Moderna posoda ni za v pe..." Na severnih obronkih Raice, kjer le-ta preide v ravnico, je grua kaknih 20 hi, ki tvorijo vas Selo. Ko pride po makadam-ski cesti do toke, kjer se pot razcepi desno in levo in pelje naprej do hi tik ob gozd, na levi e lahko zagleda leseno, s slamo krito hio. Na prvi pogled se zdi, da je po-vsem zapuena, toda drobno razsekana polena, skrbno zloena v skladovnico tik ob zidu, izdajajo, da v njej ivi 75-letna Ana Sren. Hia je kot vkopana v strmem poboju in posebno pozimi ima Ana velike teave s snegom. Zadnje zime pa ne, ker snega ni, toda leta 1952, ko je bilo snega izredno ve-liko, je imela hude probleme. Ves sneg, ki se je vsipal s poboja tik pred vhodna vra-ta, je stlaila in nato naredila kar predor, da je mogla do drv in vode. Tudi s strehe je sneg vsak dan odmetala,.saj bi se ji dru-gae lahko podrla na glavo. Takrat je to e e lo, ko sem bila pri moeh, danes pa bi to zelo teko naredila, pravi. Ko sem jo obiskal v sonnem spomla-danskem popoldnevu, je za hio ravno a-gala drva, ki jih je z lastnimi rokami pri-vlekla z Raice. Ceprav v zaetku ni bila preve navduena za razgovor, se je pozne-je le razgovorila. Kar takoj naj povem, da je Ana razgledana ena, ki se lahko brez teav in zadrege pogovarja z ljudmi s pre-cej vijo izobrazbo od nje. Ana namre ve-liko bere, saj ima polno skrinjo knjig, zato ji tudi noveje tujke niso neznane. Bila sem najstareja med otroci in ker pri hii ni bilo denarja, sem e z 12. leti odla sluit h kmetom, najprej v Polje, na- to v Tomaevo in v Mekinje pri Kamniku. Plaa je bila slaba, le 300 din na mesec, za kar sem dobila par evljev. Ko sem prvi dobila plao in to za celoletno delo, sem si kupila eno obleko zase in nekaj manjih stvari za domae, pa je bilo po denarju. Obleko sem imela vedno slabo, v mladili letih samo po en par evljev, ki pa so se hitro uniili. e v pozni jeseni, ko je bila e slana, sem hodila bosa. Vsake toliko a-sa sem poepnila, da sem si noge pod kri-lom vsaj malo ogrela ... Ko sem prila v Tomaevo, me je gospodarica poslala k evljarju, da si naroim evlje iz telejega usnja. Toda nisem se jih upala naroiti, kajti bili so precej draji kot tisti iz gove-jega usnja .. . Sedaj Ana Sren prejema pokojnino, ki pa zadostuje le za nermalno ivljenje, ne pa tudi za popravilo hie. Pri vhodu sem se moral poteno pri-kloniti, da sem priel skozi nizka vrata. Hia, ki je zbita iz lesenih brun, ima dva prostora. V prvem je kuhinja, v drugem pa dnevna soba. Oba prostora sta izredno ista, eprav so tla e iz ilovice. V dnevni sobi je kruna pe, divan, postelja, v enem kotu skrinja, v drugem pa miza s klopmi. Na steni visi stara ura, ki ne meri ve asa, na enem izmed tramov pa je letnica 1632. Strop je lesen in Ana pravi, da bi bil po-treben popravila oziroma beljenja. Pa kaj, ko ga sama ne morem ve po-beliti. Tako nerad se beli. Nikjer na stropu ni nobene lui in ele na steni sem opazil petrolejko. Hia nima ne elektrike, ne vodovoda. Tako si Ana Sr-en ne more pomagati s sodobnimi gospo-dinjskimi aparati. Edina sled napredka je plinski tedilnik. Prej sem kuhala v pei. Tudi takrat, ko mi zmanjka plina, toliko asa, da mi ga pripeljejo, kuham e v pei. Pa kaj, ko se danes ne dobi ve lonene posode za kuha- nje v pei. S sodobnimi lonci pa mi v pei ne gre ravno preve od rok ... Prav udobno ivljenje v Anini hii go-tovo ni. Veter, skozi pranje in prervien les kar poteno piha. Zamislite si, da bi morali doma odklopiti vse elektrine apa-rate, po vodo pa bi hodili k sosedu ali k studencu! Nekaj dni bi se e li tako iv-ljenje sodobnega Robinzona, prav.dolgo pa ne. Ko je Ano neko obiskala zdravnica, ji je vsa navduena zatrdila: Pri vas je ta-ko lepo . . . Kar k vam bi prila na dopust. To je pa tudi nekaj, ali ne . . .? F. Kmeti PIVOVARNA IMA NOV SILOS Na slovesnosti, s katcro se je kolckliv Pivovarne Ur.ion vkljuil v praznovanje 30. obletnicc osvoboditvc in 1. maja, so 29. aprila otvorili nov silos za sliranjevanje jcmena z zmogljivostjo 2.500 ton. Objekt, ki je veljal okrog 13 milijonov diiiarjev, pomeni poniein-ben prcmik v organizaciji sodobneje tehno-logije, saj bodo z avtomatizirano transportuo linijo od vagonov do varilnic prihranili pre-cej asa iu materiala. PRISPEVK! ZA DOM V KUMROVCU Za spominski dom borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu ter za ureditev irega obmoja Kozjan-skega so prispevali od 1. 12. 197-t do 15. 3. 1975: ZDEUENJA BORCEV NOV Vimarje-Brod 765 din, Litos Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana