesnina. Svoje pohištvo izvaža tovarna tudi v Italijo. Med prvimi podjetji v Jugoslaviji je tovarna pohištva »Nova Gorica« pričela izdelovati sodobne vzmetnice za postelje, ki so v Italiji znane zlasti pod označko «Permaflex». ®3JGS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA UR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon Si- 38-101, 38-045 brzojavni naslovi- BANKRED Hotel POŠTA Trg Oberdan l (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. TRANS-TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31 906, 95-880 UVAŽA; vse lesne surlmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste tovarne C E AT in vse proizvode gum najvažnejših italijanskih industrij. JrubAJLuAOfia ICofiM, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 9 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet Iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd. Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana. Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Pl oče - Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZr ŠT. 8.1. . TELEFON ŠT. 37-808 KEGA ZDRUŽENJA Prispevki za prostovoljno zavarovanje Navodila so namenjena urad nikom, delavcem in na splošno vsem tistim, ki so dosegli od Zavoda za socialno zavarovanje (INPS) avtorizacijo za prostovoljno plačevanje prispevkov za pokojnino. 1. Pooblastilo velja od dneva, ki je označen na izkaznici in ustreza prvi soboti, ki sledi dnevu, ko je bila vložena prošnja. 2. Zainteresirani lahko kupijo mamke za prostovoljno plačevanje prispevkov pri vsakem poštnem uradu im pri blagajni na sedežu socialnega zavoda. 3. Znamke se namestijo na izkaznici v vrednosti- M je označena na naslovni strani, ali pa v manjši vrednosti: nikoli pa ne v večji, kot je tam označena. Edino izjemo tvorijo bivše služ-in pomočniki, kateri morajo plačati točno vsoto, ki je označena na izkaznici. 4. Ne sme se prilepiti več kot eno znamko na teden. 5. Prilepljene mamke morajo biti uničene po kronološkem redu z oznako datuma, s katerim se zaključi teden na katerega se nanašajo. 6. Plačevanje prispevkov z znamkami ni dovoljeno v času, ko so lastniki izkaznic zaposleni in v času, ko prejemajo doklade za brezposelnost, ali pa v času zdravljenja v bolnišnici in v času, ko prejemajo doklade po omenjenem Na političnem obzorju USTANOVITEV «S LOVEN- zdravljenju. 7. Izkaznice za pro-| stovoljno plačevanje prispevkov so navadno veljavne 24 mesecev od dneva, ko so bile izdane in lastniki jih morajo izročiti sedežu za Socialno Zavarovanje isti dan, ko zapade njih veljavnost, čeprav so še nepopolnjene. Lastniki jih morajo skrbno hraniti, kajti izkaznice predstavljajo e-dini dokaz o plačilu prispevkov. Izkaznice, ki so bile izdane poljedelcem za prostovoljno dopolnilo števila prispevkov, so veljavne eno agrarno leto. 8. Znamke, ki se nanašajo na pretekli čas, ki presega pet let na dan izročitve izkaznice, na kateri so nameščene. Zavodu za Socialno Zavarovanje, so brez vsake veljave. 9. Znamke, ki so nameščene in uničene za čas pred začetkom poteka veljavnosti izkaznice, ali pa za čas, po dnevu, ko je izkaznica zapadla, so prav tako neveljane in jih bo Zavod zainteresiranim izplačal. Tedenske znamke za prostovoljno plačevanje prispevkov v veljavi od 2. julija 1962. I. samo za protituberkulozno pomoč; II. samo za pokojnino; III. za pokojn. in za protitu-berk. pomoč; IV. osnovni pri-spev. za pokojnino: Uradniki in delavci: i. II. HI. IV. I. 63 568 632 6 n. 86 775 862 8 hi. 136 1224 1361 10 IV. 186 1673 1861 13 V. 228 2050 2280 15 VI. 275 2472 2749 18 Kat. VII. 328 2948 3278 21 vin. 386 3470 3858 25 IX. 450 4045 4498 29 X. 321 4683 5207 33 XI. 599 5383 5985 37 XII. 686 6163 6852 41 XIH. 777 6980 7761 45 Poljedelci S stalno plačo: moški : 35 410 445 6 ženske in moški izpod IS let: 30 330 360 5 Dninarji: moški : 30 250 280 6 ženske in moški izpod 18 let: 10 130 140 3 Neposredni poljedelci, spolovinarji, koloni: moški: 20 190 210 6 ženske: 20 100 120 3 Služkinje, gospodinjske po- močnice m pomočniki (v Trstu) od 16.4.1960, moški s polno službo: (za pokojn. in za protituberkulozno pomoč). moški s polovično službo: 475 8 ženske s polno službo: 475 8 ženske s polovično službo: 455 6 Kot zgoraj (v Miljah in v drugih manjših občinah): 385 6 moški s polno službo: 475 8 moški s polovično službo: 455 6 ženske s polno službo: 385 6 ženske s polovično službo: 280 6 ŽIVAHEN OBMEJNI PRO-met. V preteklem septembru je prešlo s potnim listom itali-jansko-jugoslovansko mejo 330 SKEGA KLUBA.), Prejšnji ^OOOO^v TanS Septembra nonedeliek so v Trstu v Greeor-I “[). Vg ^pmp^tnico9 pa je prešlo mejo v obe smeri 570.290 potnikov (v avgustu 647.000, v septembru 1961 464.000). Kakor ponedeljek so v Trstu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 odprli »Slovenski klub*. Uvodno besedo je imel dr. Robert Hlavaty, nakar je nastopil »Ko- roški oktet* ,ki je že gostoval Bazovici in v sv. Križu. Tudi to pot so Korošci res s čustvom zapeli več prelepih domačih pesmi, ki so šle vsem zbranim do srca. Slovenski klub naj bi postal shajališče vseh Slovencev v Trstu ne glede na njihovo politično prepričanje in njihov svetovni nazor. SLOVENCI NA KANDIDAT. NIH LISTAH. Kakor smo že poročali, nastopajo Slovenci kot kandidati na treh volilnih listah, in sicer na »Skupni slovenski listi*, na kateri kandidirajo samo Slovenci, nadalje na listi komunistične stranke in na listi socialistične stranke. Komunistična stranka je v kinu »Arcobaleno* priredila volilni shod, na katerem je poslanec Vidali govoril v italijanščini, Marina Bernetič, ki kandidira kot Slovenka na komunistični listi, pa je spregovorila v slovenščini. Govorila je o naporih komunistične stranke za zaščito pravic Slovencev v občinskem in deželnem svetu ter v parlamentu. Spregovoril je tudi dr. Pogassi, ki tudi kandidira. V nedeljo so politične skupine, ki bodo kandidirale na skupni slovenski listi, odobrile volilni program, vendar lista doslej še ni bila objavljena. V razgovoru z urednikom »Mladike* je dr. Simčič, ki je doslej zastopal Slovensko katoliško skupnost in Slovensko demokratsko zvezo v tržaškem občinskem svetu, izjavil, da so ga predstavniki političnih skupin, ki bodo kandidirale na skupni listi povabili, naj bo nosilec te skupne liste. Ta lista bo zajemala kandidate Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske demokratske zveze, Slovenske krščansko-socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev. Odvetnik dr. Frane Tončič je v »Primorskem dnevniku* objavil pojasnilo na povpraševanje, da se je že pred meseci umaknil iz vodstva Skupine neodvisnih Slovencev. Po nedeljskem sestanku predstavnikov Skupne slovenske liste je bil objavljen volilni program. Njeni kandidati se hočejo boriti za pravice in koristi slovenskega prebivalstva v smislu italijanske Ustave in londonske Spomenice o soglasju. Zahtevali bodo zlasti pravico do uporabe slovenščine v občinski upravi in za namestitev Slovencev v občinski Upravi; za financiranje slovenskih kulturnih in dobrodelnih Organizacij občinskih skladov; za večje upoštevanje potreb in koristi okoliških krajev ter kmečkega in delavskega sloja. VOLILNA POLEMIKA. Marina Bernetič kandidatinja na komunistični listi, polemizira v «Delu» s slovenskimi političnimi skupinami, ki so sestavile skupno slovensko listo in pravi : stališča, ki jih zavzemajo predstavniki teh skupin postavljajo slovensko gibanje izven celotnega demokratičnega gibanja, kar je stvarno v korist raznarodovalnim, nacionalističnim in Protidemokratičnim stališčem krščanskih demokratov; to je Prav tistim, ki povzročajo slovenski skupnosti in demokratičnemu gibanju v državi na splošno veliko škodo... Usmerjati borbo proti komunistični partiji Pomeni voditi boj proti demokraciji. GIBANJE ITAL. KRŠČANSKIH DEMOKRATOV. Tudi krščanski demokrati so pričeli z agitacijo za občinske volitve v Trstu. V kinu «Grattacielo» je imel na zborovanju dr. Botteri, novi pokrajinski tajnik, daljši volilni govor. V njem je nastopil zlasti proti »komunističnemu in fašističnemu ekstremizmu*. 1 je razvidno iz teh podatkov, se je letos število potnikov s potnim listom povečalo v primerjavi z lanskim septembrom kar za 100.000. Največ je bilo Italijanov (110.000), nato Nemcev (44.000), Jugoslovanov, Francozov, Avstrijcev itd. PODŽUPAN V RIMU. Minister za trgovinsko mornarico Mkcrelli je te dni sprejel tržaškega podžupana prof. Cumba-ta ter ga zadržal na daljšem razgovoru. Med drugim je minister še enkrat potrdil, da bo FINMARE postavila na progo Jadransko morje-Severna Amerika novi ladji «C. Colombo* in «L. da Vinci», in sicer na mesto starih ladij «Saturnia» in «Vul-oania», ki ju bodo kmalu razdrli. ZA REDNO NAMESTITEV PROFESORJEV. V soboto se je na tržaški univerzi zaključila sedemdnevna stavka, ki so jo u-prizorili poverjeni profesorji in asistenti. Stavka je imela vsedržavni obseg. Stavkajoči zahtevajo od vlade, da poveča denarni prispevek za univerze, da razširi število nameščenih profesorjev in da poskrbi za nove učilnice. PROTI ZASTRUPLJANJU LJUDI. Goriški pokrajinski zdravnik dr. Montagna je dal za dva meseca zapreti tovarno masla «Alto Isonzo*, v kateri so sanitarni oragni ugotovili, da ponarejajo maslo z raznimi primesmi. NOVI JUGOSLOVANSKI POSLANIK V RIMU. Te dni je potoval skozi Trst novi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda. Na tržaški postaji so 1 ga pozdravili generalni konzul FLRJ v Trstu Rudi Janhuba, vicekonzula Kovačič in Bakarič ter. odv. G. Gerin iz urada za zvezo z zunanjim ministrstvom. STAVKA BOLNIČARJEV. Danes se nadaljuje stavka uslužbencev bolnišnic, ki hočejo s tem podpreti svoje zahteve na-pram zvezi FIARO, ki združuje italijanske bolnišnice. Uslužbenci zahtevajo splošno reformo bolnišnic, minimalne poviške na plačah in znižanje delovnega urnika. NATEČAJ ZA TRŽAŠKE GLASBENIKE. Dobrodelna ustanova cii; Karel Sai je razpisala natečaj za študijsko štipendijo za glasbenika ali slušatelja glasbene šole (kompozicije). Prošnje ie treba poslati na naslov «Fon-dazione dott. Carlo Sai» presso Časa Musicale Giuliana v Ul. F. Venezian št. 24 do vključno 31. oktobra 1962. Štipendija znaša .'18.009 lir. KOVINARJI ZASEBNIH TOVARN STAVKAJO. Po vsej Italiji se je te dni nadaljevala 72-urna stavka kovinskih delavcev, ki ne stavkajo vsi hkrati, temveč v različnih dneh; v Milanu sc se zbrali kovinski delavci iz vse pokrajine in organizirali povorko po mestnih ulicah. Povorke se je udeležilo blizu 100.000 delavcev. NAŠE SOŽALJE V Trstu sta umrla Marij Križ-mančič in Milan Godina, na Opčinah 8l-letna Gabrijela švagel vd. Ferluga, Marija Pokelšek vd. Ostrouška, 87-letni Ignacij Guštin, na Proseku Marija Milič roj. Verša, Rudolf Cibic in Mirko Cibic, v Lokvi 82-letna Mara Hreščak roj. Lantieri, mati tržaškega novinarja Dušana Hreščaka, v Lonjerju Judita Pečar, v Gabri j ah 74-letni Rudolf Primožič, v Rubijah pri Komnu 83-ietni Anton Caharija, v Ricma-njih Marija Kjuder roj. Zigante. Vloga Jadrana v okviru EGS Na sedežu beneških industrij-cev je bil 1. oktobra študijski sestanek industrijskih odborov iz Benetk in drugih mest ob Jadranskem morju. Razprava se je sukala o temi »Evropsko skupno tržišče in pomorski promet na Jadranu*. Sestanka se je udeležil tudi poslanec Lambert Shaus, predsednik odbora za promet v Evropski gospodarski skupnosti. Odvetnik Valeri Manera, predsednik industrij cev v beneški pokrajini, je v daljšem govoru poudaril, da je odprtje Sueškega prekopa povzdignilo Jadransko morje, prva in druga svetovna vojna pa sta ga potisnila skoraj v ozadje, in sicer zaradi nastanka novih gospodarskih blokov. Sedaj se industrij-ci z vseh področij, ki gravitirajo na Jadransko morje prizadevajo, da bi dvignili pomen Jadrana med drugimi morji. Jadransko morje mora postati vodna pot med Evropskim skupnim trgom in vzhodnim Sredozemljem, Vzh. Afriko m Juž-novzhodno Azijo. Zaradi tega je treba modernizirati pristanišča ob Jadranu in zgraditi vse tiste naprave, ki naj omogočijo nemoten razvoj prometa vzdolž Jadrana. Sem spada zlasti modernizacija naprav, tako da bi poslovanje kolikor mogoče konkurenčno ; to bi privabilo na Jar dran mnogo prometa z drugih področij, koder teče promet z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Poslanik Shaus je omenil, da zavzema vprašanje prometa posebno mesto v določilih rimskega sporazuma o Evropskem skupnem trgu. Govornik je nato dodal, da je odbor za promet pri Svetu EST predlagal, da bi počakali z uvajanjem določb o konkurenci v pomorskem prometu do konca leta 1964, in sicer zaradi tega, ker je ta promet vprašanje posebne narave v okviru Evropskega skupnega trga. Odlog določb EST zahtevajo dejansko tudi obstoječe zveze med trgovinskim ladjevjem EST in ladjevjem drugih držav nečlanic. Glede pomoči, ki jih posamezne države podeljujejo ladjedelstvu, je poslanik Shaus dejal, da ta pomoč ne moti postopnega uresničevanja Evropskega skupnega trga, če ne vplivajo neposredno na konkurenco in če pomenijo samo težnjo za izboljšanjem poslovanja in znižanja proizvodnih stroškov. Tržaške industrijce je na beneškem zasedanju predstavljal predsednik Združenja tržaških industrij cev dr. D. Doria. V krajšem govoru je dr. Doria poudaril potrebo, da se prometne zveze posameznih članic Evropskega skupnega trga poenotijo v eno samo veliko in urejeno prometno mrežo, ki naj omogoči nemoteno trgovanje, med članicami EST in tretjimi državami. AVTOBUSNE ZVEŽE Z JUGOSLAVIJO TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: ob 17.15, 14.00 in 15.30; prihoa v Trst ob 9,20, 10.00 in 20.00. TRST — LJUBLJANA — ZAGREB Odhod iz Trsta: ob 15.30 in prihod v Trst ob 10.00. TRST — PULJ Odhod iz Trsta: vsak dan ob 15.00, ob nedeljah ob 7.25. Prihod v Trsi vsak dan ob 11.15, ob nedeljah ob 20.00. TRST — REKA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 8.00 in ob 18.00. Prihod v Trst. vsak dan ob 19.20 in ob 8.50. TRST — KOMEN Odhod iz Trsta ob 12.15 in 15.00; prihod ob 8.00 in 17.50 (ob nedeljah ob 8.35). TRST — FERNECE Odhod iz Trsta- ob delavnikih ob 7.30, 10.45, 13.10, 15.30 in 18.00; ob praznikih pa vsake pol ure od 7.25 do 22.30 TRST — SEŽANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 6.45, 7.15, 14.00, 15.00, 15.30; ob petkih in sobotah ob 7.00, 15.30; ob nedeljah ob 9.30, 19.00; ob ponedeljkih ob 12.30, 19.00. TRST — PESEK Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 7.55, 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. TRST — H£K PELJE - KOZINA Odhod iz Trsta: ob 13.00 in ob 17.30, — ob ned. ob 8.00 in 18.00. Prihod v Trst ob 8.00 in ob 19.40, — ob nedeljah ob 8.50 in 19.20. (Slavnik - SAP) TRST — ŠKOFIJE Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.20, (.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00. Ob praznikih od 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15. 18.30, 20.00, 23.30: Avtobusi odpeljejo s Trga stare mitnice (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Odhod iz Trsta: ob 7.30, 11.00, 12.00. 13.00, 16.45, 19.00. TRST — UMAG Odhod iz Trsta, ob 8.00, 12.20, 14.50 ter ob 18.30 TRST — BUJE Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.00, 14.00 in ob 16.00. TRST - DUTOVLJE - AJDOVŠČINA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 6.45 in ob 15.00. TRST — ŠTANJEL Odhod iz Trsta: ob 6.45 in 18.00. Prihod v Trst: ob 13.15 in 16.05 kulturam živipiie Ko je prvič zapiskal vipavski polž Shžfflue FRANCESCO CATALUCCIO: Formazione della Nazione Alge-rina. Str. 176, cena 1000. Založil Zavod za proučevanje mednarodne politike (Istituto per gli Studi di Politica Internazio-nale) — Milan, Via Clerici 5. Knjiga obravnava zgodovinsko-politični razvoj alžirskega vprašanja od francoske zasedbe dalje. VISTA TRST — Ui. Carducci 15, telefon 29-656 Bogatu izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov m fotografskega materiala. Kaj je turistom všeč in kaj jim ne ugaja Portorož, sredi septembra 1962 Ob začetku letošnje sezone sem že poročal o svojih razgovorih z nekaterimi gosti iz tujine ter o njihovih vtisih, prijetnih in nevšečnih, ki jih dobivajo v zvezi z bivanjem v našem letovišču. Take razgovore sem še nadaljeval med to sezono in zdaj lahko dopolnim svoje prvo poročilo z nadaljnjimi navedbami, ki bodo po moji sodbi dovolj zanimive, da se lahko objavijo, .tudi v interesu tukajšnjega turizma, čeprav omenjajo tudi neugodne vtise. Kaj pravijo Švedi O švedskih turistih, ki prihajajo v Portorož po zračni poti čez Benetke in potem z avtobusi čez Trst in obmejni blok pri škofijah, sem že poročal po navedbah gospoda Bengta Sun-dina iz Stockholma, spremljevalca in vodiča teh letečih švedskih skupin. Njegove navedbe mi je v polnem obsegu potrdila gospa M., ki spremlja tiste švedske skupine, ki ne prihajajo v Portorož po zračni poti čez Benetke, marveč po železnici čez Jesenice in Ljubljano. Njihova potovanja organizira sporazumno s predstavniki tukajšnjega turizma potovalni urad švedskih državnih železnic (Jaern-vaeg), a železniška vožnja gre preko Danske, Zapadne Nemčije in Avstrije do Jesenic v Jugoslaviji .Tu pričakuje gospa M. vsakih 14 dni prihajajoče nove goste, katerih je včasih tudi do osemdeset. Ona poskrbi za njihov prestop na Slavniko-ve avtobuse, ki jih pripeljejo potem naravnost v Portorož. Tudi te skupine se o vsem, kar je v zvezi z organizacijo potovanja, s pregledom na meji in z bivanjem v Portorožu, nadvse pohvalno izražajo. Zadovoljne so z nastanitvijo in s prehrano, s postrežbo in z vljudnostjo osebja, pa tudi na splošno z zabavnimi prireditvami in z izleti po kopnem in po morju. Sporazumevanje v jezikovnem pogledu omogoča večinoma nemščina, katere pa niso vešči vsi švedski gostje, včasih tudi angleščina, katere zopet osebje, zaposleno v gostinskih podjetjih, večinoma ne obvlada. V interesu tukajšnjega turizma bi zato bilo, če bi se za to osebje prirejali čez zimo poljudni tečaji švedskega jezika, ki naj bi omogočili neposredno sporazumevanje med gosti in osebjem vsaj v nujno potrebnem obsegu. Avstrijci so zabavni Poleg Švedov in Nemcev iz Zapadne Nemčije je tudi letos med inozemskimi turisti v Portorožu največ Avstrijcev, z dvema sem se osebno seznanil in o razgovorih z njima bom tu poročal. Oba sta Dunajčana in poklicno zaposlena v industriji, ki izdeluje žerjave, dvigala, premične stopnice in podobne vi-sokovredne izdelke. Ker sta iz dveh različnih, v medsebojnem odnosu konkurenčnih podjetij, oba pa tudi duhovita, dovtipna in hudomušna, sp razgovori z njima bili zares zabavni, obenem pa tudi za moje žurnali-stične namene zelo plodni. Oba sta strojna inženirja in nadpovprečno izobražena. Prvi je starejši gospod, ki je v Portorožu že večkrat bil na letovanju, vsakokrat s soprogo kot gost v hotelu *Palace», drugi je precej mlajši, a tudi že poročen. Letos je bil v Portorožu prvikrat in z ženo sta bila nastanjena v vili »Dora*. Prvi (P.) je skoraj popolnoma zadovoljen s tem, kar mu nudi Portorož. Prihaja sem zato, ker mu prija podnebje, mirno morje, dobra hrana, udobna nastanitev in pa vsa bližnja okolica z možnimi sprehodi po položnih vzpetinah, z razgledi na Portoroški zaliv, na odprto morje onstran Savudrijskega rta in na Tržaški zaliv z verigo alpskih vrhov v ozadju, ki sega od Triglava do švicarskih gora. £e-lo rad hodi z ženo na bližnje razgledne točke in je vzhičen nad lepotami veličastne narave. Prav nepovoljno se pa izraža o stanju cest in poti izven glavnih komunikacij, ki da so od leta do leta slabše in že skrajno zanemarjene. Kot primer navaja pot, ki vodi za Ribjo restavracijo v hrib, in pa staro cesto, ki pelje mimo poštnega poslopja k zgornji cesti v smeri proti Belemu križu. Te poti da so za letoviški kraj, v katerem plačujejo tujci razmeroma visoko turistično takso, vprav nemogoče in za fino obutev posebno ženskih gostov iz velikih mest res ffogubne. Steze v alpskem gorovju v Avstriji so po njegovi sodbi bolje vzdržane. časopisov iz Avstrije, katere je v prejšnjih letih v Portorožu lahko kupoval, letos ni več, a on jih dosti ne pogreša, ker si je naročil svoj časopis za dobo dopusta v Portorož in pošta mu ga večinoma redno dostavlja. Namerava priti prihodnje leto zopet, a upa, da poti izven glavne ceste tedaj ne bodo več tako zanemarjene. Obljubil sem mu, da bo za sprehode v hrib morda že našel vsaj kako vzpenjačo in morda tudi premične stopnice, če jih bo namestila njegova konkurenca. Dr. O. | (Konec prihodnjič) 1 (Nadaljevanje in konec) Naravno je bilo, da so v teh praskah med Slovenci in Italijani padale tudi razne opazke in zbadljivke na račun vipavske železnice, češ da vlak vozi «šparherd» (v resnici je bil trup lokomotive štirioglat); vipavskemu vlaku so tudi precej o-pravičeno očitali, da je prava polževka, saj je vozil s hitrostjo komaj 25 kilometrov na uro. Zanimivo je, da dolgo časa ni bilo na progi skoraj nikjer zapornic in tako se je zgodilo, da je v Prvačini polževka ubila kravo, ki se je mirno pasla ob železnici. V začetku sta na progi vozila samo dva para vlakov, pozneje pa so postavili na progo še en par. Popoldanski vlak je bil za potnike in tudi druge, ki so tekmo mirno s polja opazovali, pravi doživljaj. Tik pred gori-ško postajo, južno namreč, je vipavska železnica tekla skoraj vzporedno z južno železnico (iz Trsta proti proti Gorici) na dolžini nekakšnih dveh kilometrov. Mala vipavska lokomotiva je vselej na tem odseku vozila hitreje in v tekmi z velikim železniškim strojem južne železnice zmagala. Potniki obeh vlakov so seveda navijali vsak za svojo lokomotivo in se skozi okna zbadali. Po eni izmed takšnih zmag je v Dornbergu domači veljak Šinigoj počastil strojevodjo vipavskega vlaka s pletenko starega vina. Ta srečni vlakovodja je bil Ljubljančan Haderbolec. škoda, aa je bila železnica speljana samo do Ajdovščine in ne do konca Vipavske doline, to je do Vipave. Pred cerkvijo v Logu je tedaj stal spomenik huzarja Pavlu Roštašu, ki je v boju s Francozi dobil v prša 60 strelov. V Vipavi je bila znana restavracija »Pod skalo* in to čisto ob izviru Vipave. V poletnem času je bilo tu gostom res sveže in prijetno. Pozimi pa je tod pihala strahovita bur-ja. tako da so morali pošto prevažati z ''ozom, na katerega so naložili težko kamenje in včasih je spremljalo voz po več ljudi. Burja ni prizanesla niti težkim tovorom, saj je včasih dvignila z voza tudi 260 kilogramov težko balo bombaža in se njo poigrala v zraku. Tudi vipavski vlak je včasih na progi med_ Ajdovščino in Sv. Križem zaječal pod silnimi sunki burje, vendar se ji nikoli ni posrečilo, da bi ga prevrnila. V tistih časih so imeli učitelji vse Vipavske doline navado, da so se ob četrtkih sestajali v Gorici. Na Gorico pa je bil pravi naval med sejmom sv. Andreja in na praznik sv. Hi-larija .Vipavski vlak je bil tiste dni tako natrpan, da si je mogla vipavska železnica izposoditi 10 do 15 vagonov. Na gori-ške sejme je prihajal tudi «Pe-pi» iz Prvačine v fraku in s paličico v roki. Pepi je tudi povsod spremljal prvaško godbo in s svojimi norčijami zabaval plesalce in plesalke in vse ženice, ki so se zbirale okoli «brjarjev». D. ULČAKAR A V TO PR E VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MORERI 3J\ 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne pre-voze za tu In inozemstvo. — Po-strežba hitra. Cene ugodne. JUGOSLOVANSKI PISATELJ V TUJIH JEZIKIH Knjiga pisatelja Miodraga Bu-latoviča »Rdeči petelin leti do neba», ki je bila tiskana pred dvema letoma v Zagrebu, je bila prevedena v razne evropske jezike. Nedavno je izšel tudi angleški prevod, ki ga je oskrbel E D. Goy v New Yorku, v založbi Geis Association. Charles Goove je priobčil v «New York Timesu« (5. oktobra) obsežno oceno s sliko jugoslovanskega pisatelja. Naslov knjige se v prevodu glasi «The Red Cock flies to Heaven». Kritik pravi, da to delo spominja na alegorije Kafke, slike Breughela in skladbe Stravinskega. Dejanje se odigra v nekaj urah v Črni gori. Lahko bi to bilo v davni preteklosti, ko bi pisatelj v knjigi ne omenjal avtomobila in letala. SMRT DVEH GLEDALIŠKIH UMETNIKOV Trst je v kratkem času izgubil dva znana gledališka umetnika. V tržaški bolnišnici je umrl v 64. letu starosti Just Košuta iz Sv. Križa, nekaj dni nato pa v Mariboru Belizar Sancin iz znane tržaške družine, ki je dala še drugega mojstra v glasbi. Oba sta se udejstvovala v Trstu in Mariboru. Iz Trsta ju je gnalo življenje v Jugoslavijo, ko se je nad našo zemljo dvignil fašistični vihar. Košuta se je po vojni vrnil med nas; tu je deloval kot član Slovenskega gledališča. Sancin je ostal v Mariboru kot tenorist mari- borske Opere in tajnik. Košuto smo zadnjič videli v vlogi grobarja v Shakespearovem «Hamletu*. SEMINAR ZA ITALIJANSKE UČITELJE ZAKLJUČEN V Rovinju so zaključili II. seminar za italijanske učitelje v Istri. Udeležilo se ga je okoli 50 učiteljev. Predavali so profesorji iz Italije in z zagrebške in beograjske univerze. Pobudo za tečaj je dala Zveza Italijanov v Jugoslaviji. Zaključno predavanje je imel prof. Carlo Schiffrer iz Trsta, ki je govoril o italijanskem preporodu med veliko pozornostjo slušateljev. PESNIK SPRAVE NA KOROŠKEM V založbi »Kaertner Druck-und Verlagsgesellschaft v Celovcu* je zbirka pesmi koroškega pesnika J. F. Perkoniga. Uredil jo je prof. dr. E. Nussbau-mer. Perkonig (1890—1959) je bil po krvi Slovenec, a je nisal in pesnil v nemščini. Dr. Nuss-baumer, ki je sam avtor knjige »Geistiges Kaernten* (Duhovna Koroška) in je tudi objektivno pisal o ustvarjalni sili Slovencev na Koroškem, pravi zdaj, da se je Perkonig od vročega borca spremenil v pesnika sprave. »Nemci in Slovenci živijo tu drug poleg drugega, zakaj se ne bi sporazumeli in živeli kot dobri sosedje? Zakaj si ne bi lajšali življenja. Ljudje naj bi bili le ljudje*. SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIM! TO-VORNO-POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj - Genova - Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry - Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo Buenos Aires), kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo, Japonsko . ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor-nimi ladjami od 8.000 do 18 000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA*, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni- 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU Hotel «Adria» - Ankaran Nudi cenjenim gostom okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave. — Hotel je odprt vse leto in se vljudno priporoča. adriaimpexs„ T R S Via della Geppa, 9 Tel.; 38-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo aadomest nih delov Pl AT, O M, RIV v Jugoslavijo Transmlria S. H. A. IMPORT - EX FORT TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrije Održava osam linija t to: SJEVEHNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Lon don l Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam t Antwerpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam i Annverpen. SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Yorka Philadelphie i Baltimora JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LEVAN'1 (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije. Beiruta i Aiexandrije. IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) Iz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 3U dana) iz Jadrana do Ranguna. DALEKi ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do .iapanskih luka. DALEKI ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama plovi 40 brzih 1 modernih brodova. ko]i imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan- kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA eJUGOLINIJEn RIJEKA - Jugoslavija Nove ta udobne ladje »Jadrolimjei (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l uOrebiče in m/l »Opatija* odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih jugo. slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastovo* odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst ali direktno na Jadroiinijo-Hijeka » Obiščite rgg\ IX. MEDNARODNI SEJEM ELEKTRONIKE, TELEKOMUNIKACIJ, \GR NUKLEARNE TEHNIKE IN AVTOMATIZACIJE - s posebnim «SODOBNA ELEKTRONIKA» p°udarkom na prometmstvo od 13. - 21. oktobra 1962 y GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE 30%popust na železnici! Ljubljana TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu z žitaricami so kupčije precej živahne. Posebno so prekupčevalci vpraševali po mehki pšenici, ki se je podražila za 100 lir pri stotu. Trg z moko je ugoden, nekoliko manj pa za domačo koruzo. Za oluščen in neoluščen riž so cene čvrste, in sicer za riž novega pridelka. Trg s sadjem in zelenjavo je dobro založen, vendar pa so kupčije, zelo slabe, in to zaradi visokih cen. Pri goveji živini, bodisi za rejo kot za zakol prevladuje ponudba pred povpraševanjem; zaradi tega kupčije ne morejo zadobiti pravega razmaha. Tudi pri prašičih ni posebnih sprememb; največ se prodajajo suhi prašiči in prašički za rejo. Perutnina gre vedno dobro od rok, ravnotako jajca; sveža domača jajca so v'zadnjem času precej draga, uvožena manj. Na trgu z oljem so kupčije živahne, vendar pa se cene niso spremenile. Prekupčevalci z vinom pričakujejo izid letošnje trgatve in se še niso izrekli, kakšne bodo cene novemu vinu. LES TRST. Navajamo cene za avstrijski rezan les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Smrekov rezan les: I-II širok 33-35.000, O-III širok 29.000, 0TV 27.000, IV 21.000, tramovi 28.500-29.500, les krajših mer izpod 4 m 19-20.000, izpod 3 m 15-17.000, tramovi po »običaju Trst» 14-15.000; Macesnov les: ITI 38.500-40.500. I-II-III 28-29.500, III 22.500-24.500; Borov les: ITI 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3 17/19 1210, Santos Fancy 18 1300, Viktorija V 18/19 1190; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1200, Hati naravna XXX 1220, Kostarika 1380; Arabska in ajri-ska kava: Gimma 1210, Moka Hcdeidak št. 1 1280; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1020, AP special 1060, Rob EK/1 3-5"o 1020, Rob EK special 1040, Rob EK/3 10-12% 1050; Slonokoščena obala 1040 lir za kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 100-150, fige 40-60, navadna jabolka različnih vrst 30-45, jabolka delicious extra 80-98, I. 60-75, hruške extra 110-120, I. 70-100, Kaiser extra 110-120, I. 80 do 95, VVilliam extra 80-90, I. 50-65, grozdje 50-58, grozdje ex-tra 120-130, I. 90-100, grozdje moška t 100-120, limone 160-180; suh česen (neto) 400-450, pesa 60 do 80, rdeča pesa 70-90, korenje krajevnega pridelka 30-40, čebula 30-35, zelje 100-120, dišeča zelišča 200-250, svež fižol 100-160, fižol boby 130-170, koromač SOHO, gobe (netto) 1800-2000, cikorija 70-90, solata 80-110, endivija 80-110, solata trokadero 110 do 200, krompir bintje 58-60, Berlino 45-46, zelena paprika 50 do 60, rumena 110-160, paradižniki 50-90, špinača 170-200, zelena 50-75, peteršilj 150-200, bu-čice 100-120 lir za kg. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Mehka domača pšenica 6850-7100, dobra merkanti-le 6550-6650, merkantile 6350 do 6400, trda domača pšenica, dobra merkantile 8750-9100, Mani-toba 8600-8700, pšenična moka tipa «00» 8300-8500, krušna moka tipa «0» 7900-8100, krušna moka tipa «1» 7500-7700, tipa «2» 7200-7400, moka za testenine 9100-9200, fina domača koruza 5750-5850, navadna domača koruza 4100-4200, uvožena koruza 4050-4100, uvožena rž 6800 do 6900, uvožen ječmen 4350-5000, domač oves 4800-5400, uvožen oves 4800-5100, uvoženo proso 4200-4300; neoluščen riž Arborio 7400-7800, R, B. 7300-7800, Riz-zotto 7200-7500, P. Rossi 6900 do 7000, Marate!1.: 6800-7000, Balil-lone 6600-6700; oluščen riž Ar berio 13.400-13.800, Vialone 13-14.000 Vercelli 12.900-13.400, R. B 12-12.500. Rizzotto 12.400 do 12.600. P. Rossi 11.900-12.100, Ma-ratelli 11.800-12.100, Stirpe 136 10.400-11.600, Ardizzone 10.600 do 10.800. Balillone 10.500-10.600 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL BERGAMO. Živina za rejo: izbrane krave mlekarice 180 do 210.000, krave prvesnice gorske pasme 140-170.000, teleta 6 mesecev do 1 leta stara 55.000 do 75.000, teleta 12-18 mesecev stara 75-105.000, konji od 1 do 5 let stari 130-150.000, osli 50 do 60.000 lir za glavo; suhi prašiči 70-80 kg težki 430-450 lir za kg žive teže, 90-100 kg težki 420 do 430, 40-50 kg težki 480-650, svinje 360-370 lir za kg; živina za zakol; junci I. 320-350, II. 280 do 300, krave I 230-250, II. 170 do 190, biki I. 330-360, U. 290-310, teleta I. 620-660. II. 580-600, konji 230-260, žrebeta čez 1 leto stara 300-330, neodstavljena teleta 400-420 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci 700-710, domači piščanci I. izbire 370-410, zaklani domači piščanci izbrani 1000-1100, zaklani domači piščanci 900-950, zaklani piščanci I. izbire 480-540, II. 400-450, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 400-500, danski piščanci 500-550, domače kokoši žive 900-1000, žive uvožene kokoši 550-600, uvožene zmrznjene kokoši 450-520, zaklane pegatke 900-1000, zaklani golobi I. 1100-1200. žive pure 700-750, zaklane 900-950, uvožene zmrznjene pure 450-550, živi purani 670-700, uvoženi zmrznjeni purani 450-550, žive gosi 450-500, zaklane gosi 550-650, gosi za rejo 250-400 lir gos, zaklane race 450-500, živi zajci 430-460, zaklani s kožo 530-600, brez kože 540 do 660, uvoženi zmrznjeni zajci 540-600 lir za kg. Sveža domača jajca I. 31,50-34, navadna domača jajca 25-28; sveža uvožena ožigosana jajca I. 21-23, II. 17-18 lir jajce. MLEČNI IZDELKI MILAN. Domače maslo 895, lombardsko maslo 885, maslo iz centrifuge 920 lir za kg; sir grana proizv. 1959 820-880, pro-izv. 1960 760-840, proizv. 1961 670-730, grana domače proizvodnje svež 440-450. uležan 450-480, sbrinz svež 470-490, uležan 550-570, emmenthal svež 530-580, u-ležan 660-680, provolone svež 540 dc 550, uležan 585-615, gorgonzola svež 320-330, uležan 550 do 560, italico svež 430-450, uležan 490-510, taleggio svež 380-390, uležan 500-520, crescenza svež 340-350, uležan 440-450 lir za kg. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: laneno seme 11.300 do II. 500; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 30.500 do 30.800, iz sončnic 30-30.200, iz koruze 25-500-25.700, iz tropin 25.800-26.000, navadno olje iz kokosa 17.900-18.400, laneno olje za industrijsko porabo 23.700 do 24.00, ricinusovo olje za industrijsko porabo 31-32.000, olje iz soje 26.900-27.100; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 33.800-34.000, iz sončnic 33.500-33.700, rafinirano olje iz soje 32.100-32.200, semensko jedilno olje I. 32.300-32.500, lir za stot. VINO MII AN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 70007500 lir hi, belo 10-11 stop. 9000-9500, barbera 12-13 stop. 8500-9500, beli mo-škat 21-23.000, rdeče furlansko vino 10-12 stop. 9000-10.000 lir hi, belo 9-10 stop. 11-12.000, rdeče emilijsko vino 13-15.000, navadno namizno vino 10 stop. 8000 do 8500, 11 stop. 9250-9750, belo emilijsko vino, fino za vstekle-ničenje 14.500-15.500, navadno namizno 9250-9750, klasični Chianti 11-12 stop. 850-600 lir stop/stot, čez 12 stop. 900-950, navadna rdeča toskanska vina 10-11 stop. 830-850, 11-12 stop. 850 do 870, bela toskanska vina 900 do 1000, rdeče vino iz Mark 11,5-12 stop. 640-675, belo 640-670, belo vino iz Romagne 11,5-12 stop. 670-680, rdeče 660-670, namizna sardinjska vina 14-15 stop. 11 do 12.000 lir hi. KRMA MILAN. Celi ali zrezani rožici 4200-4400, seno majskega reza 4300-4500, U. reza 4300-4500, detelja 4200-4400, slama 1200-1300 lir stot; krmne pogače iz tropin 4300-4500, koruzne 4600-4800; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6100-6200, kokosova moka 5400-5500, iz sončnic 5600-5700, iz surove soje 5850-5900, iz prepečene soje 6300-6400, koruzmna krmna moka 4500-4600 lir za stot. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 160-170 lir kg, v škatlah po Vz kg 185-190, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 170 do 180, v škatlah po Vz kg 200 do 210, v tubah po 200 gr 55-63 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 kg 110-120 lir škatla; grah v škatlah po 1 kg 150-175 lir kg, v škatlah po Vz kg 160-170, fižol v škatlah po 1 kg in Vz kg 210-220, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2600 do 2900, čebulice v kisu 300-330. ku-marce v kisu 330-370, paprika v škatlah po 4,200 kg 180-200, marmelada različnih vrst v škatlah po 5 kg 200-210, v škatlah po 500 gr 210-230, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg in Vz kg 210 do 240, marelice 270-300, tuna v oljčnem oliu 1120-1200 lir kg, tunina 600-650 lir kg. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute formar ta 120X70 800-830 gr 340-350 lir, 700-730 gr 340-350, vreče za krompir 300-330 gr 350-360, rabljene vreče za krompir 120-125 lir vreča, vreče za otrobe 100 do 110, vreče iz papirja 110X55 53 do 55 lir vreča. Razstava orodnih strojev v Milanu V Milanu si na velikem sejmišču sledijo druga za drugo specializirane razstavne prireditve. Pravkar se je zaključila razstava radia, televizije in stroje za gospodinjstvo, nato so odprli Salon otroka in II. razstavo italijanskega pohištva. Zadnjo so odprli preteklo soboto III. italijansko bienalo o-rodnega stroja, ki se zaključi 15. oktobra in MAC 62 (Razstava kemičnih naprav), ki se zaključi 14. oktobra. Ta razstava pa ni na sejmišču, temveč v Palači umetnosti v milanskem parku. Kakor znano, je BI-MU — bienala orodnega stroja — v Milanu vsako drugo leto, vmes pa je vsako drugo leto mednarodna razstava orodnega stroja (EEMU), ki jo organizirajo enkrat v eni in enkrat v drugi državi. Tako je bila lani 7. razstava EE-MU v Bruslju, leta 1963 pa bo v Milanu. Sicer pa je milanska Bl-MU, približno to, kar pomeni za Nemce razstava orodnih strojev v Hannovru in Angležem razstava v Glympiji (London). Italijanske tovarne so dvignile proizvodnjo orodnih strojev od 18.000 ton v letu 1954 na 54.000 ton v letu 1960 in na 95.000 ton v letu 1961. Podatki za letos kažejo nadaljnji vzpon, in sicer je proizvodnja v prvih šestih mesecih dosegla že 52.000 ton. Izvoz se je dvignil od 8.044 ton v letu 1954 na 29 tisoč ton v letu 1961; v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa je dosegel 17.500 ton. Uvoz orodnih strojev pa je znašal leta 1954 14.057 ton, lani 35.473 in v prvem polletju 1962 23.300 ton. Med evropskimi proizvajalci orodnih strojev so pred Italijani in Francozi, ki so nekako na isti višini, samo Nemci in Angleži. Nato sledijo Švicarji, Švedi itd. Na letošnjem Bl-MU nastopa 630 razstavljavcev, med temi nekaj tudi iz tujine, in sicer na skupni razstavni površini 33.000 kv. m. tSCnlH KMEČKE ZVEZE Kmetje čakajo na izdatno pomoč v V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza (stot. dol. za bušel) NEV? YORK Baker (stot. dol. za funt) . Cin (stot. dol. za funt) . . Svinec (stot. dol. za funt) Cink (stot. dol. za funt) . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt) Bombaž (stot. dol. za funt) živo srebro (dol. za steklenico) Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . Cin (funt šter. za d. tono .... Cink (funt šter. za d. tono) . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 13.9.62 26.9.62 8.10.62 205,— 2057« 203,/2 107.— 1077s 106,/« 31.— 31.— 31.— 109.12 108.87 108,75 9.50 9.30 9,50 11.50 11.50 11,50 24,— 24,— 24.— 79.— 79 — 79.— 34.95 34.95 34,90 192,— 192,— 192,— 33.50 33.50 33,50 234 >/» 2347, 234 i/. 855,— 85072 852,— 63 7« 64'/» 63 7» 52 7, 527, 521/2 1186,— 1188.— 1208 Lesni trg v Angliji Na angleškem trgu z lesom se je zdaj pričelo običajno Živah no poslovanje, ki ga je za skoraj tri mesece zaustavil poletni premor. Povpraševanje po lesu se še ni popolnoma razvilo, toda to se bo gotovo zgodilo v najkrajšem času, Terminskih kupčij je razmeroma malo, kljub temu, da se tuji trgovci živo zanimajo za angleški trg in zaključujejo tudi uspešne posle, čeprav večinoma za manjše količine blaga. Skandinavski izvozniki so zelo previdni pri novih ponudbah ter se držijo starih cen. Vzhodne države zdaj mirujejo. Le Poljaki so pred kratkim izročili Angležem zanimivo ponudbo, ki jo zdaj «študirajo». Kanadčani ponujajo na angleškem trgu pošiljke dobrega lesa po konkurenčnih cenah. Čeprav se je njihova dejavnost v zadnjem času nekoliko skrčila je opaziti, da se Angleži še vedno zanimajo za nekatere vrste kanadskega lesa, in sicer zlasti za vrste, ki uspevajo ob Pacifiku. Jugoslovani so prodali v zadnjem času na angleškem trgu nekaj večjih količin bukovine. Nekaj pošiljk bukovine je nrsuelo tudi iz Romunije in Danske. UDARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL t it s r Čampo S. (iiacumo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov so že avgusta nastopili pri c-blasteh z zahtevo, naj bi dodelile pomoč kmetom, ki jih je prizadela letošnja dolgotrajna suša. Predstavnik Kmečke zveze inž. Pečenko je 28. avgusta nastopil v tem smislu pri predsedniku pokrajinske uprave dr. Deliseju in 29. avgusta pri generalnem vladnem komisarju dr. Mazzi. V obeh primerih so oblasti obljubile, da bodo sprejele potrebne ukrepe, brž ko bodo znani dokončni podatki o višini povzročene škode. Ti podatki so zelo različni: Kmetijsko nad-zorništvo je mnenja, da znaša škoda okoli 1 milijarde 200 milijonov lir, drugi so zopet mnenja, da naj bi znašala celo 2 milijardi lir. V resnici so nekatere kulture (kakor zlasti krmne rastline, trta, krompir itd.) zelo trpele. Zdaj oblasti še proučujejo razna poročila. Medtem pa so nekatere ustanove že podelile prvo pomoč kmetom. Tako je Tržaška hranilnica dala na razpolago vsoto 300 milijonov lir za podeljevanje brezobrestnih posojil do največ 25.000 lir na glavo živine za nakup krme; znesek je na razpolago za živinorejce na Tržaškem in Goriškem. Hkrati je Hranilnica prenesla za dobo do največ 24 mesecev dospetek kmetijskih menic ter nakazala prispevek kmetom za nakup krme do skupne vrednosti 1,500.000 lir. Hranilnica podeljuje tudi posojila proti obrestim 05 odst.) v smislu določil Zelenega načrta, in sicer do skupne vrednosti 100 milijonov lir. Tržaška trgovinska zbornica je dala na razpolago 500.000 lir, Kmetijski konzorcij pa 1,000.000, od tega pojde polovica za pomoč kmetom na Tržaškem, druga polovica pa kmetom na Goriškem, K vsem tem prispevkom bi lahko dodali še za 5,500.000 lir prispevkov za kritje škode, ki jo je povzročila toča; denar so prispevali: generalni vladni komisariat 4,000.000 lir, pokrajina 1,000.000 in trgovinska zbornica 500.000 lir. Generalni vladni komisar proučuje zdaj možnost, da bi znesek 8 milijonov lir, ki ga ima na razpolago za podeljevanje državnih prispevkov kmetijstvu, uporabil ob tej priložnosti. Država je sicer podelila kmetom po Italiji nekaj večjih in manjših olajšav, za naše področje pa še ni znano, kakšne ukrepe bo še sprejela. Za podelitev nekaterih olajšav (odpis davkov, prispevki v denarju itd.) je treba dokazati, da je suša pobrala več kakor 50 odst. pridelka. Pri nas pa ne bo mogoče dokazati kaj takega, ker ne znaša škoda polovico vrednosti srednje letine. Med ukrepi, za katere se še ne ve, ali bodo sprejeti ali ne, je tudi priporočilo tržaške trgovinsxe zbornice (sekcije za kmetijstvo), ki zahteva od vlade, da dodeli Trstu 5.000 stotov pšenice za krmljenje živine. Vrednost kmetijske proizvodnje cenijo na Tržaškem povprečno na 1.242 milijonov lir. K temu je treba dodati še vrednost krme, ki jo statistike upoštevajo zase. Pridelek krme znaša (izražen v stotih sena) 150.000 stotov. Ce postavimo ceno stota na 2000 lir, potem znaša vrednost tega pridelka 300 milijonov lir. Skupaj bi po vsem tem vrednost kmetijske proizvodnje dosegla okoli 1.500 milijonov lir. Vrednost živine cenijo na pol milijarde, vrednost živinskih proizvodov t mesa, mleka itd.) pa na nekaj čez 600 milijonov lir na leto. Pomanjkanje krme sili živi- norejce, da prodajajo živino v klavnice. Oblasti naj hitro u-krenejo vse potrebno, da se bo izgon živine iz naših hlevov čimprej ustavil. Olajšave živinorejcem naj se podelijo pravočasno, dokler se cena živine za zakol ne zniža in cena krmi ne zviša do nevarne višine. Na Goriškem je tamkajšnja trgovinska zbornica ob sodelovanju pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in agrarnega konzorcija razdelila prve količine krmne moke med kmete, ki jih je prizadela letošnja dolgotrajna suša. Drugi obrok bodo po vsej verjetnosti razdelili še ta mesec Dež je vendar mnogo popravil Trgatev v naših krajih je pokazala, da ni suša napravila na trtah tako strašne škode, kakor so vinogradniki računali v času suše. Letina bo povprečno nekaj izpod lanske, seveda je treba upoštevati, da lanska ni bila ugodna. Grozdje si je opomoglo po vseh trtah, kjer je še ostalo listje. S slabšo letino so vinogradniki pravzaprav računali že poprej, ker je bilo zaradi ostrega vremena spomladi zaroda manj kakor druga leta. Seveda se količina pridelka razlikuje od soseda do soseda in je v veliki meri odvisna od lege vinograda. V k raških legah je pridelek povprečno pičle j ši kakor v Bregu, kjer je zemlja močnejša. Po količini bo pridelek pičlejši kakor ob srednjih letinah, toda po kakovosti bo prav gotovo boljši kakor prejšnja leta, ker je grozdje letos bolj zdravo. Po Krasu in na Vipavskem V predelih, kjer pridelujejo kraški teran, bo letina še nekako dobra, če potuješ od štorij do Štanjela čez Kazlje, Dobravlje in Ponikvo, se kmalu prepričaš, da je trta razmeroma dobro kljubovala suši. Suša ni tako ožgala teh predelov kakor na primer po nekod v Istri, uničila pa je skoraj povsod krompir in fižol. Prevladuje mnenje, da bo letos nekoliko več terana kakor prejšnja leta. Na srednjem Vipavskem, kjer bodo pričeli trgati šele te dni, bo pridelek povprečno na višini lanskega, le suhe lege so močno prizadete; tako so bili na primer v Dornbergu vinogradi na desni strani Vipave (na Bernadovcu in v Puščah) neprimerno bolj prizadeti kakor vinogradi za Tabrom, v Za-malnu in pod Grmado. Na srednjem Vipavskem je suša močno prizadela koruzo, vendar bo pridelek te povprečno samo nekaj izpod srednjega. Tudi glede koruze odtehta mnogo sama lega. Približno podobno je z letino v Čehovinih, Branici in Braniku, medtem ko je suša mnogo bolj prizadela predele gornje Vipavske doline. Na Koprskem bo pridelek grozdja nekaj izpod lanskega, posamezni vinogradniki bodo morda imeli nekaj več vina kot lani. Tudi v okolici Pirana je položaj približno enak. Pač pa se mnogo bolj pritožujejo kmetje iz Bujščine, kjer je suša napravila večjo škodo na trtah in drugih pridelkih. Kmetje iz Buj pripovedujejo, da je letina v notranjosti Istre v smeri proti Pulju boljša kakor okoli Buj. Prispevki v prid kmetijstva Pokrajinsko kmetijsko nad-zomištvo objavlja sledeče pobude, ki naj pripomorejo k izboljšanju kmetijstva v naših krajih. 1. V smislu določb zakonov štev. 989 z dne 16.10.1954 in štev. 1054 z dne 10.12.1958 so 1. oktobra pričeli sprejemati prošnje — in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota — za podelitev državnega prispevka v naj višjem znesku 50 odsto nakupne cene za nakup odbranega semena pšenice. Prosilec, ki ima pogoje za prejem prispevka, bo prejel 50 do 100 kilogramov semena. 2) Dne 1. oktobra so se pričela sprejemati naročila tudi za nakup po znižani ceni (50 odsto prispevka) trt sadik cepljenk in divjak ter sadnega drevja (češenj, mandeljnov, orehov, marelic, lešnikov, hrušk in češpelj. Naročiti je treba najmanj 100 trt sadik divjak, ali 50 trt sadik cepljenk ali pa 50 sadnih drevesc. 3) Dne 1. oktobra se bodo tudi pričeli sprejemati prošnje za prispevek v naj višjem znesku 40 odsto cene za nakup čebulic tu-lipanov, narcis, hiacintov, irisa in lansko leto cepljenih vrtnic. Naročiti je treba vsaj 250 čebulic in 50 vrtnic. Nadalje obveščamo čebelarje, da so se 1. oktobra pričela sprejemati tudi naročila za nakup melitozija po znižani ceni. Pode-deljen bo prispevek v najvišjem znesku 40 odsto nakupne cene. Prispevek za nakup čebelarskega orodja bo znašal 25 odsto nakupne cene. Gre za ugled našega vina VALUTE V MILANU 26.9.62 8.10.62 619.70 619,80 573.00 573.00 154.90 154,95 126.075 125.05 143.35 143.35 24.00 24.00 Amer dolar Kanad. dolar Nemška marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) 1785,50 1735,50 6100.00 6100.00 5650.00 5600.00 709.00 707.00 60.00 60.00 BANKOVCI V CURIHU 8. oktobra 1962 ZDA (1 dol. ) Anglija (1 funt št.) Francija (100 n. fr.) Italija (100 lir) Avstrija <100 šil.) ČESR <100 kr.) Nemčija <100 DM) Belgija <100 b. fr.) švedska <100 kron) Nizozemska < 100 gold ) Španija (100 pezet) A eentina < 100 pezov) Egipt <1 eg. funt) Jugoslavija (100 din.) Avstralija < 1 av funt) 4.30 12,20 88.00 0.694 16.60 13.00 107.00 8.60 83.00 119.00 7.05 3,00 6.40 0.47 9,45 Na mednarodnem trgu s surovinami je cena srebra pričela ponovno naraščati. Cena bakru je še vedno čvrsta. Cene cina nasprotno popuščajo. Povpraševanje po cinku in po svincu je živahno. Cene kavčuku so ostale v Londonu neizpremenjene. Sladkor je na londonskem trgu napredoval, medtem ko cene kakava popuščajo. ŽITARICE V Čikagu je cena pšenici v tednu do 5. oktobra napredovar la od 199‘A na 203% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru; cena koruze je nasprotno nazadovala, in sicer od 1077/8 na 106% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. SLADOR, KAVA KAKAO Na newyorški borzi je cena sladkorja ostala neizpremenjena pri 3,20 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V London je prispela vest, da bi Čile rad uvozil 50.000 ton sladkorja. Kava v pogodbi «B» je za malenkost napredovala, in sicer od 32,60 na 32,88 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Cena kakava je napredovala od 19,38 na 19,62 stotinke dolarja za funt proti izročitvi x decembru. Trg s kakavom je zelo aktiven. VLAKNA V New Yorku je bombaž o-hranil prejšnjo kofacijo 34,90 stotinke dolarja za funt- proti takojšnji izročitvi. Združene ameriške države so v sezoni izvozile 425.648 bal, medtem ko je lan-skosezonski izvoz znašal 966.759 bal. Volna vrste swint je v New Yorku napredovala od 127,5 na 128 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’5 B napredovala od 100 na 100Vz penija. V Roubaixu je volna ohranila kotači j o 13.25 franka za kilogram. Juta je v Londonu ohranila kotači jo 107 funtov šterlingov za tono blaga «Mill first*. KAVČUK Vrsta RSS je kotirala v Londonu 22s/a—22% .(prejšnji teden 229/16—225/a) penija za funt. Na newyorški borzi je cena napredovala od 27,60 na 27,80 stotinke dolarja za funt. Potrošnja kavčuka se je v Ameriki dvignila od 124.268 ton v juliju na 140 tisoč 250 ton v avgustu. Vse kaže, da bo sčasoma tudi afriški kavčuk ,ki predstavlja danes 8 odsto svetovnega pridelka, začel vplivati na mednarodne trge. KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 5. oktobra zabeležili naslednje kotacije; baker 234%, cin 85iy2, svinec 527» (prejšnji teden 53%) cink 64 Vz (64) funtov šterlingov za tono (1016 kg); v New Yorku pa so bile cene naslednje: baker 28,20, svinec 9,50, cink St. Louis liy2, aluminij v ingotih 26 stotink dolarja za funt; antimon Laredo 28-28,50, lito železo 66,44, Buffalo 66, staro železo povprečen tečaj 24,83 (prejšnji teden 22,50) dolarja za tono; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192-195 dolarjev jeklenka. si rfoliti o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MAURIZIO, 1 MORILI MADALOSSO TRST-TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35.740 Pohištva dnevne sobe • oprema Siadune za urade • vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul, F. Filzi, J Vinski pridelek je že pod streho in vinogradnik igra te dni le vlogo kletarja. Trta je imela v zadnjih dneh primerno vreme, grozdje se je po dežju precej napihnilo in na splošno lepo dozorelo. Edina «bolezen» je bila suša, ki se je pojavila kot velik ropar vseh pridelkov in seveda tudi vinskega. Če je letina slaba glede količine, bo pa kaplja dobra, ker je bilo grozdje na splošno zdravo. Narava in vinogradnik sta svoje izvršila, odslej dalje bo pridelek v rokah kletarja, oziroma odvisen od opravil, ki se tičejo negovanja in izoblikovanja značaja in dobrote vina. Naš vinogradnik ni v tem pogledu prvenec in zna ravnati z moštom in vinom. Ni sicer izšolan kletar, a dolgoletne skušnje so ga izučile, na kaj vse mora biti v kleti pozoren, če hoče doseči kakovostno pijačo. Za to gre in samo za to. Gre in tudi mora iti za čimbolj brezhibna prirodna vina, oziroma za takšna, kot jih je narava ustvarila v vinogradu s sodelovanjem vinogradnika. V kleti se snov (mošt, vino) izoblikuje, ustvari značaj vina in dvigne njegovo vrednost. Če služi vino le domači potrebi, se da glede kake njegove napake potrpeti; nekaj drugega pa je, če je pridelek namenjen za prodajo. V tem primeru gre, razen cene, tudi za ime dotičnega, a posredno tudi o-stalih vinogradnikov dotičnega kraja in večkrat celo pokrajine, gre za ugled naših vin. Ni prijetno gospodarju, če sliši kakšno kritiko na račun njegovega vina. In obratno: kako dobro de vinogradniku, ko pivci hvalijo njegov pridelek. To moralno priznanje je dragoceno spričevalo in kdor to ceni, je FIMAR _____ (Ex Magazzini del Corso) TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) - Tel. 29*043 Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH gotovo vesten in prizadeven vinogradnik in kletar. Kot takšen se zanima, ali je pridelek tudi v gostilni, kamor ga je prodal, njegov, se pravi takšen, kot ga je pripravil, t. j. brezhibno priroden. Vina z našega ozemlja slovijo že nad dve tisočletji, ker so — seveda pravilno pripravljena iz plemenitega grozdja — ubrana, prijetna ,zdrava. Zmerno uživanje vin je pravi užitek. Zločin bi bil takšna prirodna vina kvariti. Naš človek takšne špekulacije skrajno obsoja. Vino je hrana in vsaka hrana naj bo pristna, oziroma takšna, da daje potrošniku sestavine, kot jih je s sodelovanjem človeka pripravila narava. Takšno pojmovanje je kulturno, moralno, človeško in edino tako- si more zgodovina utirati pot v znamenju napredka. Kdor takšna načela tepta in iz strasti po bogastvu ravna drugače, je brezvestnež in sliči zajedavcu (pa-r asi tu), ki razjeda družbeno skupnost, od materialne in moralne strani. Kot smo zadnje dni slišali, se je veriga takih ((civiliziranih« ljudi izredno raztegnila, a ne iz vrst delovnih ljudi. Novo jugoslovansko cepivo Na tiskovni konferenci na fakulteti za veterinarstvo v Beogradu je predstavnik Inštituta za uporabo jedrske energije v kmetijstvu sporočil zbranim časnikarjem, da je profesor Jovanovič, ki so mu pri raziskovanju pomagali še drugi stanovski tovariši, uspel izdelati zaščitno cepivo proti pljučnim parasitom pri ovcah. Poizkusi so pokazali — in te so izvršili na 500 jagnjetih — da učinkuje cepivo 50 odst, ako so ga uporabili 14 dni poprej, kakor so z boleznijo umetno okužili jagnje; zaščitno sredstvo je učinkovalo 100 odsto, ako so umetno okužili živinče dva meseca po cepljenju. »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. • UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst. Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun »Gospodarstvo* št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širim enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva*. Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. TVRDKA SILA JOŽEF uvoz IZVOZ TRST • Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689 IMPEXPORT UVOZ - JZVUZ • ZAti 1'UMSIVA TRST, UL Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: lmpexport - Trieste UVAŽ A: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-814 Telegr. ENTERME RCATOR, TRST Poštni predal: 141 PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-68 Milan: Via degli Zuccaro 7. tel. 423160 Rim; Via L. dl Montreala 16, tel. 604924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y„ tel. BRyant 900034 IZVOZ . uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij