Številka 45
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 31. oktobra 197*2 Cena 4 dinarje	Leto XXIX
348.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skup-ščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o kompenzacijah proizvajalcem
kruha
Razglaša se zakon o kompenzacijah proizvajalcem kruha, ki ga, je sprejela skupščina, Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. oktobra 1972 in na seji gospodarskega zbora dn* 18. oktobra 1972.
St. 426-2./72
Ljubljana, dne 20. oktobra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o kompenzacijah proizvajalcem kruha
1.	člen
Proizvajalcem osnovnih vrst kruha z območja Socialistične republike Slovenije se priznava iz republiških sredstev kompenzacija za povečane proizvajalne stroške, nastale zaradi višjih cen moke po ukinitvi kompenzacij proizvajalcem posameznih živil, iz sredstev tederacije.
Kompenzacija iz prejšnjega odstavka se priznava in izplačuje proizvajalcem kruha od 11. oktobra 1972 do 31. decembra. 1972 v obsegu in na način, določen s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi Podlagi.
2.	člen
Proizvajalcem kruha iz prejšnjega člena se kompenzacija obračuna in izplačuje za kilogram prodanega črnega kruha iz moke tipa 1000, polarnega iz moke tipa 800, polbelega iz moke tipa 600, belega iz moke tipa 400 in mešanega kruha iz pšenične moke z dodatkom 30 °/o ržene moke.
Znesek kompenzacije za kilogram kruha v višini Povečanih proizvajalnih oziroma poslovnih stroškov, hastalih zaradi zvišanja cen moke, predpiše izvršni svet skupščine SR Slovenije.
3.	člen	I
Sredstva za kompenzacije, izplačane po tem zakonu, se zagotovijo iz sredstev izločenih na poseben račun po zakonu o izločanju dela dohodkov od .prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 'tavka od prometa proizvodov in storitev ter sodnih ^ks v letu 1972 na posebne račune (Uradni list SFRJ. št- 39-396/72 in 53-477/72).
Sredstva iz prej snega odstavka vodi na posebnem računu služba družbenega knjigovodstva ter iz teh sredstev izplačuje kompenzacijo neposredno proizvajalcem kruha iz 1. člena tega zakona.
Republiški sekretar za finance predpiše način, kako se obračunavajo sredstva za kompenzacijo, zagotovljeno po prvem odstavku tega člena.
4.	člen
Način obračunavanja in uveljavljanja zahtevkov za izplačilo kompenzacije predpiše republiški sekretar za gospodarstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance.	/
5.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 11. oktobra 1972 dalje.
349.
Skupščina Socialistične republike Slovenije je na podlagi tretjega odstavka 1. točke XXXII. amandmaja k ustavi SFRJ in XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v skladu s četrtim odstavkom 241. člena poslovnika skupščine'SR Slovenije in 58., 59., 60. in 61. členom odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 26-238/72) na seji republiškega zbora dne 20. oktobra 1972, na seji gospodarskega zbora dne 18. oktobra 1972, na seji prosvetno-kulturnega zbora in socialno-zdravstvenega zbora dne 20. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zvezne skupščine, da se začne s spremembo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije
K predlogu zvezne skupščine z dne 20. julija 1972, da.se začne s spremembo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, se daje soglasje.
St. 010-15/72
Ljubljana, dne 20. oktobra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
350.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije in 45. člena zakona o vodah fUradni list SRS, št. 22/66) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. oktobra 1972
in na sejah gospodarskega zbora dne 10. aprila 1972 in 18. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o potrditvi srednjeročnega načrta in dodatka k srednjeročnemu načrtu vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1971-1975
Srednjeročni načrt vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1971—1975, ki ga je sprejel upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije na seji 24. februarja 1972 in dodatek k srednjeročnemu načrtu vodnega gospodarstva SR Slovenije, ki ga je sprejel upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije na seji 15. septembra 1972, se potrdita.
St. 3-16/72
Ljubljana, dne 20. oktobra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
351.
Na podlagi 16. -alinee 135. člena 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. in- 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s G. in 8. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter s 45. členom zakona o gospodarskih, sodiščih (Uradni list SFRJ. št. 7-83-65) je skupščina SR Slovenije na soji republiškega zbora dne 20. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča
v Mariboru
V
Za sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru se izvoli Božidar B o e z i o j sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
St. 111-40/72
Ljubljana, dne 20. oktobra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
352.
Na podlagi 16. alinee 135. 'člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka II. in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 8. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter s prvim, odstavkom 50. člena zakona o gospodarskih sodiščih (IJrad-ni list SFRJ, št. 7-83/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega snd”ča v Celju
Ivan Lesjak, se razreši dolžnosti sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Celju.
St. 111-38/72
Ljubljana, dne 20. oktobra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
353.
Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter pn-vega odstavka II. in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. in 19. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS," št. 20-220 65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnikov okrožnega sodišča v Mariboru
Dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Mariboru se razrešita:
Božidar Boezio in
Franjo Vesenjak. ■
St. 111-16/72
Ljubljana, dne 20. oktobra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1 r.
354.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) ter 3 (5) točke odloka o dopolnitvah odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ. št. 54-486/72), izdaja iZ' vršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblik0' vanje cen obrtnih storitev
I
Da se preprečijo večje motnje v odnosih na trgu gibanju cen. se s tem odlokom določajo merila. kr;ter-j' in pogoji za oblikovanje cen obrtnih storitev v SR Sloveniji.
II
Občinske skupščine predpisujejo ukrepe neposred' ne družbene kontrole cen obrtnih storitev.
Cene obrtnih storitev, ki so veljavne na dan 26. novembra 1971, se smejo povečati v posamezni občini največ' do 6,8 %.
Pri povečanju cen iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati:
—	ekonomski položaj posameznih vrst obrtnih storitev;
—	višje stroške poslovanja zaradi povečanja stroškov za nabavo blaga in plačilo storitev oziroma obveznosti določene s kolektivno pogodbo o delovnih raz-hierjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v SR Sloveniji, ki nimajo značaja osebnih dohodkov;
—	osebne dohodke v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na Področju obrti in gostinstva v’ŠR Sloveniji;
—	razvojne potrebe po posameznih vrstah obrtnih
storitev;
—	zaščito standarda prebivalcev z nižjimi osebni-hri dohodki.
III
Za obrtne storitve iz prve točke tega odloka se štejejo storitve v obrtnih dejavnostih, ki jih določajo:
—	nomenklatura za razvrščanje gospodarskih in drugih organizacij ter državnih organov po dejavnostih (naštete pod področjem: obrti)i ki je sestavni del pravilnika o razvrščanju uporabnikov družbenega premoženja po njihovih dejavnostih (Uradni list FLRJ, št. 10-117/62, 14/62-239 ter 12-lr?2/63);
—	odredba o gospodarskih dejavnostih, ki še šte-lejo za. obrti (.Uradni list SFRJ, št. 49-674/63);
—	odredba o obrtnih gospodarskih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 10-62/64).
IV
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-60/70
Ljubljana, dne 26. oktobra .1972.
Izvršni svet skupščine socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
355.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o kompenzacijah proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, st- 45/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
0 določitvi zneska kompenzacije za povečane stroške pri proizvodnji kruha
I
Proizvajalcem osnovnih vrst kruha (v nadaljnjem esedilu: upravičenci do kompenzacije) se priznava kompenzacija za povečane proizvodne stroške, nastale faradi višjih cen moke po ukinitvi -kompenzacije prodajalcem posameznih vrst živil iz sredstev federa-čije.
Upravičencem do kompenzacije se izplačuje kom-»emtacija v višini 0,28 dinarjev za vsak, prodan kilogram črnega kruha iz moke tipa 1000, polčrnega kru-
ha iz moke tipa 800, polbelega kruha iz moke tipa 600, belega kruha iz moke tipa 400 in mešanega pšeničnega kruha z dodatkom 30% ržene moke.
II
Kompenzacijo iz prejšnje točke obračunava in izplačuje služba družbenega knjigovodstva.
in
Služba družbenega knjigovodstva izplačuje kompenzacijo upravičencem do kompenzacije na podlagi predloženih dokazov (dobavnic, faktur) o prodanih količinah kruha, upravičencem-proizvajalcem kruha, ki delajo z delovnimi sredstvi, ki so v njihovi lastnini, pa na podlagi evidenčnih izkazov o proizvedeni in prodani količini kruha in na podlagi potrdil pristojne davčne uprave, da ustrezajo predložene evidence dejanskemu stanju.
IV
Organizacija združenega dela oziroma proizvajalec kruha, ki dela s sredstvi v osebni lastnini, se kaznuje zaradi prekrška z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, če uveljavlja kompenzacijo, do katere po zakonu o kompenzacijah proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 45/72) in po tem odloku ni upravičen.
2 denarno kaznijo do 1000 dinarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela.
V,
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 11. oktobra 1972 dalje.
St. 426-lb/72
Ljubljana, dne 31. oktobra 1972.
Izvršni svet skupščine socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
356.
Na podlagi 4. člena zakona o kompenzacijah proizvajalcem kruha (Uradni list SRS; št. 45/72) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo	.
ODREDBO
o načinu uveljavljanja kompenzacije za kruh
1.	Proizvajalci osnovnih vrst kruha (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) na območju SR Slovenije uveljavljajo kompenzacijo za povečane proizvodne stroške, ki so nastali zaradi višjih cen moke po ukinitvi kompenzacije proizvajalcem posameznih živil iz sredstev federacije z zahtevo, ki jo vložijo pri pristojni službi službe družbenega knjigovodstva.
2.	Upravičenci uveljavijo kompenzacijo za prodane količine črnega kruha iz moke tipa 1000, polčrnega iz moke tipa, 800, polbelega iz moke tipa 600, belega iz moke tipa 400 in mešano pšeničnega z dodatkom 30% ržene moke (v nadaljnjem besedilu: osnovne vrste kruha).
3.	Zahtevi za kompenzacijo predloži upravičenec iz družbenega sektorja:
-1) izjavo organa, ki ga določa njegov splošni akt, da zahteva kompenzacijo za prodane količine osnovnih vrst kruha;
2)	fakturo, oziroma kopijo fakture za količine osnovnih vrst kruha, ki jih je prodal in dobavil organizacijam združenega dela ali neposredno potrošnikom. Na tej fakturi mora biti njegova izjava, da je zanjo uveljavil kompenzacijo;
3)	dokaz o dobavljenih količinah osnovnih vrst kruha (dobavnica, odpravnica ipd.);
4)	obračun kompenzacije, v katerega je vpisal podatke o količinah kruha, ki jih je prodal in dobavil organizacijam združenega dela ali neposrednim potrošnikom, ter znesek kompenzacije za 1 kg in za vso količino posebej za vsak proizvod.
Ce je upravičenec kompenzacije izročil kruh svoji temeljni organizaciji združenega dela (obratu ali enoti) in ga ne obračunava s fakturo, priloži zahtevi za kompenzacijo namesto fakture potrdilo, ki ga je izdal v njegovem splošnem aktu določeni organ, da je kruh dobavil lastni organizaciji združenega dela (obratu ali enoti). V tem potrdilu morajo biti podatki o količinah osnovnih vrst kruha, ki jih je dobavil lastni temeljni organizaciji združenega dela (obratu ali enoti) ter znesek kompenzacije za 1 kg in za vso količino.
4.	Zahtevi za kompenzacijo predloži proizvajalec iz zasebnega sektorja:
1)	pregled prodanih količin osnovnih vrst kruha sestavljen na osnovi dnevne evidence o količinah prodanega kruha in nabavljene moke, ki jo mora v ta namen voditi ter
2)	potrdilo davčnega organa pristojne skupščine občine, da pod točko 1) predloženi podatki ustrezajo dejanskemu stanju.
5.	Ko ugotovi služba družbenega knjigovodstva, da je v zahtevi za kompenzacijo, kompenzacija pravilno obračunana in priložena dokumentacija v redu, prizna znesek kompenzacije upravičencu v breme računa 50100-789-46-4 — sredstva za kompenzacije proizvajalcem kruha.
6.	Če so zahtevi za kompenzacijo izvirne listine (odpravnica, faktura, ipd.) priložene v prepisu, morajo imeti prepisi podpis pooblaščene osebe in pečat upravičenca kompenzacije, izvirne listine pa je treba predložiti na vpogled.
Služba družbenega knjigovodstva mora na vsaki izvirni listini iz prvega odstavka te točke, ki ji je predložena na vpogled, navesti, da je bila kompenzacija izplačana.
7.	Zahtevke za kompenzacijo predlagajo upravičenci službi družbenega knjigovodstva mesečno, ki jih služba družbenega knjigovodstva likvidira v desetih dneh po predložitvi v okviru razpoložljivih sredstev.
8.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-605/122-72/1
Ljubljana, dne 25. oktobra 1972.
Republiški sekretar za gospodarstvo
Marjan Dolenc, dipl. oec. 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 92S.
Na podlagi 1. alinee 6. člena, prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 40. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane za gradnjo VVZ Zadvor
1.	člen
Z namenom, da se namembnost površin prilagodi nastalim potrebam se odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) spremeni in dopolni po določbah tega odloka.
2.	člen
Del območja iz 2. točke šestega odstavka 3. člena odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega
razvoja mesta Ljubljane namenjen rezervatu za zazidavo se spremeni v zazidljivo površino namenjeno za stanovanja, spremljajoče in splošne javne dejavnosti.
Del območja iz prvega člena tega odloka namenjenega za gradnjo vzgojnovarstvene ustanove opredeljuje zemljišče pare. št. 1665/1 k. o. Dobrunje.
3.	člen
V drugem členu tega odloka opredeljeno območje se označi v vseh obveznih grafičnih prikazih generalnega plana.
4.	člen
Območje iz drugega člena tega odloka ponazarja grafični prikaz v merilu 1 : 5000 in 1 :2880, ki ga je pod šifro 1606/72 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
Grafični prikaz je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Območje, ki ga citira drugi člen tega odloka se ureja neposredno z lokacijsko dokumentacijo.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravil3 'urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/118-72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
924.
Na podlagi 32. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) 41.b člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-255/72) 3. in
8.	člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65, 15-225/67), 21. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 40. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
0 načinu oštevilčevanja objektov, ki so določeni za odstranitev
1.	člen
S tem odlokom se določi način oštevilčevanja objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja ali Potrdila iz 32. člena zakona o urbanističnem planiranju in je bila izdana upravna odločba o odstranitvi, odstranitev pa ni bila izvršena in je v zemljiški knjigi vPisana zaznamba, da so določeni za odstranitev.
2.	člen
Objekti, ki so določeni za odstranitev se označijo 2 enakimi tablicami, kot so predpisane za druge hiše. Tablice se posebej oštevilči z najbližjo hišno številko in po vrstnem redu ulomi z arabsko številko.
3.	člen
Tablico s posebno hišno številko izda po uradni dolžnosti občinski upravni organ, ki vodi seznam ošte-vilčbe hiš.
4.	člen
Z denarno kaznijo do 300 (Mn se kaznuje za prekršek kdor na objekt, ki je določen za odstranitev Pe namesti tablice s posebno hišno številko ha vidnem ’Msstu, če tablice spremeni, odstrani ali poškoduje.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kazanje delovna ali organizacija z denarno kaznijo do 3000 din.
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek i^ prvega odstavka tega člena tudi odgovorna 0seba delovne ali druge organizacije.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS.
Št. 010/119-72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora zbora delovnih skupnosti
^r- Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
925.
Na podlagi odloka o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svete zdravstvenih delovnih organizacij, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije in o določitvi samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v te svete (Uradni list SRS, št. 32/72) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 40. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svete zdravstvenih delovnih organizacij
1
V	svet Kliničnih bolnišnic v Ljubljani se imenujeta
dr. Exel — Škerlak Silva
Likar Zmago
2
V	svet Klinične bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani se imenujeta
Glavič Antonija
Škofič Vera
3
V	svet Klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani se imenujeta
dr. K o z j e k Franc
Zaletel Bojan, dipl. inž.
4
V	svet Onkološkega inštituta v Ljubljani se imenuje
Jančar Albin
5
V	svet Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo se imenuje
Brajnik Jure
6
V	svet Zavoda za rehabilitacijo invalidov SR Slovenije v' Ljubljani se imenuje
G o 1 m a j e r Peter
7
V	svet Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani se imenuje
Kurent Anica
St. 010/121-72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
926.
Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 40. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti doma srednješolk »Anice Cerne-jeve«
Za predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti doma srednješolk »Anice Černejeve« v Ljubljani se imenuje
Zora Godina.
St. 010/122-72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
927.
Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na 40. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Šolskega zdravstvenega centra v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Šolskega zdravstvenegavcentra v Ljubljani se imenuje
Savin Jogan.
Št. 010/123-72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
928.	'
Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in 32., 78. ten 163. člena Statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) ja skupščina mesta Ljubljane na 40. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela .
SKLEP
o soglasju k postavitvi namestnice občinskega javnega tožilca
Skupščina mesta Ljubljane soglaša s postavitvijo tov. Plevel-Tešenji Saše, dipl. pravnice, za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani.
Št. 010/124-72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
929.
Na podlagi 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 40. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela
SKLEP
o izvolitvi delegata skupščine mesta Ljubljane v koordinacijski odbor za krajevne skupnosti pri mestni ■ konferenci SZDL Ljubljana
Za delegata skupščine mesta Ljubljane v koordinacijski odbor za krajevne skupnosti pri mestni konferenci SZDL Ljubljane se izvoli -
Andrej Levični k.
Št. 010/125-72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
930.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubija* ne (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 40. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov sveta za telesno io tehnično vzgojo
Dolžnosti člana sveta za telesno in tehnično vzgo* jo se razrešijo
Ljubo Jovan,
Marko Rožman1,
Janez Šlibar;
za člane sveta za telesno in tehnično vzgojo se ime* nujejo
Brane Elsner,
Bogdan Jurkovšek,
Janko Popovič.
St. 010/126-72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE
931.
Na podlagi 87. in 88. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 40/68) ter 104. in 105. člena statuta občine Brežice (Uradni list. SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbor® in zbora delovnih skupnosti dne 12. oktobra 1972 spre* jela
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov občine Brežice za leto 1971
1
Potrdijo se zaključni računi skladov občine Bre-
žice za leto 1971, kot sledi:
din
1.	Cestni sklad
'	— dohodki	1,898.985
—	izdatki	1,853.158
—	ostanek	sredstev	45.832
2.	Sklad za pospeševanje kmetijstva
—	dohodki	190.47^
—	izdatki	184.329
—	ostanek	sredstev	6.148
3.	Sklad za borce
—	dohodki	362-444
—	izdatki	360.84®
—	ostanek	sredstev	1-59®
4.	Sklad za negospodarske investicije in komuni' no dejavnost
din
— dohodki	1,383.509
— izdatki	1,338.230
— ostanek sredstev	45.279
5. Sklad za pospeševanje turizma	
— dohodki	147.619
— izdatki	138.606
— ostanek sredstev	9.013
6. Sklad za gradnjo stanovanj udeležencev NOV	
— dohodki	3,248.100
. — izdatki	2,684.144
— ostanek sredstev	563.956
7. Sklad za financiranje skupnih potreb narodne	
obrambe	
—- dohodki	414.236
— izdatki	349.452
— ostanek sredstev	64.784
8. Gasilski sklad	
— dohodki	42.471
— izdatki	42.050
— .ostanek sredstev	421
9. Sklad skupnih rezerv gospodarskih	organizacij
— dohodki	605.060
— izdatki	231.818
— ostanek sredstev	-	373.244
2 -
Ostanki sredstev skladov, ki so navedeni v 1. točki tega sklepa, se prenesejo kot dohodek skladov v letu 1972.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-21/72-1
Brežice, dne 12 oktobra 1972.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlagano dopolnitev zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-3/70-2
Celje, dne 20. oktobra 1972.
(Predsednik sveta
za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje Franc Zelič 1. r.
933.
Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje na 36. seji dne 28. septembra 1972 sprejel	,
SKLEP
o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta Nova vas — kare 8 z atrijskimi hišami
I
Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje daje v javno razgrnitev dopolnitev zazidalnega načrta Nova vas — kare 8, po projektu, ki ga je izdelal ZNG Celje v mesecu septembru 1972 in zajema področje, ki je bilo prvotno namenjeno za gradnjo vrstnih hiš.
n
Dopolnitev zazidalnega načrta se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje.
932.
Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, š. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje na 36. seji dne 28. septembra 1972 sprejel
SKLEP
0 javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske cone Lava I-b
I
Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in sta-hovanjske zadeve skupščine občine Celje daje v jav-ho razgrnitev dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske cone Lava I-b po projektu št. 343/72, ki ga je izde-'alo Industrijsko gradbeno podjetje -Ingrad«, Celje teta 1972.
/	II
Dopolnitev zazidalnega načrta se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlagano dopolnitev zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-9/72-2	’
Celje, dne 20. oktobra 1972.
Predsednik sveta
za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje
’	Franc Zelič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 934.
Na podlagi 101. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69), 23. člena zakona- o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) in 17. člena temeljnega zako-
na o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni Ust SFRJ, št.46/64) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, delovnim in drugim organizacijam v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve iz 8. člena zakona o geodetski službi CUrad-ni list SRS, št. 21/70).
2.	člen
Za storitve v zadevah geodetske službe izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra, ki niso zavezane plačilu katastrskih taks, se šteje:
1.	parcelacije zemljišč za urbanistične namene,.
2.	zakoličbe zgradb in objektov,
3.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije,
4.	delitev parcel po vnaprej določenih pogojih,
5.	vzpostavljanje stanja na zemljišču tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih,
6.	geodetska dela v zvezi z razlastitvijo zemljišč,
7.	povečava in pomanjšava načrtov in kart.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo:
za delo v pisarni za delo na terenu
—	samostojen geodetski
izvajalec	45 din na uro 55 din na uro
—	geodetski risar 30 din na uro	—
—	figurant	—	20 din na uro
Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Dohodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 2. člena, so dohodki posebnega računa upravnih organov občine Grosuplje.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep o načinu in višini zaračunavanja geodetsko-tehničnih uslug z dne 28. januarja 1970.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-27/72
Grosuplje, dne 18. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 935.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/ 67, 40/68 in 43/70) in 64. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 39. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center
1.	člen
Ustanovi se sklad za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Cilji in naloge sklada so:
—	poravnava obveznosti likvidiranih gospodarskih organizacij,
—	dajanje kreditov za nove investicijske naložbe v osnovna sredstva gospodarskih organizacij,
—	dajanje kreditov za sanacijo gospodarskih organizacij,
—	dajanje kratkoročnih premostitvenih kreditov za obratna sredstva.
3.	člen
Dohodki sklada so:
—	sredstva bivšega družbenega investicijskega sklada,
—	dotacije občine,
—	obresti od sredstev sklada,
—	krediti,
—	drugi dohodki.
4.	člen
Sklad 'je pravna oseba.
Sklad ima statut; s statutom se podrobneje določijo zlasti pravice in dolžnosti upravnega odbora ter način poslovanja sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska „skupščina.
5.	člen
Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Vse pravice in dolžnosti upravnega odbora sklada opravlja upravni odbor sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center.
6.	člen
Za finančno in materialno poslovanje sklada se uporabljajo predpisi, s katerimi je urejeno finančno in materialno poslovanje pri državnih organih in določila zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti.
Administrativno tehnične in računovodske posl« za sklad opravlja pristojni upravni organ občinske skupščine.
7.	člen
Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor in ga predloži občinski skupščini v soglasje.
8.	člen
Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada.
9.	člen
> Po preteku leta se sestavi zaključni račun.
Zaključni račun sprejme upravni odbor in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada občinski skupščini v potrditev. •
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu.
Št. 021-08/72
Ljubljana, dne 25. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Center Tone Kolar 1. r.
938.
Na podlagi G., 10., 81. in 82. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3C/64. 43-67, 40 68 in 43 70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana' Center na 39. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov
1.	člen
Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/ 72) se dopolni tako, da se ža 7. členom dodajo 7a, 7b in 7c člen, ki se glasijo:
»7a člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko, dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za habavo opreme potrebne za opravljanje njihove dejavnosti, se prizna posebna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih:
—	elektromehanika za gospodinjske stro;e in aparate,
—	mizarstvo,
—	krojaštvo in šivilstvo,
—	slaščičarstvo,
—	brivstvo in frizerstvo,
—	kozmetika obraza in telesa,
—	kemično čiščenje,
—	gostinstvo.
7b člen
Davčnim zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali 'frugo gospodarsko dejavnostjo, se prizna davčna olajšava s tem. da se odmerjeni dayek zniža v prvem Jetu poslovanja za 40 0/c, v drugem letu pa-za 20 "/c odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih:
—	kleparstvo,
—	urarstvo,
—	elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate,
—	elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje,
—	rekbarstvo,
—	tapetništvo in dekoraterstvo,
—	čevljarstvo (popravila),
—	inštalaterstvo vseh vrst,
—	pečarstvo,
—	pleskarstvo in soboslikarstvo,
—	krovstvo,
—	steklarstvo,
—	brivstvo in frizerstvo,
—	aranžerstvo,
—	dimnikarstvo,
—	dejavnosti, katerih obrtni izdelki štejejo za umetniško (8. točka odredbe o obrtnih gospodarskih dejavnostih).
Šteje se, da je davčni zavezanec (začetnik) pričel z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal obrti V kateri drugi občini, ali da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnost iste obrtne stroke.
7c člen
Posebna olajšava po 7a in 7b členu tega odloka se prizna, če se davčni zavezanci ukvarjajo z obrtnimi storitvami tako, da je najmanj 70 %> celotnega dohodka doseženega s storitvami. Kaj je šteti za obrtno storitev, presodi v posameznem primeru davčni organ občine po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo.
Davčno olajšavo po 7b in 7c členu tega odloka uveljavlja davčni zavezanec s posebno .vlogo, ki ji je treba priložiti potrebno dokazilo. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.«
2.	člen
V 9. členu se točki 1) in 3) spremenita tako, da se glasita:
"1. od dohodkov od izdelave čipk 5 °/o,
2.	od dohodkov od domače obrti 10 “/o.«
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
-Davek se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer od: lesenih zabo-trebcev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel in nasadil za orodja.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, tiporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje razen določb po 2. členu .tega odloka, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka.
Št. 422-02/72
Ljubljana, dne 25. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine občine Ljubljdna Center Tone Kolar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 937.
Na podlagi 19. in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17-190/70) je skupščina občine' Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega
zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o sredstvih občine Ljubljana Moste-Polje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu
1.	člen
Sredstva občine Ljubljana Moste-Polje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: sredstva) se vodijo na posebnem računu občine Ljubljana Moste-Polje pri banki oziroma službi družbenega knjigovodstva, kjer se vodijo proračunska sredstva občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Na poseben račun pri SDK usmerja občina naslednja sredstva:
1.	sredstva bivšega občinskega družbeno investicijskega sklada izločena iz kreditnega sklada Ljubljanske banke;
2.	proračunska sredstva, ki jih občina prispeva za izravnavanje, posege in pomoči iz 4. člena tega odloka;
3.	presežke občinskega proračuna iz 1970 in 1971 leta, ki so bili preneseni v občinski sklad skupnih rezerv in presežke občinskega proračuna iz leta 1972, ki bodo do konca tega leta prenešena na račun posebne rezerve pri službi družbenega knjigovodstva;
4.	anuitete od vrnjenih kreditov, danih v breme tega računa;
5.	druga sredstva, določena s posebnimi predpisi.
3.	člen
Sredstva se dajejo uporabnikom predvsem tako, da se zaradi doseganja ugodnejših učinkov združujejo s finančnimi sredstvi bank, s sredstvi gospodarskih organizacij ter s sredstvi sklada skupnih rezerv občine.
Sredstva posebnega računa se dajejo v skladu s posebnimi predpisi o uporabi teh sredstev uporabnikom kot kredit ali brez obveznosti vračanja.
4.	člen
Sredstva se v skladu s srednjeročnimi programi In letnimi načrti razvoja občine Ljubljana Moste- Polje uporabljajo:
1.	za pospeševanje tistih gospodarskih dejavnosti, ki so nosilci gospodarskega razvoja na območju občine, pa se s svojimi sredstvi ne morejo dovolj hitro in ustrezno razvijati;
2.	za finančna izravnavanja in gospodarske posege, določeije s posebnimi predpisi;
3.	za dopolnilno sofinanciranje eventnelnih tržnih investicij, za regrese in premije gospodarskim organizacijam v skladu s posebnimi predpisi občine;
4.	za sofinanciranje raziskovalnega dela v interesu pospeševanja gospodarstva;
5.	za poravnavo zapadlih poroštvenih obveznosti, ki jih je občina Ljubljana Moste-Polje imela v zvezi z naložbami v gospodarskih organizacijah.
5.	člen
Okvirni prograrrj uporabe sredstev posebnega računa v mejah pričakovanih sredstev sprejmeta svet za
gospodarstvo in svet za družbeni načrt in finance, potrdi pa skupščina občine.
Finančni načrt in zaključni račun posebnega računa sprejmeta soglasno svet za družbeni načrt in finance in svet za gospodarstvo, potrdi pa skupščina občine.
Hkrati z zaključnim računom predložita stveta skupščini občine tudi izčrpno poročilo o opravljenih gospodarskih posegih.
G. člen
S sredstvi posebnega računa razpolagata v okviru letnega programa in finančnega načrta svet za družbeni načrt in finance in svet za gospodarstvo.
Pogodbe v zvezi z uporabo sredstev posebnega računa podpisuje predsednik skupščine občine.
7.	člen
Neporabljena sredstva posebnega računa se z zaključnim računom prenesejo v finančni načrt za naslednje leto.
8.	člen
Upravno-tebnične in finančne zadeve v zvezi z izvajanjem tega odloka opravlja pristojna finančna služba skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
9.	člen
Svet za družbeni načrt in finance in svet za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje določita natančnejše pogoje in merila za pridobivanje in uporabo sredstev posebnega računa.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 402-118/72-1
Ljubljana, dne 27. oktobra 1972.
Predsednik skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r.
■ SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA 938.
Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbe-nepolitičnih skupnosti, v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36 64, 10/65, 43/67. 40/68 in 43'70) ter 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25-oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1972
1.	člen
Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za le{° 1972 (Uradni )ist SRS, št. 14/72) se v 2. členu spremen' tako, da se glasi:
Na podlagi virov dohodkov, določenih v 1. členu, bodo za proračun občine Ljubljana $iška na območju občine Ljubljana Šiška v letu 1972 zbrani dohodki v
din
skupnem znesku ki se delijo; na razporejene dohodke ter na nerazporejene dohodke
—	tekoča proračunska rezerva 1,145.000
—	posebna rezerva nad 14,9 °/o
povečanjem potrošnje preteklega leta za intervencije v gospodarstvu	160.000
din
56.453.000
55.148.000
1,305.000
2.	člen
V	3. členu odloka se za točko 4 doda točka 4a, ki se glasi:
4a. Sklad za nakup stavbnih zemljišč občine din — 50% davka od nepremičnin in pravic Skupaj v odstotku razporejeni dohodki Posebni del proračuna, ki razporeja dohodke v določenih zneskih
3.	člen.
V	pregledu iz razporeda dohodkov proračuna občine za leto 1972 nastanejo naslednje spremembe:
Številka glavnega namena 14 — negospodarske investicije se znesel: 14,729.000 nadomesti z zneskom
15.845.000.
Številka glavnega namena 19 — nerazporejeni dohodki — posebna proračunska rezerva se znesek 1,276.000 nadomesti z zneskom 160.000.
4.	člen
V	splošni razpredelnici 'preračuna se vnesejo naslednje spremembe:
Pri poglavju 14 — negospodarske investicije — se hoda skupina 14-1 — sredstva razporejena v odstotku od vseh ali posameznih dohodkov 1,116.000.
Vsega glavni namen 14 — v znesku 14,729.000 spredeni v 1.3,84^.000.
Pri poglavju 19 — nerazporejeni dohodki — se v Podskupini 19-2-27 — posebna proračunska rezerva desek 1,270.000 nadomesti z zneskom 160.000, vsega Slavni namen 19 — pa znesek 2,421.000 z zneskom
1.305.000.
5.	člen
Pri pregledu skupnih dohodkov za razporeditev v Posebnem delu proračuna nastanejo naslednje spre-dembe:
Pri postavki 99 — posebna proračunska rezerva — znesek 1,276.000 zamenja z zneskom 160.000, v seštevku — namen 19 — pa se znesek 2.421.000 nado-desti z zneskom 1,303.000.
V	seštevku: Skupaj razporejeno in nerazporejeno v Posebnem delu proračuna pa se znesek 52,062.000 nadomesti z zneskom 50,946.000. 6
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
1,116.000
5,507.000
50,946.000
Št. 3/1-400-4/72
Ljubljana, dne 25. oktobra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danila Sbrizaj 1. r. \ ________—
.939.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in Zbora delovnih skupnosti dne 25. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Ustanovi se sklad za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad izvršuje smernice občinske skupščine o zemljiški politiki s tem, da:
—	odloča o nakupu nezazidanih stavbnih zemljišč, katera občani kot lastniki oz. imetniki pravice uporabe ponudijo v prednostni nakup občini po 12. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72 z dne 30. 6. 1972),
—	prevzema pravico uporabe, ki jo imajo na'nezazidanem stavbnem zemljišču organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe, ob pogojih iz 3. člena cit. zakona,
—	nakupuje tudi druga stavbna zemljišča.
\
3.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine izmed odbornikov in drugih občanov.
4.	člen
Sredstva sklada so:
—	del davka na promet nepremičnin, ki ga v odstotku določi skupščina občine,
—	dohodki, ki jih določi skupščina občine iz sredstev proračuna,
—	najeti krediti in posojila,
—	dohodki, ki jih ustvari sklad s svojo dejavnostjo,
—	drugi dohodki.
5.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad ima svoj statut, s katerim se podrobneje določijo naloge sklada, pravice in dolžnosti upravnega odbora ter poslovanje sklada.
Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine.
6.	člen
Vse strokovne in administrativne naloge sklada opravlja upravni organ skupščine občine, pristojen za premoženjskopravne zadeve, računovodske naloge pa pa oddelek za gospodarstvo in finance. .
7.	člen ,
Odredbodajalec sklada je predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa član, katerega pooblasti predsednik.
8.	člen
Finančni načrt, zaključni račun in program dela sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga skupščina občine.
9.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2/1-464-01/72
Ljubljana, dne 25. oktobra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana "Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
940.
Na podlagi členov 47 do 50 ter 92 in 155 statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Siska na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o dejavnosti in storitvah vodnogospodarske organizacije, ki ima sedež v občini Kranj, na območju občine Ljubljana Šiška
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja razmerja glede varstva splošnih družbenih interesov kot tudi interesov, pravic in obveznosti občanov in vodnogospodarske komunalne organizacije, ki ima sedež v občini Kranj, opravlja pa svojo dejavnost posebnega družbenega pomena tudi na območju občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: vodnogospodarska organizacija), način opravljanja storitev te organizacije ter njene pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem teh storitev (splošni pogoji za opravljanje in uporabo vodnogospodarskih storitev).
. Posebne pogoje za urejanje razmerij po prvem odstavku tega člena določa vodnogospodarska organizacija s splošnimi akti ali z ustrezno pogodbo; veljavnost splošnih aktov za območje občine Ljubljana Šiška potrjuje skupščina občine Ljubljana Šiška.
2.	člen
Za občane in organizacije, ki jim vodnogospodarska organizacija zagotavlja oskrbo z vodo iz javnega vodovoda, je oskrba s to vodo obvezna.
3.	člen
Občani in organizacije so upravičeni in dolžni uporabljati storitve vodnogospodarske organizacije tako, kot "to določa zakon, ta odlok in splošni akti vodnogospodarske organizacije; uporabniki plačujejo za oskrbo z vodo in storitve te organizacije po določenih cenah oziroma tarifi.
Vodnogospodarska organizacija mora skrbeti za to, da imajo občani in organizacije zagotovljeno redno oskrbo z vodo; od njih lahko zahteva plačilo le za vodo in storitve, ki jih je opravila zanje.
4.	člen
Vodnogospodarska organizacija je dolžna nadzirati stanje vodovodnih naprav ter način njihove uporabe in skrbeti za odpravo pomanjkljivosti, okvar in napak.
Uporabniki vodnogospodarskih naprav in storitev so dolžni odpravljati pomanjkljivosti in napake na napravah in omogočiti vodnogospodarski organizaciji kontrolo naprav ter odpravo pomanjkljivosti in napak, kolikor jih niso sami odstranili. Za odpravo le-tega od vodomera naprej skrbijo lastniki sami.
5.	člen
Vodnogospodarska organizacija gospodari z javnim vodovodom (zajetja, rezervoarji ter primarno in sekundarno omrežje).
Sekundarno omrežje sega do spojnih vodov hišne instalacije (terciarno vodovodno omrežje); terciarno omrežje je last odjemalcev iz javnega vodovoda.
6.	člen
Voda se mora napeljati v vsako zgradbo ali delno zazidan gradbeni prostor na območju javnega vodovoda, brž ko je zgrajena javna vodovodna napeljava, najkasneje pa v 6 mesecih po tem, ko je dana možnost za priključek spojnega voda in če se ugotovi, da je oskrba z vodo iz javnega vodovoda obvezna v smislu
2.	člena.
Iz javnih požarnih hidrantov smejo brez dovoljenja jemati vodo le gasilci pri požaru, sicer pa je potrebno dovoljenje vodnogospodarske organizacije; leta lahko dovoljenja prekliče, če bi nadaljnja uporaba ogrožala oskrbo potrošnikov z vodo.
7.	člen
V primeru spora ali gre za javni ali spojni vod iz drugega odstavka 5. člena, odloča v skladu z načrtom osnovnega omrežja komunalnih objektov in naprav posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavnik sveta občinske skupščine, pristojnega za komunalne ^zadeve, predstavnik vodnogospodarske organizacije in odjemalec iz javnega vodovoda.
8.	člen
Za gradnjo priključka za novo vodovodno nap^* Ijavo ali za večje spremembe vodovodnih napeljav mora dobiti odjemalec vode iz javnega vodovoda dovoljenje vodnogospodarske organizacije, kolikor ni to že urejeno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
9.	člen
Će vodnogospodarska organizacija zaradi objektivnih razlogov ne more oskrbovati vseh odjemalcev z vodo, imajo občani prednost oskrbe pred delovnimi organizacijami.
Prednostni red in trajanje mora vodnogospodarska organizacija objaviti na krajevno običajen način.
10.	člen
Odjemalci plačujejo za porabljeno vodo vodarino, ki se določa po količini porabljene vode ali pavšalno kjer ni vodomera.
11.	člen
Prepovedano je puščati iztoke odprte, zanemarjati vodovodne napeljave in uporabljati vodo za škropljenje vrtov, cest, hodnikov, pranje avtomobilov itd., kadar je vodnogospodarska organizacija zaradi po-» manjkanja vode omejila njeno porabo..
12.	člen
K cenam oziroma tarifam za vodovodne storitve, ki jih določa vodnogospodarska organizacija, daje soglasje občinska skupščina, če ni s kakim predpisom to izrecno drugače določeno.
V predlogu za soglasje k ceni oziroma tarifi mora delovna organizacija navesti vse elemente, pomembne za sestavo cene, kot tudi podatke o potrebnih stroških.
13.	člen
Občinska skupščina na predlog prizadetih krajevnih skupnosti potrjuje program vodnogospodarske organizacije za graditev vodovodnih naprav na območju občine. Ljubljana Siska. Ta program mora biti v skladu z urbanističnimi plani in regionalnimi prostorskimi plani.
Občinska skupščina na predlog prizadetih krajevnih skupnosti potrjuje tudi letni plan vodnogospodarske organizacije za investicijsko in redno vzdrževanje vodnogospodarskih naprav na območju občine Ljubljana Šiška.
Vodnogospodarska organizacija mora predlog programa in letnega plana opremiti z vso potrebno tehnično in ekonomsko dokumentacijo. Program in letni Plan morata biti usklajena z razvojem občine Ljubljana Šiška v perspektivnem razdobju, kot tudi z letnim razvojem gospodarstva in družbenih služb.
Predlog programa mora vsebovati tudi podatke o Potrebnih finančnih sredstvih in virih.
14.	člen
Vodnogospodarska organizacija seznanja svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, s svojim delom z letnimi poročili, javnost pa seznanja z letnimi poročili o svojem delu, ki jih pripravi za zbore volivcev na območju svojih vodnogospodarskih naprav v občini Ljubljana Šiška.
Vodnogospodarska organizacija objavlja svoje splošne akte, s katerimi ureja razmerja do občanov in delovnih organizacij, poslovna poročila, program in letni plan, kolikor se vse to nanaša na območje občine Ljubljana Šiška, v Uradnem listu SRS.
15.	člen
Pri upravljanu vodnogospodarske organizacije so-delujejo v najvišjem organu upravljanja tudi predstavniki družbene skupnosti, ki jih imenuje skupščina občine Ljubljana Šiška. Število teh predstavnikov se določi s pogodbo s skupščino občine Kranj. V tej pogodbi se določijo vsa razmerja ter način izvrševanja Pravic in dolžnosti med obema občinama glede poslednja vodnogospodarske organizacije.
16.	člen
O vseh pravicah in obveznostih občanov in orga-Pizaeij odloča vodnogospodarska organizacija po do-
ločbah zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18/65).
Glede pritožb proti odločbam vodnogospodarske organizacije veljajo določbe 229. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
O obveznosti plačila za vodnogospodarske storitve se izda račun.
II.	KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se ne oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda (2. člen);
2.	kdor preprečuje vodnogospodarski organizaciji kontroliranje naprav in ne odpravi pomanjkljivosti in napak na komunalnih napravah (4. člen);
3.	kdor izvede priključek na novo vodovodno napeljavo ali večje spremembe teh napeljav brez dovoljenja vodnogospodarske organizacije (8. člen);
4.	kdor pušča odprte iztoke, zanemarja vodovodne napeljave ali uporablja vodo za škropljenje vrtov, cest, hodnikov, pranje avtomobilov itd., kadar je vodnogospodarska organizacija zaradi pomanjkanja vode omejila-njeno porabo Ul. člen).
Delovna ali druga organizacija, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 din, odgovorna oseba take organizacije pa z denarno kaznijo do 300 din.
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek vodnogospodarska organizacija, ki ne skrbi za to, da bi občani in organizacije imele zagotovljeno redno oskrbo s pitno vodo (2. odstavek 3. člena). Odgovorna oseba vodnogospodarske organizacije se za tak prekršek kaznuje z denarno kaznijo do 300 din.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/2-352-220/72
Ljubljana, dne 2,r'. oktobra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
941.
Na podlagi členov 47 do 50 ter 92 in 155 statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o gospodarjenju z javnimi vodovodi na območju občine Ljubljana Šiška, ki jih upravlja vodnogospodarska tfrganizacija s sedežem v občini Kranj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja razmerja med vodnogospodarsko organizacijo in potrošniki glede oskrbe z vodo iz javnega vodovoda ter določa ostale pogoje za škrbo prebivalstva s higiensko neoporečno pitno vodo kot tudi način uporabe in vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja, objektov in ostalih naprav.
2.	člen
Kot javni vodovod po tem odloku se štejejo vodna območja, zajetja, črpališča, zbiralniki, vodohrani, vodovodna mreža s priključki in vodomeri ter objekti in naprave, ki so potrebni za redno obratovanje vodovodnih naprav.
3.	člen
Vse javne vodovodne naprave in objekti morajo biti vidno in ustrezno označeni.
4.	člen
Naloge vodnogospodarske organizacije kot komunalne delovne organizacije, ki oskrbujejo naselja z vodo (v nadaljnjem besedilu: vodnogospodarska organizacija), so zlasti:
1.	zajemanje in črpanje vode, gradnja zbiralnikov, drugih vodnogospodarskih objektov ter vodovodnega omrežja;
2.	vzdrževanje vodovodnega omrežja ter drugih vodovodnih naprav in objektov;
3.	gradnja hišnih priključkov ter montaža vodomerov;
4.	nadzorovanje vseh vodovodnih naprav, kolikor so vezane na javno vodovodno omrežje ali na kak drug način vplivajo ali posegajo na vodovodno omrežje in objekte, s katerimi gospodari vodnogospodarska organizacija;
5.	skrb za zadostno količino zdrave pitne vode.
5.	člen
Voda iz javnega vodovoda mora ustrezati predpisom o pitnih vodah. Vodnogospodarska organizacija je dolžna upoštevati vse predpise o kvaliteti vode in skrbeti za higiensko stanje vode.
6.	člen
Vodnogospodarska organizacija mora stalno skrbeti za zadostno količino vode. Ta obveznost preneha, če jo prepreči višja sila (suša, poplave, potresi ipd.), večje okvare na objektih in omrežju, prekinitve električnega toka ali drugi objektivni razlogi.
7.	člen
Za oskrbo z vodo iz javnega vodovoda je treba plačati vodarino po ceni oziroma tarifi, ki jo določi vodnogospodarska organizacija v soglasju z občinsko skupščino.
8.	člen
Vsaka nepremičnina kot zaključena potrošna enota, ki se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda, mora imeti svoj priključek z vgrajenim vodomerom. Stroški vodovodnega priključka in vodomera bremene lastnika nepremičnine.
9.	člen
Poraba vode se rrieri z vodomeri, le izjemoma se lahko po firedhpdnem sporazumu z vodnogospodarsko organizacijo določa pavšalni odvzem vode in še to le za določen čas.
10.	člen
Vodomeri morajo biti nameščeni v posebnih zaprtih nišah ali jaških v tipski izvedbi, kot jo določi vodnogospodarska organizacija.
11.	člen
Zasebni, hišni ali drugi vodovodi z lastnimi zajetji ali črpalkami ne smejo biti neposredno povezani oziroma spojeni z javnim vodovodnim omrežjem.
12.	člen
Vodnogospodarska organizacija sme napeljati vodovodni priključek iz glavne cevi s pomočjo spojne cevi na nepremičnino oziroma na potrošnikovo instalacijo šele takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ta odlok v 5. in 6. členu; izvedba vodovodnega priključka mora ustrezati tehničnim in drugim predpisom.
13.	člen
Po priključitvi, instalacije na javno vodovodno omrežje prevzamejo lastniki nepremičnin in drugi potrošniki vode brez posebnega obvestila obvezo, da bodo imeli instalacijo v redu in da bodo upoštevali ostale ustrezne predpise.
II.	PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE
14.	člen
Montažo priključka na nepremičnino vključno z vodomerom sme opraviti le vodnogospodarska organizacija.
15.	člen
Vsaka nepremičnina kot zaključena potrošna enota mora biti praviloma priključena s svojim vodovodnim priključkom na javno vodovodno omrežje neposredno. Stanovanjski bloki ' z več stopnišči, ki veljajo kot samostojne stanovanjske enote, imajo samostojen priključek za vsako stopnišče. Izjemoma in začasno se lahko dovoli odvzem vode iz že obstoječega priključka na skupen vodomer s sosednjo nepremičnino, če sicer ni mogoče napraviti samostojnega priključka.
16.	člen
Priključevanje na javni vodovod brez dovoljenja vodnogospodarske organizacije ni dopustno. Ce vodnogospodarska organizacija ugotovi, da je bil priključek izveden brez ustreznega dovoljenja, prijavi lastnika nepremičnine in osebo, ki je prikijuček napravila, pristojnemu organu zaradi uvedbe upravno-kazenske-^ ga postopka. Vodnogospodarska organizacija hkrati opozori lastnika nepremičnine, da takoj napravi vlogo za izdajo dovoljenja za priključek. Vodnogospodarska organizacija mora po ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo dovoljenja, dovoljenje takoj izdati.
Ce lastnik nepremičnine tudi po opozorilu ne napravi vloge za izdajo dovoljenja, izda vodnogospodarska organizacija dovoljenje po uradni dolžnosti, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo.
17.	člen
Potrošnja vode za vsako nepremičnino kot potrošno enoto se praviloma meri z enim vodomerom in to tudi takrat, če se iz istega priključka oskrbuje več potrošnikov, v izjemnih primerih lahko vodnogospodarska organizacija* dovoli vgraditev odštevalnega ali paralelnega vodomera.
Vsak vodomer mora biti vgrajen med dva ventila in zaplombiran.
18.	člen
Vse stroške za napeljavo priključka od javne vodovodne napeljave, vključno stroške za vodomer in za gradnjo vodomernega prostora nosi lastnik nepremičnine.
19.	člen
Vodnogospodarska organizacija mora na potrošnikovo zahtevo vodomer uradno preizkusiti,, da se ugotovi njegovo pravilno delovanje.
III.	VZDRŽEVANJE PRIKLJUČKA IN VARNOSTNI UKREPI
20.	člen
Vsako napako ali poškodbo na priključku in vodomeru mora lastnik nepremičnine takoj javiti vodnogospodarski organizaciji, ki mora poskrbeti za to, da se napaka ali poškodba čim hitreje odpravi.
21.	člen
Lastnik nepremičnine zgradi in vzdržuje vodomerni prostor na lastne stroške in skrbi, da je vedno čist in dostopen tako, da je mogoče podatke o vodomeru ob vsakem času odbrati, vodomer pa takoj zamenjati.
Vodomerne prostore, kjer je odbiranje podatkov ali zamenjava vodomera otežkočena, je treba preurediti po veljavnih tehničnih predpisih.
Vodnogospodarska organizacija lahko po predhodni ugotovitvi sanitarne inšpekcije, če zaradi slabega stanja vodomernega prostora preti nevarnost okužitve s pitno vodo, ustavi odvzem vode, dokler ni vodomerni prostor primerno urejen.
Lastniki nepremičnin brez dovoljenja vodnogospodarske organizacije ne smejo preurejati vodomernega jaška ali niše, če sta pravilno urejena.
Lastnik nepremičnine brez dovoljenja vodnogospodarske organizacije tudi ne sme preurediti ali demontirati vodomera.
Lastnik, nepremičnine more vodomerni prostor ustrezno zavarovati, da ne pride do poškodb vodomera zaradi zmrzovanja ali do drugače povzročenih okvar.
22.	člen
Na cevi vodovodnega priključka lastnika nepremičnine je prepovedano napraviti odcep pred vodomerom, razen izjem po 15. členu tega odloka.
23.	člen
Z ventilom navrtalnega oklepa, kjer se začne spojni vod, ventilom pred vodomerom in obtočnimi zasun-ki za hidrante sme ravnati le vodnogospodarska organizacija.
Lastnik priključka lahko zapre le ventil za vodomerom na svoji instalaciji.
Če nastane napaka na vodomeru, ali če preti nevarnost škode, sme potrošnik zapreti tudi ventil pred vodomerom na javni napeljavi, mora pa takoj o tem obvestiti vodnogospodarsko organizacijo. Če nastane Požar, lahko lastnik priključka odpre zaplombirani za-sunek direktnega voda. mora pa takoj o tem obvestiti vodnogospodarsko organizacijo.
24.	člen
Na instalacije nepremičnine, na priključke in na javno vodovodno omrežje je prepovedano priključiti ozemljitvene naprave (električni aparati, stroji, strelovodi itd.).
IV.	PLAČEVANJE OSKRBE Z VODO
25.	člen
Oskrbovanje z vodo je treba plačevati po določeni ceni oziroma tarifi (vodarina).
26.	člen
Lastnik nepremičnine, ki sam ne more urejati zadev v zvezi z oskrbovanjem z vodo. mora za to določiti sVojega pooblaščenca in o tem obvestiti vodnogospodarsko organizacijo. Več solastnikov mora določiti svojega predstavnika ali zastopnika.
Vse spremembe glede lastništva ali odpovedi oskrbe z vodo ]e treba sporočati vodnogospodarski organizaciji pismeno.
27.	člen
Poraba vode se meri z vodomeri.
28.	člen
Oskrbe z vodo hi treba plačati:
1.	če je bila porabljena iz javnih hidrantov za gašenje požara,
2.	če je bila porabljena za gašenje požara iz potrošnikove vodovodne instalacije, če se taka potrošnja javi najkasneje v 24 urah po požaru,
3.	če je izguba nastala zaradi napake na vodomeru ali njegovih armaturah in krivde ni mogoče pripisati potrošniku.
V.	VARČEVANJE Z VODO
29.	člen
Pri večjem pomanjkanju vode (suša, požar ali druga višja sila) je vodnogospodarska organizacija dolžna omejiti potrošnjo vode.
Vodnogospodarska organizacija lahko prepove rabo vode za škropljenje vrtov, cest, hodnikov, polnjenje bazenov, pranje avtomobilov ipd.), da se tako omili pomanjkanje vode.
Vodnogospodarska organizacija lahko tudi začasno omeji ali odreče porabo vode v ‘skladu z določbami zakona o vodah.
Če primanjkuje vode, mora vodnogospodarska organizacija dajati lastnikom nepremičnin primerna navodila, da se posledice pomanjkanja vode čim bolj ublaže.
VI.	JAVNI IZTOKI
30.	člen
Javni iztoki, ki so priključeni na javno vodovodno mrežo, se grade po posebnem naročilu investitorja ali pa jih na ustreznih mestih gradi vodnogospodarska organizacija sama.
Na javnih iztokih je prepovedano pranje, napajanje živine in uporaba vode za zalivanje.
Praviloma se količina porabljene vode na javnih iztokih določa z vodomerom.
VII.	ZAPIRANJE VODE
31.	člen	,
Vodnogospodarska organizacija sme zapreti vodo
na vodovodnem priključku:	/
1.	če potrošnik odpove porabo vode,
2.	če jo dosedanji potrošnik odjavi, novi pa se še ne prijavi,
3.	pri popravilu motenj in okvar po predhodnem obvestilu prizadetih potrošnikov,
4.	če. stanje potrošnikove instalacije ogroža zdravje potrošnikov oziroma kvaliteto vode v javni vodo-ni mreži,
5.	če je prostor, kjer je vgrajen vodomer, nedostopen, zasut ali zanemarjen in lastnik nepremičnin kljub opozorilu vodnogospodarske organizacije ničesar ne ukrene, da bi pomanjkljivosti odpravil,
6.	če potrošnik več kot šest mesecev ne izpolnjuje svojih obveznosti (plačevanje vodarine, naročila za popravilo instalacije) pa so bili predhodno storjeni vsi ukrepi, da bi do izpolnitve obveznosti prišlo po veljavnih predpisih,
7.	če potrošnik krši ukrepe za varčevanje z vodo, kadar je to posebej odrejeno,
8.	če na nepremičnini, kjer je več solastnikov, ni skupnega predstavnika ali pooblaščenca, ki bi skrbel za red (pravilno funkcioniranje instalacije. Vodomera, plačevanje vodarine ipd.),
9.	ee lastnik nepremičnine brez dovoljenja vodnogospodarske organizacije in kadar po določbah tega odloka to ni dopustno, odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali zasunku.
VIII.	HIDRANTI
32.	člen
Hidranti, ki so priključeni na javni vodovod, so namenjeni predvsem požarni varnosti.
Hidranti morajo biti vedno v uporabnem stanju.
Požarne hidrante namešča in vzdržuje vodnogospodarska organizacija.
33.	člen
Hidrant se sme uporabljati brez predhodnega dovoljenja in vodomera le za gašenje požarov, vendar je treba v treh dneh javiti vodnogospodarski organizaciji kraj, uporabo in čas odvzema vode na hidrantu in tudi pomanjkljivosti, ki jih je uporabnik opazil pri odvzemu vode.	'	'	..v
Za mokre gasilske vaje je treba dobiti predhodno dovoljenje vodnogospodarske organizacije.
34.	člen
Izjemoma je dovoljen odvzem vode iz hidranta za škropljenje in spiranje cest, ulic -in trgov, za izpiranje kanalov, zalivanje parkov in javnih nasadov ter za utrjevanje cestišč in podobnih gradbenih del pod pogoji:
1.	uporabnik, ki želi jemati vodo iz hidranta, mora imeti tehnično neoporečen hidrantni nastavek, ki ga žigosa in registrira vodnogospodarska organizacija;
2.	stalni porabniki vode iz hidranta morajo nabaviti vodomer, ki ga vgradi vodnogospodarska organizacija;
. 3. izredni potrošnik vode iz hidranta si hidrantni nastavek z vodomerom izposodi pri vodnogospodarski organizaciji;
4.	občasni porabniki vode plačajo za porabo vode ustrezno odškodnino po času uporabe.
35.	člen
Po odvzemu vode je treba-hidrant dati v prejšnje pripravno stanje za uporabo, pri tem je treba paziti na to, da je:
1.	popolnoma zaprt;
2.	pokrit z notranjim pokrovom;
3.	čist;
4.	pravilno pokrit s cestnim pokrovom;
5.	brez poškodb.
36.	člen
Redni pregled, plombiranje in oštevilčenje javnih in industrijskih hidrantov opravi vodnogospodarska organizacija vsako leto.
37.	člen
Nihče ne sme uporabljati neoštevilčenih neregistriranih hidrantnih nastavkov.
X. KAZENSKE DOLOČBE
38.	člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor poškoduje ali odstrani oznake z naprav in objektov po 3. členu tega odloka;
2.	lastnik nepremičnine, ki brez vodnogospodarske organizacije preuredi ali demontira vodomer (21. člen);
3.	kdor napravi na cevi vodovodnega priključka lastnika nepremičnine odcep pred vodomerom (22. člen);
4.	lastnik nepremičnine, ki ne določi pooblaščenca ali solastniki, ki ne določijo svojega predstavnika ali zastopnika (26. člen);
5.	lastnik nepremičnine, ki ne upošteva navodil vodnogospodarske organizacije (29. člen).
39.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/2-352-220/72
Ljubljana, dne 25. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
943.
Na podlagi 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13'7) ter 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ. št. 26/65 in 15 67) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o prepovedi pranja motornih vozil na javnih površinah in ob vodotokih na izvenmestnem območju občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Na izvenmestnem območju občine Ljubljana Šiška je prepovedano pranje in čiščenje motornih vozil na javnih površnah in ob vodotokih ter vsako drugačno onesnaženje javnih površin z motornimi vozili, ki je med drugim tudi na mestnem območju občine Ljubljana Šiška prepovedano s 4. točko 5. člena odloka o vzdrževanju javne snage na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 23/72 in 35/72).
2.	člen
Kdor pere in čisti motorno vozilo na javnih površinah in ob vodotokih ali drugače z motornim vozilom onesnaži javne površine in vodotoke, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 300 dinarjev.
Če napravi prekršek iz prvega odstavka tega člena delovna organizacija, se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1/2-352-79/72
Ljubljana, dne 25. oktobra 1972.
• Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 943.
Svet za gospodarstvo skupščine občine Mozirje je po 24. členu zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS. št. 22-128/58) na predlog ribiških družin Mozirje in Ljubno ob Savinji na seji dne 20. oktobra 1972 sprejel
ODREDBO o razglasu varstvenih vod
I
Za varstvene vode, ki bodo služili za vzgojo ribjega zaroda, se razglašajo:
a)	na območju Ribiške družine Mozirje:
— potok Letošč,
— Grušoveljska struga,
— Pustopoljski graben;
b)	na območju Ribiške družine Ljubno ob Savinji: — Okoninska struga,
— Les jakova struga,
— Bateljnova struga,
— Migljačeva struga,
— Kolenčeva struga,
— Jermanova struga.
— Juvanski graben,
— Lučka struga,
— Lučnica.
t
II
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
Št. 010-41/72-1
Mozirje, dne 20. oktobra 1972.
Predsednik
Predsednik	sveta za gospodarstvo
skupščine občine Mozirje skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.	Franc šarb 1. r.
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
skupščina skupnosti
ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVČEV IN KMETOV CELJE
944.
Na podlagi 140. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70)j je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, na seji dne 16. oktobra 1972 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
1.	člen
Drugi odstavek 23. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (v nadaljnjem besedilu »statut-« — Uradni list SRS, št. 43/70) se črta in nadomesti z besedilom:
»Šteje se, da se zakonec zavarovanca ukvarja kot lastnik ali solastnik kmetijskega zemljišča s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, če ima iz kmetijske dejavnosti na zemljišču ali delu zemljišča, na katerem je v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica na njegovo ime, dohodek v višini minimalnega osebnega dohodka, pri čemer se katastrski čisti dohodek od negozdnih površin šteje v trikratnem znesku, dohodek od gozda pa v enkratnem znesku.«
2.	člen
Drugi odstavek 48. člena statuta se črta in nadomesti z besedilom:
»Začasna zadržanost od dela traja, dokler pristojbi zdravnik oziroma pristojna komisija ne ugotovi, da 56 je delovna zmožnost povrnila oziroma do dneva, s katerim je pristojni organ invalidskega zavarovanja Ugotovil nastanek invalidnosti.«
3.	člen
V	54. členu statuta se doda nov tretji odstavek, ki ^ glasi:
»Nadomestilo se ne more odmeriti bd osnove, ki ie višja od zneska, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS kot, naj višji zne-
pokojninske osnove oziroma osebnega dohodka, od katerega je mogoče odmeriti pokojnino.«
4.	člen
V	prvem odstavku 58. člena statuta se črta besedilo: »ki bi bili , po njem zavarovani.«
.5. člen
Drugi odstavek 58. člena statuta se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Zavarovancu, ki je začasno zadržan od dela zaradi primerov iz 7. točke 44. člena (krvodajalstvo, transplantacija) se nadomestilo ne zmanjša.«
6.	člen
Za četrtim odstavkom 84-, člena statuta se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Zaradi neplačanih prispevkov zadržane pravice oživijo za naprej od dneva, ko so poravnani vsi zapadli prispevki.«
»Obvezne oblike zdravstvenega varstva (32.—46. člen zakona) lahko uveljavljajo zavarovane osebe tudi brez veljavno potrjene zdravstvene izkaznice.«
7.	člen
87. člen statuta se črta in nadomesti z besedilom:
»Za delavca pred prvim sprejemom na delo ali če delavec nastopi delo po presledku daljšem od 6 mesecev, ali če delavec preboli hujšo bolezen, ali če preide na drugo delovno mesto, se mora prijaviti v zavarovanje priložiti izvid predhodnega zdravstvenega pregleda opravljenega po določilih pravilnika o načinu in postopku za opravljanje predhodnih zdravstvenih pregledov delavcev (Uradni list SRS, št. 33/71) oziroma predpisov, ki jih predpiše republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo po pooblastilu iz 3. odstavka 61. člena zakona.«
8.	člen
V	92. členu statuta se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Vse denarne dajatve po tem statutu in na njegovi osnovi izdanih predpisih, zastarajo v enem letu od njihove dospelosti.«
9.	člen
V	112. členu statuta se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Mnenje komisije zdravnikov izvedencev je dokončno.«
10.	člen
Prvi odstavek 177. člena statuta se črta in nadomesti z besedilom:
»Iz skupnih dohodkov, ugotovljenih po prejšnjem členu tega statuta se ‘izloča del skupnega dohodka v rezervni sklad, del pa za razvoj zdravstvene službe, v razmerju, ki se določa vsako leto v finančnem načrtu, ali s posebnim sklepom skupščine.«
11.	člen
Drugi odstavek 179. člena statuta se črta in nadomesti z besedilom:
»Presežek čistih dohodkov nad skupnimi izdatki po zaključnem računu, se izloči v rezervni sklad skupnosti ter za druge namene skupnosti.«
12.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta veljajo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-9/72-2/4-S/25
Celje, dne 16. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik Franc Ban 1. r.
945.
Na podlagi 140. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 16. oktobra 1972 sprejela
SPREMEMBO STATUTA zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
1. člen
Drugi odstavek 142. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
Doda pa se nov četrti, odstavek, ki se glasi:
»V primerih, ko ta statut in na njegovi podlagi izdani predpisi nimajo posebnih določil o referendumu, se za te primere uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na njegovi podlagi izdani predpisi.«
•	2. člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-9/72-2/4-S/26
Celje, dne 16. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik Franc Ban 1. r.
916.
Na podlagi 40. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRSvšt. 26/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje na seji dne 16. oktobra 1972 sprejela
SPREMEMBO STATUTA zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje
1. člen i
»
Drugi odstavek 101. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje. (Uradni list SRS, št. 43/70) se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
Doda se nov četrti .odstavek, ki se glasi:	>
. »V primerih, ko ta statut in na njegovi podlagi izdani predpisi nimajo posebnih določil o referendumu, se za te primere uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na njegovi podlagi izdani predpisi.«
2. člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-3/72-2/4-S/ll
Celje, dne 16. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje
Predsednik Alojz Senica 1. r.
947.
Na podlagi 112. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26'70 in 51/71), 4. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43770) in 100. člena statuta zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje (Uradni list SRS, št: 43/70) sta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje na skupni seji dne 16. oktobra 1972 sprejeli
SKLEP
o razpisu referenduma za izenačitev pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci in za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Celje
1
Zaradi določitve o izenačitvi pravic iz zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje (v nadaljnjem besedilu: »skupnost kmetov«) s pravicami zavarovanih oseb iz skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (v nadaljnjem besedilu: »skupnost delavcev«)i se razpiše referendum o izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci in o združitvi.
2
Na referendumu glasujejo zavarovanci iz 13.—19-člena statuta skupnosti delavcev in zavarovanci iz 19-in 20. člena statuta skupnosti kmetov (v, nadaljnjehi besedilu »zavarovanci-delavci oziroma zavarovanci-kmetje«),
3
Referendum se izvede v nedeljo dne 19. novembra 1972 in ponedeljek dne 20. novemBra 1972.
V	nedeljo, dne 19. novembra 1972 glasujejo zavaro-vanci-kmetje, zavarovanci Iz 5. točke 13. člena statuta delavcev, upokojenci iz 18. člena statuta delavcev (osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost).
V	ponedeljek, dne ,20. novembra -1972 pa glasujejo ostali zavarovanci-delavci.
4
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno 2 glasovnico, in sicer bele barve za zavarovance-delavce
in zelene barve za zavarovance-kmete, na kateri je naslednje besedilo:
o izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci in o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Celje, glasujem
ZA	PROTI
5
Referendum izvede komisija za izvedbo referenduma, ki šteje 11 članov, ki jo ustanovita in imenujeta skupščina skupnosti delavcev in skupščina skupnosti kmetov.
Referendum se izvede skladno z določili statuta skupnosti delavcev in statuta skupnosti kmetov ter zakona o referendumu.
V primerih, ko ti predpisi nimajo ustreznih določil, se uporabijo predpisi o volitvah občinskih odbornikov.
6
Finančna sredstva za kritje stroškov referenduma zagotovita skupnost delavcev in skupnost kmetov v razmerju s številom zavarovancev.
7
Komisija za izvedbo referenduma je pooblaščena, da daje vsa podrobnejša navodila in tolmačenja v zvezi z izvedbo referenduma.
8
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-3/72-2/4-S/26
Celje, dne 16. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik
Franc Ban I. r .
Št. 022-9/72-2/4-S/10
Celje, dne 16. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje
Predsednik Alojz Senica 1. r.
948.
Na podlagi 112. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 141. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70), 100. člena statuta zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) in 5. člena sklepa o razpisu referenduma za izenačitev pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci in za združitev skupnosti zdravstve-nega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, sta skupščina skupnosti Nravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupšči-118 skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje ha skupni seji dne 16. oktobra 1972 sprejeli
SKLEP
o imenovanju komisije za izvedbo referenduma
1 . Za izvedbo referenduma za izenačitev pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci in za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje (Uradni list SRS, št. 45/72) se imenuje komisija za izvedbo referenduma, ki jo sestavljajo:
— Bojan Planinšek, ‘diplomirani pravnik, predsednik občinskega sodišča Slovenske Konjice, kot predsednik
— Miloš Blagotinšek, diplomirani pravnik sodnik okrožnega sodišča Celje, kot namestnik predsednika	v
— Leon Lazar, diplomirani pravnik, zavod za socialno zavarovanje Celje, kot tajnik
— Peter Vindiš, diplomirani pravnik. Zavod za socialno zavarovanje Celje, kot namestnik tajnika — Ivan T o m š e , kot član in Miloš Kovačič, kot njegov namestnik; oba iz občine Brežice
— Oskar Na glav, diplomirani pravnik, kot član in Bojan Volk, kot njegov namestnik; oba iz občine Celje
Jože Kajtna kot član in Cenko Jančič, kot njegov namestnik; oba iz občine Laško
— Stanko Prodnik, kot član in Stane Krajnc, kot njegov namestnik; oba iz občine Mozirje
— Mišo Keršič, kot član in Franc Pipan, kot njegov namestnik.; oba iz'občine Sevnica
— Truda N e m e š , diplomirani pravnik, kot član in Ivan Marguč, kot njen namestnik, oba iz občine Slovenske Konjice
— Norbert Kincl, kot član in Alojz Herman, kot njegov namestnik; oba iz občine Šentjur pri Celju — Mirko Završnik, kot član in Franc Kovačič, kot njegov namestnik; oba iz občine Šmarje pri 'Jelšah
— Ivan Robič, kot član in Janez Meglič, kot njegov namestnik; oba iz občine Žalec.
2
Komisija za izvedbo referenduma je pooblaščena, da vodi celotno izvedbo referenduma in:
—	sestavi in potrdi sezname zavarovancev-delav-cev in zavarovancev-kmetov, ki imajo pravico glasovati na referendumu; ali pa pooblasti občinski štab, da to opravi v njenem imenu;
—	določi glasovalne enote oziroma glasovalne okoliše in organizacije, katerih zavarovanei-delavci spadajo v glasovalno enoto, oziroma zaselke, katerih za-varovanci-kmetje spadajo v glasovalni okoliš;
—	določi način, kako se glasovalni seznami razgrnejo, rok razgrnitve, kako in kje lahko zavarovanci ugovarjajo;
—	določi glasovalna mesta, na katerih bodo zavarovanci glasovali;
—	določi čas, v katerem morajo biti glasovalna .mesta odprta;
—	imenuje na vsakem glasovalnem mestu 3-član-ski glasovalni, odbor;
—	predpiše za glasovanje potrebne tiskovine (zapisnik, o izidu glasovanja, o prevzemu in oddaji glasovalnega materiala in druge tiskovine);
—	predpiše način poročanja o izidu glasovanja;
—	potrdi za vsako občino posebej člane štaba, ki sodelujejo pod vodstvom člana komisija za izvedbo referenduma oziroma njegovega namestnika pri izvedbi referenduma v tisti občini in to po načelu, da delegirajo v ta štab svoje pooblaščence družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije v občini;
—	daje vsa podrobnejša navodila in tolmačenja v zvezi z izvedbo referenduma.
3
Komisija za izvedbo referenduma dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik ali njegov namestnik.
Komisija za izvedbo referenduma dela po določilih zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, zakona o referendumu, predpisih, ki veljajo za delo volilnih komisij pri volitvah občinskih odbornikov ter statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje.
4
Komisija uporablja pri svojem, delu štampiljko skupnosti, občinski štabi pa štampiljke komisije za volitve občinskih odbornikov.
5
Članom komisije za izvedbo referenduma gredo povračila za izgubljeni zaslužek ter potni stroški po predpisih, ki veljajo za člane skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in njene organe.
6
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-9/72-2/4-S/25
Celje, dne 16. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik Franc Ban 1. r .
St. 022-3/72-2/4-S/9
Celje, 16. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje
Predsednik
Alojz Senica 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV LJUBLJANA
949.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št.	112. člena zakona o zdravst-
venem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295.' 71) in 162. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44-460/70 in 13-307/71) je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 30. oktobra 1972 .
SKLEP
o razpisu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana in skupnosti
zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana v skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana
1
Zaradi odločitve o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana zaradi izenačitve pravic iz zdravstvenega varstva se razpiše referendum.
2
Pravico glasovanja na referendumu imajo zavarovanci iz 15., 16., 18., 19., in 20. člena statuta skupnosti.
3
Referendum bo v ponedeljek, dne 20. novembra 1972 od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določijo občinske komisijie za izvedbo referenduma.
4
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: GLASOVNICA
za referendum dne 20. novembra 1972 o vprašanju združitve skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana zaradi izenačitve pravic iz zdravstvenega varstva.
glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se izjavi za združitev ali obkroži besedo »PROTI«, če se z njo ne strinja.
5
Referendum izvede komisija skupnosti za izvedbo referenduma v skupnosti, ki jo imenuje skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana.
Za izvedbo referenduma po občinah imenuje skupščina občinske komisije za izvedbo referenduma.
Za izvedbo glasovanja določi občinska komisija za izvedbo referenduma glasovalne enote in imenuje odbore za izvedbo referenduma v glasovalnih enotah ter določi glasovalna mesta in odbore za izvedbo referenduma na glasovalnih mestih.
6
Komisija za izvedbo referenduma v skupnosti ima pri izvedbi referenduma tele naloge:
—	skrbi za zakonito izvedbo referenduma in za enotno uporabo predpisov;
—	usklajuje delo in daje strokovna in tehnična navodila občinskim komisijam ter jim zagotavlja tehnično gradivo za izvedbo referenduma;
—	ugotavlja in objavlja izid referenduma v skupnosti;
—	poroča skupščini o poteku in izidu referenduma-
7
Občinska komisija za izvedbo referenduma ima tele naloge:
—	tehnično pripravlja referendum;
—	določi glasovalne enote in glasovalna mesta ter imenuje odbore za izvedbo referenduma v glasovalnih enotah in odbore za izvedbo referenduma na glasovalnih mestih ter nadzoruje njihovo delo;
—	daje poročila komisiji za izvedbo referenduma v skupnosti o izidu referenduma na svojem območju.
8
Odbori za izvedbo referenduma v glasovalnih enotah organizirajo glasovanje in skrbe za pravilnost izvedbe glasovanja.
Odbori za izvedbo referenduma na glasovalnih mestih skrbe za pravilnost in tajnost glasovanja.
9
Glede dela komisij in odborov za izvedbo referenduma ter glede naeipa glasovanja na glasovalnih mestih, ugotavljanje in objave izida glasovanja se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
,10
Finančna sredstva za kritje stroškov referenduma zagotovi skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana.
11
Ta sklep začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-19/72
Ljubljana, dne 30. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana
Predsednik
Stane Košir 1. r.
950.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72), 112. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in 87. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana (Uradni list SRS, št. 43-454/70 in 29-685/72) je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 30. oktobra 1972
SKLEP
o razpisu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana v skupnost zdravstvenega zavarovanja ,	Ljubljana
1
Zaradi odločitve o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana zaradi izenačitve pravic iz zdravstvenega varstva se razpiše referendum.
2
Pravico glasovanja na referendumu imajo zavaro-vanci iz 20. člena statuta skupnosti.
3
Referendum bo v nedeljo, dne 19. novembra 1972 °d 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določijo Očinske komisije za izvedbo referenduma.
4
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
GLASOVNICA
za referendum dne 19. novembra 1972
o vprašanju združitve skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana zaradi izenačitve pravic iz zdravstvenega varstva.
glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo -ZA«, če se strinja z združitvijo ali obkroži besedo -PROTI«, če se z njo ne strinja.
5
Referendum izvede komisija skupnosti za izvedbo referenduma v skupnosti, ki jo Imenuje skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana.
Za izvedbo referenduma po občinah imenuje skupščina občinske komisije za izvedbo referenduma.
Za izvedbo glasovanja določi občinska komisija za izvedbo referenduma glasovalne enote in imenuje odbore za izvedbo referenduma v glasovalnih enotah ter določi glasovalna mesta in odbore za izvedbo referenduma na glasovalnih mestih.
6
Komisija za izvedbo referenduma v skupnosti ima pri izvedbi referenduma tele naloge:
—	skrbi za zakonito izvedbo referenduma in za enotno uporabo predpisov;
—	usklajuje delo in daje strokovna in tehnična navodila občinskim komisijam ter jim zagotavlja tehnično gradivo za izvedbo referenduma;
—	ugotavlja in objavlja izid referenduma v skupnosti;
—	poroča skupščini o poteku in izidu referenduma.
7
Občinska komisija za izvedbo referenduma ima tele naloge:
—	tehnično pripravlja referendum;
—	določi glasovalne enote in glasovalna mesta ter imenuje odbore za izvedbo referenduma v glasovalnih enotah in odbora za izvedbo referenduma na glasovalnih mestih ter nadzoruje njihovo delo;
—	daje poročila komisiji za izvedbo referenduma v skupnosti o izidu referenduma na svojem območju.
8
Odbori za izvedbo referenduma v glasovalnih enotah organizirajo glasovanje in skrbe za pravilnost izvedbe glasovanja.
Odbori za izvedbo referenduma na glasovalnih mestih skrbe za pravilnost in tajnost glasovanja.
9
Glede dela komisij in odborov za izvedbo referenduma ter glede načina glasovanja na glasovalnih mestih, ugotavljanje in objave izida glasovanja se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
10
Finančna sredstva za kritje stroškov referenduma zagotovi skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana.
11
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 190 E-13/72
Ljubljana, dne 30. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana
Predsednik
Franc Kosmač 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV MARIBOR 951.
Na podlagi 112. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (.Uradni list SRS, št. 26-147/70 in št. 51-295/71), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 140. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) in 94. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70 in 42-889/72) sta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor na skupnem zasedanju dne 24. oktobra 1972 sprejeli
SKLEP
o razpisu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor
1
V celotni skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor se zaradi odločitve o izenačenju pravic iz zdravstvenega varstva kmetov s pravicami iz zdravstvenega varstva delavcev razpisuje referendum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skupnost, zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor.
2
Pravico glasovanja na referendumu imajo zavarovanci iz 13. do 19. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in iz 20. ter 21. člena statuta zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor.
, 3
Za zavarovance-kmete, upokojence, osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost> in za vse ostale zavarovance-delavce zunaj delovnih organizacij bo referendum v nedeljo, dne 19. novembra 1972, od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določijo komisije za izvedbo referenduma v občinah.
Za zavarovance-đelavce iz delovnih organizacij bo referendum v ponedeljek, dne 20. novembra 1972. Glasovalna mesta bodo v delovnih organizacijah od 6. do 22. ure.
4
Na referendumu glasujejo zavarovanci osebno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
»Po sklepu skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in po sklepu skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor
je razpisan referendum na območju obeh skupnosti, ki naj odloči o izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci in o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor.«
GLASOVNICA
o izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico takoj da obkroži besedo »ZA«, če se strinja, da se skupnosti združita ter, da se izenačijo pravice iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci, sicer pa besedo »PROTI«.
5
Referendum izvedejo osrednja skupna komisija in komisija za izvedbo referenduma v občinah, ki jih imenujeta izvršilna odbora skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skladu z določili zakona o referendumu.
6
Odbore za izvedbo referenduma na posameznih glasovalnih' mestih imenujejo komisije za izvedbo referenduma v občinah.
7
Finančna sredstva za kritje stroškov referenduma zagotovita skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor.
8
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-82/72
Maribor, dne 24. oktobra 1972.
Skupščina skupnesti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
Predsednik
Leopoid Čepič 1. r.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor
Predsednik	v
Aleksander Kolar 1. r.
952.
Po 23. členu pravilnika o volitvah članov’ skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev M1 2 3 4" ribor (Uradni list SRS, št. 17-506/71) in po 18. členh pravilnika o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 16-489/71) sta izvršilni odbor skupščin® skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in izvršilni odbor skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor na skupni seji dh®
13.	oktobra 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju osrednje skupne komisije za izvedbo referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skliprfost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor in komisij za izvedbo referenduma v občinah Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica
I
Za izvedbo referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor se imenujejo:
1.	osrednja skupna komisija za izvedbo referenduma v sestavu:
predsednik: Anton Brodarje, dipl. prav., občinsko sodišče Maribor,
namestnik: Franc Lebar, Jedlbvnik 28, p. Zgornja Kungota;
tajnik: Marija Arko, dipl. prav., KZSZ Maribor, namestnik: Marija Pisnik, KZSZ Maribor,
1.	član Franc Fideršek, komite občinske konference ZKS Ptuj,
namestnik: Stanko Letonja, Žetale 87, p. Žetale,
2.	član: Ivan Frangež, občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica,
namestnik: Ivan Pučnik, Črešnjevec 43, p. Laporje,
3.	član: Mirko Žnidarič, TP »Zarja«, Ormož, namestnik: Jože K o r p a r, Osluševci 8, p. Podgorci,
4.	član: Jelka F urbas, občinska konferenca, SZDL Lenart, p. Lenart v S. g.
namestnik: Janez Murščak, Sp, Voličina 16., p. Voličina;
2.	Komisije za izvedbo referenduma:
a)	v občini Lenart:
predsednik:. Mirko G b s n i k , dipl. prav., okrožno sodišče Maribor;
namestnik: Božidar Petan, dipl. prav., občinsko sodišče Maribor,
tajnik: Rudi Pen, dipl. prav., skupščina občine Lenart,
namestnik: Pavle Lešnik, skupščina občine Le-hart,
član: Vida Brumen, skupščina občine Lenart, namestnik: Marija Čep, skupščina občine Lenart;
b)	v občini Maribor:
predsednik: dr. Rudolf Martinec, okrožno sodišče Maribor,
namestnik: Radoslav Javornik, dipl, prav., °krožno sodišče Maribor;
tajnik: Oton Dobovi š ek, prav., KZSZ Maribor,
namestnik: Nada, Pavlinič, skupščina občine Maribor
5
L član: Srečko Mik la v Žič, skupščina občine Maribor, 1
namestnik: Zdenka Žeravica, skupščina ob-čine Maribor,
2. član: Vlado Selinšek. Starše 18, p. Starše, namestnik: Mojca Mazej, skupščina občine Maribor
J
3.	član: Alojz Rizman, JŽ-ZŽTP Ljubljana, Transportno podjete Maribor,
namestnik: Franc Krivec,. Združeno podjetje za. PTT-promet Ljubljana — PTT podjetje Maribor;
c)	v občini Ormož:
predsednik: Alojz Dona j, dipl. prav., občinsko sodišče Ormož,
namestnik: Franc Žabota, občinsko sodišče Ormož,
tajnik: Milan Vičar, prav., skupščina občine Ormož;
namestnik: Ivo Rajh, skupščina občine Ormož,
1.	član: Franjo Lorenčič,	Sloveni j a-vino
Ljubljana — samostojni obrat »Jeruzalem«, Ormož,
.namestnik: Boris Polak, Gradbeno' podjetje »Ograd«, Ormož,
2.	član: Marica Brazda, občinska konferenca SZDL Ormož;
namestnik: Alojz H e r g u 1 a , Hranjigovci 28, p. Tomaž pri Ormožu,
3.	član: Jožko Novak, Libanja 9, p. Ivanjkovci,
namestnik: Alojz Ivanuša, Frankovci 30, p. Ormož;
č) v občini Ptuj:
predsednik: Feliks Bagar, občinski sindikalni svet Ptuj,
namestnik: Jože Šegula, TGA »Boris Kidrič«, Kidričevo,
tajnik: Ivan R a u , dipl. prav., skupščina občine Ptuj,
namestnik: Maks Žmauc, skupščina Občine Ptuj,
1. član: Janez Z a m p a , Levanjci 10, p. Destemik, namestnik: Feliks Taciga, Stoperce 9, p. Majšperk,
2fc član: Janko Bezjak, oec., JŽ-ZŽTP Ljubljana, podjetje za popravljanje voz Ptuj,
namestnik: Janko Ličar, Strejaci 9, p. Polenšak,
3.	član: Danica Mohorič, KZSZ Maribor-po-družnica Ptuj,
namestnik: Rozalija Mlakar, KZSZ Maribor-podružnica Ptuj;
d)	v občini Slovenska Bistrica:
predsednik: Drago Uš en, dipl. prav., občinsko sodišče Slovenska Bistrica,
namestnik: Franc Marguč, dipl. prav., občinsko sodišče Slovenska Bistrica,
tajnik: Stevo Eberl, dipl. prav., skupščina občine Slovenska Bistrica,
namestnik: Vera Gajšek, skupščina občine Slovenska Bistrica,
član: Rudi Moškotev.c, občinsko sodišče Slovenska Bistrica,
namestnik: Milka Žilavec, skupščina občine
Slovenska Bistrica.
II
Komisije za izvedbo referenduma pod I tega sklepa opravljajo naloge, ki jim jih nalagata 141. člen statuta skupnosti zdravstvenega zavarbvanja delavcev Maribor (Uradni list SRS. št. 42-431/70 in 42-889/72) in 95. člen statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 42-434/70) ob primerni uporabi določil zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263''72), pri čemer so opredeljene ožje naloge osrednje skupne komisije zlasti v 19. čle-
nu, komisij v občinah pa v 20. členu navedenega zakona.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-48/71
Maribor, dne 13. oktobra 1972.
Izvršilni odbor skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
Predsednik Rudi Kmetec 1. r.
St. 022-46/71
Maribor, dne 13. oktobra 1972.
Izvršilni odbor skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor
Predsednik Franc Ledinek 1. r.
Stran
929. Sklep o izvolitvi delegata skupščine mesta Ljubljane v koordinacijski odbor za krajevne skupnosti pri
mestni konferenci SZDL Ljubljana......................1138
930.	Sklep o razrešitvi in imenovanju članov sveta za te-
. lesno in tehnično vzgojo (Ljubljana) ....... 1138
931.	Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine
Brežice za leto 1971..................................1138
932.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske cone Lava I-b (Celje).................1139
933.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta Nova vas — kare 8 z atrijskimi hišami (Celje) . 1139
934.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Grosuplje) . . 1139
935.	Odlok o ustanovitvi sklada za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center.......................  1140
936.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih
občanov (Ljubljana Center)...........................  1141
937 Odlok o sredstvih občine Ljubljana !>Ioste-PoIje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu..............................1142
938.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Siska za leto 1972 .............................. 1142
939.	Odlok o ustanovitvi sklada za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana Siska..........................  1143
940.	Odlok o dejavnosti in storitvah vodnogospodarske
organizacije, ki ima sedež v občini Kranj, na območju občine Ljubljana Šiška . .......................1144
VSEBINA
Stran
348.	Zakon o kompenzacijah proizvajalcem kruha • . . 1133
349.	Odlok o soglasju k predlogu zvezne skupščine, da se
začne s spremembo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije ................... 113->
3o0. Odlok o potrditvi srednjeročnega načrta in dodatka k srednjeročnemu načrtu vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1971—1975 ............. ....
351. Odlok o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru....................................
1134
352. Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega
sodišča v Celju..............................................
353.	Odlok o razrešitvi sodnikov okrožnega sodišča v Mariboru .......................................................1134
354.	Odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih
za oblikovanje cen obrtnih storitev.................
355.	Odlok o določitvi zneska kompenzacije za povečane
stroške pri proizvodnji kruha.........................
356.	Odredba o načinu uveljavljanja kompenzacije za kruh 1135
941.	Odlok o gospodarjenju 7 javnimi vodovodi na območju občine Ljubljana Siska, ki jih upravlja vodnogospodarska organizacija s sedežem v občini Kranj . 1145
942.	Odlok o prepovedi nrania motornih vozil na javnih
površinah in ob vodotokih na izvenmestnem območju občine Ljubljana Siska ........................1148
943.	Odredba o razglasu varstvenih vod (Mozirje) .... 1148
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
944.	Spremembe in dopolnitve statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje ....... 1149
945.	Spreipemba statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje..............................................II50
946.	Sprememba statuta zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje..............................................II30
947.	Sklep o razpisu referenduma za izenačitev pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Celje.................................H50
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
923.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane za gradnjo VVZ Zadvor (Ljubljana) . . . 1136
924.	Odlok o načinu oštevilč^vanja objektov, ki so določeni za odstranitev (Ljubljana).........................1137
925.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupno-
sti v svete zdravstvenih delovnih organizacij (Ljubljana) ................................................
926.	Sklep o imenbvanju predstavnika družbene skupnosti
v zboru delovne skupnosti doma srednješolk »Anice Cernejeve« (Ljubljana)..............................1137
948.	Sklep o imenovanju komisije za izvedbo referenduma (Celje)...........................................
949.	Sklep o razpisu referenduma za združitev skupnosti
zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana v skup-nost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana..........l13"
950.	Sklep o razpisu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljub-Ijana v skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana l13
951.	Sklep o razpisu referenduma za združitev skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kme- . tov Maribor.....................................  I*3*
927.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v svet Šolskega zdravstvenega centra v Ljubljani (Ljubljana) .........................................1138
928.	Sklep o soglasju k postavitvi namestnice občinskega
javnega tožilca (Ljubljana).......................... 1138
952.	Sklep o imenovanju osrednje skupne komisije za izvedbo referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor in komisij za izvedbo referenduma v občinah Lenart. ,, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica (Maribor) l15
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor in 'odgovorni urednik: Milan Biber - Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča-* vsi v Ljubljani. — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379'VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovod* stvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 - Čekovni račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 421-2/72