Gozdarski vestnik Letnik 78, številka 9 Ljubljana, oktober 2020 ISSN 0017-2723 TEMATSKA ŠTEVILKA: 2020 MEDNARODNO LETO ZDRAVJA RASTLIN V SLOVENSKIH GOZDOVIH Seznam prednostnih škodljivih organizmov Evropske unije Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji Živeti s podlubniki: trajnostno upravljanje gozdov v Evropi Spletna orodja za upravljanje s smrekovimi podlubniki Rjavenje borovih iglic -primer ukrepanja v Soški dolini Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd Sredica: Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Besedni oblak aktualne številke fcjjerodn. > ieiDVaiij9 tjoleaor -b proitnosmlti ukrepov ^ g azijski p^^- -,: m ■ 5 gjfl02dove| jih o — > ^ -w o >t IfC-lS5" ca organizmov JI I j o TO „v f- ari N< ■ ¿i" iu ^. upi i ■ i w § oc?,, - c biovarnost ffg-go ^podlubniki| kozliček t> ^"O .Lj! o orodjacrnem t trsjnostooSeaiam flj NJ C — > «fi^ja iz^ed iwlidn)bh fijiliKiu: 2. Isbcri lokaciji IH karti tftm JadfiJa lokidjii: X - 460DM1QlCi.I hi Olntirpeiiiij iKgfnhnn Mlvin k/i j (Itti i^inmrikt viiln» (In*; ju ir^Ji cLj^l Slika 4: Obrazec z vhodnimi podatki za izračun razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja z modelom RITY (Ogris, 2019a) sezono ali pa sploh ne. V takšnih primerih si pomagamo z grafikonom potencialnega razvoja generacije (slika 3). To velja tudi za generacije, ki so prezimile, ki jih zatiramo do prvega rojenja spomladi. Potencialni razvoj osmerozobega smrekovega lubadarja je izračunan s fenološkim modelom RITY (Ogris in sod., 2019a), potencialni razvoj šesterozobega smrekovega lubadarja pa s fenološkim modelom CHAPY (Ogris in sod., 2020). Oba modela sta bila preverjena in umerjena za območje Slovenije. Spletna aplikacija upošteva najhitrejši mogoč scenarij razvoja podlubnikov, tj. najvišjo dnevno temperaturo zraka. Zanesljivost modelskega izračuna je relativno visoka. Model RITY napove trajanje razvoja ene generacije osmerozobega smrekovega lubadarja s srednjo napako en dan, model CHAPY pa napove trajanje razvoja ene generacije šesterozobega smrekovega lubadarja s srednjo absolutno napako dva dneva. Pri uporabi spletne aplikacije se moramo zavedati, da le-ta samo predlaga priporočeni rok za izvedbo ukrepov, kar je lahko v pomoč pri organizaciji dela in postavljanju prioritet za izvajanje sanitarnih ukrepov. Pri izvedbi ukrepov moramo upoštevati rok sanitarne sečnje, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije z odločbo. 3 RAZVOJ OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA 3.1 Točkovna poizvedba S spletno aplikacijo za izračun fenološkega modela RITY lahko izračunamo potencialni razvoj osmerozobega smrekovega lubadarja za poljubno točko v Sloveniji (Ogris, 2019a); dostopna je na naslednjem naslovu: https://www.zdravgozd.si/ prognoze_zapis.aspx?idpor=48 352 Uporaba spletne aplikacije je preprosta, saj od uporabnika zahteva le izbor lokacije, kar lahko naredimo na tri načine: (1) z interaktivnim izborom s priložene spletne karte; (2) z ročnim vnosom koordinat; (3) z izborom kraja s spustnega seznama (slika 4). Na voljo je tudi potrditveno polje, s čimer se odločimo, ali želimo interpolirati temperaturo za izbrano lokacijo glede na njeno nadmorsko višino. Tak način izračuna v določenih primerih izboljša točnost rezultata, ko je izbrana lokacija na območju, kjer so večje nadmorske višinske razlike na horizontalni razdalji en kilometer, kakor je prostorska ločljivost modela RITY. Poizvedbo privzeto zaženemo za tekoče leto, lahko pa naredimo poizvedbo tudi za prejšnja leta od 2016 naprej. Poizvedba vrne rezultate v obliki štirih grafikonov in ene preglednice. Na prvemu grafikonu je prikazan potencialni potek razvoja čistih generacij I. typographus (slika 5), na drugemu je prikazan potencialni razvoj sestrskih generacij (slika 6). Model RITY se izračuna v treh temperaturnih scenarijih: AVG-scenarij označuje srednji scenarij, ki upošteva povprečno dnevno temperaturo in ustreza senčnim do polsenčnim razmeram v gozdnem sestoju; MIN-scenarij označuje najpočasnejši mogoč razvoj na lokaciji, ki upošteva najnižjo dnevno temperaturo in ustreza severnim in bolj mrzlim legam; MAX--scenarij označuje najhitrejši mogoči razvoj na izbrani lokaciji, ki upošteva najvišjo dnevno temperaturo in ustreza presvetljenim sestojem ter južnim legam. Na grafikonih se prikazuje potencialni razvoj osmerozobega smrekovega lubadarja v vseh treh scenarijih. Prva polna črta prikazuje MAX-scenarij, druga polna črta enake barve MIN-scenarij. AVG-scenarij je prikazan s črtkano črto enake barve. V grafikonu je prikazan GozdVestn 78 (2020) 9 Ogris, N.: Spletna orodja za upravljanje s smrekovimi podlubniki Razvoj čistih generacij,X = 460064 m, Y = 101061 m, 318 m n.m., leto 2019 0,7 ■ c $ 0,2 - 0,0- '7 / ■«j /f ; / ? j : / " t AT Ï / / // i / __ L 1__ CO C o cz t—: « c c l" ■r c c- — c" c I G -!- rrr -Ti o >z LQ C- i tt o c o; 1 Lri o ; co LT iz C LT C LT iz LT T" r i ¡£i O (i o o c: K T- 1 CD r-O C 00 Lf r--c C1 * r--c c r-c i' 0Q O Csi ccl IX O C ci cc C CC cz ■_z c ■z a (z P" c C C c iz r-- c T- 3 C r- iZ Ci 1 Ö LO generacij E T.lä-Gä ¿LŽelka _. generäojE . gererscijE 5. generacij e tuba ličinka jajčece ® Gozaârski institut SIcer i je. sr. Nikica Ogris, 26.3S.2020 Slika 5: Primer izračuna potencialnega razvoja čistih generacij Ips typographus za izbrano točko v Ljubljani v letu 2019. Črte enake barve predstavljajo najhitrejši (prva neprekinjena črta z desne) in najpočasnejši (druga neprekinjena črta z leve) mogoč potek razvoja določene generacije, črtkana črta pa prikazuje srednjo možnost. Druga črna črtkana navpična črta prikazuje prag dolžine dneva 14,5 ure, ko napoči diapavza. Ordinata prikazuje razvojno fazo ali relativno vsoto efektivnih temperatur na intervalu od 0 do 1 glede na temperaturno vsoto 557 stopinj dni, ki je potrebna za razvoj ene generacije I. typographus (Ogris, 2019a). Razvoj sestrskih generacij, X = 460064 m, Y = 101061 m, 318 m n.m., leto 2019 -t— od lté c\i ci uri csi ci cn o r-- t— r--- r- cd lo c\i ci (d o-i ci îo co o ri d n ^ ^ od iri O O 1— CM CM O i— T— CM O T- 1— <\l COQ 1- CM CM O i— i— CM O O i— CM CO O i— <\l CM O i— i— Csl — 1. generacija 2. generacija 2. generacija — 4. generacija mla 30«) 2 j 00 I, riu SL-iiiiarij: ....... A - B ---C Slika 17: Projekcije gibanja potencialnih površin za sanitarno sečnjo zaradi žuželk v Sloveniji za tri scenarije podnebnih sprememb za obdobje 1981-2100 (Ogris, 2007b) Modela sta razvila z logistično regresijo. Na podlagi dejavnikov, izmerjenih v prejšnjem letu, z modeloma napovemo verjetnost sanitarne sečnje smreke in j elke zaradi p odlubnikov v tekočem letu. Validacija modelov je pokazala, da je zanesljivost napovedi velika in zato primerna za uporabo v praksi. AUC (angl. Area under the curve) za model za smreko je znašal 0,89 in AUC za model za jelko 0,84. Več podrobnosti o modelih je na voljo v izvirnem opisu modela (de Groot in Ogris, 2019). Napoved za leto 2020 je pokazala največjo verjetnost sanitarne sečnje smreke v gozdnogospodarskih območij (GGO) Slovenj Gradec, Nazarje, Kranj, Kočevje, Bled (slika 15) (Ogris in de Groot, 2020). Jelka je glede na verjetnosti model lokalno najbolj ogrožena v GGO Postojna in GGO Kočevje (slika 16). Rezultate napovedi sanitarne sečnje smreke in jelke zaradi podlubnikov lahko s pridom uporabimo za bolj osredotočeno iskanje novih lubadark. Za ta namen smo pripravili pripomoček, tj. spletno interaktivno karto na naslovu https:// www.zdravgozd.si/karta.aspx?idprognoza=52, na kateri lahko poiščemo območja z večjo verjetnostjo pojava sanitarnih sečenj smreke in jelke zaradi podlubnikov v Sloveniji v letu 2020. Zaradi relativno velike zanesljivosti napovedi (de Groot in Ogris, 2019) verjamemo, da bo njihova uporaba pripomogla k zgodnejšim odkritjem žarišč napada podlubnikov in posledično k pravočasnejši izvedbi ukrepov. Slika 18: Prostorski razpored sanitarne sečnje zaradi žuželk v Sloveniji za scenarij C podnebnih sprememb v obdobju 2011-2040 (Ogris, 2007b) 352 GozdVestn 78 (2020) 9 Ogris, N.: Spletna orodja za upravljanje s smrekovimi podlubniki 7 DOLGOROČNA NAPOVED Izdelali smo dolgoročne projekcije pojavljanja sanitarnih sečenj zaradi žuželk do konca 21. stoletj a za tri scenarije podnebnih sprememb. Metoda dela je opisana v Ogris (2007a), rezultati so javno objavljeni na naslovu https://www.zdravgozd.si/ prognoze_zapis.aspx?idpor=8 (Ogris, 2007b). Dolgoročno napoved smo naredili z modelom v obliki regresijskega drevesa. Zanesljivost regresij-skih dreves merimo s korelacijskim koeficientom, ki je za model ocenjevanja sanitarnih sečenj zaradi žuželk r = 0,67. Zagon modela za ocenjevanje poškodb zaradi žuželk v scenariju A kaže zmanjševanje, pri scenarijih B in C pa večanje potencialno dovzetnih površin za poškodbe zaradi žuželk. Po scenariju C je trend večanja povprečno 150 km2 na deset let; izraženo v indeksu povprečnih sprememb potencialnih površin je to 3,1 % na deset let glede na površino, ki so jo žuželke prizadele v obdobju 1995-2005 (slika 17). Rezultati modela za ocenjevanje potencialnih sanitarnih sečenj zaradi žuželk nakazujejo, da se bo intenzivnost poškodb zaradi žuželk najbolj povečala v scenariju C, manj v scenariju B in najmanj v scenariju A podnebnih sprememb. V scenariju A je projekcija povečanje povprečnih potencialnih poškodb zaradi žuželk, in sicer za 0,025 % v lesni zalogi na deset let oz. 3,2 % več poškodb na deset let glede na povprečni podatek iz referenčnega obdobja 1995-2005. Po scenariju B se bo potencialni sanitarni posek zaradi žuželk povprečno povečeval za 4,1 %, po scenariju C pa za 7,9 % na deset let glede na referenčno obdobje (Ogris, 2007b). Površina potencialnih sanitarnih sečenj zaradi žuželk se bo predvidoma najbolj povečala v GGO Slovenj Gradec, Tolmin, Nazarje in Postojna (Ogris, 2007b). Iz prostorskega prikaza projekcij je mogoče ugotoviti, da se bodo potencialne poškodbe zaradi žuželk povečale na severu države in na splošno se bo verjetno intenzivnost potencialnih poškodb zaradi žuželk premaknila v smeri proti severu in v višje lege nad morjem (slika 18) (Ogris, 2007b). Dolgoročne napovedi sanitarne sečnje so nam lahko v pomoč pri usmerjanju dolgoročnega gospodarjenja z gozdovi, posebno pri usmerjanju drevesne sestave v prihodnosti, ki se bo spremenila zaradi podnebnih sprememb. Na takšen način lahko dolgoročno omilimo negativne vplive globalnih sprememb in gospodarjenje z gozdovi naredimo bolj vzdržno. Gospodarjenje z gozdovi terja dolgoročne spremembe in prilagajanja glede na spremembe podnebnih razmer. 8 ZAHVALA Strokovni prispevek je nastal v okviru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 9 VIRI Baier, P., Pennerstorfer, J., Schopf, A., 2007. PHENIPS—A comprehensive phenology model of Ips typographus (L.) (Col., Scolytinae) as a tool for hazard rating of bark beetle infestation. Forest Ecology and Management, 249: 171-186. https://doi.org/10.1016/j. foreco.2007.05.020 de Groot, M., Ogris, N., 2019. Short-term forecasting of bark beetle outbreaks on two economically important conifer tree species. Forest Ecology and Management, 450: 117495. http://www.sciencedirect. com/science/article/pii/S0378112719305584. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2019.117495 Gothlin, E., Schroeder, L. M., Lindelow, A., 2000. Attacks by Ips typographus and Pityogenes chalcographus on windthrown spruces (Picea abies) during the two years following a storm felling. Scandinavian Journal of Forest Research, 15, 5: 542-549. https://doi.org/10.1080/028275800750173492. http://dx.doi.org/10.1080/028275800750173492 Hedgren, P. O., 2004. The bark beetle Pityogenes chalcographus (L.) (Scolytidae) in living trees: reproductive success, tree mortality and interaction with Ips typographus. Journal of Applied Entomology, 128, 3: 161-166. https://onlinelibrary.wiley.com/ doi/abs/10.1046/j.1439-0418.2003.00809.x. http://dx.doi.org/10.1046/j.1439-0418.2003.00809.x Jurc, M., Titovšek, J., Jurc, D., Munda, A., Pavlin, R., 2000. Bolezni in moteči dejavniki v konceptu integralnega varstva gozdnih ekosistemov: zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela na področju ciljnih raziskovalnih programov. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 45 str. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=6634&lang=slv Kolšek, M., Jakša, J., 2012. Navodila za postavitev in vzdrževanje kontrolnih in kontrolno-lovnih pasti za smrekove podlubnike. V: Navodila za preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Sloveniji. Jurc D., Kolšek M. (eds.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica: 20-27 Ogris, N., 2007a. Model zdravja gozdov v Sloveniji: doktorska disertacija. Ljubljana, [N. Ogris]: 138 str. GozdVestn 78 (2020) 9 351 Ogris, N.: Spletna orodja za upravljanje s smrekovimi podlubniki Ogris, N., 2007b. Trend sanitarnih sečenj zaradi žuželk za tri scenarije podnebnih sprememb. Napovedi o zdravju gozdov, 2007. http://dx.doi.org/10.20315/ NZG.8 Ogris, N., 2011a. E-varstvo gozdov Slovenije: Portal. V: 10. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, 2011 March 1-2. Maček J., Trdan S. (eds.). Podčetrtek, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 237-240 Ogris, N., 2011b. Vsebine spletnega portala o varstvu gozdov v Sloveniji. Les, 63, 5: 214-217 Ogris, N., 2012. Prognostične osnove za varstvo gozdov Slovenije. Ljubljana, Silva Slovenica: 104 str. Ogris, N., 2017. Prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) na območju Slovenije. Novice iz varstva gozdov, 10: 3-7. http:// www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=10-2. https://doi.org/10.20315/NVG.10.2 Ogris, N., 2019a. Spletna aplikacija za izračun fe-nološkega modela za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) RITY-2. Napovedi o zdravju gozdov, 2018. http://www. zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=32. https://doi.org/10.20315/NZG.48 Ogris, N., 2019b. Spletna aplikacija za izračun fe-nološkega modela za šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus), model CHA-PY-1. Napovedi o zdravju gozdov, 2019. http:// www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=45. http://dx.doi.org/10.20315/NZG.45 Ogris, N., 2019c. Spletna aplikacija za prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus), model RITY-2. Napovedi o zdravju gozdov, 2018. http://www. zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=35. https://doi.org/10.20315/NZG.49 Ogris, N., 2019d. Spletna aplikacija za prostorski prikaz razvoja šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus), model CHA-PY-1. Napovedi o zdravju gozdov, 2019. http:// www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=46. http://dx.doi.org/10.20315/NZG.46 Ogris, N., 2020. Pripomoček za določitev roka za izvedbo ukrepov za zatiranje smrekovih podlubnikov. Napovedi o zdravju gozdov, 2020. http://dx.doi. org/10.20315/NZG.53 Ogris, N., de Groot, M., 2020. Kratkoročni napovedi sanitarnega poseka smreke in jelke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2020. Napovedi o zdravju gozdov, 2020. http://dx.doi.org/10.20315/NZG.52 Ogris, N., Ferlan, M., Hauptman, T., Pavlin, R., Kavčič, A., Jurc, M., De Groot, M., 2019a. RITY - A phenology model of Ips typographus as a tool for optimization of its monitoring. Ecological Modelling, 410: 108775. https://doi.org/10.1016/j.ecolmodel.2019.108775 Ogris, N., Ferlan, M., Hauptman, T., Pavlin, R., Kavčič, A., Jurc, M., De Groot, M., 2020. Sensitivity analysis, calibration and validation of a phenology model for Pityogenes chalcographus (CHAPY). Ecological Modelling, 430: 109137. https://doi.org/10.1016/j. ecolmodel.2020.109137 Ogris, N., Kobler, A., Veljanovski, T., Pehani, P., De Groot, M., 2019b. Razvoj metod zaznavanja poškodb iglavcev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov ter izdelava modelov za napovedovanje namnožitev smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih razmerah (V4-1623): Končno poročilo. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 70 str. https://www.zdravgozd.si/projekti/ podlubniki/doc/koncno_porocilo_V4_1623.pdf Ogris, N., Kolšek, M., 2019. Namnožitev populacij osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2019. Napovedi o zdravju gozdov, 2019: 6. https:// www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=50. http://dx.doi.org/10.20315/NZG.50 Ogris, N., Kolšek, M., 2020. Namnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2020. Napovedi o zdravju gozdov, 2020. https:// www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=54. http://dx.doi.org/10.20315/NZG.54 RS. 2009. Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list RS, 114-5220/2009 in 31/2016 ZGS. 2016a. Podlubniki ogrožajo slovenske gozdove tudi v letu 2016. Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/ varstvo/2016_Lubadarji/Podlubniki_ogrozajo2016. pdf (25. 7. 2019) ZGS. 2016b. Varstvo gozdov pred podlubniki. Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/ CE/varstvo/2015_Lubadarji/Varstvo_pred_ podlubniki2015.pdf (25. 7. 2019) 352 GozdVestn 78 (2020) 9 Strokovni članek Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini Brown spot needle disease - the Soča Valley case study Zoran ZAVRTANIK1'*, Marija KOLSEK2 Izvleček: Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 6. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka šivic. Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Le-canosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020. Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozd Abstract: Zavrtanik, Z.,Kolšek, M.: Brown spot needle disease - the Soča Valley case study; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 78/2020, vol 9. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 6. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka šivic. Slovenian Forestry Institute confirmed the presence of the fungus Lecanosticta acicola on multiple locations in the Soča Valley several times between 2015 and 2018 on black pine (Pinus nigra). Lecanosticta acicola causes the disease called brown-spot needle blight on different pine species. However, it rarely affects black pine in Europe. The results of field research and observations showed that population of L. acicola on the black pine is most likely very pathogenic and could endanger the natural stands of black pine in Slovenia. The current population in Soča Valley is geographically isolated and has been shown to be more pathogenic in comparison with other fungus population. In 2018 a decision has been made to take measures to limit the spread of the fungus in the Upper Soča Valley. Until December 2019, the fungus was included in the Annex II.A.I of the Council Directive 2000/29/EC as Scirrhia acicola. New EU plant health legislation has included L. acicola on the list of regulated non-quarantine pests. Therefore, the Administration for Food Safety, Veterinary Sector and Plant Protection (UVHVVR), the Slovenian Forestry Institute and the Slovenia Forest Service have prepared an action plan, which has been approved by the UVHVVR director. Measures in the forest area took place at the end of 2019 and in the first half of 2020. Key words: Lecanosticta acicola, brown-spot needle blight, Soča Valley, Pinus nigra, measures, forest 1 UVOD Rjavenje borovih iglic je bolezen, ki povzroča odmiranje iglic vseh vrst borov, zaradi česar se v končni fazi lahko posuši celotno drevo. Potencialno zato lahko povzroči večjo ekološko in ekonomsko škodo. V Evropo je bila glede na najnovejše izsledke najverjetneje vnesena iz Severne Amerike (van der Nest in sod., 2019). Rjavenje borovih iglic povzroča gliva Lecanosticta acicola (Thum.) Syd., širi pa se z vetrom oziroma transportom okuženih iglic na pnevmatikah, strojih, avtomobilih, obutvi ... Torej je človek pri razširjanju te glive pomemben dejavnik. 1 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. Tumov drevored 17, 5220 Tolmin, Slovenija 2 Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * dopisni avtor: zoran.zavrtanik@zgs.si GozdVestn 78 (2020) 10 411 Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini Do konca leta 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive sveta 2000/29/EC kot Scirrhia acicola (Dearn.) Sigg. Uvrstitev na seznam je pomenila, da morajo države članice izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja te glive v EU na rastlinah Pinus spp. Glede na nov seznam škodljivih organizmov (ŠO) v Uredbi 2019/2072 pa je L. acicola uvrščena v Prilogo IV kot nadzorovan nekarantenski ŠO. To pomeni, da se uradni ukrepi izvajajo le pri pridelavi razmnoževalnega materiala in rastlin za saditev. 2 PREDSTAVITEV GLIVE Bolezen rjavenje borovih iglic povzroča gliva Leca-nosticta acicola, ki je bila v Evropo najverjetneje vnesena iz Severne Amerike; povzroča odmiranje iglic vseh vrst borov ter s tem hiranje dreves. Glede na dosedanje raziskave so najpogostejše in največje okužbe na rušju (Pinus mugo) in rdečem boru (P. sylvestris), izjemno redke pa na črnem boru (P. nigra), kot je bilo ugotovljeno v Posočju. Gliva okuži iglico skozi listne reže ali skozi rane. Zgodnji znaki okužbe so rumene ali oranžne pege, lahko prepojene s smolo. Pege se začno pojavljati ob koncu poletja na iglicah, okuženih v tekočem letu. Sredina pege sčasoma porjavi, okoliško tkivo je rumeno. Nato se pege razširijo v trakove, ki obdajo iglico in povzročijo odmrtje vrha iglice. Značilna okužena iglica ima živo zeleno osnovo, sledi zeleni del z rumenimi pegami ter odmrli vrh: odmrlo tkivo je ostro ločeno od živega, iglica ni rdečkasta, ampak rjava. Na rjavih delih odmrle iglice se pozno jeseni začne oblikovati stroma (črne pege pod povrhnjico), ki sčasoma prodre skozi povrhnjico. V vlažnem vremenu sledi izločanje večjih količin konidijev (trosov; olivno zelena sluz). Pri zelo okuženih borih odmre celotna iglica in hitro odpade, na vejah ostanejo le iglice tekočega leta, kar daje vejam čopičast videz. Pri šibkejših okužbah iglice odpadejo po enem letu ali dveh. Po navadi je okužba večja v spodnjem delu krošnje, po nekaj letih lahko okuženo drevo odmre. Gliva prezimi v okuženem tkivu iglic in spomladi oblikuje trosišča. Trosi se širijo le v vlažnih razmerah, vendar nikoli pri nizkih temperaturah (pod 2 °C). Na daljše razdalje se gliva prenaša z okuženimi sadikami, pošiljkami semena s primesmi iglic, z orodjem, vozili ali na oblekah delavcev, turistov in drugih obiskovalcev okuženih območij. Na krajše razdalje pa konidije raznašajo žuželke, dež in veter, askospore pa predvsem veter. Podobne bolezenske znake povzročajo tudi druge glive, npr. Dothistroma spp., Sphaeropsis sapinea, Lophodermium spp., Cyclaneusma spp. (povzeto po Piškur, 2018; van der Nest in sod., 2019). 3 ZGOD OVINA NAJDB GLIVE V SLOVENIJI V okviru nacionalnega programa preiskav glede navzočnosti L. acicola so bile do leta 2014 najdbe glive večinoma v urbanem okolju na posajenih drevesih. Prva najdba v Sloveniji je bila leta 2008 na Bledu, in sicer na rušju (Jurc in Jurc, 2010). V letu 2014 je bila gliva ugotovljena tudi na naravno razširjenem rušju, na prodišču ob reki Soči v Trenti. V letu 2015 je bila gliva ponovno ugotovljena v Trenti ter na novih lokacijah v Tolminu (Poljubinj) in zunaj Soške doline v Preboldu. Zaradi novih najdb v letu 2016 je bila narejena podrobnejša preiskava glede navzočnosti glive v Soški dolini. Le-ta je potrdila nove okužbe tako v gozdu kot na negozdnih površinah. Najjužnejša potrjena najdba je bila na pokopališču v Kanalu ob Soči (povzeto po Jurc in Piškur, 2017). Zanimivo je, da dosedanje raziskave glive v Evropi kažejo, da so najpogostejše in največje i- .,y _ Slika 1: Črni bor ob reki Soči, na katerem je bila potrjena okužba z glivo Lecanosticta acicola - stanje poleti 2018 (levo) in že odmrlo drevo spomladi 2019 (desno) (foto: D. Jurc) 358 GozdVestn 78 (2020) 9 Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini okužbe na rušju in rdečem boru, izjemno redke pa na črnem boru (P. nigra). Prav v dolini reke Soče je bila gliva potrjena tudi na črnem boru, in sicer na več lokacijah, tudi v gozdu (Slika 1). Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) glede na razpoložljive podatke in izsledke predvidevajo, da gre za pojav zelo patogene in nevarne populacije glive na črnem boru, ki lahko ogrozi naravne sestoje črnega bora v Sloveniji (Sadikovic in sod., 2019). O pomembnosti najdbe te bolezni na črnem boru kaže tudi, da so v letu 2019 fitopatologi iz različnih evropskih držav obiskali okužena območja v dolini reke Soče v okviru projekta EUPHRESCO (Brownspotrisk) prav z namenom ogleda zelo poškodovanih črnih borov zaradi rjavenja borovih iglic. 4 AKCIJSKI NAČRT ZA preprečevanje ŠIRJENJA RJAVENJA BOROVIH IGLIC (LECANOSTICTA ACICOLA) V SOŠKI DOLINI Z namenom zmanjševanja okužb in omejevanja hitrosti naravnega širjenja glive Lecanosticta acicola je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v sodelovanju z GIS in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) pripravila akcijski načrt z uradnim imenom Ukrepi za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče (Benko-Beloglavec in sod., 2019). Načrt, ki je začel nastajati v letu 2018, je 7. oktobra 2019 potrdil direktor UVHVVR. Med nastajanjem načrta je bilo že znano, da bo gliva v kratkem zbrisana Slika 2: Kostnica Kobarid; s piko je označeno drevo z dokazano okužbo z glivo Lecanosticta acicola - žarišče, s krožnico pa površina za ukrepanje (avtor karte: N. Ogris) GozdVestn 78 (2020) 9 355 Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini iz seznama karantenskih škodljivih organizmov. Vendar je bila zaradi najnovejših spoznanj o še vedno geografski ločenosti različnih populacij te glive v Sloveniji sprejeta odločitev, da bi v dolini reke Soče poskušali z ukrepanjem omejiti širjenje te glive na druga območja. V načrtu so natančno opredeljeni konkretni ukrepi za zmanjšanje populacije glive L. acicola z izbranih lokacij, vsebuje pa tudi komunikacijski načrt za ozaveščanje strokovne in širše javnosti ter udeležencev pri izvajanju ukrepov. Pravne podlage za ukrepanje so: • Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 - ZZVR-1-UPB2, 36/2010 in 40/14 - ZIN-B), • Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 - ZGGLRS in 77/16), • Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16). GIS je že konec leta 2017 pripravil analizo tveganja za bolezen rjavenje borovih iglic. Na osnovi omenjene in analize trenutnega stanja je sredi leta 2019 UVHVVR predlagal osem lokacij za ukrepanje. Pri izboru so upoštevali dejstvo, da morajo biti ukrepi usmerjeni predvsem na območja dejavnosti človeka, ki je prenašalec te glive na daljše razdalje, in da je izvedba del glede na terenske razmere mogoča. Izbor je bil tako omejen na osem lokacij pri Boki, Tolminu, Kobaridu, Žagi, Gabrjah in Prapetnem. 5 UKREPANJE Na lokacijah, izbranih za ukrepanje zaradi okužbe (žariščih), ZGS oziroma pristojni fitosanitarni inšpektor z odločbo odredi lastniku parcele izvedbo ukrepov za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic. Odločbe so izvršljive, pritožba ne zadrži izvršbe. V nadaljevanju se bomo omejili samo na razlago in potek ukrepanja v pristojnosti ZGS, to je na petih izbranih lokacijah za ukrepanje. Za zagotovitev izvedbe ukrepov v gozdu in zunaj ureditvenih območij naselij je ZGS pripravil posebno predlogo odločbe po 29. členu Zakona o gozdovih s prilagojenimi izreki in obrazložitvami. Odločbe se izda lastnikom gozdov za izvedbo potrebnih ukrepov v 100-metrskem pasu okoli drevesa oziroma skupine dreves, pri katerih je bila z laboratorijsko analizo potrjena okužba z glivo. V radiju 1-2 drevesni višini od okuženih dreves je treba posekati vsa gostiteljska drevesa, navzven, do 100 m, pa le drevesa, ki kažejo znake okuženosti. Odločbe torej določajo za posek dokazano okužena drevesa (žarišče), potencialno zdrava drevesa (1-2 drevesni višini od žarišča) ter vsa gostiteljska drevesa, ki kažejo vidne znake okužbe v razdalji od približno 40 do 100 m od žarišča okužbe. Znaki okužbe »na daleč« so osip iglic, ki je načeloma obsežnejši na dnu krošnje, rjavenje iglic, čopičast videz vejic, sušenje celotnega drevesa. Katera drevesa ustrezajo naštetim pogojem, je na terenu določil vodja odseka za ukrepe v gozdovih v Območni enoti Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju s pristojnimi gozdarji na lokalni krajevni enoti ZGS. Odločbe poleg poseka določajo še druga prepre-čevalno-zatiralna dela po načrtu ukrepanja. Tako je treba najpozneje v 14 dneh sežgati sečne ostanke (veje z iglicami in vrhače), in to na kraju samem ali na drugi lokaciji znotraj okuženega območja, ki pa mora biti vnaprej javljena na obrazcu Vloga za prevoz sečnih ostankov borov, ki ga potrdi ZGS. Stranka mora zagotoviti, da bo sečne ostanke prevažal v pokritih prikolicah. O vlogah za prevoz sečnih ostankov borov mora ZGS obvestiti gozdarsko inšpekcijo. Prevoz okroglega lesa z lokacije okužbe je dovoljen in lahko poteka brez omejitev. Odločba določa tudi, da je mehanizacijo in orodje treba očistiti na mestu izvajanja ukrepov oziroma na najbližjem mestu razkladanja v primeru prevoza. Določena je mehanska odstranitev organskega materiala, predvsem iglic s pometanjem in/ali vodnim curkom. ZGS je za pet žarišč izdal 12 o dlo čb, in sicer za posek skupno 146 dreves oziroma 102 m3 bruto lesne mase. Štiri odločbe so bile izdane za posek samo enega drevesa (najmanjša za 0,25 m3 bruto), največja pa je določala posek 97 dreves oziroma 62 m3 bruto lesne mase. Z načrtom ukrepanja je bilo določeno, da je treba posek označenih dreves in druge ukrepe prednostno opraviti od začetka novembra do konca aprila naslednjega leta, kar je povezano z biologijo bolezni, saj se trosi sproščajo predvsem spomladi in poleti. Z izvajanjem ukrepov v zimskem času namreč še dodatno zmanjšamo tveganje za morebitno širjenje bolezni. Od maja do konca oktobra ukrepe zatiranja izvajamo izjemoma (na zahtevo stranke oz. zaradi drugih varstvenih vzrokov) z rokom za izvedbo ukrepov tri tedne po vročitvi odločbe. ZGS je kot skrajni 358 GozdVestn 78 (2020) 9 Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini OBVESTILO OBISKOVALCEM Vstopat» na □ bmocje, kjer» opravlja zatira nje karantenske bolezni borov z imenom rjavenje borovih iglic lleccnour/cta adcota). Zatiranje se vrši s posekom okuženih dreves in sežigom vej, vrhačev in iglic. Ukrep so ¡¿vaja z namenom prepreievania Srenja bolcir-i, ki je v Evropi ounejeno razilrjcna in bi njeno nadaljnje ilrjenje Fahko povjroiilovel.ke gospocarske in okolji ^eikoie v gobovih, PfthPOR Ot FL A O BIS KO VA LCEM: ■ Ne odna^jte ve) i i^icami borov, seinh ostankov ¿h iglic a cbmoija zatiranja txt:ezn ■ Odstranite Iglice borov iz prevoznih siedite v preden zapuiCote obrnočje zatiranj ¡»lesni. ■ Oiistšle ¡operite) obtileir ali opremo preden odpotujele domov. * UpMtei/Djtc navodila gozdarjev i n uvajate v sečnje in utiranja glede q to nja po sečiiču. • Pazit? na varnost vas in dtugih otais Irpv kihk*ntfj^tlt raa- t. ^rt.JCl * •iV ¥ QC.CJ ji lm Slika 3: Informativne table so vsebovale kratek opis bolezni in opozorilo obiskovalcem območij, kjer so izvajali ukrepe zatiranja bolezni rjavenja borovih iglic. Zaradi turistične obremenjenosti in bližine Italije je bilo besedilo v slovenščini, angleščini in italijanščini. GozdVestn 78 (2020) 9 355 Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini rok na odločbah določil 15. marec, da bi imel v primeru, če lastnik gozda ne bi opravil del, dovolj časa za pravočasno izvedbo del v postopku upravne izvršbe po drugi osebi. Največje težave pri zagotovitvi izvedbe del so bile na lokaciji ob kobariški kostnici (Slika 2), kjer je bilo največ lastnikov in solastnikov parcel. Za tamkajšnjo lokacijo je bilo izdanih pet odločb za izvedbo ukrepov s skupnimi količinami od 1,06 do 18,23 m3 bruto lesne mase. Vse odločbe so bile izvršene v roku, izvršbe niso bile potrebne. Največja težava je bila prepričati izvaj alce, da j e treba vej e in vrhače skupaj z iglicami sežgati. To seveda pomeni veliko dodatnega dela in dodatno porabo časa, saj je treba ogenj nadzorovati. Sečne ostanke so povsod kurili na mestu samem, na eni lokaciji celo s prisotnostjo gasilcev. 6 KOMUNIKACIJSKI NAČRT Del načrta Ukrepi za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče je tudi komunikacijski načrt. Le-ta predvideva, da se morajo poleg strokovnih služb z boleznijo rjavenja borovih iglic seznaniti tudi lastniki gozdov na območju Soške doline, kjer je bolezen navzoča, da bodo pozorni na vidno prepoznavne znake bolezni in da bodo pristojne službe obvestili o sumu na njeno navzočnost. Za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic je pomembno omejiti poti prenosa predvsem na daljše razdalje, zunaj okuženega območja. Glavni dejavnik prenosa je človek, zato je pomembna tudi seznanitev izvajalcev gozdnih del. Temu namenu služita tudi zgibanka, ki je bila priložena k izdanim odločbam, in informativna tabla, ki obiskovalce gozdov na kratko seznanja z boleznijo, konkretnimi ukrepi za zatiranje in prepovedjo premeščanja okuženega materiala (Slika 3). O izvajanju ukrepov v Soški dolini so javnost seznanjali tudi prek lokalnega časopisja in radia. 7 pOVZETEK Vsi udeleženi v opisani akciji se zavedamo, da z opisanimi ukrepi ne bomo zatrli bolezni rjavenja borovih iglic v Soški dolini, mogoče pa bomo bistveno upočasnili njeno širjenje. Vse dejavnosti, ki so potekale zaradi tega, so dobra vaja za bolezni in škodljivce, katerim se bomo mogoče v prihodnosti morali zoperstaviti (npr. borova ogorčica). Dobili smo potrditev, da je prav, da so v ukrepanje vključene vse pristojne službe, predvsem njihovi operativni sektorji. Po drugi strani pa smo ponovno ugotovili, da se zatika pri lastnikih gozdov in izvajanju del. Mogoče bi veljalo razmisliti o intervencijski skupini (skupinah) za izvajanje del v izrednih razmerah. Poleg tega je v takih razmerah treba sprejeti tudi zakone, ki presegajo določbe za vsakodnevno normalno gospodarjenje z gozdovi, verjetno predvsem na področju lastninske pravice (javni interes je v takih situacijah seveda pred zasebnim). Vse našteto se je pokazalo tudi v našem primeru reševanja (omejevanja) rjavenja borovih iglic. Za konec moramo pohvaliti zgledno sodelovanje vseh treh vključenih inštitucij: Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije. Mogoče je nekaj rezerve še v hitrosti sprejemanja ključnih odločitev. 8 ZAHVALA Pri pripravi ukrepov v dolini reke Soče so sodelovali predstavniki UVHVVR, MKGP, Gozdarske inšpekcije, Fitosanitarne inšpekcije, Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije. 9 VIRI Benko-Beloglavec, A., Groznik, K., Piškur, B., Ogris, N., Kolšek, M., Zavrtanik, Z., 2019. Ukrepi za preprečevanje širjenja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 13 s. UVHVVR. 2019. Ukrepi za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče. Jurc, D., Jurc, M., 2010. Mycosphaerella dearnessii occurs in Slovenia. Plant Pathology, 59, 4: 808. 10.1111/j.1365-3059.2010.02262.x Jurc, D., Piškur, B., 2017. Hitra analiza tveganja za bolezen „rjavenje borovih iglic", ki jo povzroča gliva Lecanosticta acicola (Thum.) Syd. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 11 s. Piškur, B., 2018. Rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola). Gozdarski vestnik: slovenska strokovna revija za gozdarstvo, Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme, 76, 4, sredica. Sadikovic, D., Piškur, B., Barnes, I., Hauptman, T., Diminic, D., Wingfield, M. J., Jurc, D., 2019. Genetic diversity of the pine pathogen Lecanosticta acicola in Slovenia and Croatia. Plant Pathology, 68, 6: 1120-1131. 10.1111/ppa.13017 van der Nest A., Wingfield M. J., Janoušek J., Barnes, I. 2019. Lecanosticta acicola: A growing threat to expanding global pine forests and plantations. Molecular Plant Pathology, 20, 10, 1327-1364. https:// doi.org/10.1111/mpp.12853 358 GozdVestn 78 (2020) 9 Strokovni članek pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo The Importance of Biosecurity for Forest Health: A Review of Foreign Experiences and Suggestions for Slovenia Ana BRGLEZ1,*, Peter SMOLNIKAR1, Barbara PIŠKUR1 Izvleček: Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit 40. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka šivic. V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovar-nosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo. Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi Abstract: Brglez, a., Smolnikar, P., Piškur, B.: The importance of biosecurity for forest health: a review of foreign experiences and suggestions for Slovenia; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 78/2020, vol 9. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 40. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka šivic. in the year 2020, we commemorate the international year of plant health. in agriculture and gardening, the idea of plant health is well known, however, it is seldom mentioned for the natural environment. The forests are endangered by numerous native and non-native organisms, to whom our activities enable more and more fast and easy spread. for prevention or limitation of their spread, the activities of phytosanitary inspections and border controls at entering foreign goods are crucial; on the local level, this role is played by awareness of professional services, landowners, and all visitors of the nature to comply with the basic, i.e. biosecurity measures. Biosecurity is a complex of measures which reduce or totally prevent intake and transfer of harmful organisms from one location to another. The measures usually comprise cleaning all organic waste of plants and soil from the clothing, footwear, vehicles, and equipment and checking the interior of the vehicles regarding the presence of insects. in this article, we present Keep it clean, the extensive action by the United Kingdom, as an example of good practice and look for impediments and opportunities for applying it here. in Slovenia, the idea of biosecurity is established in the agriculture (e.g. in pig farming and hop production), however, it is rather unknown in forestry. Through the legally allowed free access to the forests, a dense network of forest roads, and, lately, increased forest visits, the potential for fast-spreading of harmful organisms is extremely large in the case of their presence. However, there is also much room for the improvement of the present situation. Among the opportunities, we can highlight making people aware of the hygiene and measures, needed for preventing the intake and transport of harmful organisms, updating the valid legislation in the field of plant health and forestry, necessary harmonization with the European legislation, and control over their implementation. However, we should by no means forget the greatest opportunity for every one of us to act responsibly toward the environment we live in. Key words: biosecurity, biosecurity measures, forest health, forest protection, harmful organisms 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * dopisni avtor: ana.brglez@gozdis.si GozdVestn 78 (2020) 10 411 Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 1 UVOD Zdravje rastlin je izredno pomembno za stabilnost gozdov, pridelavo kmetijskih rastlin, naravne eko-sisteme in biotsko raznovrstnost. Zdravje rastlin ogrožajo različne bolezni (virusi, bakterije, glive, fitoplazme) in škodljivci (žuželke, nematode, pršice, nekateri sesalci). Posebno tveganje predstavljajo tujerodni škodljivi organizmi rastlin, ki so v novem okolju praviloma invazivni in lahko povzročijo poleg velikih negativnih gospodarskih učinkov za kmetijstvo in gozdarstvo tudi resne negativne vplive na naravo in biotsko raznovrstnost (MKGP, 2020a). Škodljivi organizmi (ŠO) rastlin so tisti organizmi, ki s svojim delovanjem povzročijo poškodbe ali bolezni rastlin. Še posebno nevarni so karantenski ŠO, ki na nekem območju še niso prisotni, njihovo razširjanje pa bi lahko vodilo do negativnih ekonomskih, ekoloških ali družbenih učinkov. Posledice podnebnih sprememb, globalne trgovine, povečanega prometa in turizma se kažejo tudi v vedno pogostejših pojavih različnih novih ŠO, ki lahko ogrozijo zdravje rastlin (Hulme in sod., 2009; MacLeod in sod., 2010; Seebens in sod., 2015). Izbruhi bolezni in škodljivcev dodatno ogrožajo tudi temeljna načela, ki jih zagovarja slovensko gozdarstvo, tj. sonaravnost, trajnost in večnamenskost. Poleg velikih neposrednih ekonomskih izgub množični pojavi ŠO prizadenejo tudi druge, z gozdarstvom povezane sektorje, na primer predelavo lesa in turizem (Forestry Commision, 2012a). Zaradi različnih življenjskih strategij ŠO je tudi veliko načinov njihovega naključnega prenosa. Med najpogostejšimi je prenos s sadikami, lesenim pakirnim materialom, z zemljo in rastlinskim materialom, na pnevmatikah vozil, delovni opremi, oblačilih in obutvi, z vodo za namakanje ipd. (Cushman in Meentemeyer, 2005; Forestry Commision, 2012a, 2018b; Hansen in sod., 2000; Marčiulynas in sod., 2020) (Slika 1). V Sloveniji spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, zagotavljanje izvajanja ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje karantenskih ŠO koordinira in nadzira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) skupaj s pooblaščenimi strokovnimi inštitucijami in laboratoriji (MKGP, 2020b). Temeljna določila na področju zdravstvenega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi je do nedavnega predpisovala Direktiva Sveta 2000/29/ES, ki je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) in nekaterimi drugimi akti. Decembra 2019 pa je začela veljati nova evropska zakonodaja s področja zdravja rastlin, in sicer Uredba (EU) 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin in Izvedbena Uredba (EU) 2019/2072 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje omenjenih ukrepov. Slednja določa sezname karantenskih ŠO za Unijo in varovana območja, nadzorovane nekarantenske ŠO za Unijo ter ukrepe glede rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov za zmanjšanje tveganj zaradi ŠO na sprejemljivo raven. Pri pregledu zakonodaje na področju gozdarstva (Zakon o gozdovih in Pravilnik o varstvu gozdov) smo zasledili nekaj osnovnih ukrepov za preprečitev širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prena-množenih populacij žuželk, ki pa ne vključujejo konkretnejših navodil. V 59. členu Uredbe (EU) 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin so zapisana splošna določila za Slika 1: Primer naključnega transporta poletnega glavinca (levo; foto: Jerry Asher, USDI Bureau of Land Management, Bugwood.org) in navadnega gobarja (desno; foto: Rusty Haskell, University of Florida, Bugwood. org) s pomočjo vozil 366 GozdVestn 78 (2020) 9 Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo vozila, stroje in pakirni material. Zanje je obvezno, da so prosti karantenskih ŠO za Unijo in drugih ŠO, za katere veljajo ukrepi omenjene Uredbe. Za samo delo v gozdovih pa manjkajo strokovna navodila in primeri dobrih praks, s pomočjo katerih bi uspešneje preprečevali vnos in širjenje ŠO, ne le karantenskih, temveč tudi drugih tuj erodnih bolezni in škodljivcev, ki so v našem gozdnem prostoru ponekod že prisotni. V ta namen smo pregledali in v nadaljevanju predstavljamo t. i. biovarnostne ukrepe v gozdovih, ki jih že nekaj let uspešno pro-movirajo v obsežni akciji Keep it clean - Ohranimo čiste gozdove v Združenem kraljestvu (https://www. gov.uk/guidance/prevent-the-introduction-and--spread-of-tree-pests-and-diseases). Biovarnostni ukrepi oz. biovarnost je vrsta preventivnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo oz. preprečujemo vnos in prenos gozdu škodljivih organizmov (Forestry Commision, 2012a) ter tako posledično zagotavljamo zdrav in stabilen gozd. Omenjeni izraz v slovenskem gozdarstvu ni znan in definiran, zato predlagamo, da se izraz »biovarnost« postopoma vpelje in sprejme tudi v vsakdanjem strokovnem delu v gozdarstvu. 2 PREGLED PRIMEROV PRENAŠANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV S POMOČJO ČLOVEKA, MOŽNIH UKREPOV IN NJIHOVE UČINKOVITOSTI ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA 2.1 Modelna žuželka - azijski kozliček (Anoplophora glabripennis) Azijski kozliček (Anoplophora glabripennis Mot-schulsky) je na seznamu škodljivih organizmov s seznama A uredbe EU 2016/2072. Izvira iz vzhodne Azije (Kitajska, Koreja) in je izredno polifagna vrsta z mnogimi gostitelji (Acer spp., Populus spp., Salix spp. in Ulmus spp. ter še mnogimi drugimi). Na Kitajskem je A. glabripennis pomemben škodljivec, zlasti v topolovih nasadih, drevesa oslabijo, ker se njih hranijo ličinke in odrasli hrošči, mlajša včasih celo odmrejo (Haack in sod., 2010a). Napadeno drevo spoznamo po: črvini, ki jo ustvarjajo ličinke ob hranjenju, in izhodnih odprtinah, premera 10-15 mm (lahko tudi premera 6-20 mm), razbarvanju in deformaciji skorje na sadikah (bonsaji), izcejanju iz mest odlaganja jajčec. Napadeno drevo lahko zaznajo tudi trenirani psi za iskanje ličink, ali pa se jih zazna z detekcijo zvoka, ki ga oddajajo ličinke med hranjenjem (EPPO, 2013). Azijski kozliček ni dober letalec, ampak mu pri globalnem širjenju pomaga mednarodni promet z gostiteljskimi rastlinami (sadike, bonsaji) in nepredelanimi izdelki iz njih (skorja, žagan les s skorjo, hlodovina) ter neustrezno tretiranim lesnim pakirnim materialom (EPPO, 2013). Možne poti vnosa so torej prek napadenega materiala ali pa se kozliček kot »štopar«, tj. slepi potnik, v potniški kabini avtomobila, kamiona, letala, ladje, vlaka ali pa v nahrbtniku pripelje na novo destinacijo (Meurisse in sod., 2019). V Sloveniji še nismo našli azijskega kozlička. Strategije, ki pa jih v boju proti razširjanju te žuželke uporabljajo v Avstriji in Kanadi (Haack in sod., 2010a; Steyrer in sod., 2008), kjer se je azijski kozliček pojavil in razširil, vključujejo ozaveščanje javnosti in biovarnostne ukrepe, ki sicer niso vedno tako poimenovani (definirani). Prebivalce prek lokalnih medijev pozovejo, naj o morebitni najdbi poročajo pristojnim organom. Na napadenih območjih jih prosijo, naj iz gozda ne premeščajo kosov lesa gostiteljskih rastlin (drva) in rastlin samih (sadike - puljenke), ker je to pomemben način razširjanja škodljivca (Haack in sod., 2010b; Meurisse in sod., 2019). Velja pa tudi obratno, naj v gozd (naravno okolje) ne odlagajo organskih odpadkov, saj lahko z njimi vnesejo škodljive organizme. Glavni biovarnostni ukrep obiskovalcev gozda, ki prepreči širjenje, pa je preverjanje morebitne prisotnosti kozlička v potniški kabini vozila. 2.2 Modelna glivolika alga -Phytophthora lateralis Rod Phytophthora de Bary vključuje številne uničujoče rastlinske patogene, med katerimi so najbolj znane vrste P. ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld, P. cinnamomi Rands, P. cambivora (Petri) Buisman, P. lateralis Tucker & Milbrath ipd. (Jung in sod., 2016). Phytophthora lateralis povzroča fitoftorno sušico lawsonovih pacipres, okužijo pa se lahko tudi druge vrste iz rodu Cha-maecyparis (Robin in sod., 2011). Bolezen so prvič zabeležili leta 1923 na zahodu Združenih držav Amerike (Hansen in sod., 2000), v Evropi pa so prve okužene sadike odkrili v Franciji (Hansen in sod., 1999) in na Nizozemskem (Van der Gaag in Meffert, 2013). Pozneje so bolezen zaznali tudi na Škotskem in Irskem (Green in sod., 2013). V Sloveniji te vrste še nismo zaznali. Natančen izvor GozdVestn 78 (2020) 9 361 Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo vrste ni znan, po predvidevanjih izhaja iz Azije (Brasier in sod., 2010; Webber in sod., 2012). Phytophthora lateralis je glivolika alga, ki navadno okužuje korenine, znani pa so tudi primeri okužb listov in vej (Robin in sod., 2011; Schlenzig in sod., 2017). Vrsta je izredno agresivna, hitro napreduje in povzroči, da se okužene sadike posušijo v nekaj tednih, odrasla drevesa pa v enem letu po okužbi (Hansen in sod., 2000; Zobel in sod., 1985). V ZDA povzroča veliko ekološko in ekonomsko škodo v drevesnicah ter naravnih sestojih (Zobel in sod., 1985). Ker je v naravnem okolju izredno težko izkoreniniti okužbe s P lateralis (Hansen in sod., 2000), velja posebno pozornost nameniti preventivnim ukrepom za preprečevanje vnosa bolezni in njenega širjenja. Phytophthora lateralis se širi z vodo, ki prenaša zoospore. Poleg zoospor vrsta oblikuje tudi kla-midiospore in oospore, ki ji omogočajo pasivni transport na daljših razdaljah s pomočjo ljudi in živali (Goheen in sod., 2012; Hansen in sod., 2000; Zobel in sod., 1985). Phytophthora lateralis se največkrat prenaša z okuženimi sadikami in okuženo zemljo, ki se oprime pnevmatik vozil, opreme in čevljev, kar botruje hitremu in uspešnemu prenosu na nove lokacije (Hansen in sod., 2000; Robin in sod., 2011; Zobel in sod., 1985). Prenos na pnevmatikah vozil (povprečno 3,8 km) je po podatkih Jules in sod. (2002) učinkovitejši od prenosa na obutvi (povprečno 264 m). Najbolj ogrožena mesta za širjenje so tekoči vodni viri, drenažni jarki, cestna infrastruktura in vsa nižje ležeča območja (Hansen in sod., 2000; Jules in sod., 2002; Zobel in sod., 1985). Na podoben način se prenaša tudi fitoftore (vrsti P. uniformis in P. x multiformis, ki sta bili včasih prepoznani kot del kompleksa P. alni), ki povzročajo jelševo sušico. Bolezen je bila potrjena tudi v Prekmurju, kjer v zadnjih letih opažajo obsežno odmiranje črne jelše (Munda in sod., 2006; Piškur in sod., 2016; Trajber in sod., 2019). V okuženih sestojih lahko opazujemo obsežne škodljive učinke omenjenih vrst in si predstavljamo uničujoče posledice, ki bi jih povzročil vnos novih vrst iz rodu Phytophthora na pestrost in zdravstveno stanje slovenskih gozdov. V Združenih državah Amerike so razvili določene strategije (Hansen in sod., 2000), s katerimi poskušajo preprečiti ali vsaj občutno zmanjšati prenos fitoftor in njihovih negativnih učinkov na novih lokacijah: trajne ali začasne zapore cest, prostorsko in časovno prilagojeno izvajanje aktivnosti v gozdovih (sečnja, vzdrževanje in gradnja prometnic), čiščenje in razkuževanje vozil in opreme, odstranjevanje gostiteljskih dreves ob prometnicah in vodnih virih, nadzorovana sečnja okuženih dreves, prilagojeno gospodarjenje, izobraževanje deležnikov ipd. Pri izvajanju omenjenih ukrepov nastajajo številne težave, povezane z mešanim lastništvom, prostim vstopov v gozdove, težavnim nadzorom nad rabo prometnic, vandalizmom in velikimi stroški (Hansen in sod., 2000). V literaturi lahko zasledimo tudi nekaj raziskav, v katerih so ocenjevali učinkovitost najpogosteje uporabljenih tehnik. Goheen in sod. (2012) so ugotovili, da je čiščenje oz. spiranje vozil učinkovito zmanjšalo količino inokuluma fitoftor. Poudarili so, da to nikakor ni stoodstotno učinkovit ukrep, ampak je njegova uporaba smiselna ob sočasnem izvajanju drugih ukrepov. Preverjali so tudi učinkovitost odstranjevanja gostiteljskih dreves ob prometnicah in prav tako potrdili uspešnost slednje aktivnosti. Omenjeni ukrep po njihovem pomeni dolgoročno uspešnejše zmanjševanje negativnih učinkov prenosa fitoftor. Našteti ukrepi pomenijo le zmanjševanje oz. upočasnjevanje širjenja, saj vseh dejavnikov ne moremo nadzirati in izničiti (Jules in sod., 2002). Večjo učinkovitost biovarno-stnih ukrepov (sterilizacija substrata, razkuževanje orodja, nadzorovan odtok vode, raba fungicidov ipd.) je mogoče zagotoviti v drevesnicah, kjer so okoliščine povsem drugačne kot v naravi (EPPO, 2009). Rezultati raziskave, v kateri so proučevali, kakšen je prenos P. ramorum in P. kernoviae na obutvi iz znanih okuženih območjih, so namreč zaskrbljujoči (Webber in Rose, 2008). Kar tretjina analiziranih vzorcev je bila namreč pozitivna, kar potrjuje dejstvo, da je prenos zemlje in listnega opada, skupaj z razmnoževalnimi strukturami gliv, na obutvi precej uspešen in predstavlja veliko tveganje za razširitev škodljivih organizmov na nova, še neokužena območja. 3 PREDSTAVITEV OBŠIRNE AKCIJE KEEP IT CLEAN V ZDRUŽENEM KRALJESTVU Kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih predstavljamo obširno akcijo Keep it clean, ki jo izvaja Komisija za gozdarstvo (Forestry Commision) v Združenem kraljestvu. Kot navajajo v svojih brošurah (Forestry Commision, 2012a), gre pri omenjeni akciji za precej enostavna in hitro osvojljiva navodila, s katerimi poskušajo vplivati na odgovorno 366 GozdVestn 78 (2020) 9 Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo ravnanje posameznikov, ki vstopajo v gozdove. Posebno pozornost namenjajo opozarjanju na učinkovito čiščenje vsega, kar je prišlo v stik s tlemi, vključno s kolesi, obutvijo, šotorskimi klini, avtomobilskimi podlogami ipd. Odstraniti je treba vso blato, zemljo, prst, iglice, vendar pri tem paziti tudi na odtok potencialno onesnažene vode. Za splošno javnost, upravljavce gozdnih zemljišč in njihove lastnike priporočajo uvedbo osnovnih biovarnostnih ukrepov, s katerimi lahko preprečijo vnos in širjenje šO. Mednje sodita vožnja in parkiranje vozil na utrjenih, asfaltnih površinah ter čiščenj e blata in organskega materiala z obutve, koles in živalskih tačk. V isti akciji opozarjajo tudi na pomen sporočanja vseh sumljivih opažanj pristojnim strokovnjakom in pozivajo k premišljenemu prinašanju rastlin in rastlinskih delov s potovanj po tujini, saj so lahko vir novih tujerodnih šO. Kot pomemben segment akcije so vanjo vključeni tudi strokovnjaki, ki delujejo v gozdarstvu, arboristiki in urejanju okolja, saj zaradi narave dela predstavljajo velik potencial za vnos in širjenje šO. V akciji Keep it clean so navodila, ukrepe in primere dobrih praks razdelili v tri skupine (Forestry Commision, 2018b): Think kit, Think transport in Think trees. V sklopu Think kit -Pomisli na opremo strokovno javnost pozivajo k odstranjevanju zemlje in organskega materiala ter razkuževanju opreme, ki jo uporabljajo (obutev, oblačila, vrvi in žage) pred vstopom ali izstopom z določenega delovišča (Slika 2). V sklopu Think transport - Pomisli na vozila opozarjajo na odstranitev zemlje in organskega materiala z vozil, kar vključuje pnevmatike, tovorni prostor in vozniške kabine. V zadnjem sklopu priporočenih ukrepov Slika 2: Razkuževanje obutve ob zapuščanju tveganega območja (foto: Whitney Cranshaw, Colorado State University, Bugwood.org) GozdVestn 78 (2020) 9 z naslovom Think trees, plants and materials -Pomisli na drevesa, rastline in preostali rastlinski material so zasnovana priporočila nekoliko širše in vključujejo naslednje prakse: dobava varnega sadilnega materiala, zagotavljanje sledljivosti dobavljenega sadilnega materiala, redna spremljava zdravstvenega stanja rastlin in javljanje sumov prisotnosti šO pristojnim inštitucijam, upoštevanje fitosanitarnih predpisov pri uvozu, čim širša uporaba avtohtonih vrst. V okviru omenjene akcije so za zainteresirano javnost pripravili tudi seznam priporočljive opreme za izvajanje biovarnostih ukrepov, t.i. biosecurity kit - biovarnostni komplet. Gre za enostaven in poceni komplet, ki ga sestavljajo: zaščitne rokavice, večje plastično vedro, kaveljček za čiščenje podplatov čevljev, krtača, razkuževalno sredstvo, večja posoda z vodo, opcijsko tudi prenosni tlačni čistilnik, ki je uporaben za čiščenje koles in druge večje opreme, ki je prevelika za čiščenje v vedru. Omenjeni komplet je osnova vsakodnevnega prispevka posameznika k zmanjševanju tveganja za vnos in širjenje šO v gozdovih. Forestry Commision (2012a) v svojih priporočilih ločuje dva nivoja biovarnostnih ukrepov (Slika 3). Med malo tveganimi aktivnostmi so vključene rutinske naloge, ki praviloma ne vključujejo stika z zelo tveganimi šO. Gre za vsakodnevno gospodarjenje, monitoring in obiske gozdov in drugih objektov (npr. drevesnice, žage, predelovalni obrati). Na drugi strani pa zelo tvegane aktivnosti vključujejo bolj specifične naloge, ki lahko vključujejo tudi stik z okuženim ali napadenim materialom. Mednje spadajo na primer obiski območij, kjer spremljajo, nadzirajo in zbirajo vzorce šO oz. njihovih simptomov. V okviru ukrepov za malo tvegane aktivnosti je priporočljivo redno čiščenje zemlje in organskega materiala z obutve, oblačil, vozil in opreme. Ob zelo tveganih aktivnostih pa je ob rednem čiščenju priporočljivo tudi razkuževanje obutve, oblačil, vozil in opreme. Pri uporabi razkuževalnih sredstev je treba posebno pozornost nameniti nadzorovanemu zbiranju in odtoku odpadnih vod. Če je mogoče, se je dobro izogibati vstopu na zelo tvegana območja, ob morebitnem vzorčenju šO pa posvetiti posebno pozornost transportu vzorcev. Z uporabo nazornih letakov, enostavnih navodil in elektronskega izobraževalnega portala želijo z akcijo Keep it clean ozavestiti širši krog ljudi in vpeljati enostavne ukrepe v rutino ob obisku gozdov (Forestry Commision, 2012b, 2018a, 2018b). 361 Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo Poleg angleške akcije o biovarnosti smo pri pregledu literature zasledili še priročnik Food and Agriculture Organization of the United States (FAO) o uvedbi fitosanitarnih standardov v gozdarstvu (FAO, 2011). V poglavju o dobrih praksah za zagotavljanje zdravja gozdov kot najučinkovitejše sredstvo za boj proti ŠO navaj aj o integrirano varstvo gozdov (IPM; integrated pest management). To je kombinacija preventivnih in kurativnih ukrepov, ki so ekološko in ekonomsko sprejemljivi za ohranjanje populacije ŠO na primerni ravni. Za uspešno integrirano varstvo je pomembno razumevanje biologije drevesa, ŠO in gozda, pa tudi biologije morebitnih naravnih sovražnikov. Glede na priročnik (FAO, 2011) prenos in širjenje ŠO lahko v prvi vrsti zmanjšajo gozdarji. Med učinkovitimi ukrepi navajajo pazljivost pri gozdnogospodarskem načrtovanju, sečnji, skladiščenju in transportu lesa iz gozda. Za gozdnogospodarsko načrtovanje je pomembna izbira rastišču primernih drevesnih vrst in genotipov, določitev žarišč ŠO, sistematični monitoring in spremljanje populacij ter izogibanje poškodbam na drevju. Za sečnjo, skladiščenje in transport lesa iz gozda pa je priporočljivo upoštevanje biologije ŠO (izvedba del v času mirovanja), uporabo zaprtih kontejnerjev, primerno uničenje sečnih ostankov, razkuževanje opreme in prevoznih sredstev ter izobraževanj a in simulacij e za gozdarj e, lastnike in druge deležnike v gozdovih. Biovarnostni ukrepi, ki jih FAO izpostavlja kot izredno pomembne, so: čiščenje in razkuževanje opreme, orodja, obutve in pnevmatik (najprej odstranjevanje zemlje in organskih ostankov, nato še razkuževanje z alkoholom). Za določeno orodje se navaja tudi možnost sterilizacije z ognjem. Kot izredno pomemben segment zdravega in stabilnega gozda je skrb za biovarnost v drevesnicah, ki zagotavljajo gozdni reprodukcijski material in so lahko pomemben vir vnosa in/ali širjenja ŠO v gozdni prostor. 4 OVIRE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI Specifična lega v evropskem prostoru v kombinaciji z reliefnimi značilnostmi na območju Slovenije oblikuje prenekatere ekološke niše, ki dajejo pestro podobo slovenskemu prostoru (Senegačnik, 2019). Zaradi biotopske pestrosti je območje Slovenije potencial za ustalitev mnogih tujerodnih vrst (Kus Veenvliet, 2009), vendar pa po drugi strani ravno raznolikost okolja in bio-cenoze lahko negativno vpliva na hitrost širjenja tujerodnih vrst (Guo in sod., 2019). Slika 3: Diagram poteka za odločitev o uporabi biovarnostnih ukrepov določene stopnje (shema prirejena in prevedena po Forestry Commision (2012b)) GozdVestn 78 (2020) 9 361 Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo Za širjenje določenega ŠO v prostoru so odločilni naravni dejavniki (biotop in biocenoza) in človekova aktivnost v njem (fizični objekti in dejavnost ter pravni predpisi). Ob omembi biovarnosti se predvsem osredotočamo na preprečevanje prenosa ŠO z ene lokacije na drugo kot posledico človeškega delovanj a. V Sloveniji težka prehodnost terena, nekateri predeli z nizko stopnjo odprtosti s cestami do neke mere otežujejo (preprečujejo) prenos ŠO. Za primer lahko navedemo kraški relief, ki je težje prehoden (vrtače, brezna) in sam po sebi otežuje antropogen in tudi naraven (divjad kot vektor) prenos ŠO. Tudi potoki in močvirja prispevajo k težji prehodnosti terena, vendar pa lahko ob onesnaženju potoka (npr. gozdna cesta preči potok ali vlake, speljane po manjših vodotokih) le-ta predstavlja koridor za širitev tujerodnih organizmov dolvodno (Jogan in Kos, 2012). Za korektno izvajanje biovarnostnih ukrepov je včasih potrebno razkuževanje gradbene in gozdarske mehanizacije ter nazadnje tudi opreme (obleke) delavcev v gozdu. V Sloveniji veliko gozdov raste na apnenčasti matični podlagi (33 % površine Slovenije) (Vidic in sod., 2015), kjer je hidrološka funkcija gozda izjemno pomembna in je zaradi prepustnosti ob uporabi razkuževalnih sredstev potrebno dodatno zbiranje, da odplake ne zaidejo v podtalnico. Poleg praktične izvedbe se pojavijo tudi težave pravnega značaja, saj je uporaba kemičnih sredstev prepovedana, z določenimi izjemami, ki sicer spadajo v področje boja proti ŠO, vendar bolj kot izjema, ne pa vsakdanja praksa. V Sloveniji ima po Zakonu o gozdovih (3. in 5. člen) vsak človek prost dostop v gozd, kar prinaša veliko tveganje za prenos ŠO, še posebno v odprtih in primestnih gozdovih. Za zmanjšanje tveganja je treba upoštevati osnovne higienske ukrepe ter ukrepe iz pravilnika o varstvu gozdov, uvesti pa je treba tudi upoštevanje priporočil in primerov dobrih praks iz tujine (npr. predstavljeno akcijo Keep it clean). Za zmanjšanje tveganja (npr. izbruh karantenskega ŠO (KŠO)) lahko zapora gozdnih cest zelo omeji (prepreči) prenos KŠO. Predvsem glede odlaganja organskih odpadkov v gozd lahko precej storimo s postavitvijo opozorilnih znakov ter fizičnimi ovirami (balvani, betonski bloki, nasipi ipd.) (Lozar in sod., 2015) in zaporo prometnice, tako da so predeli gozdov manj (težje) dostopni. 5 ZAKLJUČEK Ozaveščenost gozdarjev, izvajalcev in uporabnikov gozda o biovarnostnih ukrepih in njihovo dosledno upoštevanje je izjemno pomembno pri zmanjševanju oz. preprečevanju tveganja za vnos in prenos gozdu škodljivih organizmov. V prispevku smo predstavili glavne poudarke in majhne korake, ki zagotavljajo večjo varnost in zdravje naših gozdov, zlasti zdravje gozdnih rastlin. Zdravje gozdov bi moralo biti osnova in cilj vseh, tako gospodarskih kot gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami. Za zdrave in posledično stabilne gozdove je treba sprejemati pravilne odločitve v vseh razvojnih fazah gozda, od pomladka do odraslega gozda. Opisani ukrepi in primeri dobrih praks v slovenskih gozdovih deloma že potekajo. Predvsem ukrepe iz skupine Think trees, plants and materials smo že nekako osvojili, več pozornosti in dela pa bi bilo treba nameniti doslednemu čiščenju in razkuževanju opreme in vozil ter drugim ukrepom, ki služijo preprečevanju oz. zmanjševanju tveganja za vnos ali prenos ŠO. Smiselno bi bilo pripraviti smernice in navodila za operativno delo v gozdovih. Največkrat je namreč prav vsakdo od nas najboljša obramba gozda, zato pomislimo na biovarnost, bodimo odgovorni in tako ohranimo zdrave gozdove tudi za prihodnje generacije. 6 ZAHVALA Prispevek je nastal v okviru projekta CRP V4-1823, ki ga financirata MKGP in ARRS ter v okviru programa mladih raziskovalcev (AB). 7 VIRI Brasier, C. M., Vettraino, A. M., Chang, T. T., Vannini A., 2010. Phytophthora lateralis discovered in an old growth Chamaecyparis forest in Taiwan. Plant Pathology, 59: 595-603. Cushman, J. H., Meentemeyer, R., 2005. The Importance of Humans in the Dispersal and Spread ofPhytophthora ramorum at Local, Landscape, and Regional Scales. V: The Sudden Oak Death Second Science Symposium: The State of Our Knowledge, 18. - 21. 1. 2005, Monterey, California: 161-163. EPPO. 2009. Phytophthora lateralis. Bulletin OEPP/ EPPO Bulletin, 39: 43-47. EPPO. 2013. PM 9/15 (1) Anoplophora glabripennis: procedures for official control. Bulletin OEPP/EPPO Bulletin, 43, 3: 510-517. FAO. 2011. Guide to implementation of phytosanitary standards in forestry. V: FAO Forestry Paper no. 164. Rome: 121. GozdVestn 78 (2020) 9 361 Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo Forestry Commision. 2012a. Biosecurity Guidance. 13 str. Forestry Commision. 2012b. Biosecurity: Good working practice for those involved in forestry. Crown copyright, 2. Forestry Commision. 2018a. Forestry E-learning. https:// www.forestryelearning.org.uk/ (24. 7. 2020). Forestry Commision. 2018b. Prevent the introduction and spread of tree pests and diseases. https://www.gov. uk/guidance/prevent-the-introduction-and-spread-of-tree-pests-and-diseases#history (22. 7. 2020). Goheen, D. J., Mallams, K., Betlejewski, F., Hansen, E., 2012. Effectiveness of vehicle washing and roadside sanitation in decreasing spread potential of Port-Orford-Cedar Root Disease. Western Journal of Applied Forestry, 27, 4: 170-175. Green, S., Brasier, C. M., Schlenzig, A., McCracken, A., MacAskill, G. A., Wilson, M., Webber, J. F., 2013. The destructive invasive pathogen Phytophthora lateralis found on Chamaecyparis lawsoniana across the UK. Forest Pathology, 43: 19-28. Guo, Q., Fei, S., Potter, K. M., Liebhold, A. M., Wen, J., 2019. Tree diversity regulates forest pest invasion. PNAS, 116, 15: 7382-7386. Haack, R. A., Herard, F., Sun, J., Turgeon, J. J., 2010a. Managing invasive populations of Asian Longhorned Beetle and Citrus Longhorned Beetle: A worldwide perspective. Annual Review of Entomology, 55: 521-546. Haack, R. A., Petrice, T. R., Wiedenhoeft, A. C., 2010b. Incidence of bark- and wood-boring insects in firewood: a survey at Michigan's Mackinac Bridge. Journal of Economic Entomology, 103, 5: 1682-1692. Hansen, E. M., Goheen, D. J., Jules, E., Ullian, B., 2000. Managing Port-Orford-Cedar and the introduced pathogen Phytophthora lateralis. Plant Disease, 84: 4-14. Hansen, E. M., Streito, J. C., Delatour, C., 1999. First confirmation of Phytophthora lateralis in Europe. Plant Disease, 83, 587 Hulme, P. E., Nentwig, W., Pyšek, P., Montserrat, V., 2009. Handbook of Alien Species in Europe/DAISIE. Dordrecht, Netherlands, Springer: 399 str. Jogan, N., Kos, I., 2012. Poti vnosa, prenosa in širjenja tujerodnih vrst. V: CRP Neobiota Slovenije - končno poročilo. Jogan N., Bačič M., Strgulc Krajšek S. (ur.). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 31-42. Jules, E. S., Kauffman, M. J., Ritts, W. D., Carroll, A. L., 2002. Spread of an invasive pathogen over a variable landscape: a nonnative root rot on Port Orford Cedar. Ecology, 83, 11: 3167-3181. Jung, T., Orlikowski, L., Henricot, B., P. A.-C., Aday, A. G., Augin-Casal, O., Bakonyi, J., Cacciola, S. O., Cech, T., Chavarriaga, D., Corcobado, T., Cravador, A., Decourcelle, T., Denton, G., Diamandis, S., Results, S., Results, W., Dogmu§ Lehtijarvi, T. H., Franceschini, A., Ginetti, B., Green, S., Glavendekic, M., Hantula, J., Hartmann, G., Herrero, M., Ivic, D., Horta Jung, M., Lilja, A., Keca, N., Kramarets, V., Lyubenova, A., Machado, H., Magnano di San Lio, G., Mansilla Vázquez, P. J., Mar^ais, B., Matsiakh, I., Milenkovic, I., Moricca, S., Nagy, Z. A., Nechwatal, J., Olsson, C., Oszako, T., Pane, A., Paplomatas, E. J., Pintos Varela, C., Prospero, S., Rial Martínez, C., Rigling, D., Robin, C., Rytkonen, A., Sánchez, M. E., Sanz Ros, A. V., Scanu, B., Schlenzig, A., Schumacher, J., Slavov, S., Solla, A., Sousa, E., Stenlid, J., Talgo, V., Tomic, Z., Tsopelas, P., Vannini, A., Vettraino, A. M., Wenneker, M., Woodward, S., Pérez-Sierra, A., 2016. Widespread Phytophthora infestations in European nurseries put forest, semi-natural and horticultural ecosystems at high risk of Phytophthora diseases. Forest Pathology, 46: 134-163. Kus Veenvliet, J. (ur.)., 2009. Tujerodne vrste v Sloveniji: zbornik s posveta. Grahovo, Zavod Symbiosis: 88 str. Lozar, A., Bucan, V., Lipuš, I., Kavčič, A., Mohar, G., Odar, A., 2015. Prijavi divje odlagališče (Pošljimo odpadke v pravo smer!). Ljubljana, Društvo Ekologi brez meja in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC: 94 str. MacLeod, A., Pautasso, M., Jeger, M., Haines-Young, R., 2010. Evolution of the international regulation of plant pests and challenges for future plant health. Food Security, 2: 49-70. Marčiulynas, A., Marčiulyniene, D., Lynikiené, J., Gedminas, A., Vaičiukyne, M., Menkis, A. 2020. Fungi and Oomycetes in the irrigationwater of forest nurseries. Forests, 11, 459: 16. Meurisse, N., Rassati, D., Hurley, B. P., Brockerhoff, E. G., Haack, R. A. 2019. Common pathways by which nonnative forest insects move internationally and domestically. Journal of Pest Science, 92: 13-27. MKGP. 2020a. Varstvo rastlin. https://www.gov.si/ podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varstvo-rastlin/ (1. 6. 2020). MKGP. 2020b. Zdravje rastlin. https://www.gov.si/ podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varstvo-rastlin/zdravje-rastlin/ (1. 6. 2020). Munda, A., Žerjav, M., Jakša, J. 2006. Occurence and characterization of alder Phytophthora, Phytophthora alni, in Slovenia. V: Progress in research on Phytophtora diseases of forest trees: proceedings of the Third International IUFRO Working Party S07.02.09, 11. - 18. 9. 2006. Brasier C. M., Jung T., Osswald W. (ur.). Freising, Germany: [Poster]. Piškur, B., Ogris, N., Jurc, D., 2016. Poročilo o preskusu št.: U2016-004: jelševa sušica (Phytophthora alni subsp. multiformis), črni log. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Laboratorij za varstvo gozdov: 10 str. Robin, C., Piou, D., Feau, N., Douzon, G., Schenck, N., Hansen, E. M., 2011. Root and aerial infections of Chamaecyparis lawsoniana by Phytophthora lateralis: a new threat for European countries. Forest Pathology, 41: 417-424. Schlenzig, A., Campbell, R. B., Roberts, A. M. I., 2017. The susceptibility of selected conifer foliage to infection 366 GozdVestn 78 (2020) 9 Brglez, A., Smolnikar, P., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo with Phytophthora lateralis. Forest Pathology, 47: e12333. Seebens, H., Essl, F., Dawson, W., Fuentes, N., Moser D., Pergl J., Pyšek P., van Kleunen M., Weber E., Winter M., Blasius B. 2015. Global trade will accelerate plant invasions in emerging economies under climate change. Global Change Biology, 21: 4128-4140. Senegačnik, J., 2019. Slovenija 1. Založba Modrijan: 102 str. Steyrer, G., Tomiczek, C., Lackner, C. (ur.)., 2008. Proceedings of the Second Meeting of Forest Protection and Forest Phytosanitary Specialists, 27. - 28. 11. 2007. Vienna, Austria, BFW, Department of Forest Protection, Forstschutz Aktuell (44): 42 str. Trajber, D., Ogris, N., Jurc, D., Piškur, B., 2019. Problemi z jesenovim ožigom (Hymenoscyphus fraxineus) in jelševo sušico (Phytophthora alni) v severovzhodnem delu Slovenije. V: izvlečki referatov 14. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, 5. - 6. 3. 2019, Maribor. Trdan S. (ur.). Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 33-34. Van der Gaag, D. J., Meffert, J. 2013. Pest risk assessment for Phytophthora lateralis. Utrecht, the Netherlands, Netherlands Food and Consumer Product Safety Authority, 25 str. Vidic, N. J., Prus, T., Grčman, H., Zupan, M., Lisec, A., Kralj, T., Vrščaj, B., Rupreht, J., šporar, M., Suhadolc, M., Mihelič, R., Lobnik, F., 2015. Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1: 250 000. Evropska komisija, Skupni raziskovalni center (JRC): 187 str. Webber, J. F., Rose, J., 2008. Dissemination of Aerial and Root infecting Phytophthoras by Human Vectors. V: Proceedings of the Sudden Oak Death Third Science Symposium, 5. - 9. 3. 2007. Santa Rosa, CA, USA: 195-198. Webber, J. F., Vettraino, A. M., Chang, T. T., Bellgard, S. E., Brasier, C. M., Vannini, A., 2012. isolation of Phytophthora lateralis from Chamaecyparis foliage in Taiwan. Forest Pathology, 42: 136-143. Zobel, D. B., Roth, L. W., Hawk, G. M., 1985. Ecology, pathology, and management of Port-Orford-cedar (Chamaecyparis lawsoniana). Portland, Oregon, USA, U.S. Department of Agriculture, Forest Service, Pacific Northwest Forest and Range Experiment Station, 161 str. GozdVestn 78 (2020) 9 361 Strokovni članek Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd Import of non- coniferous wood into the European Union and risk for the forest Anita BENKO BELOGLAVEC1,*, Andreja KAVČIČ2 Izvleček: Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 7-8. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 12. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka šivic. Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v EU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v EU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo. Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, les listavcev, uvoz, predhodna ocena tveganja, poti vnosa Abstract: Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Import of Non- Coniferous Wood into the European Union and Risk for the Forest; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 78/2020, vol 7-8. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 12. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka šivic. The consequences of the international wood trade between the continents and countries are introduced non-native pests, which settle in our environment without natural enemies. Therefore, they can occur in larger populations and cause damages on plants or even their dying off. During the renovation of the EU plant health legislation Slovenia supported the preventive approach and safety principle for the trade of plant and plant products with the third countries. There is not enough protection for the non-coniferous wood at import to the EU. Therefore, a list of the new, potentially dangerous non-native pests has been prepared. These pests should be listed in the list of quarantine pests and thus prevent them from entering through the import of the host plant wood into the EU and thereby protect the forests from the potential damages. Key words: pests, non-coniferous wood, import, preliminary assessment, pathways 1 UVOD Posledice vse večjega obsega mednarodne trgovine so vidne tudi v povečevanju uvoženih količinah lesa v Evropsko unijo (EU). V preteklosti smo z uvozom lesa v Evropo vnesli škodljive organizme, ki so za to območje tujerodni in imajo velike posledice za domorodne gozdne drevesne vrste: škoda kot posledica zmanjšanja kakovosti lesa, slabša vitalnost in tudi propadanje gozdov. Primeri nedavnega vnosa tujerodnih vrst škodljivih organizmov v Evropsko unijo (EU) s pošiljkami lesa so: • borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), ki je bila z veliko verjetnostjo vnesena na Portugalsko z lesenim pakirnim materialom in se je razširila po njenem ozemlju kljub izvajanju ukrepov. Novi izbruhi borove ogorčice so tudi v Španiji, v bližini meje s Portugalsko; • bolezen tisočerih rakov na orehu, ki jo povzroča gliva Geosmithia morbida, ki jo prenaša njen vektor insekt Pityophthorus juglandis (Coleoptera: Scolytidae). Prvi pojav bolezni v EU, v bližini uvoznikov lesa oreha v Italiji, nakazuje, da je bila bolezen vnesena v EU z orehovim lesom iz Združenih držav Amerike; • azijski kozliček (Anophlophora glabripennis; Coleoptera, Cerambycidae) se pojavlja na več drevesnih vrstah gozdnih in okrasnih rastlin v nekaterih državah članicah EU, največkrat v povezavi z večjimi skladišči, ki uvažajo blago na lesenih paletah, z izvorom iz azijskih ali severnoameriških držav, kjer je azijski kozliček razširjen. 1 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * dopisni avtor: anita.benko@gov.si 368 GozdVestn 78 (2020) 9 Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd V Slovenijo so bili vnesene nekatere bolezni in škodljivci po naravni poti prek drugih držav članic EU, na primer: • jesenov ožig, ki ga povzroča gliva Hymeno-scyphus fraxineus (Chalara fraxinea) (Ogris et al., 2009). Izvor bolezni še ni popolnoma raziskan, predvidoma izvira iz Azije; • črnolesni ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus), ki je bil v Sloveniji prvič zabeležen leta 2000 v Solkanu, zdaj pa ga najdemo že po vsej Sloveniji (Kavčič, 2018); • azijski ambrozijski podlubnik (X. crassiusculus) je bil v Sloveniji prvič potrjen leta 2017. Hrošče so našli v pasteh za spremljanje hroščev na Goriškem (Kavčič, 2018). Ta vrsta zaenkrat ne povzroča škode. Nov zakonodajni okvir za zdravje rastlin je sprejet v Uredbi 2016/2031/EU in temelji na preventivnih ukrepih. Njegov namen je tudi boljše varstvo pred vnosom tujerodnih škodljivih organizmov iz tretjih držav z rastlinami in rastlinskimi proizvodi (les in drugo), ki bi lahko po vnosu v EU povzročili velike negativne gospodarske učinke za kmetijsko pridelavo, gozdarstvo in okolje. V Uredbi 2019/2031/EU je pomemben ukrep predhodna ocena tveganja za nove trgovske poti iz tretjih držav, ki omogočajo identifikacijo poti z visokim tveganjem za vnos nevarnih škodljivih organizmov za rastline. Na podlagi Uredbe 2016/2031/EU so sprejeti izvedbeni predpisi, ki jo dopolnjujejo in podrobneje določajo, na primer Izvedbena uredba Komisije 2019/2072/EU, ki določa sezname karantenskih škodljivih organizmov za EU, seznam rastlin in rastlinskih proizvodov (npr. lesa), za katere je ob vnosu v EU predpisano fitosanitarno spričevalo, ter fitosanitarne zahteve za uvoz. Glede lesa iglavcev Izvedbena uredba Komisije 2019/2072/EU določa, da je za les iglavcev iz vseh držav zunaj EU predpisano fitosanitarno spričevalo. Tak les mora izpolnjevati posebne fitosanitarne zahteve ob uvozu zaradi nevarnosti vnosa ksilofagnih hroščev iz rodu Monochamus. Za les listavcev so predpisani fitosanitarni ukrepi ob vnosu v EU samo za les oreha (Juglans spp.), javorja (Acer spp.), jesena (Fraxinus spp.), Ulmus davidiana, hrasta (Quercus spp.), breze (Betula spp.), platane (Platanus spp.), topola Populus spp.), koščičarjev (Prunus spp.) in pečkarjev (Malus spp.), in sicer le, če izvirajo iz določenih držav, kjer je navzoč karantenski škodljivi organizem. Seznam se spreminja glede na uradne podatke o njihovi navzočnosti v tretjih državah. Spremembo seznama nadzorovanih rastlin ali rastlinskih proizvodov (lesa), škodljive organizme ali seznam tretjih držav lahko predlaga Evropska komisija ali država članica EU. Pred potrditvijo na Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo Sekcija za zdravje rastlin o predlogu razpravlja še delovna skupina Komisije na podlagi strokovne literature, na primer: analize tveganja za škodljive organizme rastlin, mednarodnih standardov, poročil o navzočnosti škodljivega organizma. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. V letu 2017 je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v postopku sprejemanja podrobnejših pravil za zdravje rastlin v EU sodelovala tudi v Delovni skupini Komisije za pripravo seznama zelo tveganih rastlin in rastlinskih proizvodov. UVHVVR je, s strokovno podporo Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelka za varstvo gozdov, pripravila predhodne ocene tveganja za vnos nevarnih škodljivih organizmov z lesom listavcev za 12 rodov najpomembnejših gozdnih vrst listavcev (breza (Betula spp.), brest (Ulmus spp.), bukev (Fagus spp.), hrast (Quercus spp.), javor (Acer spp.), jelša (Alnus spp.), jesen (Fraxinus spp.), kostanj (Castanea spp.), oreh (Juglans spp.), platana (Platanus spp.), topol (Populus spp.), vrba (Salix spp.)). 2 MERILA ZA pREDHODNO OCENO TVEGANJA ZA pot VNOSA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV Z LESOM 12 NAJpOMEMBNEJŠIH RODOV GOZDNEGA DREVJA Pri pripravi predhodne ocene tveganja za pot vnosa škodljivih organizmov z lesom 12 najpomembnejših rodov gozdnega drevja, so bila upoštevana naslednja merila: A) Pomen posameznega rodu za gozdove v EU (Brus et al., 2012). Vseh 12 rodov je navedenih kot pomembnih za EU. B) Ali so predpisani ukrepi za uvoz hlodovine ali žaganega lesa, razen za sekance, oblance ipd. in lesen pakirni material navedeni v Direktivi Sveta 2000/29/EU in izvedbenih predpisih EU? Preverjen je bil ukrep: • prepovedi uvoza v EU, GozdVestn 78 (2020) 9 369 Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd • ali je za določeno vrsto ali rod lesa predpisano fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje odsotnost karantenskih škodljivih organizmov in izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev, • če je predpisano fitosanitarno spričevalo, iz katerih tretjih držav, • kateri so karantenski škodljivi organizmi na lesu vseh 12 rodov in • katere so posebne fitosanitarne zahteve, ki morajo biti izpolnjene ob uvozu v EU. Identificirali smo torej vrste ali rodove lesa, za katere predpisani ukrepi zmanjšujejo tveganje za vnos škodljivih organizmov na sprejemljivo raven. C) Trgovanje z lesom listavcev ali posameznih obravnavanih rodov iz tretjih držav. Na podlagi statističnih podatkov Eurostat je bilo mogoče pridobiti obseg uvoza iz tretjih držav za nekatere rodove žaganega lesa ali hlodovine (bukev, hrast, javor, jesen). Za vse druge rodove pa je obseg uvoza združen v kategoriji kot les listavcev. Hlodovina ali žagan les bukve, hrasta, javorja in jesena se v glavnem uvaža iz Združenih držav Amerike in Kanade. Za druge rodove pa nismo mogli preveriti. Predvidevali smo, da so v splošni kategoriji les listavcev. Obseg trgovine je lahko razlog za pospešitev sprejema ukrepov za tvegan uvoz lesa. D) Najdbe škodljivih organizmov v pošiljkah lesa listavcev ob uvozu v EU. Na podlagi najdb Saperda tridentata (Coleoptera, Cerambycidae) na pošiljkah brestovega lesa, ki je bil uvožen iz Združenih držav Amerike, smo utemeljili nujnost uvrstitve na seznam tveganih rastlin. E) Seznam pomembnih škodljivih organizmov za posamezen rod ali vrsto lesa kot pot prenosa Identifikacija teh je temeljila na podatkovni bazi Global database Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO), baze podatkov CABI in registra UK Pest risk. Pregledana je bila dodatna literatura o boleznih in škodljivcih, za katere je les obravnavanih 12 rodov glavna pot prenosa. 3 REZULTATI V okviru predhodne ocene tveganja so bili identificirani tujerodni škodljivi organizmi rastlin, ki niso navzoči v EU ali so v omejenem obsegu in bi lahko z vnosom prek hlodovine ali žaganega lesa obravnavanih 12 vrst listavcev, v primeru ustalitve v EU, imeli večji ekonomski, socialni ali okoljski vpliv. Nekateri od teh škodljivcev so polifagi in so lahko navzoči na vseh dvanajstih obravnavanih rodovih: • Aolesthes sarta (Cerambycidae) (Slika 1), • Xylotrechus namanganensis (Cerambycidae), • Euwallacea fornicatussensu lato (Curculionidae) - ambrozijski hrošč (Slika 1) in simbiotska gliva Fusarium euwallaceae, • Oemona hirta (Cerambycidae). Nekateri škodljivi organizmi so navzoči le na posameznih botaničnih vrstah znotraj rodu, drugi pa na večini vrst. Če je več botaničnih vrst rastlin v posameznem rodu prepoznanih kot glavnih gostiteljskih rastlin, je bil celoten rod obravnavan kot pomembna pot prenosa posamezne bolezni ali škodljivca. Preglednica 1: škodljivi organizmi, ki jih lahko vnesemo z lesom in so lahko navzoči na posameznih vrstah ali rodovih Škodljiv organizem Rod ali vrsta gostiteljske rastline za les kot pot prenosa Apriona cinerea (Cerambycidae) topol, vrba Apriona germari (Cerambycidae) topol, hrast, vrba, brest, oreh, kostanj, jelša Apriona rugicollis (A. japonica) (Cerambycidae) bukev, platana, topol, vrba Enaphalodes rufulus (Cerambycidae) hrast Erschoviella musculana (Noctuidae) oreh Lymantria mathura (Lymantriidae) breza, kostanj, bukev, oreh, hrast, vrba, brest Megaplatypus mutatus (Platypodidae) (Slika 1) glavni gostitelj je topol, lahko se pojavlja tudi na drugih rodovih Ophiognomonia clavigignenti-juglandacearum (Valsaceae) (Slika 1) Juglans cinerea, J. nigra, J. ailantifolia Saperda tridentata (Cerambycidae) brest Xylosandrus mutilatus (Curculionidae) glavni gostitelj Juglans nigra 372 GozdVestn 78 (2020) 9 Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd 4 ZAKLJUČEK Na podlagi rezultatov predhodne ocene tveganja za 12 rodov lesa listavcev je Delovna skupina Komisije za zelo tvegane rastline predlagala, da se kot zelo tvegan les uvrsti les bresta (Ulmus) po izvoru iz Kanade in Združenih držav Amerike, kjer je znana navzočnost kozlička Saperda tridentata. Za Saperda tridentata še ni bila pripravljena ocena tveganja in to je bil razlog za uvrstitev na seznam zelo tveganega lesa, za katerega velja prepoved uvoza v EU, dokler ni ocenjeno tveganje. Seznam drugih zelo tveganih rastlin in rastlinskih proizvodov je objavljen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/2019. Za druge škodljive organizme (razen Saperda tridentata), za katere je Delovna skupina Komisije prepoznala tveganje za vnos pri uvozu lesa listavcev, je bilo ugotovljeno, da so bile v okviru organizacije EPPO že pripravljene ocene tveganja in na njihovi podlagi so bili organizmi uvrščeni v EPPO A1 ali A2 seznam. Komisija bo, na podlagi opravljenih predhodnih ocen tveganja, te škodljive organizme v najkrajšem mogočem času predlagala za uvrstitev na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo v okviru priprave sprememb Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072. V tem času se je na seznam karantenskih škodljivih organizmov že uvrstil insekt Oemona hirta (Cerambycidae). Razprava trenutno poteka za uvrstitev šestih drugih škodljivih organizmov, katerih pot vnosa v EU je les listavcev: Euwallacea fornicatus sensu lato in simbiotskiglivi Fusarium euwallaceae in Fusarium ambrosium, Apriona cinerea, Apriona germari, Apriona rugicollis, Aolesthes sarta in Megaplatypus mutatus. Zadnji se širi v sosednji Italiji iz Neaplja v regijo Lacij in Molize. Izvira iz Južne Amerike, kjer povzroča škodo na številnih gostiteljskih rastlinah, največja škoda pa je na topolih. V južni Italiji zaključi razvojni krog in povzroča škodo le na topolu, Slika 1: Nekaj primerov obravnavanih škodljivih organizmov: hrošček Euwallacea fornicatus sensu lato (foto: Javier E. Mercado, Bark Beetle Genera of the U.S., USDA APHIS PPQ, Bugwood.org) (zgoraj levo); odrasel osebek Aolesthes sarta (foto: AHanna Royals, Screening Aids, USDA APHIS PPQ, Bugwood.org (zgoraj desno); odrasel samec Megaplatypus mutatus poskuša ujeti samico, ki je v lesu (foto: Antonio P. Garonna) (spodaj levo); izločki vrtanja ličink Megaplatypus mutatus (foto: Antonio P. Garonna) (v sredini spodaj); posledica okužbe z glivo Ophi-ognomonia clavigignenti-juglandacearum Manfred Mielke, USDA Forest Service, Bugwood.org (spodaj desno) GozdVestn 78 (2020) 9 369 Benko Beloglavec, A., Kavčič, A.: Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd divjem kostanju, lešniku, kakiju, orehu, jablani in hruški. Na plantažah oreha in topola za pridelavo lesa so opazili največjo škodo (Alfaro et al., 2007). Velike okužbe so opazili tudi na leski (Corylus avellana) (Carella & Spigno 2002). Uvoz lesa listavcev v EU iz tretjih držav pomeni tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki so potencialno nevarni za gozdove. Analiza poti vnosa in predhodna ocena tveganja poti za vnos nevarnih škodljivih organizmov sta pomembna ukrepa za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov v EU. 5 VIRI Alfaro, R., Humble, L., Gonzalez, P., Villaverde, R., Allegro, G., 2007. The threat of the ambrosia beetle Megaplatypus mutatus (Chapuis) (=Platypus mutatus Chapuis) to world poplar resources, Forestry: An International Journal of Forest Research, Volume 80, Issue 4, October 2007, Pages 471-479. Brus, DJ et al. (2012) Statistical mapping of tree species in Europa. European Journal of Forestry 131, 145-157. Carella, D & Spigno, P., 2002. Platypus mutatus passes from poplar to fruit trees. Bollettino del Laboratorio di Entomologia Agraria, Filippo Silvestri 58, 139-141. CPC (2017) Crop Protection Compendium. CABI. www. cabi.org (October 2017) EPPO (2017) EPPO Global Database. https://gd.eppo. int (October 2017) Izvedbena uredba komisije (EU) 2018/2019 z dne 18. decembra 2018 o začasnem seznamu zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v smislu člena 42 Uredbe (EU) 2016/2031 in seznamu rastlin, za katere se pri vnosu v Unijo ne zahteva fitosanitarno spričevalo, v smislu člena 73 navedene uredbe. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2019 z dne 18. decembra 2018 o začasnem seznamu zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v smislu člena 42 Uredbe (EU) 2016/2031 in seznamu rastlin, za katere se pri vnosu v Unijo ne zahteva fitosanitarno spričevalo, v smislu člena 73 navedene uredbe. Kavčič, A., 2018. First record of the Asian ambrosia beetle, Xylosandrus crassiusculus (Motschulsky) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae), in Slovenia. Zootaxa 4483 (1): 191-193. Kavčič, A., 2018. Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove. GozdVestn 76 (2018) 10. 399-412. Ogris, N., T. Hauptman, D. Jurc., 2009. Chalara fraxinea causing common ash dieback newly reported in Slovenia. Plant Pathology. Volume58, Issue6, Pages 1173-1173. Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES, UL L 317, 23.11.2016, str. 4-104. UK Plant Health Risk Register. https://secure.fera.defra. gov.uk/phiw/riskRegister/ (oktober 2017). 372 GozdVestn 78 (2020) 9 Gozdarstvo v času in prostoru promocija gozdov in gozdarstva Če pri trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom v odnosu do lastnika gozda in končno tudi širše javnosti kot ključne izpostavimo dela in naloge Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), lahko rečemo, da trenutno s kazalniki še vedno ne povsem enotno definirana specifika slovenske gozdarske šole, temelji tudi na nacionalnem gozdnem programu kot procesu in ti. zaenkrat še neformaliziranem gozdnem dialogu kot osrednjem gradniku. Slednji sicer sega od usmerjanja gospodarjenja z gozdovi v tvornem sodelovanju z lastniki, znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela, sodelovanja deležnikov pri oblikovanju in izvajanju gozdne politike do načrtnega strateškega komuniciranja ter promocije gozdov in gozdarstva. Z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije iz leta 2016 je bil ustanovljen Gozdni sklad, katerega sredstva se med drugim namenjajo tudi promociji rabe lesa in lesnih proizvodov ter gozdno-lesnih verig. Na tej osnovi je ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, predvsem v sodelovanju z ZGS za zadnji dve leti pripravilo letna,vsebinska in operativna Programa generične promocije gozdov, gozdarstva in gozdno - lesnih verig. Strateško komunikacijsko temeljita na Nacionalnem gozdnem programu, rezultatih anket »Gozdno lesna veriga v očeh zainteresiranih javnosti« in »Učinki ukrepov gozdne politike s poudarkom na področju informiranja in ozave-ščanja javnosti in lastnikov gozdov« ter izkazanih potrebah po komuniciranju in promociji. V letu 2019 je promocija temeljila na glavni temi »Gozd in gozdarstvo v samostojni Sloveniji« oz. 25 letnici Javne gozdarske službe z osrednjo prireditvijo v Tednu gozdov in zaključkom na sejmu Narava Zdravje. Vključevala je tudi 70. jubilej Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire in 30 letnico združenja Pro Silva ter uveljavljene aktivnostih, povezane s popularizacijo gozdov in gozdarstva ter ozaveščanjem lastnikov gozdov in širše javnosti. Vsebinsko je bil program izveden 87 odstotno, od 30 načrtovani aktivnosti smo jih namreč izvedli 26. Pri tem smo porabili dobrih 290.000 EUR, kar predstavlja 53% vseh razpoložljivih sredstev. Glavna razloga, zaradi katerih je bila izvedba manjša od načrtovane porabe, sta bila neodzivnost izvajalcev in sprememba odločitve o obsegu porabe sredstev na posameznih postavkah npr. pri obsegu zakupa medijskega prostora, izvedbi krajše ankete o uspešnosti promocije itn.. V letu 2020, ki ga zaznamuje epidemija COVID-19, smo v okrnjenem obsegu vendar uspešno prek elektronskih medijev vodili spomladansko akcijo »Skrbno z gozdom!«, s katero nadaljujemo z ozaveščanjem o nujnosti primernega obnašanja v gozdnem prostoru ter o pomenu vseh storitev in dobrin, ki so povezane z gozdom (les, nabi-ralništvo, rekreacija in turizem itn.). Določene omejene aktivnosti smo izvedli tudi na temo »Poklici v gozdarstvu«, s katerimi nagovarjamo osnovnošolsko in srednješolsko mladino k šolanju za gozdarske poklice od poklicne do univerzitetne stopnje. Obeležili smo tudi Mednarodni dan gozdov in »Mednarodno leto zdravja rastlin 2020« Storjeni so bili tudi prvi premiki v smeri formalizacije »Gozdnega dialoga« po vzoru na avstrijski model, ki bi ga nadgradili s področjem oz. modulom za strateško komuniciranje in promocijo gozdov in gozdarstva. Finančne možnosti, ki jih daje Gozdni sklad in realizacija skupnih projektov, so v zadnjih letih pozitivno vplivale na poenotenje promocije gozdov in gozdarstva med različnimi stanovskimi deležniki. Generalno lahko rečemo, da sta predvsem ministrstvo, pristojno za gozdarstvo in ZGS dosegla skupni jezik pri vsebinskem oblikovanju programa promocije s skupnimi nosilnimi temami in nastopom na različnih dogodkih. Terenska mreža ZGS in njene povezave z deležniki z interesi na področju gozdov in gozdarstva se je pokazala kot ključna pri zagotavljanju dosega in neposrednih stikov. Seveda pa tak pristop ne izključuje ostalih deležnikov na področju gozdov in gozdarstva. Trenutne razmere zaradi omejitev pri komunikacijskih orodjih žal ne dopuščajo načrtovanja promocije za prihodnje leto v vsej siceršnji širini, vseeno pa velja na tem mestu poziv ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, k posredovanju preliminarnih predlogov za promocijo gozdov in gozdarstva v prihodnje. Uroš Korbar ministrstvo, pristojno za gozdarstvo GozdVestn 78 (2020) 10 423 Gozdarstvo v času in prostoru Laboratoriji za škodljive organizme rastlin v Sloveniji Za laboratorijske preiskave vzorcev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov deluje v Sloveniji več uradnih laboratorijev in pet nacionalnih referenčnih laboratorijev za škodljive organizme rastlin, in sicer za: • bakterije (Nacionalni inštitut za biologijo) • viruse, viroide in fitoplazme (konzorcij Nacionalnega inštituta za biologijo, Kmetijskega inštituta Slovenije in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije) • nematode (Kmetijski inštitut Slovenije) • insekte in pršice (konzorcij Gozdarskega inštituta Slovenije in Kmetijskega inštituta Slovenije) • glive in oomicete (konzorcij Gozdarskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije). Laboratorijske preiskave se opravlja z namenom ugotavljanja navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. Na vzorcih poteka detekcija in identifikacija škodljivih organizmov rastlin po določenih analiznih metodah. Za vsako izvedeno laboratorijsko preiskavo laboratorij tudi izda uradni analizni izvid oziroma poročilo o preskusu. Tako uradne laboratorije kot nacionalne referenčne laboratorije (NRL) določi in imenuje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Evropska komisija pa imenuje Referenčne laboratorije Evropske unije za škodljive organizme rastlin (EURL), ki nudijo nacionalnim referenčnim laboratorijem in uradnim laboratorijem informacije, usposabljanja in strokovno podporo. Gozdarski inštitut Slovenije je bil 10. oktobra 2019 s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imenovan v konzorcij dveh nacionalnih referenčnih laboratorijev, in sicer za insekte in pršice ter glive in oomicete. Naloge, ki jih Gozdarski inštitut v omenjenih dveh konzorcijih opravlja, so opredeljene glede na vrsto rastlin, in sicer na gozdno drevje, lesnate rastline ter lesen pakirni material. Gozdarski inštitut Slovenije s svojimi strokovnjaki in diagnostiki na področju varstva gozdov predstavlja diagnostično središče za varstvo gozdov v Sloveniji, z imenovanjem GIS v konzorcij Nacionalnih referenčnih laboratorijev Slovenije pa je izkazano zaupanje v njegovo delo na področju zdravja gozdov. Več informacij: https://www.gov.si/teme/labora-toriji-za-skodljive-organizme-rastlin/ Spletna stran NRL glive in oomicete: http://www. nrl-glive.si/ Spletna stran NRL insekti in pršice: https://nrl--insekti.si/ dr. Barbara Piškur VSV Kmetijski inštitut Slovenije GozdVestn 78 (2020) 10 423 Gozdarstvo v času in prostoru Slika: Gozdarski inštitut Slovenije je del dveh nacionalnih referenčnih laboratorijev za škodljive organizme rastlin (foto: arhiv VARGO, GIS) GozdVestn 78 (2020) 10 423 Gozdarstvo v času in prostoru Mednarodno leto zdravja rastlin 2020 Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2020 razglasila za Mednarodno leto zdravja rastlin. Mednarodno leto zdravja rastlin poudarja pomen ohranjanja zdravih rastlin na ekosistem-skem in družbenem nivoju ter ozavešča o pomenu zdravstvenega varstva rastlin ter o ukrepih in mehanizmih, s katerimi preprečujemo vnose in razširjanje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Posebna pozornost je namenjena mednarodni trgovini in preprečevanju vnosa novih tujerodnih škodljivcev in bolezni, ki bi lahko prinesli velike ekonomske, okoljske in socialne posledice. Rastlinske bolezni in škodljivci se zaradi spremenjenih klimatskih razmer že širijo na nova področja tudi kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in globalizacije. Ob praznovanju Mednarodnega leta zdravja rastlin izpostavljamo tudi pomen ohranjanja zdravih gozdov, ki so zaradi posledic delovanja človeka v svetovnem merilu čedalje bolj na udaru. Manj odporni so tudi na naraščajoče število novih tuj erodnih bolezni in škodljivcev gozdnega drevja. V Sloveniji je za zdravje rastlin pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zdravstveno varstvo rastlin pa je organizirano preko pooblaščenih inštitucij, med katerimi sta tudi Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Tudi v luči Mednarodnega leta zdravja rastlin poskrbimo za zdrave gozdove naše prihodnosti! Varujmo rastline, naš vir življenja. Več: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in--programi/mednarodno-leto-zdravja-rastlin/ Simon Zidar MEDNARODNO LETO ZDRAVJA RASTLIN 2020 422 GozdVestn 78 (2020) 10 Gozdarski vestnik, LETNIK 78 • LETO 2020 • ŠTEVILKA 9 Fotografija na naslovnici/ Front cover photography: M. Skudnik Gozdarski vestnik, LETNIK 78 • LETO 2020 • ŠTEVILKA 9 Gozdarski vestnik, VOLUME 78 • YEAR 2020 • NUMBER 9 ISSN 0017-2723 / ISSN 2536-264X UDK630* 1/9 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Edifor in chief: dr. Mitja Skudnik Tehnični urednik/Z.ayouf edifor: dr. Polona Hafner Uredniški odbor/Ediforial board Jurij Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, prof. dr. Robert Brus, dr. Tine Grebene, izr. prof. dr. David Hladnik, prof. dr. Miha Humar, izr. prof. dr. Klemen Jerina, mag. Alenka Korenjak, Simon Kovšca, Janez Levstek, Gregor Meterc, mag. Marko Matjašič, dr. Nenad Potočič, dr. Janez Prešern, prof. dr. Hans Pretzsch, dr. Aleš Poljanec, dr. Klemens Schadauer, dr. Primož Simončič, Baldomir Svetličič Dokumentacijska obdelava/lndexing and classifcafion mag. Maja Peteh Uredništvo in uprava/Edifors address ZGDS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)31 327 432 E-mail: gozdarski.vestnik@gmail.com Domača stran: http://zgds.si/gozdarski-vestnik/ TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/70 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 €, za dijake in študente 20,86 €, pravne osebe 91,80 €. Gozdarski vestnik je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA, EBSCO Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board Izdajo številke podprlo/Supported by Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana GOZDNI sklad REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO _ » _ ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE